PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBOD I L ME FRONTE ZA SL OVEMSKO PRIMORJE
jjjolžiev. 567- Cena6]lr-4 jugollre - 2.50 din	TRST sreda, 16. aprila 1947
UREDNIŠTVO in UPRAVA, PLAZZA GOLDONI št 1 - A Tel, št.: Ur. 93806. 93808 Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo
Pokrajinski odbor Enotnih sindikatov poziva vse delavce, naj v najvišji meri prispevajo, da bo nova sindikalna organizacija nadaljevala tradicije razredne borbe in da bo uspešno delovala, da se delovnim množicam zagotovi dostojno življenje.
STIRISTRANSKA POGODBA
0 NEMČIJI IN NEMŠKI PREMOG
Mcskv;
konte;
a, 15, — Večina današnje
renče zunanjih ministrov je Ja posvečena načrtu za štiristran-1 Pakt. Štirje ministri so nato 'Peljali o poročilu odbora iz-,en.?ev za premog. B.dault je ob-cj. 0Zl' stal.šče francoske delega-smv.° na^rtu to štiristransk; posli n°’ 151 J° le bil predložil Mar-,.a '■ 'n o spremembah, ki jih je * . Polagal Molotov.
'vnt-if-'0 Molotov na Bidaultovo ' tve»8nje *z^avil’ da ie Sovjetska ,za naklonjena dolgotrajnemu j. rstvu nad Porurjem in je na-Pcstavil sledeče predloge: 1. Svet
* ugotovjl potrebo štlristranske čiif0(^ie ^ demilitarizacijo Nem-
tad i Za PrePre^enJe novega nato. 2. Svet naj da nalogo poseb-<Sttu odboru izvedencev, naj upo-.^1° ameriški predlog ter sov-J“"!e in francoske spremembne r^djoge in vse druge predloge, k: bili še postavljeni. Nato naj tedloji priporočila Svetu zunanjih ristrov na prihodnjih sejah. 3. ,'/'1'nJeni odbor se bi lahko nasla-na potreb;, da se Nemčiji za-*zvr^bcv obveznosti, ki jih /tovidevata jaltski in potsdamsk1 ikirazum,
Molotovom je govoril Bevin, n‘ le odgovoril na obtožbe De JJulla, da je o vprašanju Perurja ,jegovo zadržanje negativno. Dejal ■ > da ne more o vprašanju Porur-
• Popustiti, dokler se ne izvede topodarska enotnost. Nato je
shali zopet ugovarjal Molstov--Jtdin predlogom glede štiristran-
•ike
P°godbe, Sledila, je debata med
Hm V ' oleal la Je u m	o™ in Edvinom o medna-
‘ nom nadzorstvom nad Porurjem.
Štirje ministri s; ugotovili, da se ' atrinjajo o pooblastilu, k; naj ’ tojo svojim namestnikom in so tega sklen'b. da ne bodo . njim poverili sestavo načrta ij^tonske pogodbe, o n	®° nflto na razpravljanje
PCročilu mednarodnega odbora iz-; bbtov 2a premog. Bidault je .z-*, da Francija še vedno čaka
""igovi
tem
Andersovi agend y Franciji
Pariz, 15. (ATI-TASS) — List «Humanite» objavlja podrobnosti o delovanju Andersovih agentov v Franciji. V predmestju Pariza razpolagajo andersovci z radiooddajno in sprejemno postajo, potom katere so v tesni zvezi z agenti v Franclji In zahodni Evropi. Andersova voja-
Marshall je izjavil, da rešitev j britanska letala z raketnimi iz-! ška poveljstva so v Parizu, demoni vprašanja premoga cdvisi od ^\strelki ki naj pomagajo viadi, ki vedbe gospodarske enotnosti Nem- 1
spremeniti sedanji način razdelje-1 besile. Prav tako so nas navdala z vanja.	|	grozo	poročila, da pošiljaio v Grčijo
čl je in iz razdelitve med štirimi vseh glavnih produktov. Bevin je Izjavil, da je Velika Britanija plačala ves premog, ki ga je dobila iz Perurja. Molotov je s svoje strani Izjavil, da bo o tem vprašanju podal izjave na jutrišnji seji.
'počenja taka barbarska dejanja. Mar namerava Velika Britanija še kar naprej podpirati tako barbar-stvo?»
Gottwaldove izjave
*>. v	Vl»»
o rtemciji
Zliti, 15. (ATI-AFP) — Predsednik češkoslovaške vlade Gottwa!d je na neki manifestaciji izjavil, da je Češkoslovaški na tem, da bo Nemčija derjacificirana in demokratizirana, da bi na ta način prenehala biti izhodišče novih vojn. Tako politiko vodijo do sedaj samo na sovjetskem zasedbenem področju. Naš interes je, da podpremo z vsemi sredstvi sovjetsko stališče. Gottvvald je dodal, da morajo ostati južne nemške meje kakor so danes, da bi zmanjšale nemški pritisk na ozemlje Češkoslovaške.
Predsednik Gottwald je poudaril velik -pomen poljskc-češkoslovaške zavezniške pogodbe, ki izpopolnjuje obrambno fronto slovanskih narodov.
Volitve na Japonskem
Tokio, 15. (ATI-TASS) — Na Japonskem so se vršile 5. aprila volitve. Volitev se ni udeležilo 30% vo-livnih upravičencev. Večino glasov so dobili neodvisni kandidati. Socialisti so dobili 24,1% glasov, komu- pe Br;non ustreljen
nisti 1,1%, liberalci 7,8% in demo	^	(ATI-AFP)	-	Bivši	ve-
kratd 3,6%; manjše stranke so do- ,eposlanik višij3ke viade pri naci-bile skupno 11.02%. Vse demokra- stičnih okupacijskih oblasteh De tične stranke so dobile 25% vseh Brlnon je bil obsojen na smrt in oddanih glasov, konzervativni pa' danes zjutraj ustreljen v trdnjavi 11,4%.	Montrouge.
Stalin sprejel Marshalla
Moskva, 15. (AFP) — Maršal Stalin je ob 22. uri sprejel generala Marshalla, ki sta ga spremljala ameriški veleposlanik v Moskvi Pedell Smith in-pomočnik tajništva zunanjega ministrstva Boh-len. Prisoten je bil tudi Molotov.
°ra na predloge, ki jih je o v vprašanju stavila. Bidault je p glavnem poudaril, da mora biti °torje vključeno z vsemi svojimi pr' v gospodarski okvir Franclje.
^ i-rriog jz pcsarja pa naj bj	jz-
<irž-Cen iz raz<1eljevanja med razr.e p aV^- Razdeljevanje porurskega , m°ga pa bi se moralo izvajat) „ P^ofjo posebne mednarodne ',-i>rstvVC' °lačiti ie treba tudi nad-0 nad uporabo premoga in
Mar namerava Britanija podpirati barbarstva?
London, 15. — Včeraj je eZveza za demokracijo v Grčijin objavila pismo listu «Reynolds Newsr>, ki so ga podpisali lord Strabolgi, gospa Acland Allen, Brailsford, gospa Corbett, Joad, Lean Manning, Sel-ley in Sybil Thorndyke.
Pismo pravi: <tZ grozo nas je navdala vest, da so v Grčiji trem ubitim partizanom odrezali glave in da so oblasti te glave javno izo-
ll
V PRID MIRU
bO ZADNJEGA DIHA
Wallaceievl govori razburjajo ameriško reakcijo
ferrandu, Lilleu, Calaisu, Bruxelle-su in Baden-Badenu. Tajno službo imajo organizirano po De Gaulle-vem načinu, katerega agenti so bili izvežbani v Londonu.
Andersovo organizacijo v francoskem zasedbenem področju v Nemčiji vodi iz Londona sin bivše-šega poljskega poslanika v Londonu Morawski, ki je v tesni zvezi s francoskimi političnimi krogi, posebno z onimi okrog De Gaullea-
Na sovjetskem področju Nemčije
London, 15. (ATI - TASS) — List «Reynolds News» objavlja serijo člankov svojega dopisnika iz sovjetskega zasedbenega področja v Nemčiji. Dopisnik piše, da so Rusi in nemški antifašisti ustvarili temelje, na katerih se bo lahko zgradila demokratična in svobodna Nemčija. Dalje opisuje ukrepe Rusov v sodelovanju z Nemci za de-nacifikacijo, agrarno reformo, nacionalizacijo industrije itd.
Vsi Nemci na sovjetskem področju z zaskrbljenostjo sledijo moskovski konferenci, ker želijo, da bi se bodoči mir ustvaril na zdravih in naprednih temeljih.
V PULJU SO ZAPRLI
srednje sole že v februarju, ker je tako želel CLN
Tiso obsojen na smrt
Bratislava, 15. — Vrhovno sodišče je obsodilo bivšega predsednika slovaške države, nacističnega kclabtracionista mons. Tisa na smrt na vešalih. Bivši slovaški notranji minister je bil v odsotnosti
Pulj, 15. — Tanjug poroča: Nihče si ne bi mislil, da bo ZVU podpirala reakcijo tako daleč in dovoiila, da se zaprejo srednje šole v Pulju že v februarju. Ze dva meseca je zaradi tega veliko število srednješolcev v Pulju brez šole. Ta ukrep se lahko opraviči samo s tem, da je to bila želja CLN-a z namenom, da se izvaja pritisk na starše, ki bi spričo tega, da bi njihovi otroci ne megli več obiskovati šole, zapustili z vso družino Pulj. Namen ZVU, da doseže odhod iz Pulja čim večjega števila prebivalcev, je na dlani.
Pred dnevi se je delegacija kulturnega odseka puljskega Ljudskega osvobodilnega odbora zglasila pri zavezniškem častniku, šefu odseka za šolstvo, in zahtevala dovoljenje za otvor.tev tečaja za srednješolce. Angleški častnik se je ču-
šolce, ko sem vendar informiran, da so vsi dijaki zapustili Pulj.»
Nastal je tako položaj, zaradi katerega bodo morali dijaki polagati izpite, ko bo mesto dokončno priključeno Jugoslaviji.
tud' obsojen na smrt, medtem ko so proces proti Sanu Machu od- dil tej zahtevi in je izjavil: «Kako godili zaradi bolezni.	je mogoče začeti tečaj za srednje-
Pravic9 manjšin v Jugoslaviji
Bukarešta, 15. (Tanjug) — Vdru-ženje ciganov in vlahov v Romuniji je poslalo vsem sorojakom na Balkanu poziv, v katerem obsoja mo-narhojasist ični teror nad makedonskimi cigani v Grčiji. V pozivu poudarja, da uživajo vse narodne manjšine popolno pravico v Jugoslaviji, Bolgariji in Albaniji. V pozivu zahtevajo intervencijo Varnostnega sveta pri grški vladi, dc bi prenehala s preganjanjem sto-tisočev ciganov ter da bi zajamčila kulturni, nacionalni in gospodarski razvoj ciganov v Grčiji.
BODOČE NALOGE
enotne sindikalne organizacije STO-ja
Na zborovanju pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov, M je bilo v nedeljo v Izoli, je tov. Voj-mir prečital organizacijsko poročilo, ki so ga delegatje po temeljitem razpravljanju odobrili. Poročilo ugotavlja, da je dolžnost pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov proglasiti osnove programa, ki ga misli izvajati v okviru bodočega enotnega sindikata. Glavne točke programa so:
p^^bington, 15. (ATI-AFP) — -*kovalna komisija senatorjev ^/»otlamertško delovanje je pre-vsa zakonska sredstva, na vladaei katerih bi mogla ameriška p:klicati Wallaceja na odgo-bo zaradi njegovih govorov v m0 °nu' in zaključila, da je to ne-V,- 006 storiti. Zato je senator jteuberg v sveti jezi dejal, da kVri ^oljš; odgevor na Wallace-W ritiko Trumanove politike ta-tttilj!^6 izSlasovanje kredita 400 Siji °nov dolarjev Grčiji in Tur-
Urnejši reakcionarji pa so Ha ^ aSfa.li, da ae Wallace kaznuje •tt»	Loganovega	zakona	Iz
1^	ki predvideva zaporno
k Vsakl treh let jn 500 dolarjev za ' «vet^ea am«riškega državljana, ki
Jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu je zahtevalo od zavezniških vojaških oblasti izročitev teh zločincev. Do sedaj pa ni dobilo še odgovora.
Vpi:
/ui« ali ;lvati
pomaga neki tuji Vladi
4^r na ameriško politiko. Ven-^ »e omenjena komisija ne
Sltotra „
^ to Pristojno po tem zakoni
. ftotopa^j.
Ob61J razjarjenega pa se je po-tia„ ^Publikanec Keneth Kea-la.Ce‘. & rekel, da bi morali Wal-enostavno ustreliti. rkjšn" ^Vallace pa je v svoji vče-da „ izJavi na vse to odgovoril, rrl0£i redlaga uporabo popolne po-v svrho ostvaritve <Ja]jev8a sveta*, in zaključil: «Na-4o , a ^Orn z govori v prid miru ^n'jega diha!*
Novi bolgarski poslanik
v Rimu
Rim, 15. (AFP) — Iitalijanski zunanji minister grof Carlo Sforzi je sprejel včeraj novega bolgarskega poslanika v Rimu, Dimitrija Bratanova. V kratkem bo prispela v Rim bolgarska trgovinska delegacija, ki se bo pogajala za trgovinski sporazum med Bolgarijo in Italijo.
Bolgarska trgovinska delegacija
v Moskvi
Moskva, 15. Včeraj je prišla v Moskvo bolgarska trgovinska delegacija pod vodstvom ministra za trgovino in preskrbo Jordana Boži-lova.
%n
M,
tokva>
ova Donbasa
15. (Tass)
tlonh*- s° bili doseženi v
Važni
nrainiusi,	  obnovi
a^a' °bnovljeni sta hidrocen-Vop utevka in Kurahovka. To-hied V ^<)vo®erhasku, ki so bile IkQjJ^no Popolnoma porušene, že ^iho^^o električne lokomotive modela. Harkovske to-lzdelale prve povojne so-^lov:^ tekomotive na pogon z Die-motorji Loko.uOtive dose-
Rooks v Beogradu
Beograd, 15. — Na letališče Zemun je danes prispel glavni ravnatelj Unre general Rooks. Zadržal se bo v Beogradu dva ali tri dni, kjer bo stopil v stik z višjimi jugoslovanskimi oblastmi.
Na politično-sindikalnem področju
Novi sindikat bo moral delovati’ na tem, da se doseže bratstvo med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom ter med Italijani in Slokani na Svobodnem tržaškem ozemlju
Uvedba načela dvojezičnosti v delovanju novega sindikata in na vseh' področjih civilnega delovanja svobodnega ozemlja. Borba proti ostankom fašizma in pr:ti narodnostni nestrpnosti.
Na politično-gospodarskem področju
Neposredno nadzorstvo delavcev nad ustanovo, ki bo odgovorna za razdeljevanje najnujnejših potrebščin. Maksimiranje cen. Strogo nadzorstvo nad določevanjem cen gl in kazni za špekulante. Borba proti črn; borzi. Pospeševanje zadružnega razvoja in podpiranje sleherne zadružne iniciative.
Enotni sindikati so se vedno borili in se borijo za prilagoditev mezd in plač življenjski ravni. Danes je to ena najvažnejših zahtev, ker predstavlja osnovo za gespo-darsko sanacijo svobodnega ozemlja.
V bližnji bodočnosti bo potrebno določiti najnižjo mezd;, ki odgovarja življenjskim zahtevam delavcev. Ta minimum bo moral biti zajamčen vsem, delavcem.
Potrebno je obnovit; kolektivne delovne pogodbe, tako da bodo izraz svobodnega sporazuma med delavci in delodajalci. Uvedba štiri-deseturhega deltvnega tedna za delavce vseh kategorij. Priznanje plačila za nadurno delo, ki presega štirideset ur. Ukinitev kakršnega koli dohodninskega davka na mezde vseh delavskih kategorij. Izboljšanje položaja učiteljstva, državnih in poldržavnih nameščencev ter nameščencev javnih ustanov.
Žensko vprašanje
Borba za popolno socialno, politično in gospodarsko osamosvojitev žena. Zaščita žena pred izkoriščanjem delodajalcev in pravica do enakega plačila za enako delo.
Dati možnost mladim vajencem obojega spola za moralni, kulturni in poklicni razvoj in možnost praktičnega vežbanja. Vajenčevo delo naj nikoli ne presega njegovih fizičnih in intelektualnih zmožnosti in mora biti v zvezi s poklicem, za katerega se vajenec uči. Vajencu je treba dovoliti dnevno vsaj dve uri prostosti, da lahko obiskuje
teoretično-praktične šale za vežba-nje, ne da bi se mu pr; tem kaj utrgalo na plači. Dajati je treba vajencu pogum in uvesti obvezne šole ter brezplačno dobavljanje učne snovi za poklicno izobrazbo mladih.
Podvzeti je treba akcij; za kulturni in politični dvig delavcev.
Agrarna reforma
Izvedba agrarne reforme na vsem svobodnem ozemlju, kakor so jo izvedle ljudske oblasti v okrajih Koper, Umag, Buje itd., ki
bodo po ratifikaciji pogedbe z Ita-lij; prišli pod svobodno ozemlje. Zahtevamo tudi spremembo davčnega sistema, ki je sedaj v veljavi na področju, ki ga nadzoruje zavezniška vojaška uprava.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Siassen odpotoval v Leningrad
Moskva, 15. (Tass) — Harold Stassen je 14. t. m. odpotoval v Leningrad.
Atomska sila
Lake Success, 15. (ATI-AFP) — Sovjetska,zveza je v j^čelu pristala na ustan; vite v mednarodne komisije za nadzorstvo nad uporabo atomske energije.
Članom izvršnega odbora komisije za atomsko energijo je Gro-miko izjavil, da je očitna potreba ustanoviti mednandn; nadzorstveni organ. Gromiko pa ni izrazil, če je njegova vlada sporazumna glede tega, da bi tovarne za atomsko energijo nadzorovalo , mednarodno osebje.
Nadaljevanje borbe
za blaginjo	delov
}yokrajfnski odbor Enotnih sindikatov} ki se je sestal 13. aprila j~, po čitanju poročila o disedanjem delu in o položaju, ki je r.astal zaradi sklepov mirovne konference, in po ugotovitvi, ki je sled.ia obširnemu razpravljanju, da si delavci — čeprav niso sklepi
ZDA škilijo na Južni tečaj
Washmgton, 15. (ATI-AFP) — Admiral Byrd se je včeraj vrnil s svojega potovanja na Južni tečaj. Izjavil je, da bo izročil zunanjemu ministrstvu vse podatke, ki jih je nabral in ki bodo omogočili ZDA, da zahtevajo polarna ozemlja. Byrd pravi, da so podatki zelo dragoceni.
340.000 telefonistov ZDA
nadaljuje stavko
Washingtona, 15. (ATI-AFP) — Trije voditelji federacije telefonskih nameščencev so bili sprejeti pri ministru za delo Schwellenba-chu zaradi stavke, toda niso dosegli nikakega sporazuma. Medtem je število stavkujočih naraslo na 340 tisoč, ker so se stavki priključili tudi nameščenci tihomorske ebale.
Minister je predložil sindikatom in telefonskim družbam, da sesta-
Iz Italife v Nemčijo
London, 15. — Agencija France Presse poroča da so se britanske :n italijanske oblasti sporazumele za preselitev 12.000 Jugoslovanov, ki so sedaj v begunskih taboriščih pod britanskim nadzorstvom v Italiji, na britansko zasedbeno področje v Nemčiji.
Volitve 0F v Sloveniji
Ljubljana, 15. (ATI - Tanjug) — Volitev za odbore osvobodilne fronte LRS, ki so se vršile v nedeljo, se je udeležila og.omna množica volivnih upravičencev. V številnih uradih se je volitev udeležilo sto odsto voiilcev. V Kranju se je volitev za odbore OF udeležilo članov.
*
* *
LIZBONA. — BivšJ italijanski
mirovne konference zadovoljili želja večine od njih — želijo ohra- vljo razsodišče petih oseb, ki bo re-. jjralj Umberto je z letalom odpoto-
mtve miru, in da so sprejeli ustanovitev Svobodnega tržaškega czemrja ter so pripravljeni prispevati v borbi za demokracijo m neodvisnost tega ozemlja prdti vsem silam, ki jim je na tem, da iz tega ozemlja napravijo imperialistično bazo,
SKLENIL, naj sindikalna Organizacija na področjju, ki bo vključeno v FLRJ, pristopi v Enotne sindikate Jugoslavije; na področju, ki bo vključeno v italijansko republiko, v Splošno italijansko federacijo dela; na področju, ki bo vključeno v svobodno ozemlje, naj pa p c stane sestavni del nove enotne sindikalne organizacije, ki bo izšla iz fuzije, ki je že v teku, ter poziva vse delavce, naj prispevajo a vsemi svoji mi silami za izvedbo enotnosti in naj razkrinkajo vse poizkuse, ki gredo za oviranjem teženj vsega delavskega razreda.
POZIVA vse delavce, naj v najvišji meri prispevajo, da bo nova organizab ja nadaljevala tradicije razredne borbe in da bo uspešno delovala za zagotovitev delovnim množicam primerne življenjske ravni. Budni naj bodo proti vsem poizkusom elementov, ki jim je na tem, da odvzamejo sindikalni organizaciji vse njeno bistvo.
POOBLAŠČA izvršni odbor, da ohrani po organizacijski razdelitvi na tri področja in do dokončne ustanovitve novega enotnega sindikata vodstvo Enotnih sindikatov na področju A in na področju B, ki bo vključeno v svobodno ozemlje.
šilo to vprašanje.
I val v Egipt.
GRŠKEVLADNECETE
streljajo ujetnike
SLOVENSKI PRORAČUN
kaže skrb za razvoj ljudske republike Slovenije
C?1
• w brzi;
2 ‘no te>0 km na uro m vle-tooo ton.
lŽ!5Ks,aviia zahteva
ev aretiranih vojnih
n *ločincev
^ da! ' <TanJug) — Glede na ve-H	tovezniška policija v Ri-
4tečincevlra'a več jugoslovanskih bjitui 8C ‘toznava, da eo med 1biloUn' Eniški organizator agent beograjske
te v. CKlr<: 'no in ustaška novl-in Vemtč.
ŠOLSKE RAZMERE NA KOROŠKEM
(Dr. Julij Felaher)
iii.
Kakšne pa so bile dejansko leta 1934. šolske razmere na Koroškem, naj ilustrirajo sledeči primeri:	Učitelj Marinltsch na
utrakvistični šol; v Medgorjah je koncem leta 1933. Izjavil: «D°-kler bom jaz tukaj, ne bo uvedena slovenska čitanka (Pibe.)». Mislil je pri tem na Maklmovo dvojezično začetnico. Učitelj v Svečah Je sramotil slovensko u-čenko ter se tako daleč pri tem spozabil, da Je morala slučaj preiskati šolska oblast. Se mnogo hujši Je bil slučaj v St. Ulju, kjer je šolski upravitelj Fiš er pred celim razredom sramotil slovenščino in sloycnskega župnika
Petriča, kateri je poučeval verouk v slovenščini ter ukazal neki slovenski učenki, naj gre klečat na goli cement. Otrok se je prehladil in umrl. Tudi v tem primeru je romala pritožba na okrajno glavarstvo v Beljak in se je slučaj preiskoval po oblasteh. Toda v obe-h primerih krivci niso bili kazno vani odnosno klicani na odgovor n ost.
Položaj slovenščine v vseh o-snovnih šolah se Je slabšal od leta do leta. Ohlapni zakon o utrak-vističnih šolah in uredba k temu zakonu sta dopuščala popolno samovoljno tolmačenje določila s strani učiteljstva, da ima biti pouk V prvem in drugem razredu slovenski s postopnim uvajanjem
London. 15. (Tanjug) — Posebni dopisnik Tanjuga iz Londona poroča: «Vse jasneje se opaža neuspeh zadnje vladne ofenzive proti ed.n.-cam demokratične armade. Kljub propagandi tiska, službenim izjavam o številu mrtvih in obkoljenih demokratov se je izvedelo iz Aten, posebno pa iz poročil dopisnika «News Chronicle*, da se do sedaj ni uresničila še nobena od obljub grških generalov. Dopisnik poudarja zverstva vladnih čet, ki brez milosti in sodnega postopka streljajo na mestu ujetnike.
Jutri bosta odpotovala na Kre-
nemščine. Začetkom leta 1934 je list «Koroški Slovenec* konstati-ral, da odgovarjata od vseh utrak-vističnih šol duhu zakona le še dve in sicer v Selah in v Globasnici.
Radi teh nevzdržnih razmer v šolah je politično društvo Slovencev v Celovcu uvedlo po društvih poučevanje slovenščine. Toda deželna vlada v Celovcu je glede dovolitve poučevanja slovenščine po slovenskih društvih odločila, da smejo pouk obiskovati le otroci članov prosvetnih društev in da se mora pouk vršiti «brez posebnega učnega načrta in brez učnih knjig*. Pozneje pa je deželna vlada tečaje za pouk slovenščine, katerim je itak z prej omenjeno klavzulo vzela vsak razmah, prepovedala.
Politično vodstvo koroških Slovencev in posebej še poslanec Starc so vložili nešteto prošenj in pritožb glede obupnih razmer na šolskem polju v dobi po letu 1920 toda vse so bile brezuspešne. Tudi osebna intervenci.a posianca Starca pri avstrijskem kanclerju
to mornariški minister Venizeios in minister za zrakoplovstvo Canello-pulo, da obiščeta admirala ameriške mornarice v zalivu ,Suda. V Atene sta prispela dva višja oficirja ameriške mornarice, člana glavnega staaa admirala Snecken-berga, pomorskega atašeja v Atenah.
Hoss usmrčen
Varšava, 15. — Bivši ravnatelj koncentracijskega taborišča v Os-■vvieczinu (Auschvvitz) Rudolf Hoss je bil danes obešen.
Ljubljana, 15. (ATI - Tanjug) —
V parlamentu LR Slovenije so danes pričeli z razpravo o proračunu za leto 1947.
Miaister finsne LRS Miha Kambič je naglasil, da predvideva proračun dohodkov za 3,223.883.000 dinarjev in za isto vsoto izdatkov. V proračun so všteti vsi izdatki za obnovo. Predloženi proračun ni samo upravni, temveč predstavlja splošne dohodke v višini
2.514.518.000 dinarjev in prav toliko izdatkov, ki spadajo s državni sektor in 709,365.000 dinarjev, ki spadajo v načrte ljudskih odborov.
Proračun predvideva izdatke za financiranje gospodarstva in investicije v višini 881,651.000 dinarjev, kar predstavlja največji del izdatkov celotnega proračuna Za industrijo in rudarstvo je predvidena vsota 643,550.000 dinarjev, za trgovino 35,000.000, za poljedelstvo in gozdarstvo 91,590.000 dinarjev, za gradnje je odrejeno 72,000.000 dinarjev, za kulturo 10,800.000 dinarjev, za ministrstvo notranjih zadev 6,000.000 dinarjev, za ljubljansko radiopostajo 21,341.000 dinarjev, za pomožne izdatke je predvideno
8.378.000 dinarjev. Drugi del proračuna se nanaša na izdatke za obnovo, ki znašajo 307,490.000 dinarjev.
Izdatki iz prvega poglavja gredo posredno ali neposredno v korist gospodarstva ter predstavljajo 30% vseh izdatkov proračuna za leto 1947.
Tretje poglavje zavzema izdatke za vzgojo kadrov, za kulturo, šolstvo, tečaje itd. v skupni vsoti 411,628.000 dinarjev.
Četrto poglavje predvideva izdatke za tisk in publikacije v višini 5,475.700 dinarjev.
V petem poglavju predvideva proračun izdatke za socialno skrbstvo in zdravstvo V višini 92,600.000 dinarjev.
Za upravo je predvideno 452.108 tisoč dinarjev, kar predstavlja minimum za vzdrževanje državnega aparata. Za nepredvidene stroške je odrejeno 63,565.000 dinarjev, za pokojnine in podpore pa 266.700.000 dinarjev.
Proračun dokazuje skrb vlade za povzdig Ljudske republike Slovenije.
Schusčhniggu ni imela zaželjene-ga uspeha, vse je ostalo pri starem.
Komaj je stopila nova uredba o ureditvi utrakvistjčnih šol na Koroškem v veljavo, že prihajajo glasovi s Koroške o nasprotovanju učiteljstva, da bi poučevali v slovenskem, materinem jeziku, kakor dokazujeta to slučaja učiteljice v Zvabeku in učiteljice Ferhinig v Melvičah v Ziljski dolini.
Podal sem le majhen prerez nad 50 let dolgega boja koroških Slovencev za svoje šole. Žalosten je pogled v preteklost in sedanjost Koroški Slovenci so po izkušnjah, ki so jih na tem polju pridobili, prišli do prepričanja, da se njihovo žalostno stanje v okviru Avstrije nikoli ne bo zboljšalo. Zahteva koroških Slovencev, naj se v šoli poučuje na podlagi slovenskega učnega jezika, na šolskem polju ni bila nikdar pretirana. V letih 1920 so bili Nemci na Koroškem polni obljub o pravični ureditvi položaja koroških Slovencev. Ko so pa pri ple-
biscitu zmagali, so na vse obljube pozabili in začelo se je še hujše preganjanje Slovencev. Danes po izgubljeni drugi svetovni vojni so zopet v sličnem položaju, sedaj dežuje obljub. Tola Nemci se dobro zavedajo, da Slovenci tem obljubam drugič ne bodo nasedli. Minili so za vselej časi in z njimi nazori, o katerih je bila govorjena beseda nemškega šolnika na Koroškem svojim prija-teljem: «Kar nič ne skrbite za ponemčenje Slovencev na Koroškem, vse to bo oskrbela utrakvi-stlčna šola*. Za vselej so minili časi in se ne povrnejo več, ko je nemški šolski nadzornik rekel učitelju na Koroškem, kateri mu mu je povedal, da poučuje po predpisih «Kaj predpisi, ti so le za javnost.»
Slično brezpravno stanje koroških Slovencev je vladalo v vseh drugih panogah deželne m državne uprave. V dobi naci-fašizma so Nemci prešli h končnemu fizičnemu iztrebljenju koroških Slovencev. Samo zlom nacizma po zmagah zaveznikov je to preprečil.
De Gaulie zbira pristaše
Pariz, 15. — Tajništvo De Gaul-lovega ((Združenja francoskega ljudstva* je objavilo, da je vzpostavilo urade v vseh okrajih in da bo «srečno, če bo lahko sprejemalo vpise*.
S svojimi borbami v koroških partizansk.h odredih so k ziomu naci-fašizma doprinesli tudi koroški Slovenci svoj delež. Velike so bile, njihove žrtve v tej vojni. Izvršili so nov plebiscit krvi v borbenih odredih, v internacijskih taboriščih, v zaporih gestapa ia pod sekiro nemškega krvnika. Zaslužili so si svojo svobodo. Za njih pa ni drugje svobode, kakor edino v Jugoslaviji, kjer bodo njihovi otroci deležni narodne vzgoje in imel; pouk v mater.nem jeziku ne pa v jeziku, ki ga otroci ne razumejo, in je pouk samo dresura brez razumevanja, kjer ne bodo učitelji kaznovali slovenske otroke s šolskim zaporom, če na poti domov slovensko starko pozdravljajo z dober dan, kakor se je to zgodilo na šoli pri Božjem grobu pri Pliberku v dobi pred letom 1938. V Jugoslaviji bodo deležni resnične vzgoje in vseh dobrin prave demokracije, katera naj danes edino ureja razmerje med, narodi in državami v Evropi.
t
KONEC
Dvorano
za občni zbor SPZ
Kako je pri nas z dvoranami, je znana stvar. Zgodba se ponavlja, to pot s Slovensko prosvetno zvezo, najvišjo predstavnico slovenskega kulturnega življenja na našem ozemlju.
Prosvetno zveza je sklicala za nedeljo 20. t. m., izredni občni zbor in se obrnila do oblasti, naj ji dajo v ta namen v nedeljo predpoldne dvorano, ki bi bila dostojna tega dogodka v kulturnem življenju tukajšnjih Slovencev. Tajništvo SPZ je zaprosiLo majorja Erskina za dvorano Na-zionale, prejelo pa je odgovor, da imajo to dvorano v rokah Ameri-kanci in da bi se bilo torej treba obrniti na poročnika Monici, ali pa morda na tržaško občino za gledališče Verdi.
Gledališče Verdi — stara resnica — je vseskozi zasedeno oziroma izgovorjeno, če ne za prireditve, pa za skušnje, in tudi dvorana Ridotto ni na razpolago, ker je pač vmes toliko in toliko obveznosti, pogodb, dogovorov itd. To so izvedeli tudi zastopniki SPZ.
Te trditve pa ne veljajo za dvorano Nczionale, ki je resda rekvi-rirana za ameriški vojaški kino — toda predpoldne (zastopniki SPZ so prosili za dvorano le do 1. ure popoldne) je prosta vsak dan, na delavnik in nedeljo. Tajništvo SPZ se je torej obrnilo na poročnika Monici, kot je to svetoval major Erskine. Poročnik Mo-nici — kot je pri podobnih stvareh običaj — prošnje ni odbil, pa tudi — kot je spet običaj pri nas —ni odgovoril nič določnega.
Vendar je obljubil odvetnik Michele Miani, predsednik občinskega sveta, ki mu je očitno žal, da občinskega gledališča Verdi ni mogel dati na razpolago, da bo interveniral pri pristojnih, da bo , prošnja ugodno rešena. Doslej ni bila — ne ugodno, ne neugodno. Preprosto — odgovora še ni; kdaj bo, je težko reči.
Tajništvo SPZ torej kljub vsem intervencijam in prošnjam še danes, nekaj dni pred občnim zborom, ne. ve, kje ga bo moglo izvesti. Da to izvedbi občnega zbora ne koristi, je jasno. Da to ne koristi slovenskemu prosvetnemu delovanju, ki zastavlja delo tam, kjer ga je nekoč fašizem prekinil, je tudi na dlani.
Zgodba, že tolikokrat pogreta in izpeta: dvorane so za najrazličnejše organizacije, institucije, ustanove in kdo ve kaj še, za slovenske kulturne ustanove pa ved-m ^to — rečno zavlačevanje, izmikanje, ovinkarjenje. Danes kaže, da bi radi potisnili SPZ, ki predstavlja in pooseblja vse bogato kulturno življenje Slovencev našega ozemlja, z njenim občnim zborom nekam na periferijo, kajti dvoran je sicer v središču dovolj, še več pa izgovorov, vljudnih sicer in polnih prijaznih besed, ki pa ne izpremene ničesar na dej-štvti, da imamo do dvorane — ki smo jo imeli in ki nam jo je vzel fašizem — polno pravico, in da nam to pravico v tej ali oni obliki kratijo. Vsi izgovori in ovinki pa tudi ne izpremene ničesar na dejstvu, da nam je to pravico treba priznati.
Kajti čas je, da narodnostna enakopravnost preide s papirja, iz statutov in lepih izjav v dejanja. To resnico smo pribili že večkrat in je nikoli nismo postavljali akademsko (marsikdo bi namreč rad, da bi ostalo pri tem) — vselej smo jo povezali s konkretnim življenjem in na živih primerih is naše vsakdanje borbe terjali njeno uresničenje. Za danes to: Slovenska prosvetna zveza mora dobiti za svoj občni zbor takega kulturnega dogodka vredno dvorano v središču mesta.
Ovir za to ni, Se jih kdo umetno ne ustvarja.
KRATKE VESI)
ŠANGHAJ. — Ameriški milijo nar Reynolds, ki je poskušal doseči nov letalski rekord na dolge proge, je priletel v Šanghaj z 18-urno zamudo.
RIM. — Italijansko zunanje ministrstvo se nadeja, da bo sklenilo v kratkem trgovinske pogodbe z nemškimi področji, ki so jih okupiral: Anglo-američani.
NANKING. — Ratificirana je bila kitajsko-danska pogodba, s katero se Danska odpoveduje pravici do ekateritorialnosti, ki jo je uživala na Kitajskem.
NEW YORK. — V ponedeljek bo Libanon postal 43. član Mednarodne banke. Prispeval bo z zneskom 4.500.000 dolarjev.
WASHINGTON. — Ministerstvo ZDA javlja, da je španski zunanji minister prepovedal ameriškemu novinarju Mac Mahonu višiti novinarsko službo na španskem o»m-lju.
TOULON. — Predsednik francoske republike Vincent Auriol je odpotoval na oklopnici «Richelieu» iz Toulona v Dakar.
HAMBURG. — Preko 20.000 oseb je demonstriralo v Kielu proti slabemu stanju prehrane in obupnim življenjskim pogojem. Incidentov ni bilo.
LONDON. — Te le finski promet med Anglijo in Nemčijo je bil obnovljen.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
16. aprila M-
Bodoče naloge
enotne sindikalne or* ganizaaije STO-ja
(Nadaljevanje s 1. strani)
Socialne reforme in industrija
Demokratizacija zavodov za socialno skrbstvo in bolnišk-h blagajn. Odprava birokracije. Te ustanove naj pridejo pod nadzorstvo zavarovancev. Pokojnine naj se prilagodijo sedanji življenjski ravni.
Razvoj industrije na svobodnem ozemlju bo morala zajamčiti mož-
TRŽAŠKI DNEVNIK
Šovinisti nočejo ničesar siišati
o dvojezičnosti
Dvojezičnost je problem, ki 3e
uv iiiui aia dfljoiiititi uiuž.*	-	-
nost obstoja našemu delavstvu. Za- iahko reS‘ brez Posebnih težav, pe-
to nameravajo Enotni sindikati tudi v bodoče poudarjati potrebo čim večjega razvoja industrljsk h podjetij, posebno pa še ladjedelnic in pristanišča, ki zaposlujejo večino tukajšnjega delavstva in bodo lahko predstavljali vir blagostanja za vse prebivalstvo Svobodnega tržaškega ozemlja.
Naša bodoča naloga bo, vztrajati iti delati na tem, da se brezposelnost polagoma odpravi, kar bo mogoče z izvajanjem obnove In z ojačanjem tukajšnje industrije.
Bodoča sindikalna uredba
Osnove za bodočo sindikalno uredbo na svobodnem ozemlju naj bodo: demokratična ljudska vlada, ki naj odgovarja težnjam vsega delavstva in večine prebivalstva tega ozemlja; v Vladi naj bo zastopan r.ov enotni sindikat, da bo lahko neposredno branil interese večine prebivalstva. Pravica vseh delavcev katere koli kategorije do stavke. Delodajalci ne »mejo uporabljati izprtja kot orožja proti delavcem. Obvezna veljavnost kolektivnih delovnih pogodb, sklenjenih po sindikalni organizaciji in stroge kazni za kršitelje. Obstoj sindikalne organizacije mora biti zajamčen s posebnimi vladnimi odloki !n mora biti juridično priznan. Priznanje sindikatu polne svobode delovanja in njegove neodvisnosti, tako da bo zajamčena možnost o-brambe interesov delavstva.
To je program našega bodočega delovanja in cilji, ki jih bo moral Enotni sindikat doseči, ko si bodo delavci pri volitvah ižbrali svoje sindikalne voditelje.
Ob zaključku zborovanja so delegati poslali brzojavko Svetovni 'tndikalni zvezi z zagotovilom, da bodo nadaljevali borbo za sindikalno enotnost in za uveljanjljanje demokratičnih načel. Poslali so brzojavki tudi Enotnim sindikatom ■ Tugoslavije in Splošni italijanski federaciji dela, v kateri se zahim-'lutjejo za pomoč pri borbi za sin-\kalno enotnost.
sebno ker je bila priznana kot nujnost na ozemlju, ki je narodnostno mešano. Dokumenta, ki je bil objavljen, ne mere nihče zanikati, saj so jasne besede v šesti prilogi mirovne pogodba z Italijo, kjer je zapisano v 7. členu stalnega statuta STO-ja:« Uradna jezika Svobodnega ozemlja sta italijanščina m slovenščina, ustava bo določila, ob ka-
m
ga tudi vse fašistične zakone, s katerimi je fašizem hotel izbrisati vse, kar je slovenskega. Ona trdi, da more samo zaradi tega proglasa ostatj italijanščina uradni jezik in pozablja na statut, ki bo v kratkem stopil v veljavo.
Da bi izgledalo, da se sedaj «Vc-ce libera» ne zaletava, da ne laže in potvarja, se je spomnila na rajnko Avstrijo, ki je toliko slabega naredila, pa ni nikoli prišla tako daleč. Zopet se je zlagala. Rajnka Avstrija je poznala ne le dvojezičnost, ampak celo trojezičnost in s tem pokazala kot nazadnjaška država, da je le bolj cenila demokracijo kot pa današnja uprava, in to v letih, ki so že davno za nami. Bila je naprednejša kot gospodje, k' sede danes za mizami na vodilnih stolčkih.
Preskrba
Po 150 gr masti delijo od danes do 30. t. m. vsem potrošnikom v mestu in podeželju na odrezek IV. za maščobe. Cena 82 lir kg.
Naročila za mleko morajo izvršiti potrošnik; v mestu in podeželju od 16. do 20. t. m. z odrezkom VII. nakaznice za marec-junij.
Odrezke za riž, za brezposelne naj dvignejo danes vodje podeželskih prehranjevalnih uradov.
Odrezka za testenine naj dvignejo danes vodje civilnih menz in menz pri podjetjih pr; občinskem prehranjevalnem^ uradu, za potrebe druge polovice t. m.
Tudi civilne in vojaške menze, ki dobivajo racionirano blago, naj dvignejo danes pri občinskem prehranjevalnem uradu posebne tozadevne kupone.
Vrnitev odrezkov, za kondenzirano in izhlapelo mleko morajo izvršiti prizadeti tekom današnjega dneva. Ober.em morajo izročiti občinskemu prehranjevalnemu uradu kupone za mleko, ki niso bili uporabljen!.
Odrezke za riž za brezposelne, naj dvignejo danes trgovci pri občinskem prehranjevalnem uradu.
Vojno odškodnino kmetom
2e tretjo pomlad lonjerski kmet zaman pričakuje od finančne in-tendance pomoči v denarju, da bi s; obnovil in uredil svoje njive, ki mu jih je vojna poškodovala. In vendar so bile to najlepše njive, najboljše senožeti, ki so mu prinašale zaslužek, danes pa leže zapuščene in uničene. Tovariši Lavrenčič, Cok, Gašper in drugi so storili vse potrebno, toda prošnje čakajo zaman rešitve. Ne le, da urad za vojno škodo pri finančni inten-danci ni ničesar ukrenil, marveč se je celo zgodilo, da so gospodje pri intendanci tov. Coku, ko se je šel pritožit, zanikali celo lastniško zemljišče, češ: Kaj se potegujete za pravice in za to zemljo, saj niti vaša ni! V zemljiški knjigi jevknji-žen gospod Zocchi. Na žalost pod ZVU še vedno veljajo fašistični zakoni in uredbe, zato pa je Cok zanje še vedno Zocchi!
Dočim ni od nikoder pomoči za
Mladi ,,čilcarji“
in ameriška policija
Sindikalne voiiive
Včeraj so se vršile volitve za sindikalno unijo za grafike in bančne islužbence. Volili »o v Banco di Roma, v Banca Nazicnale del La-voro, prj Modlanu, Glessichu, Saltu, Editoriale, pri Zadružni tiskarni, Smolarsu, Sadochu, Stabilimen-to Tipografico Triestino itd. Volitve so povsod potekle mirno in v redu. Udeležilo se jih je veliko število volivnih upravičencev. V bankah so »e jih udeležili stoodstotno, drugod pa od 90 do 95 odstotkov.
V četrtek 17. t. m. ob 9. zjutraj bodo v veži gledališča Fenice volitve v glavni odbor uslužbencev gledališčne stroke. Vsi uslužbenci gledališčne stroke naj se strnjeno udeleže volitev.
Osredni Oobor za sindikalni sporazum.
terib prilikah ho mogoče rabiti hrvaščino kot tretji jezik...*
Stvar je jasna. Da je dvojezičnost na Tržaškem ozemlju potrebna, so spoznali zunanji ministri, ko so sklepali o tržaškem statutu. Ni pa jasno javnim in pol javni m ustanovam v Trstu, v katerih sede danes isti ljudje, kot sa sedeli pred vojno in med vojno, z istimi metodami dela kot so jih vzgojili, in na vse zadnje res ni preveč čudno, če problem dvojezičnosti odlagajo. Zakaj ga Odlagajo?
Hočejo delati krivioo slovenskemu narodu naprej, v to jih sili njihova nacionalistična miselnost, da le ne bi priznali tega, kar je priznal ves svet: da v Trstu poleg Italijanov bivajo tudi Slovenci.
Včerajšnja «Voce libera*, kot vnčta razpihovalka nacionalistične mržnje, se je sptmnila proglasa maršala Alexandra, ko obljublja status cuo na tržaškem ozemlju in na ta način priznava poleg druge-
Miljske antifašSstke na obisku v Postojni
Na željo žen so priredile razne delegacije antifašistk miljskega okraja izlet v Postojno. Postojnske že. ne so priredile gostom na glavnem trgu svečan sprejem. Nato so gostje obiskali ranjence v vojaški bolnici, jih bogato obdarovali ter se jim pri tej priliki najlepše zahvalili za žrtve, ki so jih dali za našo svobodo.
Prvi maj na stadionu
Koordinacijski odbor za za proslavo prvega maja javlja, da je ZVU dovolila uporabo stadiona pri sv. Soboti in drugih športnih igrišč po mestu, za svečanosti prvega maja. Zato je dolžnost vseh telovadcev, da se sedaj, ko je padla tudi ta ovira, še bolj temeljito pripravijo, da bo naš fizkulturni nastop še bolj veličasten, kakor je bil lanski.
Nekaj otrok je včeraj nabiralo «čike» v bližini ameriškega Rdečega križa. Štiri od teh je ameri-lcanska policija ujela. Vsakega so namočili v morje tako, da so ga prijeli za noge in ga z glavo po-tunkali v morje. Zadnji teh je bil deležen te kopeli okoli 20. ure zvečer. Ko so ga izpustili, se je skril pod železen most in je bil tako prestrašen, da ni mogel niti govoriti. Od mraza Je ves drgetal. Sele njegovi prijatelji so povedali, da se piše Franko Murgola in da nima še niti 8 let. Po obleki sodeč, je bil sin revnih staršev in eden izmed mnogih v Trstu, ki »a prepuščeni ulici.
Pasantl, ki so videli ta dogodek, niso obsojali otrok, temveč ameriško policijo in ZVU, ki se ne pobriga za usodo ctrok revnih staršev, ki so prepuščeni ulici. Tak način kot ga je uporabljala ameriška policija pa ni niti vzgojen, riti ne bodo z njim rešili problema zapuščenih otrok.
Prstan je izgubila
19 letna Fumiattp Elda, hčerka Atilija, bivajoča na goriškem Kor-nu, je javila policiji, da je izgubila zlat prstan.
Bombe na dnu morja
V ponedeljek popoldne okrog 16.30 j so pobiralci min našli 19 ročnih j bomb tipa «Breda» 2 m globoko pod j vodo blizu r.barskega pomola- Vse bombe so bile še dobro ohranjene.
Dopoldne istega dne je policija našla ob vhodu železniškega predora Revoltella še dve bombi tipa «Breda», kj so ju tam verjetno pu-
st'li neznanci,, da bi se jih na ta način iznebiii. Pobiralci min so vseh 21 bomb spravili na bolj varen prostor.
Tatovi na letovišču
V urad Casarsa Evgenije, ki stanuje v Staranzanu v ulic: Principe Umberto 18, so te dni vdrli tatovi in odnesli radio prejemnik, 10.000 lir denarja, čevlje, meso, cigarete itd. Lastnica ima nad 100.000 lir škode. Zdi se, da so bili tukaj na delu tatovi iz mesta, ki so se letos že zelo zgodaj odpravili na letovišče in se kar tam na mestu preskrbeli s potrebnim za letovanje.
V Gorici so ustanovili federacijo KPI
Na sestanku zastopstva KP dela Julijske krajine, ki ostane pod Italijo, z vodstvom- KPI, so ustanovili pokrajinsko federacijo KPI v Gorici.
Slovensko ljudstvo, ki ostane pod Italijo, gleda z velikim zaupanjem v komunistično federacijo, ker so njeni član; z borbo in delom dokazali, da znajo spoštovali narodna čustva.
Čitatelje »LJUDSKEGA TEDNIKA* obveščamo, da bo izšla prihodnja številka en dan pozneje, in sicer v petek 18. t. m.
Uprava
Skot na pevskih vajah
Vremensko poročilo
Vremenoslovna postaja v Trstu je izdala včeraj popoldne naslednje poročilo: zračni pr.tisk 772.6; temperatura: srednja 11.3, najvišja 15.2, najnižja 10.0; vlaga: 68; morje: mirno; temperatura morske vode; 11.2; brea vetra.
V Bovcu imajo ljudje res «do-brcga» guvernerja. No, kaj ni lepšega kot oblast, ki razume ljudstvo, se mu približa in dela vsaj tako, če že ne boljše, kot če bi domači ljudje »komandirali«.
Zadn.ič, da zadnjič, so pa gospod guverner «prišli» med ljudstvo. Takole nekako se je dogodilo:
Pevci društva «Golobar» so bili na svoji redni pevski vaji v šolski telovadnici. Tov. pevovodja Mihelič in tov. Kravanja sta šla ravno po hodniku, ko srečata g. guvernerja s
IZ KULTU RA
flontebello-Gorica 1:1
V nogometu se večkrat zgodi, da volja in borbenost zmagata nad tehniko in znanjem. Tako je bilo tudi v nedeljo. Goriški gosti so iztrgali Montebellu dragoceno točko, in to zasluženo, kajti v to tekmo so vložili nenadkriljivo borbenost. S tar tali in borili so se za vsako žogo. niti za trenutek niso odnehali, niti za trenutek niso popustili. Proti boljš; tehniki tržaške enajstorice so za.grad t nepopustljivo voljo po usp. hu. Res ogromen napor so v nedeljo vzdržali goriški fantje. Niti takrat, ko je sodnik nekaj minut pred koncem neupravičeno prisodil v korist Montebella enajstmetrovko, niso zgubili poguma. Svojega najboljšega moža pa Je imela goriška enajstorica v vratarju Stakulu, ki je ubranil vse, tudi tisto, kar smo že videli v mreži. S svojo hladnokrv-nostjo je ubranil enajstmetrovko. Poleg njega sta podala odličnp igro tudi branilca.
Gorica:	Stakul,	Poberaj, Bajt
Markantonio, Sgubin, Pacor. Klančič, Paso, Kovačič, Kogoj, Kokelj.
Mantebello: Belli H, Scaramelli, Taddeo, Berce, Brandolisio, Glber-na, Sedmak, Lavrenčič, Telllni, Bella, Morselli.
Košarkarji in košarkarice v borbi za točke
V nedeljo so se po vseh igriščih nadaljevale tekme v košarki za Rauberjev in Morganov pokal. Vse. povsod je bilo vroče, kajti borbe so bile hude. Le uspeh so zopet dosegle svetokrlške košarkarice, sama mlada dekleta, ki zvečer zamenjajo delo s treningom. Kljub temu da trenirajo v slabih okoliščinah, igrajo dopadljivo košarko. Vsekakor bodo z resnim in pravim tren.ngom dosegle še lepe uspehe. Rezultati:
Morganov pokal: Barkovlje-Redi. vo 83:6; Roianese-Arsenal 41:19; Skedcnj-Vom 55:4; Skoljet-Greta 31:16;
Raube/jeu paktu :	Vesna Vom
25:6; DSZ-Col 10:9: Rinaldt TI Mag-da-ena 6:4; Tomažič Kauber 10:4
krajinsko prvenstvo premagala do-roačo petorico 43:22. Tekme Kvar-ner-Cermelj, Kvarner-Rmaldi (žen-ske) in Redivo-Izola (ženske) so bile zaradi tehničnih razlogov preložene na poznejši datum.
Na pomladanskem teku v Mariboru so Tržačani zasedli drugo mesto
V nedeljo popoldne je bil v Mariboru izveden pomladanski tek čez dra in strn, ki se ga je udeležilo 115 tekmovalcev in tekmovaik iz vseh krajev Slovenije. Krosa so se udeležili tudi športniki Slovenskega Primorja in Trsta, ki so med moštvi, izven konkurence, zasedli drugo mesta Največ uspeha med posamezniki je imel Faiduti Umoerto ki Je prišel na 5000 m dolgi progi, na cilj 3' za zmagovalcem Grabarjem Crancem (Celje).
Praga - Pariz 6:1
Nogometna tekma med reprezentanco Prage in Pariza, ki je bila odigrana v nedeljo na stad.onu Sparte v Pragi, se je pred 10 000 gledalci končala z zmago Prage 6:1. Češkoslovaški igralci so v tej tekmi prvič predvedli WM sistem.
Nogometna tekma med reprezentanco Anglije in Škotske se Je v Londonu končala neodločeno 1:1.
Uspeh sovjetskih rokolmrcev na evropskem prvenstvu v Pragi
Sovjetski rokoborci so na evropskem prvenstvu v grško-rimski rokoborbi v Pragi dosegli odličen uspeh, saj so osvojili 3 evropska prvenstva. Novi evropski prvaki so: rnušja teža: Sundm (Švedska); pe-telinja teža: Hassan (Egipt); pe-resnoluhka teža: Anderberg (Švedska); lahka teža: Franefors (Švedska) ; welter teža: Socy (Turčija); srednja teža: Sveilov (SZ); sred njetežka teža: Kobentze (SZ); težka teža: Kotkas (SZ).
Prvenstva so se udeležile reprezentance ZSSR, CSR, Madžarske, Francije, F‘nske, Italije. Sv‘ce. Danske, Švedske, Nizozemske, Av-stj^ig, Egipta, Turčije ta Grčije.
Ooričanka Silič Metoda, gna najboljših tekačic na Primorskem v teku čez drn' in strn.
štirimi civilnimi policaji. Peljal ju je v telovadnico in Ju temeljito pretipal od nog do glave, jima preobrnil vse žepe in končno zahteval, naj mu vrneta ključe od prostorov. Pevci, ne vedoč za kaj gre, in prijetno iznenadeni, češ tudi g. guverner se zanimajo za petje, se j navdušeno hitro zberejo okrog zbrane družbe, misleč, zdaj nam bo pa | gotovo kaj zapel. Toda kruto so bili razoročarani. G. guverner so za-čeli z močnim glasom vpiti, da je i poslopje, v katerem imajo vaje, last j ZVU in da ima pravico za vstop samo ZVU (g. guverner so po rodu Skot). Kričali so, da se vrše v poslopju mitingi in sestanki. Kq je pevovodja to zanikal, so g. guverner bovški lastnoročno boksnili pevovodjo s tako silo v želodec, da je revežu postalo slabo in se je prekucnil na tla.
To se je zgodilo tako hitro, da so mu šele nato imeli čas povedati, da imajo dovoljenje od ZVU in da Je vse vpitje in žrtve zaman ter da so se najbrž gospod Skot zmotili. G. guverner si pa niso dali ničesar dopovedati, kar naprej so vpili, da imajo pravico do dvorane samo zavezniki, zaklenili so omaro z notami, spodili pevce in se pobrali s ključi in civilnimi policaji vred.
Bovški pevci so imeli torej res priliko, da so slišali «krasni glasek« g. guvernerja, ki so se tako »potrudili«, da so prišli na pevsko vajo društva «Golobar». Čudimo pa se njihovemu navdušenju za sloven. sko pesem, ko vendar trde, da »ljubijo« slovensko besedo.
SIAU delavstvu
Na drugi plenarni konferenci SIAU-ja odborov mesta Trsta, katera se je vršila dne 13. aprila t. 1., so razpravljali med drugimi tudi o vprašanju sindikalne združitve. SIAU, katera šteje med svojimi vrstami na tisoče delavcev, poziva vse delovne moči, da sa solidarno združijo v enotno fronto za dosego sindikalne združitve, katero ogrožajo nekatere šivinistične skupščine. Zaradi tega je do.žnost vsakega tovariša, da na prihodnjih sindikalnih volitvah voli brez vseh narodnostnih predsodkov in političnih ali verskih nazorov tiste tovariše, ki so se pokazali najbolj sposobni, vestni, borbeni in zvesti
Danes koncert v dvorani Rooito
Danes ob 20.30 uri organizira Krožek za kulturo in umetnost v dvorani Ridotto v Verdiju vokalno-instrumentalni koncert v korist protituberkuloznega konzorcija v Trstu. Pri koncertu sodelujejo sopranistka Anny Helm Sbisa in Ines Lazzarini, tenorist Glauco Scarlini, bariton Rudolf Thaler,
revnega slovenskega kmeta iz okolice Trsta, kateremu pomeni kos njive, senožet in kravica celo premoženje in njegov življenjski obstoj, si bogati žid Cohen, ki ima na Katinari veliko posestvo in je :mel pred vojno v hlevu debele krave, popravlja, kot pripovedujejo ljudje, iz javnih sredstev visok zid okoli svojega posestva. V čigavo korist? Ali so ga poškodovale bombe? Ne! Uničila ga je starost, dež in divja tržaška burja. Danes trdi njegov lastnik, bogati gospod Cohen, i da ga je treba popraviti iz javnih sredstev, ker so sto metrov od njega v njegovi vili stanovali karabinjerji in pozneje fašistična milica. Saj je vendar nespametno misliti, da bi mogel dobiti revni slovenski kmet nekaj lir, ko so gospodi potrebni težki tisočaki, kajne, gospodje pri intendanci?"!
Ni dovolj, da je vojna v toliki meri uničila imetje naših ljudi, treba je uničiti še to, kar je ostalo. Kjer so bile lansko leto lepe senožeti, je danes vse razkopano od konjskih kopit. Gospodje in «belle segnorine« prav nič ne pazijo, ko jahajo na izprehod, ali je njiva ali senožet, glavno je, da je dovolj zabave. Zanje ni važno vprašanje, ali bo tam še kaj zrastlo.
Izgleda, da pri vsem tem ne gre samo za užitek pri športu, marveč da je to čisto navadna nesramnost, gangstrstvo m amerikanska podivjanost. Ali si je morda nasmejani m prijazni gospod Bowman »razbil« svojo glavo tudi na teh senožetih?
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V nedeljo dne 20. aprila ob 15. uri bo V LIPICI PRI BAZOVICI v dvorani bivše konjušnice predstava:
«MATIČEK SE ŽENI»
Predprodaja vstopnic 2 uri pred predstavo pri blagajni.
Pripravljajte se za 1. maj!
Se 15 dni imanto časa, da se pripravimo za prvomajski nastop. Pred nami je še mnogo dela. Telovadci se morajo v teh dneh temeljito naučiti svoje vaje, Koordinacijski odbor pa se bavi z vsemi ostalimi vprašanji, ki se tičejo proslave.
Koordinacijski odbor nam je jami, da je ZVU že odobrila sledeče prireditve in prostore: Stadion in vsa igrišča, baklado, budnico, plesišča in zabavišča.
Toliko zaenkrat. Danes pričakujemo še ostale rešitve in jih bomo objavili jutri.
TEKMOVANJA ZAI.Mftl
Vas Trebče je napovedala tekmo Bazovici in Opčinam. Tekmovali bodo, katera vas bo imela z ozirom na število prebivalstva procentualno največ telovadcev za 1. maj.
Na isti način so napovedali tekmovanje Padri-če, Gropadi, Prosek pa Kontovelu. Kontovelci pa so ponovno napovedali tekmovanje Proseku.
Posnemajte!
Sporočilain
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle priredi v četrtek dne 17. t. m. v veliki dvorani društvenega-doma kulturni večer. Nastopi dramski od-eek z enodejankama «Medved» m »Snubač* ter društveni pevski zbor. Začetek prireditve je ob 8250 uri. Vabljeni vsi!
Planinski sestanek
Planinsko društvo v Trstu sklicuje v petek 18. t. m. ob 20.30 uri v dvorani grafikov, ul. Trento 2-II., planinski sestanek svojih članov in vseh, ki se zanimajo za naše pla-r.inarstvo, njegova vprašanja in za njegovo bodečnost.
Slike slovenskih književnikov
SPZ obvešča vsa prosvetna društva, da ima v zalogi slike sledečih slovenskih književnikov:
Trubar, Aškerc, Simon Jenko, Levstik, Vodnik. Zupančič, Kersnik, Stritar, Jurčič, Cankar in Finžgar. Slike stanejo po 60 lir vsaka. Istotam si lahko nabavite brošuro Ivan Cankar «Glasnik naših dni«, v kateri je gradivo za Cankorjevo proslavo, ki bo 10. maja t. 1. Brošura stane 100 lir. Opozarjamo, da so uradi SPZ v ul. Largo Panfili št. 1-H.
Izlet na Kanin preložen
Planinsko društvo v Trstu obvešča, da se smučarski izlet na Kanm ne bo vršil dne 20. t. m., pač pa 27. t. m. ob priliki mednarodnih smučarskih tekem.
Ustanovni obča! zbor Hrvatškega podsaveza SPZ
V bujskem okraju v Istri se je zopet obnovilo društveno življenje, ki ga je bil fašizem popolnoma uničil. Preteklo nedeljo je bil v Bujah ustanovni občni zbor za Hrvatski podsavez, ki bo tvoril del Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Zborovanja so se udeležili zastopniki 13. obnovljenih društev. Poleg teh pa so še v mnogih drugih krajih pripravljalni odbori. Občni zbor je vodil tov. Peter Perič, SPZ iz Trsta je za,stopal tov. Drago Pahor, dočim je zastopal Koprski odsek tov. Oskar Venturini.
Zborovanja se je udeležilo 40 dele-
KINOPREDSTAVE
ZBOROVANJA SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
SPZ v Trstu sklicuje za 19. aprila t. 1. ob 19. uri predkonferenco pri Sv. I-vanu, v dvorani prosvetnega društva «S. Škamperle«. V nedeljo 20. aprila sklicuje ob 9. uri izredni občni zbor (kraj nedeljskega zborovanja bomo pravočasno objavili v časopisu). Na predkonferenco in na občni zbor vabimo delegate prosvetnih društev in članstvo. Zborovanje je važno in je potrebno, da se ga udeležite polnoštevilno.
Izlet v Brda
Planinsko društvo v Trstu priredi v nedeljo 20. t. m. izlet v Brda. Odhod iz Trsta z vlakom ob 7.10 uri do Moše. Od tu čez Vipolže, Kozano, Šmartno in Kojsko na Vrhov-Ije. Povratek čez Steverjan v Gorico.
Nov urnik za trgovine
Na prošnjo Zveze trgovcev na drobno so oblasti dovolile naslednjo spremembo urn'ka za Trgovine: tekstilne trgovine od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19; knjigarne in papirnice od 8.30 do 13 in od 15.30 do 19; jestvine od 8 do 13 in od 16 do 19; zelenjadne trgovine od 7 do 13 in od 16 do 19; mlekarne od 6.30 do 12.30 in od 16 do 19.
Izgubljeni dokumenti
Tov. Križman Anton pok. Josipa in Kotar Marije, rojen 27 2. 1886 v Hrušici, okraj Ilirska Bistrica, je izgubil naslednje dokumente, ki jih proglaša za neveljavne: osebna izkaznica, izdana od okraja v Hrpeljah; izkaznica SIAU.
Ukovič Lidija iz Hrušice št. 14, je izgubila dne 2. t. m. na poti od bloka do pošte v Kozini osebno izkaznico, izdano od okraja Hrpelj e-Kozina, ter jo takisto proglaša za neveljavno.
Otvoritev Ljudskega doma v Portorožu
Prosvetno društvo «Branko Kozlovič« bo v nedeljo 20. t. m. ob 14. uri slovesno otvorilo svoj Ljudski dom v Portorožu. Pri tej priliki bo govoril tov. Jaksetič. Pii slavnosti sodelujejo tudi pevski zbori m godbe. Po otvoritvi bo sledila prosta zabava z plesom. Tudi za pijačo in jedačo bo poskrbljeno.
Odbor vabi vse bližnje in daljne okoličane, da se udeležijo slavnosti.
ROSSETTI. 15.30: «Lad^r Hamilton«, Vivien Leigh in Laurence.
SUPERCINEMA. 16.00: »Lepa gesta«.
FENICE. 16.00: «Ljubavniki», Charles Boycr.
FILODRAMMATTCO. 16.00 (blagajna ob 15.30): «Genij v družini«, Mirna Loy.
CINE DEL MARE. 15.30: «KrIvi brez krivde*, mojstrovina sovjetske gledališke umetnosti.
ITALIA. 15.00: «Ujetniki preteklosti*, Greer Garson in R. Colman.
CENTRALE. 15.00: «Uragan ob svitu*, Paolo Muni.
IMPERO. 16.00: »Poletna nevihta*, Linda Darnell, — V dnevniku: «SkrivnCsti v Dongu* in »Zdravljenje raka* prof. Guarnieri.
VIALE. 15.30: «Ne morem te pozabiti*.
ODEON. 15.30:	«Po	stezi slave*,
Errol Flyn.
gatov iz raznih krajev, lov. Peter je imel organizacijski m* rat, ki mu je sledila živahna deo* ta. Z vstopom v Slovensko prosv« no zvezo je Hrvatski podsavez P® novno manifestiral tisto kulturo sodelovanje med Slovani na ozefflJ STO-ja, ki je biio že v prejšnjih1* sih zelo tesno med istrskimi Brv ti in tržaškimi Slovenci. Tega °e-stva so se vsi prisotni delegati zvf seljem spominjali in izrazili so u panje, da se bo to sodelovanje preteklosti v bližnji bodočnosti bolj poglobilo in utrdilo.
DAROVI IN PRISPEVKI
Ob priliki p c roke Pavletič Ni ir. Ferletič Marije iz Mirna sta 11 voporočenca darovala 200 "r Dečji dom v Kojskem.
Radijski sporedi
V sredo, 16. aprila
TRST II.
11.30. Orkestralna glasba (< iz Vidma). 12.00. Po vsem
12.15. Češki skladatelji. 13.00. zaženi narodi. 13.15 orgelska g' .1 (prenos iz Vidma). 14.00. INovi ^
17.15. Simfonična glasba (pren , Vidma). 18.00. Svetovna knjižeč"
13.15. Tržaški kvartet. 18.45._Op«-arije. 19.00. Milčinski: »Ptički _ gnezda*. 19.15 oddaja odreda J * slovanske armade. 20.00. L? glasba. 20.30. pregled tiska-pevski koncert Almozlin 01ge-^-.(i, Glasba po -željah. 21.30 Viktor t miu: «Clovek, ki je videl smrt*-vajajo člani Slov. nar. gleda: ^ 23.00. Lahka večerna glasba. Ar* polnočna glasba.
Odg. urednik DUŠAN HRESC^ Tisk Stabilimento Tip. Tries^  ___________________________________
Dne 14. t. m. je začela o-br&t°fS okrajna
v Divači. Sprejema v popravilo vse motornih vozil.
na OBROK!
KROŽNIKI — KOZARCI LONCI — JEDILNI PR^
„balcoN‘
TRST, trg Borze štev. 11-B n*\
Vabimo vse člane
Slovenskega gospodarski udruženia
sledečih strok: jestvinčarje. gostilničarje in mlekarne, ki s®* nimajo za nabavo jajc in Pr rega mesa, da se še tekom tedna obrnejo na	,
Zadružni konzorcij trgovcev i
TRST, ul. Torrebianca št.
27-A
Ml
S seboj naj prinesejo izk r2’ Nečlanstvu Sloveftskega gospodar jj ga udruženja (potrdilo o P* članarini).
Našo ljubljeno
TATJANO PLESNIČAR
stud. pharm.
smo pripeljali iz Ljubljane v Trst. Pogreb bo v četrtek U-t. m. ob 18. urj iz kapelice na pokopališču v Barkovljah. Barkovlje 16. 4. 1947.
Žalujoči: mati LOJZKA, oče J0-SKO, brat STOJAN, stari oče VIN. KO MARTELANC, stric SLAVKO MARTELANC in teta TALKA, 1» TOMO
Stavka pri tvrdki Furlan
Medtem ko je bil sklenjen sporazum SALDA, Schromek in Im peria, traja še nadalje stavka delavcev tvrdke Furlan, ki (delajo v Aquili. Opozorjeni so delavci tvrdk; Mcrelii, Rossetti, Cassanego, Vetro-flex m Bradaschia, naj ne začno nob nega dela za tvrdko Furlan, dokler ne pride do sporazuma.
ZADRUŽNI KONZORCIJ TRGOVCEV Z ŽIVILI
ZA TRST IN OKOLICO
■ poroča
vsem članom, da je prispela večja količina
JAJC
in prekajenega svinjskega mesa
Vabimo člane, da si blago nabavijo do 20. t. i®-CENE UGODNE	CENE	UGODN®
ALEKSANDER BECK:
88
VOLOKOLAMSKA CESTA
DOnskihovljev vod je tudi tu »prejel Nemce s salvami. Toda tokrat je bil sovražnik na to pripravljen. Nemoi so se takoj vrgli na tla. Nato so, preskakujoč, začeli zaobkrožati ved.
Tu je začenjala naša zamisel. Prišel je čas, da se zaigra panika — da Se beži v neredu na vse strani.
Nemci so opazili tiste, ki so bežali: «Ej, Rus beži!* Borci so bežali, kot je bilo predvideno, ne da bi se oddaljili od poti. Nemški šoferji so pognali n\otorje; vojaki so se vzpenjali na kamione, ki so se že premikali, in stoječ v vozovih, spotoma streljali, podeč naše udobno na kamionih.
Vod se je vrgel v jarek. Borci so naglo polegli za grmovje, za vzpetinice na obeh straneh poti. Prikazali so se kamioni. Prevzeti od podenja so streljali Nemci kar tako, parajoč zrak s svetlikajočimi »e kroglami. «Kje je Rus? Kam je pobegnil? Naprej!*
In naenkrat z boka — salva in kindžalski*) ogenj iz puško-mitraljezov. Ali veste, kako se udarja s kindžalom? Iz neposredne bližine, iznenadno, smrtonosno. Popadali so pobiti, razlegali so se kriki. Šoferji so ali bili zadeti od krogel, ali pa so poskakali iz kabin, ne da bi Imeli časa, da bi zmanjšali brzino. Kamioni so se zadevali drug ob drugega. Z boka pa salva za salvo, streljanje za streljanjem.
Ohromljeni, prevzeti od »trahu, so Nemci skakali s kamionov; Nemci so bežali kakor čreda. V hrbet pa — ogenj, v hrbet — etnrt!
Ut Kin^žal = kavkaški nož.
In naenkrat od one strani, kamor so se poskrili, zavarovani po kamionih, pred kroglami — znova udarec smrti v obraz, znova salva, znova kindžalski ogenj iz puškomitraljezov.
In tedaj se je pripetilo tisto, česar nisem bil predvidel. Ponovni udarec in ponovno presenečenje, kot da sta vrnila sovražniku razsodnost. Storil je tisto, kar ga Je edino moglo rešiti pred uničenjem: v obliki zbesnelega vala, ki je rjovel, »e je pognal naprej proti stre-ljavl, naravnost vanjo.
Nemci niso imeli bajonetov. Navajeni so, da ne gredo na juriš z bajonetom na puški, marveč pritisnejo na trebuh brzostrelke m streljajo v premikanju. Ali jim je obup vlil moči, ali je v kritičnem trenutku njihovemu komandirju uspelo, da jih obvlada, — eo Neme) drveli, kot da bi se bili v trenutku spomnili vsega, česar so jih btli učili, proti naši strelski vrsti, potiskajoč pred seboj ne bajonetov, marveč dolge proge svetlikajočih se krogel.
In naenkrat se je vse i spremenilo, Dejstvovati je začel preprost zakon vojne — zakon števila, zakon številčne nadmoči in nadmoči v ognju. Več ket dvesto razjarjenih mož je drvelo proti našim z željo, da ubijajo. Mi pa smo imeli tam peščico ljudi, pol voda, pet m dvajset borcev.
Napaka se je skrivala, kot setu pozneje doumel, v sami zamisli boja. Ko se boriš z malimi silami proti velikim, ne smeš zaobjet.1 sovražnika, ne moreš voditi obkoljovalne borbe. To je bila žgoča lekcija.
Kaj je mogel storiti Donskih? V tako strašnih trenutkih hrabrost ali popolnoma zapusti človeka, ali pa se pojavlja s še ne-videno silo.
Donskih je ukazal, da naj beže po dol.n: v bi / .j, k, zj Sam pa je, varuj-oč skupaj z nekoliko borci umik, ostal poleg
strojnlc/v	*
delavci!
KRZNA
KRZNA
KRZNA
TO JE PRAVA BITKA ZA CENE!!!
ki jo vodi
Urihiarsiiio ZIIIOTTD
TRST
ULICA TRENTO ŠT. 11 — TEL. ŠT.
Dolžnost vseh je, da obiščejo to krznarstvu-Dolžnost vseh je, da kupujejo spričo teh c® Dolžnost vseh je, da v teh časih varčujeJ°'
Nadaljuje ae z velikim uspehom prodaja krzna z 10 do 15% popusta na ceni.
c£)
Vsa krzna so kar najbolj trpežna, izdelana » iz prvovrstnih kož in po najmodernejših kroJ' ' TA PRODAJA SE NE BOJI KONKURENCE IN JE NE SMETE ZAMENJATI Z OBIČ>J NO PROPAGANDO.
POZOR!!!
POZOR
t!!
Krznarstvo ZILIOTT0
TRST - ULICA TRENTO ŠT. 11