St. 8 fctttai itoa i ititfte Cirrntt ona Hrtfl V Trsku* v sredo januarja 1924. Posamezna številka 20 cenf* Letnik XLIX X tt i / s? »i** Urefetfti**; uikSB DajM M| tf*psHjftJo „topMmrfvr^ V^ LtC Utii Oerfc««. — Luflalk ttafaraft * * ^r« L T.-, a MMtt L T' • ** L 4 Km vat — / mm i« uprav* & tDINOST PoMtncam Številke * Tntu is okolici po 20 etoL — Oglati se ttctuuM t lirokostl ene koloae (73 mm.) — Oglati tfgwcav ta obrtnikov mm po 40 caat osnrtnkc ctbvale, poslanica ta vabfla po L L-, oglati deatraUi uvodot mm po L 2. — Mali oglasi po 90 eeot beaei«, aajauij pa L Z — OfUrf, oaroCniaa In reklamacije ao pošiljajo isključao upravi Edinosti, v Trst«, ulica a» Franfilka Asiikeg* Štev. 20« L oAfetiopfe. — Tticfos uredaiftva ta uprav* 1UM. Da zakljutimd Gonja *Malega listam, pravzaprav p* poslanca Ščeka, ki je, kakor znano, njegov Airednik. proti vsemu, kar v našem mestu tia po vsej naši Julijski Krajini resnično orodno misli in čuti, je napolnila vso našo lavnost z globokim ogorčenjem nad takim brezvestnim početjem, V hipu, ko je vse naše preizkušeno in izmučeno ljudstvo 3rii?snieno v političnem in gospodarskem o/Aru ob tla. v hipu. ko nam je v korenu dan smo tudi zavrnili podtikanja Milano-vičeve «Utre»r češ da je naše pisanje v nasprotju s krščansko moralo. Pribijamo zopet, da smo pustili tudi g, Milanoviča popolnoma pri miru, dokler ni odkopa] nekega našega Članka o Principu ter izrabil za grde napade na nas list in vodstvo. V naSih zavrnitvah ni bHo ga naše nikake žaljive besede. Dne 23. novembra 1923. pa je izšla 40. štev. ščekovega *Ma- ako kulturno uveljavljanje. | lega'lista*, v kateri se blešči sledeči od- onemogoceno vs ,v hipu, ko so nas z eno potezo peresa oropali vseh naših šol. ljudskih in srednjih, \ hipu. ko je naša govorica izgnana iz vseh ia.nih uradov ter smo z eno besedo strti, potlačeni, izmučeni in ponižani in je od ru ga nekdanjega bujnega narodnega telesa ostaia po zaslugi razmer le kost in ko/a — v Jakih usodnih hipih, ki jih preživlja naie ljudstvo in kjer mu gre za «biti ali biti , v taki krizi je edina rešitev združitvi vseh sii za dosego najglavnej--ega cilja, t- j. za ohranitev življenja, za rešitev pred nepopravljivim — pred popolno narodno smrtjo našega ljudstva. Ni ga poštenega človeka med našim ljudstvom, ki bi ne priznaval, da mora biti to v sedanjih prezaiostnih razmerah edini cilj vsega našega delovanja, vseh naših naporov. Se Ic ko začnemo promatrati dedovanje urednika c Malega lista?, g. poslanca Ščeka s tega stališča, se nam predoči njegovo razkolniško dela v vsej svoji strašni luči. Napadi v takih hudih časih r-a-Je zaslažnc narodne ustanove, s kate-■im je zvezano pol stoletja t rudap ornega cl-la in napredka našega življa, '.zpodkopa-vati ugled in krasti osebno čast možem na »način, ki se ga niso nikdar posluževali niti ;i3si najhujši narodni nasprotniki, ubijati voljo in polet v teh pogumnih možeh, ki jih nismo nikdar v svoji zgodovini tako krvavo potrebovali, kakor sedaj, ko so postale r>ce naših javnih dclavcev tako redke, da >e mora naše ljudstvo s strahom vprašati, kaj bo — tako postopanje |e neodpusten narodni greh. zločin razkola, ki ne more o>iati brez najusodnejših posledic za vse izmučeno ljudstva In ta razkol, to en gočec.je združitve vseh naših sil v siu/.b: interesov našega naroda bo za večne ćase nerazdružtio spojeno z imenoma poslanca Ščeka pri Slovencih in g. Milanoviča pri istrskih Hrvatih, z imenoma dveh duhovnikov, ki bi ju moraia ista krščanska morala, na katero se sklicujeta, poučiti o ^leodpustni grehoti njunega brezvestnega oećctja. Namesto tega moramo za! ugoto-, lil ravno nasprotno: ^ospo^ic Hočejo ostati dosledni kot grobokopi našega narodnega edinstva. Najočitnejši dokaz o tem je dejstvo, da so isti krogi, ki so izdajali prej pod vodstvom g. Milanoviča elstro*, začeli po novem letu zopet izdajati c Pučki Prijatelj*, katerega prenehanje v korist skupnega glasita dstarska Riječi je bila ena izincd temeljnih točk sporazuma med Istrani. Taka so njihova dela in po teh delih jih ljudstvo sodi. Razumljivo je torej čustvo prezira in obsojanja, ki obhaja vso našo javnost spričo takega brezvestnega početja. Dan za dnem dobivamo od naših čitateljev pisma, v katerih se zrcali velika žalost nad takim cepanjem naših moči. Mi, ki smo vedno neomajno stali na stališču, da so medsebojne borbe skrajno škodljive, popolnoma razumemo taka grenka čustva nase javnosii, ki se zaveda, da je vsaka bratomorna borba le potrata časa na >kodo onega glavnega in življenskega nagega :ilja, ki smo ga že zgoraj označilL To razpoložen je med našo javnostjo je razveseljivo dejstvo, zgovoren dokaz o njeni politični zrelosti in resnosti. Vsled tega smo prepričani, da bo ta javnost z odobravanjem pozdravila tudi naš sklep, da se ne feomo več spuščali v polemiko z gospodi razkol niki. Postavljamo torej piko z onim prezirom, ki ga čuti vsa naša javnost in ki ga tako razkolniško' početje zasluži v polili meri- Naš list se je spusti) v sedanjo polemiko z g. Sčekom in Milano vičem le zato, ker je bil prisiljen. Že ponovno smo naglašali in ponavljamo tudi danes, da mi nismo sačeli napadati, temveč da smo le branili sebe. svojo čast, dobro ime naših zaslužnih voditeljev in naših občekoristnih narodnih ustanov, ki jih Ščekov Mali list* in dosedanje Miianovičevo glasilo dstra- že več mesecev sistematično blatita na naj-brezvestnejši način. Istočasno pa se je poslanec Šček predstavljal za mučenika npšega pisanja in naših napadov. In kot takega mučenika se ni predstavljal samo v svojem glasilu, temveč tudi po listih onstran meje (^Slovenec* od decembra 1923). Spričo te htnavščine je pač potrebno, da danes, ko z nafe strani zaključujemo to vsiljeno nam polemiko, zopet pojasnimo naši javnosti resnično stanje stvari y tem pogledu. Vsi tisti, ki zasledujejo pisanje našega y»sta, dobro vedo, da smo prvič nastopili proti uredniku c Malega lista" g. poslancu Sčeku šele 18. novembra 1923., dočim smo £a puščali prej r.opolnoma na miru. Naš tedanji nastop i^t je bil le zavrnitev napadov na Tržašk^f&metijsko družbo, katere je objavilo Ščeat/vo glasilo dne 16. istega meseca, torej dva dni prej, pod naslovom 3800 lir za razkol*. V isti naši številki je objavil tudi g. dr. Slavik, podpredsednik Tržaške kmetijske družbe, pojasnilo, v katerem je dokazal neutemeljenost trditev in napadov Ščekovega ^Malega lista«. Isti tem v 44. številki svojega lista od 21. de-'soglasje držav Male entente, ki se je po- cembra 1923. svoj znani poziv «Mir med nami*, v katerem je ponudil premirje in častni sod istim krogom, ki jih je bil par tednov prej proglasil za pijavke, propalice itd, ne da bi bil pozneje preklical teh svojih žaljivk, kakršnih niso nikdar rabili na naslov našega narodnega vodstva —; ponavljamo — niti naši najhujši narodni nasprotniki, nikar pa krvni bratje. Vrhu- kazalo še na vsakem njih sestanku, potrdili tudi rezultati beograjske konference. Aktualni mednarodni položaj daje sedanjemu sestanku izvanreden značaj. Ta sestanek bo zelo svečan. BEOGRAD, 8. Tajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Stankovič se je odpeljal v Maribor, kjer bo sprejel Čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša, ko bo stopil govor na nasa mirna m stvarna lzvajarua. «Mi se ne borno prepiraK s pijavkami, ki so narod za milijone ogoljufali, ki so bUi od bankirjev podkupi jem, ki si zidni« palače na stroške ljudstva. Za nag so to izdajice, propalice, četudi norijo na jeziku besedo o narodu. Amen» Taksen je bil začetek naše polemike s poslancem Sčekom. Že po teh dejstvih vsakdo lahko vidi, kdo je napadal m kdo se je branil. In kakor v za:.ctku. tako smo tudi pozneje vedno le odbijali napade in obrekovanja Ščekovega glasila. Kar pa je najbolj žalostno na postopanju g. poslanca Ščeka, je to, kakor smo že oonovno na-glašali, da je uprizarjal to brezvestno gonjo ravno v hipu, ko so se vršila med tržaškim in goriškim političnim društvom pogajanja za sporazum in za združitev vseh naših sil. A poslanec Šček je fungiral pri teh pogajanjih zraven lega še kot nekak posredovalec, ki naj bi olajšal sporazum in spravo med brati. Zares divno postopanje, pravi vzor političnega poštenja in bratske iskre-nosti. In kot v zasmeti vsake resnosti in medsebojne javnega političnega delavca je objavil po- borbe. nec vse te hinavske gonje Pa l6 najnovejše ^ jugoslovenska tla. V isti namen se je podtikanje tržaškim narodnim krogoin ne- odpeljal do romunske meje tajnik ----- kakega grozilnega pisma, ki da ga je dobil poslanec Šček. Na to- najnovejšo nesramnost Ščekovega glasila smo odgovorili v nedeljski in včerajšnji številki (od 6. m 8- t. m.). _ Danes hočemo postaviti piko, kakor smo že rekli, zaključiti hočemo z naše strani to polemiko z razk^niki. Vsakdo naj prevzame za svoje delovanje polno odgovornost pred javnostjo in pred zgodovino našega naroda. Naš list in naše narodno vodstvo ostaneta slej ko prej neomajno zvesta programu narodnega edinstva, ki se je med vsemi izkazal v vseh viharjih naše zgodovine za najboljšega, ker se edino na narodni podlagi morejo združiti v enotno fronto vsi Sloveni brez razlike svetovnega naziranja. Vsako drugačno stališče je posebno v sedanjih težkih razmerah usodna politična zmota in tudi pravi zločin zoper narodno edinstvo, brez katerega ne more biti lovora o uikakem izdatnem in uspešnem* delu za naše ljudstvo in njega življenjske interese. Ogromna večina nase javnosti se tega dejstva živo zaveda ter se ne bo dala zapeljati na kriva pota razkola bratomorne strankarske Faš!st99SHs olcds in Mornasko zoeza D'Annunzio še t ozadju. GENOVA, 8. Zadnji dnevi niso prinesli nobc-«e£a ravno posebnega dogodka v zadevi Mornarske zveze. Đ'Atmunzio je v svojem pismu na državnega podtajnika za mornarico on. Ctano sicer zelo odločno nastopil proti razpustu upravnega sveta in imenovanju vladnih komisarjev ter zahteval, da se okliče na novo občni rbor, .ki naj odloča o zadnjih dogodkih; toda D'Anmmzio je lepo ostal v svoji vili v Gardone. odkoder se ne gane. Listi, ki se potegujejo za Mornarsko zvezo, pravijo, da je premalo, ako D'Anmtnzio pošilja le svojega zastopnika v Genovo. Sam bi moral priti. Včeraj je namreč prispel D'Antmnzijev zastopnik avv. Masperi; podal «e je takoj k admiralu Cagni, ki je glavni izmed komisarjev, katerim je poverjena uprava Mornarske zveze. v Adm. Cagni je v neprestanem stiku r vlado, posdono s tukajšnjim državnim pravdnikom. Prefekt je imel z Mussoliai.jem dolg pogovor potom telefona o sedanjem položaju^ r «r «.• . • ___1____lil _ J__ mornarje, mzzo pravi r tem pi dela GiuUettija ista usoda kakor vsakega organizatorja. Giulietti je bil pogumen, bojevit, delaven in odkrit; toda ko se mu je enkrat posrečilo organizirati mornarje v Mornarski zvezi, je gledal samo na to, da ohrani organizacijo v svojih rokah. Organizacija mu ni bila več namen, ampak sredstvo, da se je obdržal na svoji moči- Sedanji konflikt —- nadaljuje Rizzo — ni posledica kakega idejnega boja, ampak Je boj med ljudmi, ki se borijo za stolce. ^Pesnik (D*Artnunzio) je obkoljen, vlada obdana; vrstijo se poslanice; kdor bi lahko nekoliko sunit, jc povakfcati na iw>gato kosilo; avtomobili ropotajo sleoijo sestanki in proti nebu nad Gardone švigajo rakete, dviga se dim mož-narjev; prav posebna umetniška mentaliteta ni dovoljevala pesniku, da bi precenil, kako nečloveško je bilo ono požrešno zapravljanje. Njegov polet v višave mu ni dopuščal, da bi razumel, kako nečloveško je bilo oao spuščanje raket, ko je beda trkala na vrata brezposelnih mornarjev. Tako so ljudje, ki se sploh še niso vozili po morju, zapravili milijone, ki si jih je od ust odtrgala gladna množica mornarjev . Dalje poudarja Rizzo, da je treba menjati ves dosedanji sistem in tudi pravila Mornarske zveze. Nato zaključuje: (Italijanski mornarji! Sindikalnega organizma ne more večno voditi vladni komisar; radi tega pripravite se ter združite se v boju za ohranitev vaše organizacije. Adaiiral Cagni in vi mi boste morda očitaU, da pišem to pismo, ker bi rad prišel na inesto sedanjih voditeljev. A jaz tega nočem. Kot star član zveze vam klicem: r.Ven z vsemi, glavarji in podrepniki, ene in druge skupine; ven z vsemi ljudmi, ki ne poznajo ne zvestobe, ne časti. Živela nova zveza na demokratski podlagi! v Umljivo je. da je to pismo zadelo na levo in desno. Zaenkrat se je oglasil le odbor disi-denlov, ki je na seji odločno protestiral proti izjavam kap. Rizzo. Najbolj ostre so seveda pušiče, ki jih je Rizzo izstrelil proti D'Annuai-ziju. V pismu očita Rizzo Giuliettiju, da je prodal neodvisnost Mornarske zveze duhovnemu glavarju (D'Annunziju), ki ga je bilo treba nalašč ustvariti. Sploh je uloga, ki jo igra D'Animzio v vsej zadevi, zelo, zelo zapletena; nekateri trdijo, da je odločno branil interese mornarjev, drugi pa trdijo skoro nasprotno. Od tega razdora bodo odnesli največji kos brodolastniki in pa fašizem, ki so pač skupno hoteli zadati zadnji udarec sindikalni organizaciji, ker je bila prvim nevarna in ker ni bila f&šistovska. Tako piše Attilio Cabiati v listu cStimpa«.: Razpust upravnega sveta Mornarske zveze predstavlja čin neomejenega gospodstva, ki bt ga navadna vlada prav gotovo ne storila. Javni red ni bil na noben način ogrožen in člani bi se lahko poslužili zakonskih sredstev, ako bi se hoteli otresti vodstva zveze; lahko bi bili enostavno izstopili iz zveze in ustanovili novo organizacijo, ki bi jo brodo-lastniki sprejeli z odprtimi rokami in kateri bi dali vse mogoče predaoati, samo da bi tako uničili prvotno organizacijo. To bt se zgodilo pod vlado prostosti. Vlada je mogla imeti samo enega izmed teh dveh namenov: alt vsiliti b r od olastn ikom in mornarjem mornarski pakti ali pa oo0**ti mor* narie r iašistovsk* orgaaizacije. Sicer pa nas skušnja uči, da ne bo f&šistovska vlada pustila iz rok tako mogočnih organizmov kakor sta Mornarska zveza in zadruga «Garibaldi > prej, dokler jih ne bo popolnoma požašistila.» Kfiko dsief segajo Motni prsti? Prisilno nameščanje bivših bojevnikov pri italijanskih trrdkah v inozemstvu RIM, 8. Ministrski predsednik on. Mus-solini je razposlal kr. diplomatskim m konzularnim uradom v inozemstvu okrožnico, v kateri jih poživlja, naj z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, vplivajo na italijanske tvrdke v inozemstvu, da odpustijo iz službe tuje uradnike in da na njihovo mesto imenujejo bivše italijanske bojevnike. Ta okrožnica — pravi Mussoiim —' je v skladu s pobudo, ki jo je dala Uar Hjanska vlada iz socijalne, politične in gospodarske oportunosti, da bi se inozemski uradniki pri italijanskih tvrdkah (v Italiji) nadomestni z italijanskimi- Edino na ta način, se bo država izkazala hvaležno onim, ki so jo branili. Ta okrožnica je pač značilna za sedanjo vlado in jasno kaže, kako daleč segajo vladni prsti v čisto zasebne zadeve privatnikov; niti pred državnimi mejami tuje države se ne ustavijo. Kaj bi rekla tukajšnja vlada, ko bi inozemske vlade razposlale svojim poslaništvom in konzulatom analogne okrožnice?_ Besedilo volilnega zakona objavljeno RIM, 8. V dodatku k uradnemu listu *Gazzetta ufficiale* je bilo objavljeno besedilo zakona za politične volitve* Vest o skupnih italijansko-šp anskih pomorskih vajah izmišljena RIM, 8. Nekateri tukajšnji listi so posneli iz inozemskih listov vest, da se bodo vršile v Sredozemskem morju skupne vojaške vaje italijanskega in španskega brodovja. Agencija Štefani pa poroča, da je ta vest povsem izmišljena. Vzorna nočna straža GENOVA, 8. Iz Sestri Levante poročajo, da so ka»b»inerji aretirali desetnika državne milice^fettore Gonzaga, ki je obtožen, da je vlomil v nabiralnico za miloščino v cerkvi sv. Antona ter se polastil 300 lir, ko je stražil z dvema tovarišema dva mrliča, ki sta bila prepeljana z bojišča. Železniška nesreča TURIN, 8. Včeraj dopoldne je osebni vlak odpeljal iz Porta Susa proti Ivrei; na postaji Montanaro je zavozil v tovorni vlak ter mu razbil 3 vagone. Ob silnem udarcu je nastala mod potniki grozna panika; vendar pa ni imela nesreča tako težkih posledic. Bilo je ranjenih 8 potnikov; pomoč je bila takoj na mestu, ker se je dogodila nesreča na postaji. Konferenca Hale atole « Beosradu Važne točke na dnevnem redu Madžarsko posojilo BEOGRAD; 8. Čehoslovaški poslanik Šeba je o konferenci Male entente izjavil sledeče: Konferenca v Beogradu je redni sestanek, ki jc bil sklenfen že na konferenci v Sinaji. O vprašanjih, ki pridejo na razpravo, je Šeba izjavik Na sporedu konference, ki ga bo določil njen predsednik zunanji minister dr. Ninčić, bodo tudi vprašanja splošne evropske politike, posebno tudi vprašanje madžarskega posojila Zadnje je tem aktualneje, ker imajo državniki Male entente dovolj časa, da se o pogojih tega posojila, zlasti o kontroli, Eo svetujejo še prej, predno bo vprašanje v ondonu končno rešeno. Znano je, da po konferenci v Beogradu odpotujejo delegati Male entente v London, kjer bodo prisostvovali reševanju zadere madžarskega oosoiila Ni dvoma, da bodo dosedanje zunanjega ministrstva Čičevan, da pozdravi romunskega ministra za zunanje posle Duco. JiiBOSlousnski odgovor na angleško noto Politično ozadje angleškega nastopa BEOGRAD, 8. Zunanji minister Ninčič je bil predvčerajšnjim pri predsedniku vlade Pašiču, s katerim je ostal delj časa v razgovoru o odgovoru, ki naj se pošlje angleški vladi na njeno vprašanje glede posojila 300 milijonov frankov, ki ga jc dovolila Francija- Jugoslovenska vlada bo odgovorila Angliji z verbalno noto, da jc posojilo 300 milijonov francoskih frankov namenjeno za nakup potrebnega materijala za oborožitev. Jamstvo tega posojila pride po garancijah za vsa druga posojila, ki so se že prej sklenila. V diplomatskih krogih mislijo, da je angleška vlada storila ta korak samo zato, ker ne kupuje jugoslovenska vlada ničesar v Angliji. Ta korak ima pa tudi politično ozadje, ker se je posrečilo Franciji pridobiti za svojo politiko večji del srednjeevropskih držav, kar seveda ni po volji Angliji. Politična situacija v Jugoslaviji neizpremenjena BEOGRAD, 8. V radikalskem poslanskem klubu obstojata glede notranjega položaja dve struji, od katerih gre ena za tem, da se čimprej rešijo vsa notranja vprašanja, druga pa zastopa stališče, da naj se nadaljuje dosedanja politika. K drugi struji spada predsednik vlade Pašič sam. Minister za izenačenje zakonov, Marko Trifkovič, ki je bil svoj čas eden glavnih zagovornikov koalicije in je izmed naj verne jših pristašev g. Pašiča, izjavlja, da stoji vlada v vseh vprašanjih notranje politike slej ko prej na stališču, da sedanji položaj nikakor ne sili vlade, da bi opustila svojo dosedanjo politiko. Minister Trifkovič je izjavil glede uveljavljenja vidovdanske ustave, da mora vlada vsak način popolnoma izvesti ustavo, ker zahteva to njen prestiž in ker je vzela državne vajeti v svoje roke pod tem geslom. Smatra, da se bodo izvedle oblastne volitve najkasneje do konca marca t- 1. in da se takoj potem sestanejo oblastne skupščine. Potem se bo mogla jasno in odprto izvajati politika ureditve kraljevine SHS v smislu narodnega in državnega edinstva. Na koncu je izjavil minister Trifkovič, da vlada nikakor ne namerava izpremeniti tega svojega sta iišča. Kar se tiče Radića, je rekel minister, da ne namerava izdati vlada nikakih novih odredb. _ Razmejitev z Romunijo BEOGRAD, 8. Jugoslovensko-romunska komisija, ki zboruje v Velikem Bečkereku o določitvi meje med Jugoslavijo in Romunijo, je sporazumno sklenila, da se izročs one občine, ki imajo pripasti Romuniji po trianonski mirovni pogodbi, dne 10. t. m., ostali kraji, ki jih ima dobiti Romunija v smislu sporazuma med obema državama, pa se izroče, ko bo sporazum ratificiran, kar se zgodi na vsak način do konca marca. _ Venizelos se bo umaknil po izvršitvi svoje misije ATENE, 8. Venizelos je v svojih izjavah zelo rezerviran in se noče izreči ne za republiko in ne za monarhijo. Nervoznost je v Grčiji.znatno popustila, ker je prepustil Venizelos vso odločitev narodu samemu-Objektivno zadržanje Vcnizelosovo ne ogroža pristašev nobene ideje, ker so vsi v tem složni, naj odloči večina. Navzlic tej avtoriteti, ki jo ima, smatra Venizelos svojo nalogo le za začasno in bo zopet zapustil Atene, ko bo njegova naloga končana. Razmere so se zelo izboljšale in zdi se, da bodo vsa težka vprašanja glede republike ali monarhije rešena brez velikih incidentov, _ Izpopolnitev poljskega kabineta VARŠAVA, 8. Stanislav Janicki, bivši minister za poljedelstvo (pod predsedstvom Moraczewskega in Paderewskega) je bil imenovan spet za ministra za poljedelstvo. Poduk italijanskega jezika obvezen na Ogrskem BUDAPEST, 8. Poučevanje italijanskega jezika in literature bo uvedeno kot obvezen predmet v nekaterih modernih lice-jih in realkah na Ogrskem. Zakonski načrt za to reformo šolskega zakona bo v kratkem predložil minister za prosveto. Železniška nesreča na Gradskem DUNAJ, 8, Sinoči je tovorni vlak zavozil v potniškega, ki je stal na postaji Far-kan na Gradskem, Tri vagoni so bili popolnoma razbiti. Dve osebi ste bili ubiti, već ranjenih. - Primo De Rivera v Barceloni MADRID. 8. Predsednik direktorija Primo De Rivera ie odpotoval v Barcelono, Francoski pritisk v Palotlnatu Imenovanje ven Hoescha za poslanik* v Berlinu se ne j^otrjuje BERLIN, 8. Predsednik državne bank> NEW YORK, 7. Iz Neapolja je priplul r tukajšnjo luko italijanski parnik «Presi-lente WiJson:>, ki ga je tekom plovbe v oddaljenosti 50 mili od ameriške obali zalotila silna nevihta. Vihar je dosegel brzino 110 milj na uro. Mraz je bil tako hud, da je voda. ki jo fe morje butalo Si ladjo, zmrznila in obdala parnik z debelo fed^no skorjo. Ameriiki cariniki so morali čakati več ur, dokler so mornarji s sekirami in potom pare izdelali pot skozi led, da so mogli cariniki v skladišče ladje. Mornarji in potniki so radi mraza in nevihte zelo trpeli. DNEVNE VESTI m narodu ljudsko Mol Kraljeva šolska oblast v Tridentu je dopo-»lala podprefektora v Bocenu, Meranu, Brikse-jiu in Brunecku dopis, ki vsled sklepa ministrskega sveia razveljavlja dekrete, s katerimi 5c je v šolah nemškega Poadižja tudi za vero-pauk uvede! italijanski učni jezik. Dopis nala-g«. da sc ima la nauk vršiti v nemškem jeziku, fer otroci ae morejo razumeti pouka v ital:-jsnskczi jezike! Ta poslednja določba vsebuje znamenito in Kal se Je zgodilo! Prvi koncert svetovncslavnega umetnika in mojstra na gosiih Jana Kubelika v Verdijevem gledališču je imel naravnost fenomenalen umetniški vspefc. Gledališče je bilo nabito polno. Vse, kar šteje Trst odličnega, zlasti vse, kar ima razumevanje za glasbeno umetnost, sc jc udeležilo tega koncerta. Rečeno gledališče je imelo enega svojih največjih in redkih praznikov. Tudi za drugi koncert, ki se jc imel vršiti v pondeljek, je bilo gledališče razproda- dru^occno priznanje. Dopis ne priznava le, da »o žc v soboto. Predpoldne tega dne pa se je so iamoSnji otroci nemSke narodnosti, marveč, razširila iznenada vest, da je ta drugi koncert da tudi nc morejo razumeli italijanskega pou- mojstra Kufoelika »suspendiran^. Listi so javkal Ker Da so otroci, ki naj poslušajo verski Ijali na kratko, da radi -indispozicijcs mojstra, pouk, menda piav isti, ki morajo poslušati tudi Javnost pa ni hotela prav verjeti v to razlago pouk drugih predmetov, sledi iz tega dejstva z i razširjale so se razne domneve. Posebno železno logiko, da tudi ta poslednji pouk nc i $c» ker niso listi nič omenjali, kdaj se bo vršil more bili vspešen če se ne podaja otrokom v ; la drugi koncert. Včerajšnji listi pa javljajo tistem jeziku, ki ga razumejo — to je: v mate- ; zopet na kratko, da je drugi Kube likov kon-rinerp.ff Ta resnica je tako jasna in tako očitno «crt definitivno odpovedan in da blagajna vrana dlani, da pač ne potrebuje nobene nadalj- ča že vplačano vstopnino. Ni besedice razlage nje razlage. Iz nje pa sledi še nekaj drugega: čitamo. Vse se vprašuje sedaj po vzroku te odločna obsodba vse Gcntilcjevc ljudsko-šol- j odpovedi? Ljudje slutijo podzavestno, da se ske reforme. Cc je — in jim mora biti, saj so jc moralo nekaj zgoditi za kulisami, kar je iz-predstavniki države, ki hoče uživati sloves pro- | zvalo odpoved. Kaj? Nikdo ne ve nič določne-svetljene — res na tem, da bo mogla ljudska ! Zelo razširjeno je mnenje, da so morali kaj lola uspeSno vršiti svojo veliko kulturno na- uprizoriti krogij ki jim ni šlo v sklad, da v logo in postavljati temelje spletne ljudske nao- iaškem Tr.«tu slavi triumfe umetnik, ki ni Ita-brazbe: storili morajo korak dalje! Kar so v Ugibljejo, da se jc hotel umetnik izogniti jezikovnem pogledu odredili glede verskega morebitnim neprijetnim pojavom med drugim pouka.njorajo odrediti tudi glede vsega potika koncertom. Ali jc ta domneva opravičena — v ljudski Šoti narodnih manjšin! To zahtevata vemo. Neverjetna pa ni spričo dejstva, da najelementarnejša logika in režnična skrb za so med prebivalstvom tudi ljudje, tako raz-uspešen pouk v ljudski šoli. paljeni od hipernadjonalizma, da smatrajo kot Logika in najelemcntarnejše načelo pravič- ; skrunjenje italijanskega imena, če se tu pro- nosti in pa enakoeti državljanov pred zakonom slavlja umetnik, ki ni Italijan, posebno pa še ako se glede uživanja državljanskih in narod nih pravic dela razlika med državljani narodne večine in inanjaintf, biio bi pa — kakor smo že nedavno rekli — naravnost vnebovpijoča krivica, če bi imeli v Rimu drugačno mero za manjšino v Poadizju in drugačno za ono v Julijski Krajini! stili o dogodku rešilno postajo. ,Z avtomobilom tega zavoda je bil Petaros prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je dobil potrebno pomoč. Rana, ki mu jo je zadala njegova nežna polovica ni nevarna, vendar bo moral par dni hoditi z obvezano glavo. Zimska sličica. — Številni padci na zamrznjenih ulicah. Včeraj zjntraj zarana je kratek dež orosil tržaške ulice, ki so bile kmalu potem, ker je temperatura nenadoma padla, pokrite s tanko ledeno skorjo. Ljudje, ki so se mudili po opravkih na ulicah, so morali hoditi zelo previdno; Če je kdo količkaj hitreje stopil je neprijetno presenečen sedel na tlaku. Taki prizori niso bili redki in so vzbujali mnogo smeha. Vendar pa niso ostali vedno brez posledic. Marsikateri se je pri padcu pobil, ali si zlomil kak ud. Rešilna postaja je imela zgodaj zjutraj mnogo posla. Ob 5.30 je bil zdravnik poklican v ulico Cri-stoforo Belli, kjer se je spodrsnil na ledu 38-letni kurjač Anton Jcrmaim, stanujoč v isti ulici v hiši št. 49. Mož si je zlomil levo nogo pod ________ kolenom. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico. | Trfpcovich — Podobna nesreča je doletela 58-letno Ampelea • Marijo Požar, stanojočo v ulici Regina Elena it. 59. Ta si fe pri padcu zlomila levo roko. Prepeljana je bila v mestno bolnišnico. — Tudi zasebnica Ana Fortunato, stara 63 let« stanujoča v ulici S. Vito št. 4 se je spodrsnila na ledu ter si zldhiila levo roko. Prepeljali so jo na dom, 4 — Okoli 10. ure Je bila z avtomobilom rešilne postajo prepeljana v mestno bolnišnico *brežkica» Ivanka Sancin, stara 43 let. stanujoča v Skednju št, 114. Idoč proti mestu, je Eadla pri Sv. Ml Magdaleni na tla ter sS zlomi-t levo roko v zapestju. Borana poročila« Valuta tf» tržaška trge, ogrske krone« 0-H— 0*12 avstrijske krone...... • • .0.0325 8.0330 češkoslovaške krone .................67 SO dinarji . » ••••••••••• 25.95 26.15 leji . . • ............1J-50 marke• • • • • ~ dolarji 23.15 23—v» francoski franki 113.75 114.25 švicarski franki • ••••• •• «403.— <«)«>,— angleški funti papirnati «*•••• S9.70 29.05 Tečaji: Adriatica................ * . 20«) Cosulich * • • < Dijlmatia • • • Gerolimich • , Libera Triestina Lloyd • • • • LuSSinO mm* Marti nolich « • Oceania Premada * • • • • • • • • • 9 Na rešilni postaji so dobile potrebno pomoč druge osebe, ki so še številne mržnje nih ulicah ter izvinite ali pa so se drugače pobile. i pa< roko za- adle na ali nogo, Cement Da! mat is Cement Snalato • • • • • • * • » » • • • 393 240 435 1U5 6h5 J 60 110 52H 847 435 37'J 225 Pijte odlikovano specijaliteta «JAJČNA CREMA MARŠALA R. CR1SMANCICH> in prepričali se bodete, da ne najdete boljšega likerja- Za vsako kupljeno steklenico bodete dobili potrdilo s katerim dvignete popolnoma brezplačno stensko uro. Na prodaj je v vseh prodajalnah na debelo in pri tvrdki R. CRISMANCICH, Via XXX ottobre 8, Via Valdirivo 34, telelon 1359. (4) Gospodarstvo Is tržaške industrije tkanin. Po poročilih iz Milana bosta podjetji «Cotonificio Trie-stino Brunneri> in «Societ& italiana Co-' POROČNA SOBA z vzmetmi in žimnicami, vse Goztfnn zadruga v bo imela svoj PaMli redni občni zbor soboto, dne 12. januarja ob 7. uri zvečer. 1924 m Zobozdravnik dr. Lojz Krnice? socialist za bolezni v osiiis in na za&eii sprvjeiea za ve-in sociialnega delovanja; odtegar*je koncesij nec mestne pimarne Jakob Svab. et*r 56 let, našim obrtnikom; zapiranje »iarih obrtniških stanujoč v Rocohi, popravljal v ulici S«niU obratov; izključonje naSega jezika iz vseh ura- neko plinovo svetilko. Nenadoma je možu podov do skrajnih posledic; zasledovanje naših* stalo slabo; zgrodil se je na Ua ter oblagal ne-o«=eh, ki sc kakorsibodi hočejo uveljavljati za zavesten. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil »arodne in državljanske pravicc naše narodne telclonično poklican na lice mesta, je ugoto-manižine: vse to se izvaja z isto neizprosnostjo vil, da je ubogi mož že mrtev; ni pa mogel do-tudi sedaj, po izjavi eksceknee Mussolinija, gnati vzroka smrti; najbrž jc moža zadela srč-da hoče šc lc on sam končnoveljavno odločiti ; na kap. Pozneje je bilo truplo Svaba prepelja- " ----- *" " no v mrtvašnico mestne bolnišnice. Hode žena, Kočijaž Juri) Petaros, star 48 let, stanujoč v zagati S. Eulemia Št. 7, ima zelo energično zakonsko družico. Snoči je imel priliko, da se je o tem temeljito prepričal, oprl se je namreč s svojo Ančko in sicer radi podnajemnika Nikolaja Verin, ki stanuje pri njiju. Petaros je hotel Veri na odsloviti, ker je imel z njim preveč sitnosti, čemur pa je bila i ena nasprotna, Petaros je bil močno vinjen, zato je umljivo, da se je pri prepiru zelo razgrel; jel ie obkladati svojo Ančko v vseh teh pogledih!* Ali ne napravlja to na razsodno in logično mislečega človeka utis, kakor da hočejo podrejena oblasiva naravnost narekovati svojemu glavarju* kaka naj bo njegova odločitev?! Ali pa, kar bi bik> še hujSc ia še bolj kričeče: da ta podrejena oblastva že vedo, kakšna bo ta končnoveljavna odločitev go-epooa MussdiziijaJ Ali ni tu blizu domneva, da je bila tudi beseda o končnoveljavni odločitvi izrečena le za trenutno pomirjenje .ne2ado-voljnežev«? Tudi to n^p večalo zaupanja v besede odločujočih čfflicTjcv! Morda pa ne bo temu tako! Morda pride drugače, se ne bojimo po tolikih grenkih izkustvih! Tem boljše za nas in za njih! Na vsak način pa take neskladnosti kvarijo razpolože- , _ _ nie ired ljudstvom in so skrajno škodljive za se je vsled udarca skoro popolnoma iztreziul, potrebno medseboino zaupanje. i le M vpiti na pomoč. Pnhitek Uudje so obve- |ei ic OMuaaau svojo /vbcjio z razumu, ravno laskavimi priimki, ki iih ie tu pa tam zabelil s kako gorko klofuto. Ančka pa se je kmalu naveličala moževih litanij; pograbila Je kladivo ter mahnila z njim moža po glavi. Petaroa, ki O O □ □ □ □ O □ □ □ □ □ □ o a □ a □ □ o a □ □ D a ~n o b pno □ a o p d o d o d □ pdp pa ppppdoopopdpcippp a p a o p p P D a D. BANCA Ustanovijma leta 1305. Delniška glavnica Lis. 13,00@.C03«- popolnoma ss s. s Trst, Via $• NICOI6 9 (Lastna palača). Podružnici; ZJ*RA. Olajšuje ¥iako frgo¥iko o&mrmm^ z Jugoslavijo in i viEiodnimi deželami Dale subvencije na blago, efekte Sn vrednosti Otvtfli akrtdUlv« li nakup Msga. — knkasl tfakiov In raCuitov. Informacije. — Kupuje In prodaja Mlate. Jamstven* plama In drug« operacije po najugodnejših pogoJ'.H. vloga v Dinarjih ter |lb obrestuje najbolje po dogovoru. cT~p~pTrn ob pooppponpopo ppppp pppp ppppp p .d o p o p p p °_d, d ° □ □ ! □ □ 1 P P P P □ □ P P , □ j P P I D i n 1 p 1 u j p ; D | P PODLISTEK Paul Boortfctj JEČA (La G«6!e) Poslovenil F. P# (21) Na mizi j« ugledal pero s črnilom in papirjem ter napisal enostavno sledeče vrstice: ->Gospod minister! •Načelnik Vaie pisarnice g. Ivan Vialis se jc umoril. V imenu &ove£aastva — to besedo je trikrat podčrtal — sprejmite njegovo vdovo, ki Vam ima izročiti pismo od raojkega.» — * Njegova ekscelenca vas &aka,» }e rekel vratar, ko se je vniil, ter pustil oba naprei, zdravnika in mlado gospo. Minister je stal pred svojo pisalno mizo. Vernatov HitiC je držal v roki in njegov mogočni obraz je Izraial prestrašeno strmenje nad nesrečnimi posledicami njegove jeze. Pokazal je ta papir, ne da bi niti pozdravil novodoilecev, in je rekel jecljajoč: 1 pismo, ki je dobila nalog da mu ga prinese. Minister ga ic vzel. Ko ga ie bral, ata se na ulilt po njegovih uvelih licih dve debeli solzi, ki sta pričali, da ga peče vest radi njegovega slepega prcaagljenja, katero je pognalo tega mladega moža, ki ga je ljubil, v obup in samomor. Ta nasilni človek je bil pravičen. Čim je Ivan Vialis skočil iz kočije, mu je očitala vest ono kruto obsodbo ki jo je bil izrekel brez predhodne preiskave ia h kateri ga je bila zapeljala razdraženost one strašne noči. Poznal je bolestno občutljivost načelnika svoje pisarnice. «Ako so mu ono pismo ukradli, kakor trdi >, je mislil sam pri sebi, «je pač v njegovem značaju, da mi ni povedal. Izgubil sem bil hladnokrvnost. Nisem storil prav*. Preden je Sel domov počivat, se je vrnil v ministrstvo, da vidi svojo poŠto. Vse je pustil na strani "ter napisal Ivanu Vialisu pismo. Ravno v hipu, ko je prišla vdova, te je pripravljal, da ga polije v ulico Saint-Dcminique. To pismo, ki fe bilo sedaj že brezpredmetno, je vzel s svoje pisalne mize fc» rekel vdovi: — -Spoštovanje, ki zahteva, naj mu ga povrnem, gospa, je vaš ubogi mož vedno «mel. Vedno ga je tudi zaslužil. Nesporazumljcnje, ki te je moglo pojaviti med nama, je trajalo le en hip. Dokaz: pred par minutami sem mu pisal, da ga pokličem nazaj.... Moj Bog. zakaj ni počakal!....» . ,, Mlada žena je s »oko odklonila zavitek, ki ji ga je ta stari gospod molil s arosečim po- kretom. Ne da bi ga pogledala nc pO' dr a vil;:, jc zapustila sobo, medtem ko je Vcraat, ki jc ostal za njo, skušal popraviti učinek njenega žaljivega odhoda, rekoč: — -Gospod minister, ona nc ve sama zase. V tem hipu ni odgovorna. Odpustite ji in odpustite tudi ineni, ako vas prosim kot zdravnik, da zabranite listom pisati o tem samomoru, da bi otrok nc izvedel, kokicn konec jo storil oČe..^ — *Umrl je od anevrizma. Scstav:tc vi lami tozadevno vest,--> je rekel državnik. *Vsaj to mu je dolžan storiti >, je rekla vdov;i Vernatu, ki ji je povedal o tej obljubi, ko ?o jc vrnil tudi on od ministra. *Toda ie eno uslugo mi napravite je dodala. Naj nc pride k pogrebu! Jaz hočem biti pri pogrebu. Ako bi priSel on, bi jaz ne mogla.« — »Gospa, pockusil bom tudi to,;? je odgovoril zdravnik,, 'toda najpTej vas spiemim do-mov.a Pri tem je imel priložnost jo nadalje opazovati ter določiti zase oni pogumni načrt, ki sc mu je Že začel svitati in ki jc imel dati obupani Ženski oni ^moralni sunek do katerega jc on »_ ____popolnoma _ .... _ *Vrenje pojema. Svoje razburjcnic T« »z črpala. Bate-ija je izpraznjena.»