Itev. 6,__ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjntrag. Uredništvo: t U ca Sv. Fraičiika Asi5ke*ai St 20, i. nadstr. - Vsi n.ij se poSiliaJo uredništvu lista. Nefranklrani pisma *• ne * «prejemajo in rokopisi se ne vwe«|o. Izda h te! j in odgovorni urednik Štefan OodUia. Ustnik kons©rd| kVa Bdtaast- - Tisk tiskarne .Edinosti*. vpisne radmfe« cmejenim^porofitvom v Trs'm, ulica Sr. FrančiSka A.««kega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina rniši: Za celo leto.......K 24 — Za pol leta ................. za »rt mesece • • • » za nedeljsko iedijo m celo .......... ri rw.\ ......................• V fretu. v soboto, C. lenuerie 1917, Letni« Aiii. Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v žirokosli ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . ♦ ».....K 2Q.— vsaka nadaljna vrsta.............3,— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". NuoČttfna fn reklamacije se pošiljajo upravi Ihta. Plačuje se UkrJttČno le upravi .Edinosti" — Piača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiskega št. 20. — Poštnohraniinlčnl račun Šž. 841.65J Pregled najnovejših dMov. Odpust Koksteina in imenovanje polkovnika Hoferja za ministra za ljudsko prehranjevanje Romunska boječa. — Brajla zasedena. Pred padcem (ialaca. Zvezne čete pri La-tinulu prebile so\ razne črte in ujele 1400 m »/. Zanadno Odobesci zavzetih več postrvi^; k, napredovanie zaveznikov pri in Hd.rU. Ruska boječa. — Med Baltiškim morjem m Friedrichsiadtom močen topovski boj. Boji z ruskimi bataljoni se še nadaljujem. Sunki ruskih stotnij pri Dorna-vatri izjalovljeni. Na zapadnem in italijanskem bojišču nobenih posebnih dogodkov. _ Odpust KoksteiniL Novi minister za ljudsko prehranjevanje. 1)1 NAJ, 5. da naj se za d'.'bo izrednih razmer tekom vojne uti.' iovi za potrebščine ljudskega pre-hranjevanja enoten urad s posebnimi pooblastili. Na podlagi te odredbe je bil še i-tega dne ustanovljen urad za ljudsko prehranjevanje in izdana dne 30. novembra p. I. pravila za ta urad. ki je pričel del'»vati dne 1. decembra p. 1. Vsled posebnih nalog urada je bilo treba računati že vnaprej s potrebo, da se reorganizira dalje, posebno ker so manjkale državni i -krbi na tem pollu potrebne izkušnje. V lern Mtiislu si je razlagati poverjenje vodstva urada za ljudsko prehranjevanje ar-madnemu vodstvu pripadajočemu možu. Izkušnje praktičnega življenja so dokazale splošno pripoznano potrebo, da je treba vprašanja prehranjevanja zaledja in oskrbe armade spojiti kolikor mogoče tesno. Sedanji z vodstvom urada za ljudsko prehranjevanje poverjeni minister, ki se je i ur, ral že v mirovnem času kot načelnik eiap;ie pisarne generalnega štaba pečati z vprašanji preskrbe armade, je bil od pricetka vojne načelnik oddelka kvartir-»ega mojstra armadnega višjega poveljstva in radi tega informiran ne samo o v seli zadevah dobavi jan ja preskrbe za armado na bojišču, ampak tudi o prehra-fjCvalmh vprašanj i ii v zasedenih sovražnih ozemljih in ima vsled svojega mesta tudi natančen vpogled v prehranjevalne probleme zaledja. Njegovo poznanje vseh strokovnih vprašanj nudi popolno garancijo za to, da se bodo v velikem organizmu armade v težkih časih pridobljena obsežna izkustva uporabljala uspešno tudi na |H>liu prehranjevanja zaledja in pospeševalo tudi trezno skupno delovanje vseh v poštev prihajajočih faktorjev v interesu skupnosti. V pok ic v kabinet inu daje mesto in kias v ministrskem svetu in s tem tudi možnost, da stopi v vseh ljudsko prehra-nitev tičočih se zadevah takoj in neposredno v zvezo z ministri, da si zagotovi tako njegov urad uspešno sodelovanje v onih vprašanjih, ki pripadajo resortnemu območju posameznih ministrov, a so v /vezi s prehranjevalnimi problemi. Polkovnik Anton Hmer, rojen 1871 v B »zenu na Tirolskem, je stopil dne I. januarja 1HKS iz hainburške pijomrske ka-detrvce v zvezo armade. Kot nadporočnik ;■!} • ir^ke čete je dovršil L 1896 vojno šolo 7 stnim uspehom in bil imenovan 1. I** - 5 /a stotnika v generalnem štabu. Po razmii v izbah v generalnem štabu je bil 1. 191 is .enovan za načelnika etapne pisarne generalnega štaba, kjer je 1. 1914 napredoval za polkovnika. Od pričetka vojne je fungiial kot načelnik oddelka rvartirnega mojstra armadnega višjega i*ovei)stva. Ima r^J železne krone II. raz-rega 7 vojno dekoracijo, vitežki križec Levoidnvega reda z vojno dekoracijo, -itežki križec Franc Jožefovega reda, vo-"aški zaslužni križec in častni znak I. razreda Rdečega križa z vojno dekoracijo. Avstrijske uradno porodio. DUNAJ, 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. januarja 1917. V zhodno bojišče. — V Dobrud-ži prodiralo zavezniki pri Brajti in Gala-cu. Južno in jugozapadno Latinula ob Buzeu so avstrijske in nemške čete prebile sovražne črte. Ujeiili je bilo 1400 nož. Pri °"uničeni so nemški polki zavzeli z nas ju več krajev. V gorovju severo-zapatlao Odobesci je bil sovražnik vržen iz nekaterih višinskih postojank. Tudi vzhodno Negrilesci, pri Soveji in pri Harji so napadi zaveznikov napredovali. Med Dornovatro in Czokanesci močno poizvedovalno delovanje. Sovražni oddelki so bili povsod odbiti. Dalje severno pri avstroogrskih četah nič važnega. Italijansko in jugovzhoano bojišče. — Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL Nemško uradno porotno. BEROLIN, 5. (Kor.) VeKki glavni stan. 5. januarja 1917. Zapadno bojišče. — Bojno delovanje artiljerije je bilo vsled neugodnega vremena večinoma zmerno. V več oddelkih fronte uspešne manjše patruljne akciie. Pri armadi prestolonaslednika Ru-prehta so oddelki altenburškega pešpolka št. 153 prodrli danes zjutrai notri v četrti sovražni jarek na vzhodnem obronku Loosa, prizadejali Angležem pri uničenju in razstrelltvi več rovov krvave izgube in se vrnili z 51 ujetniki Vzhodno bofišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Med obalo in Friedrichstadtom močen topovski boj v presledkih. Danes v jutranjih urah so ruski bataljoni napadli naše postojanke. Boji se še nadaljujejo. Vrh tega so Rusi z močno zastavitvijo moštva in municije štirikrat zaman napadli iztrgani jim otok severozapadno Dvinska. — Fronta nadvojvode Jožefa: Ob Zlati Bistrici le bilo topovsko delovanje srdito. Sunki ruskih stotnij in poizvedovalnih poveljstev med Czokanesti in Dornovatro so bili izgubo-nosno odbiti. Napadi Gerockovih nemških in avstrijskih čet v gorovju, ležečem med vzhodno mejo Sedmograške in nižino Se-reta, so pridobili tudi včeraj važen del ozemlja. Iz osvojenih postojank je bilo privedenih več sto ujetnikov. — Macken-senova armada: V gorovju severozapadno Odobesti je neki virtemberški gorski bataljon poleg hanoveranskih, meklen-burških in bavarskih lovcev zavzel več utrjenih višinskih postojank. V oddelku Rom niču Sarat je zapadno-pruski pešpoik nemškega reda št. 152 zavzel z naskokom Stobozio in Rotesti. Južno Buzaula je bila ruska predmostna postojanka pri Brajli od nemških divizij, ki so jim bili dodeljeni avstrijski bataljoni, prebita. Gurgueti in Romanul sta bila zavzeta po hudem boju od hiše do hiše; 1400 ujetnikov in 6 strojnih pušk je ostalo v rokah zmagovalcev. Na desnem bregu Donave prodirajo nemške in bolgarske sile proti Brali in Garta-cu. — Macedonska fronta: Nič bistvenega. BEROLIN. 5. (Kor.) Veliki glavni stan, 5. januarja 1917, zvečer. V Veliki Vafahiji so nemške in bolgarske čete zasedle glavno romunsko trg<^ vinsko mesto Brajlo. Dobrudža je popolnoma očiščena sovražnika. Prvi generalni lvvartirmojster? pl. Ludendorff. Dogodki 9ia morilk BEROLIN, 5. (Kor.) VVolfov urad poroča: Nemški podvodnik »U 46«, ki ie bil i baje glasom angleškega poročila kores- pondence Poldhu dne 21. decembra p. 1.J pri St. Nazaire potopljen, se je nepoškodovan vrnil v domače pristanišče. Tudi neki drugi podvodnik ne prihaja v poštev pri sovražnem poročilu o uničenju. BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad po-roča: Neki v domače pristanišče dospeli nemški podvodnik je tekom 11 dni potopil 11 ladij. Med njimi se je nahajalo pet par-nikov s 15.000 tonami premoga za Italijo in Francijo.__ Sovraina uradna »oroiila. Italijansko uradno poročilo. 4. januarja 1917. - Na trentinski fronti je streljala sovražiu. artiljerija na Velo in Arsiero v dolini Astica in na Asiago in Gallio. Z energičnim nastopom naših topov so bili prisiljeni sovražni k molku. Na ostali fronti topovski dvoboj, posebno na Krasu, kjer smo porušili sovražno obrambo pri Lukatiku jugozapadno Kostanjevice. ______ Izročitev nota antante na Dunaju. DUNAJ, 5. (Kor.) Ameriški veleposlanik Penfield je danes popoldne v ministrstvu za vnanje stvari izročil noto, ki vsebuje odgovor entente na mirovno ponudbo četverozveze z dne 12. decembra. Vsebina note soglaša v bistvu z dne 30. decembra objavljenim poročilom Agence Havas. ____ Odstop seltcijskih načelnikov Macchia in Forgacha. DUNAJ, 5. (Kor.) Prvi sekcijski načelnik v ministrstvu za vnanje stvari, baron Macchio, je bil na lastno prošnjo s podelitvijo velikega krira Leopoldovega reda umirovljen. Na njegovo mesto je bil imenovan za dobo vojne poslanik baron Ladislav Miiller pl. St. Gyorgy. Istotako je izstopil iz ministrstva za vnanje stvari poslanik grof ForgaJi, ki je bil pri tej priliki uvrščen v II. razred dipJoinatičnih uradnikov. Na njegovo mesto je bil imenoval kot drugi sekcijski načelnik izredni poslanik baron Flotow. Prihod angleški-i ministrov v Rim. i t if^ wro " 4 w C'lijCn: poroči! lijanskih listov pridejo danes v Rini raz-ven angleškega ministrskega predsednika Lloyda Oeorge. ministra lorda Milnerja in načelnika generalnega štaba Robert-sona, tudi francoski ministrski predsetlnik Briand. vojni minister general Liautev in municijski minister Thomas kakor tudi ruski general Poličin. Združenje zračne službe armade in mornarice v Angliji. LONDON, 4. (Kor.) Načrt za skupno delovanje zračne službe mornarice in armade je že gotov. Municijsko ministrstvo prevzame vse zaloge in vojni materijal. Dosedaj sta admiraliteta in vojni urad naročila potrebne stvari za zračno službo vsak zase, tako da sta v mnogih slučajih konkurirala med seboj. Naloga urada za zračno službo bo, da bo sprejemal vsa naročila admiralitete in vojnega urada in izročil potem municijskemu ministrstvu, nadziral dobavo potrebnega materijala in nastopal v slučajih, kjer bi prišlo morda vsled zahtev armade in mornarice do konflikta, kot razsodišče. LONDON, 4. (Kor.) Uradno se poroča: Prevozni parnik »Ivernia«, Cunard Line (14.278 ton) je bil v Sredozemskem morju pri slabem vremenu dne 1. januarja potopljen od nekega sovražnega podvodni-ka. Pogreša se 120 vojakov in 37 mož posadke. LONDON, 4. (Kor.) Potopljeni prevozni parnik »Ivertiia« je imel čete na krovu. Pogreša se 4 armad ne oficirje in 146 mož. Izgube ladijske posadke še niso znane. Upa pa se, da sta izgubljena le ladijski zdravnik in prvi strojnik. Drugo poročilo admiralitete pravi, da znaša število pogrešanega moštva 120, posadke pa 35 mož. LONDON, 5. (Kor.) Grška parnika »Di-mitros Goulastris« in »Aristoteles« in španski parnik »San Leandro« so bili potopljeni. Potopljen je bil tudi norveški parnik »Borre«. Kanada za Anglijo. OTAVA, 5. (Kor.) V zadnjem letu se je priglasilo v Kanadi 178.537 mož za vojno službo onstran morja. Od pričetka vojne je postavljenih 385.955 mož. Ruski zastopnik pri solunski vladi. SOLUN, 5. (Kot.) Kakor poročajo listi, je tudi Rusija imenovala svojega zastopnika pri solunski vladi. Konterence pri kralju. PARIZ, 5. (Kor.) »Journal« poroča iz Aten: Bivši ministrski predsedniki in načelniki strank so bili sprejeti od kralja. Izrazili so vsi mnenje, da je nota nesprejemljiva. ____ Španska za francosko armado. MADRID. 4. (Kor.) Španski listi poročajo iz Pariza, da se je o priliki nekega predavanja v Societć de Savantes opozarjalo na izredne zasluge kabineta Ro-manones za preskrbovatije francoske armade. L. 1916 je bilo oficijalno odposlano v Francijo: 2 milijona ton železne rude. nad 7 milijonov železnatega pirita. 46 milijonov bakra, 25 milijonov svetlice, 2 milijona starega železa, 57* milijonov svinca, Gevhenovih patron 41, moke 5000, krompirja 30.000, žita 20.000, bobov 4000, olivnega olja 14.500, konserv 3000, krme 16.000, volnenih odej za armado 4400 ton, dalje 2400 hI vina in 15.000 mezgov. ___ Odgoditev sobranja. SOFIJA. 4. (Kor.) Sobranje je bi!o od-godeno do 12. februarja. Potopljene ladje. LONDON, 4. (Kor.) Angleški parnik »Leon« je bil potopljen. Posadka je bila izkrcana na suho. Pomilostitev d.ra Kramara in Z tovarišev. DUNAJ, 4. (Kor.) (Konec.) Kavzalna zveza, med temi dogodki in obtoženci, ki tudi po izbruhu voine ni prenehala, je razvidna posebno iz sledečega: 1. V kolikor gre pred vsem za revolucionarno inozemsko propagando, je ugotovljeno, da je obtoženi KramaF bil v zvezah z izdajatelji, protektorji in uredništvi posameznih inozemskih veleizdajalskth časopisov in publikacij; tako posebno z Brancianinom, Bobrynskim, Denisom, Masarykom, Pav-Iu-om. Propperjem in drugimi; da je bil nadalje sotrudtiik »Novega Zvona«, v katerem se je pred in po izbruhu vojne neprikrito zahtevalo zrušenje monarhije in na katerega naslovnem listu je izrecno imenovan. Pri tem zahteva posebno uva-ževanje to, da je med idejami, stremljenji in pisavo teh veleizdajalskih tiskopisov, in onimi tožencev in »Narodnih Listov« soglasje, ki pada v oči; 2. Dr. Kramar se je posluževal »Narodnih Listov« kot glasila svoje politike in je izvajal odločilen vpliv nanje. Pa tudi Rašin se je kot sourednik uveljavljal v glavnem v smisiu dr.a Kramara, četudi ie njegovo delovanje, ki je bilo bolj na gospodarskem in financijel-nem polju, daleč zaostajalo za onim Kramara. Kot dokaze za delovanje Kramara v »Narodnih Listih« služijo pred vsem trije članki od 4. avgusta 1914, 1. januarja 1915 in 6. aprila 1915. V teh člankih se navdušuje Kramar za po zmagi ententinih vlasti pričakovano osvobojenje malih narodov po svetovni vojni in za povzdigo. ki da je bo deležen narod, vzbudivši se iz teme in ponižanja k novemu življenju. Češki narod naj bo šele po katastrofi, do katere mora dovesti ta vojna, razvijal svojo moč, edinstvo in organizacijo. Pisava tega lista je bila tudi sicer nekaj časa po vojni državi sovražna. Premišljeno povdarjanje vesti, ki so za naše sovražnike ugodne, a za nas neugodne; hvaljenje političnih in gospodarskih razmer sovražnikov; poniževanje razmer v monarhiji;.prikrito pozivanje k pasivni rezisten-ci proti potrebam vojevanja in posebno proti obema prvima vojnima posojiloma: so dajali označje njih tedanjim poročilom. 3. Ena številk na Francoskem izhajajočega lista »La nation tcheque« vsebuje več člankov, v katerih se na najostreji način na razsežno razpravljajo ideje in cilji opisane državo izdajalske propagande. Ta časopis, ki jasno ilustrira program Kra-imarev in njegovo mišljenje, se je, ko so ga zaprli, našel pri Kramaru v žepu suknje, in njegov izgovor, da list ni bil prerezan m da ni poznal njegove vsebine, je neresničen, kakor je dokazano. Izdajatelj lista »La nation tcheque« je Kramarev prijatelj profesor Denis, tedaj sotrudnik »Narodnih Listov«; tajnik tega pariškega lista pa Keppcl, tedaj pariški dopisnik »Narodnih Listov«. Pri Kramafu so se zaplenili tudi drugi inozemski tiskopisi s podobno vsebino. Med njegovimi spisi se nahaja nadalje češki tekst dveh člankov v londonskih »Times«, ki izrekata iste tendence. 4. Tehten razlog suma za kažnjivo postopanje Kramafa je tudi njegov tajni razgovor z italijanskim konzulom v nekem hotelu v Pragi v aprilu 1915, kratko pred italijansko vojno napovedjo. 5. V nekem, pri Kramaru najdenem zasnutku pisma namestniku knezu Thunu je izrecno priznal, da se, zvest politiki, ki jo je vedno zastopal, izogiblje vsemu, kar bi se moglo dozdevati kot odobravanje te vojne in da je njegovo iti »Narodnih Listov« vedenje proti vojnemu posojilu bilo določeno po tem razumevanju. TCmu rovarenju tožencev je po uverjenju sodišč pripisati tiste obžalovanja vredne pojave, ki so se tekom vojne očitovali pri enem delu češkega prebivalstva in ki so postavljali velike ovire na pot proti uspešnemu zaključku vojne. V tem pogledu se opozarja posebno na širjenje veleizdajalskih ruskih proklamacij na Češkem in Moravskem, na dogodivše se iziave simpatij za sovražnika, na, žal, da potrebna številna kazensko-sodna preganjanja radi političnih deliktov; nadalje je v prvi vrsti opozoriti na opustitev po različnih čeških voditeljih nameravane izjave lojalnosti čeških poslancev začetkom vojne, ki jo je (opustitev) pisati Kramaru na račun, in pa malo udeležbo češkega prebivalstva pri prvih dveh vojnih posojilih, pri zbirki vojnih sredstev in zbirkah za »Rdeči križ«. Resnični dogodki, kakor organizacija in stavljanje v službo že omenjenih čeških dobrovoljnih zborov v sovražnem inozemstvu, dolžnost prezirajoče in vsako tovarištvo zasmehujoče vedenje marsikaterih čeških vojnih ujetnikov v sovražnem inozemstvu, nezanesljivost moštva posameznih oddelkov, ki so se opetovano, tudi brez potrebe, dajali zajeti po sovražniku, državi nevarni in vojaško službeno dolžnost kričeče kršeči ekscesi pri posameznih čeških četah v zaledju in v etapnem prostoru, ki so donesli najškodljivejili posledic za naše operacije in so bili na korist sovražni vojni sili ter so delovali demo-ralizujoče: vse to kot sad večletne agitacije obremenja po mnenju sodišč toliko Kramara, kolikor tudi Rašina. Ker glasom tu rečenega delovanje obtožencev Kramafa in Rašina nt označeno le po ro-varenjih, ki so šla za nasilno izpremembo teritorijalnega stanja države, za povečanjem vnanjih nevarnosti in za uporom v notranjem (dejanski stan 58 in 59 c. k. z.), da, ker se je po njihovem rovar-skem delovanju celo tudi lastni vojni sili, z ozirom na operacije proti sovražniku, prizadejala jako pomembna škoda, so sodišča menila, da je dan tudi dejanski stan zločina proti vojni sili države po § 327 v. k. z. Kar se tiče obtožencev Zamazala in Červinke, je razsodba ugotovila, da je Zamazal, ki je bil že leta rusofilskega in državi sovražnega mišljenja, neposredno po izbruhu vojne razvijal delovanje, ki je šlo za tem, da je izsledoval militarično važne razmere in stvari, ki so se nanašale na hrambo države in podjetja armade. V ta namen je z zadostnim strokovnim znanjem zbiral vesti in opazovanja o militarično in stra-tegično veznih dogodkih ter jih priobče-j val ne ie posameznim osebam, ampak tudi uredništvom časopisov, posebno Narodnim Listom«. V isti namen ie dvakrat potoval v operacijsko območje, dokler ga niso zaprli radi suma špijonaže. X »Narodnimi Listy« ie bil Zamazal v zvezi po nosredovanju redakcijskega tajnika V. Červinke, Ki je, kakor je dokazano, z y inozemstvu nahajajočimi se osebami (Pav-vu in dr.) pod prikrito adreso korespondira! preko Romunske. Glasom mnenja nii-litarično-znanstvenih strokovnjakov govore razne spremljevalne okoliščine, tako okolnost, da je Červinka v nekem pismu Zamazalu priporočal previdno setavljanje njegovih poročil — za to, da je imelo tozadevno delovanje obeh služiti sovražniku proti lastili državi. Ta izvajanja, vzeta iz utemeljevanja razsodbe, očrtujejo v kratkih potezah sliko, ki jo je razkrila razprava o skupni državi sovražni orga-zaciji v nje razvoju in učinkovanju. Kakor nerazveseljiva je že ta slika, pa je na drugi Strani razprava dokazala, da sc 1 je le razmerno in al del češkega naroda in I njegovih voditeljev vdal zločinski agita-i olji. Zgrešeno bi bilo torej, ako bi za te, j tu gori osvetljene, globokega obžalovanja vredne dogodke hoteli proglašati odgovornim patrijotično misleči del češkega naroda, ki te blodnje istotako ojstro obsoja, in sicer to tembolj, ker sedaj pravo vodstvo češkega naroda zastavlja z resnimi prizadevanji, da vseskupno prebivalstvo povrne avstriiski državni misli. Tudi treba ugotoviti, da so se češke čete v svoji pretežni večini, kakor vedno, odlično hrabro bojevale, kar dokazujejo njih krvave izgube in mnoga zaslužena najvišja odlikovanja. Naj krivec trpi zasluženo kazen. Vsako splošno sumničenje in obsojanje pa naj se po pravičnosti opušča!_______ Sedaj pridi — drugi Korak 1 Prvemu članku, ki srno ga včeraj posneli, je sledil v »Arbeiter Zeitung« drugi, kjer nadaljuje s toplim zavzemanjem za nadaljevanje mirovne akcije. Je ljudij — začenja »Arbeiter Zeitung« _ ki jih je odgovor entente neprijetno presenetil. Vprašali bi jih: kakega odgovora pa so pričakovali? Mirovna ponudba centralnih vlasti vsebuje dve trditvi: 1) da ste bili prisiljeni prijeli za orožje v obrambo svojega obstanka in svobode svojega razvoja; 2) da ste v tem boju dokazali nepremagljivo moč ter da tudi nadaljevanje vojne ne more premagati njiju odporne sile. Je-ii kdo mislil, ali mogel misliti, da nasprotniki sploh ne odgovore, ali da b-,d<> celo priznavali svojo krivdo na tej vojni, da bodo priznavali, da so njih nasprotniki brez krivde in da bi nadaljevanje le povečalo zmago centralnih vlasti? More-li biti kje človek, ki si je domneval tak odgovor? In če ga ni: more-li presenetiti, da so nasprotniki silno zakričali, da oporekajo razburjeno in »dokazujejo^, da oni niso krivi, da niso premagani, marveč da se čutijo zmagovalce?! Seveda bi bili mi srečni in bi se oddahnili, če bi v odgovoru entente krep-keje zvenela volja do miru. Nikakor pa ne moremo pritrditi berolinskim listom, ki bi Stran II. „EDINOST* štev. 6. V Trstu, dne 6. januarja 1917. hoteli, naj se z mirovno akcijo preneha, ker da k nadaljevanje vojne neizogibno. Seveda ni lahko posneti iz takih diplomatskih spisov, kaj jc resnica v njih. Saj njihov name: je, da bi nasprotnika varali in ga zbegali. Mi si prav lahko predstavljamo. da kaka dežela hrepeni po miru, a vendar govori vojevito, kakor da je nje najprisrčneja želja, da bi se vojna nadaljevala. Je pač poleg vojne s topovi tudi zmagovanje z nika preplašit vreden in jc dolžnost vsake države, da skrbi za svoje ujete sinove. In res — nekam čudno — so vse tri imenovane države prišle sedaj s tozadevnimi, ,čet ud i različnimi predlogi. Najboljši je nemški, od nas izrecno podpirani predlog, da naj se za vojno nesposobne, bolne vojne ujetnike hospitalizira. to se pravi, nastani v kaki nevtralni državi, kar se je že zgodilo med Nemčijo in Francijo. Ta misel je najbolj biuti. Hoteli bi sov raž-, napredovala, ker se vrše glede nje že o-in vzeti mu pogum. Tako' ficijelna pogajanja med vladami in zato utegne biti tudi sedaj s krikom entente: j pri sestanku v Stockholmu ne bo treba kriče o poravnavi, vzpostavi in jamstvih . da bi odvrnili centralni vlasti od vere. da bi mogli iz * evropske vojne karte- priti do aneksi). Seveda bi moglo biti tudi tako. da si nasprotna koalicija se vedno domišlja, da se vojni položaj iz- več razpravljati o tem. Upati je, da se načrt kmalu uresniči. Kot nevtralne države pridejo v poštev Norveška. Danska in Švica. Ker pa zamorejo te male države sprejeti le omejeno število vojnih ujetnikov, zato hospitaliziranje samo ne bo za-premeni. da bo mogla — četudi ne zmaga ■ dostovalo. — mir diktirati v ^mislu svoje volie ter Ruski Rdeči križ je sedaj predložil pred-da se vsaj na zunaj ne bo kazala kot pre-1 log. da naj se jetične vojne ujetnike, ki magana. Nikakor pa ni smatrati kot gotovo. da ententa v resnici odklanja mirovi predlog ter da nje odgovor govori nie resnično mnenje. Nota izjavlja, »da ponudba brez pogojev« ni mirovna ponudba za začetek mi- tvoriio relativno največji odstotek, združi j v posebnih taboriščih za tuberkulozne s! posebno oskrbo. Vsled tega predloga je | princ Karel švedski sklical nov sestanek Rdečih križev udeleženih dežel v Stock-holm. ki se je vršil 14. decembra 1916. — rovni' :i>gajanj, da torej ni iskrena in da Avstrijo je zastopal baron Spiegelfeld, je brez pomena. Ta odgovor je brez i Ogrsko dvor. svet. Farkas, Nemčijo eks-dvoma neiskren in neutemeljen. Kot celenca Korner in Petersen. Rusijo eksce-prvi korak je bila mirovna ponudba po- lenca Arbuzov in Navašin. Na tem sestan-1 vsem umestila. Mari pa izhaja iz tega, k u smo o ruskem predlogu glede postopa- ! d:, bi se ne mogel storiti drugi korak? Vojni položaj centralnih vlasti je tak, da bi mogle storiti tudi tretji korak, ne da bi st mogel ta tolmačiti kot zna;; militarične slabost:. In končno ne bi bilo tudi na škodo centrajiih viasti, če bi se nasprotniki varali glede njune odporne sile. To bi bilo le v njih pogubo. nja z jetičnmi razpravljali zelo natančno in upamo, da je najdena forma, ki jo bodo zamogle sprejeti vse vlade. Vsi jetični. vojni ujetniki da naj se spravijo v taborišča. ki naj se ustanove na primernih krajih po načinu ljudskih zdravilišč. Vodstvo' prevzame zdravnik, odločitev, kdo pride v tak zavod, pa pripade sev eda vojaškim Naj se nam ne prihaja z oporekanjem, oblastim. Vendar pa se ustanove vojaške da čast ne dovoljuje, da bi ro tern od- i komisije — v Rusiji 4, v Avstriji m Nein- govoru ukrenili še nadaljnje korake. Mir človeštva je prevzvišena stvar, da bi sinelr nastopati s pomisleki etikete! Da pojde za pogoje miru — to je bilo jasno Že v naprej. Da pa se nasprotniki pridobe za misel miru. je potrebno njihovo izpo-znanje, da bi bilo nadaljevanje vojne ne-! smiselno in nepotrebno: nesmiselno, ker glede skorbuta. Zdravljenje v bolnišnicah čiji po dve, — ki zamorejo iz lastne inicijative staviti višjim vojaškim oblastim ' predloge glede sprejema posameznih ujetnikov v zdravilišče. Te komisije bi potovale po ujetnišfcih taboriščih m zdravi-; liščih in jih nadzirale. Posebna določila so bila predlagana bi Žnjim nič ne pridobili, nepotrebno pa, ker morejo tudi brez nadaljevanja doseči to. do česar imajo pravico: pravičen mir. Tudi nudi \\ ilsonova modra inicijativa možnost, da nadalje razpreja niti, da izvede izmenjavo obojestranskih mirovnih pogojev, da na podlagi teh polagoma pride do resničnih pogajanj! Ostanimo pri tem, kar je v resnici odločilno: čeprav govore v svoji noti ponosno in vojevito, vendar dela tudi nasprotnim vladam veliko skrb misel, da bi morale nadaljevati vojno, da-si se nje pogoji vedno slabšajo za njih. Pri njih težko izkušenih narodih ne nahaja prevzetni govor nikakega odmeva. V«l narodi ječe pod to vojno in koprne z vsem srcem po miru. Mirovni prediog je bil ta-korekoč moralično obleganje nasprotnih držav: apel do narodov preko njih vlad. To obleganje naj se nadaljuje, prvemu koraku naj sledi drugi, nasprotne vlade naj pridejo pri svojih narodih v luč krivice in uspeh ne more izostati! Mir je potreben in možen. In ker narodi to čutijo, ga tudi vlade ne bodo mogle zaustaviti! itfravUenje obolelih oojnh ujetnikov. Predsednik oskrbovalnega odseka avstrijskega Rdečega križa za vojne ujetnike, taj. svet. baron Spiegelfeld, nam je poslal sledeča poročila. V kratki brzojavki v dnevnem časopisju je bi!o poročano o dogovoru med zastopniki Rdečih križev Avstrije, Ogrske. Nemčije in Rusije, ki je bil sklenjen dne 16. decembra 1916 pod predsedstvom princa Karla švedskega v Stockholmu. Ker zanima ta stvar na tisoče in tisoče rodbin, je gotovo primerno, ako se informira o tem javnost. V haaškem dogovoru z L 1907 je bilo glede vojnih ujetnikov določeno, da je postopati ž njimi kakor z vojaki lastne armade. Ko je izbruhnila velika vojna, se je kmalu pokazalo, da je ta doJočba nejasna in zato je bila na konferenci Rdečih križev v Stockholmu novembra 1915 predložena cela vrsta predlogov, ki naj natančneje urede postopanje z vojnimi ujetniki. Toda ti predlogi, ki so bili pozneje sprejeti od Avstrije, Nemčije in Rusije vsebujejo le kratek odstavek, da je treba v vseh ujet-niških taboriščih ustanoviti lastne oddelke za bolne. Od tal-rat je preteklo eno leto, vojna se nadaljuje in ta določba, ki se je smatrala pred enim letom za pridobitev', je postala nezadostna. Kajti vsled dolgega ujetništva so izbruhnile med vojnimi ujetniki številne kronične bolezni, tako da je postal položaj teh nesrečnikov zelo obžalovanja se je smatralo potrebno le za težke slučaje, zato pa je bilo določeno, da je treba vse na tej bolezni obolele ujetnike oprostiti vsakega dela in jim dati zadostnejšo in različno hrano. Imenovane komisije se morajo pečati tudi s temi bolniki. Ker pa tudr vsa ta ugodna določila kljub temu ne bodo zadostovala, je avstrijski zastopnik predlagal, da naj se za vojno nesposobni ujetniki, v kolikor so sposobni za prevoz, j kratkomalo izmenjajo. Princ Karel švedski je obljubil, da bo interveniral pri vseh treh vladah, da se ta predlog sprejme. — Udeležniki na konierenci so se zavezali, da bodo pri svojih vladah z vso izrecno-stjo priporočali tako sprejem ruskega predloga glede zdravilišč za tuberkulozne in skrbi za ujetnike, obolele na skorbutu, kakor tudi sprejem avstrijskega predloga glede izmenjave za voino nesposobnih ujetnikov. _____ Razglas. c. kr. finančnega ravnateljstva v Trstu i dne 1. januarja 1917.. s katerim se znova razglašajo veljavni roki za plačevanje raznih neposrednih davkov kakor tudi posledice zanemarjanja rokov. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23., da se sledeči davki imajo v teh-le rokih plačevati: a) zemljarina v mesečnih obrokih m to prvega vsakega meseca naprej; b) hišno-razredni kakor tudi hišno-na-jemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno-najeinni davek 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra; c) 5% davščina od hiš davka prostih j radi zidanja se ima v onih rokih, kakor hišnonajemni davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca, 1. junija, 1. septembra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega meseca naprej plačati; d) obča pridobarma se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januarja, 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov podvrženih podjetij v štirih enakih 1. januarja. 1. aprila, 1. julija in 1. oktobra dospevajočih obrokih; e) v kolikor se pridobarina ne plača na način, označen v § 133, zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, t. j. potom dobitka, treba jo je poravnati v dveh enakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih; f) dohodarino je plačati s pridržkom določeb § 234. zakona od 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, oziroma cesarske PODLISTEK NJegov €a$. Roman. (^angleškega. — Lov je bil dober, — je pričel suhoparno. — \aš prijatelj strelja dobro. U^relila sva dva medveda. — Jack se je gotovo zelo veselil. — je odgovorila Tamara potihoma. In vaši sorodniki? V ponedeljek pridejo, kaj ne? — je vprašal. — Vaš brat in sestra in pa častivredna mrs. Hardcasllova? — In posinejai se je. kakor vselej, ko se je sponuiii Millicente. — Pač se bodo čudili, da se poročite s tem h urbarjem, toda vzroka pač ne izvedo nikoli. Ne, — je odgovorila Tamara, — nikdar ne morejo izvedeti. - Gričku je zaigral poreden smehljaj o- koli ustnic in oči so se mu lokavo zale-sketale. — Pa ali veste tudi vi sama? Osupnila je in pogledala vanj. Privadila se je bila že skoraj, da ga ni pogledala nikdar. Cut ponižanja, ki jo je mučil, ji je popolnoma vzel njeno ponosno samozavestno vedenje. — Zakaj vprašujete tako? Ravnotako bi mogla vprašati jaz, zakaj se ženite z menoj; saj vendar veva oba. da ne moreva drugače. Glas ji je odpovedal. Gricka so nepopisno genile te besede. — Prosim, odgovorite si le sama. Saj imam lahko še različne druge vzroke, --je dejal hladno, nemirno vstal in začel stopati po salonu semtertja, tupatam je-majoč v roke kak nastavček in odlagajoč ga zopet, no da bi ga pogledal. 'naredbe 8. julija 1898, drž. št. 120, v dveh enakih 1. junija ter I. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonitih od-redeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§ 167 ter 168 gornjega zakona omenjene, ako niso zgolj spremenljivi, odtegniti prejemnikom od teh dohodkov predpisano dohodarino in plačarino, ki se jim v to svrho vsakoletno prijavi. Odbitki se opravljajo v istfti rokih in v istih razmemih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov; g) vse vojne doklade je vplačati v smislu § 3 cesarske odredbe od 28. avgusta 1916, drž. zak. št. 280, obenem z rednim davkom; h) vojno dobičkarino je vplačati v smislu § 17 cesarske odredbe od 16. aprila 1916, drž. zak. št. 103, vselej v dveh enakih obrokih, od katerih prvi zapade 30 dni po dostavi plačilnega naloga, drugi po preteku nadaijnih šest mesecev. Kdor navedenih neposrednih davkov ne plača najpozneje v 14 dncli po preteku roka, določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti če preseže posamezni redni davek za leto 100 kron. Zamudne obresti t: računajo od dneva sledečega roka za vpdačanje do dne plačila. tako da pride po lr'/io h na vsakih sto kron vsak dan, kar se z dolžnim davkom vred iztirja. Dolžni davek se lahko plača na pristojnem davčnem uradu direktno ali pbtom poštne hranilnice. Slednjič se opozarjajo plačevalci še na sledečo določbo § 5 zakona z dne 9. marca 1870, drž. zak. št. 23: »Ce bi se ob začetku novega davčnega teta še ne bil mogel dolžni davek za to leto po-samnim davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čtis plačujejo v znesku, predpisanem za preteklo davčno leto, dokler se odmerijo novi davki, v katere je potem všteti že izvršena plačila.* Trst, 1. januarja 1917. Dr. Olivier baron Kober, c. kr. podpredsednik finančnega deželnega ravnateljstva in iinančni ravnatelj. DomaČe vesti. Pozdravljeno bodi to sporočilo! Razpravljajoč o sedanjem političnem položaju v naši državi — posebno o vprašanju pogodbe z Ogrsko, o poizkusu za vzpo-slavo parlamentarnega življenja, o izvolitvi novega predsednika poslanske zbornice (ker se je dosedanji predsednik dr. Sylvester odrekel te časti) in koncentraciji čeških strank — piše »Slovenec«: »Narodno združenje Čehov rodi že danes svoje sadove in vprašanje novega predsednika zbornice bo urva trda kost takozvanih parlamentarnih težkoč. Nemci so svoječasno izrazili upanje, da jc to češko narodrfo združenje le hipno m da se kmalu razbije, in v to upanje menda še danes stavijo svoje nade, čeravno se jim je poizkus pri češkem konservativnem velepo-sestvu izjalovil. Pri Čehik al koncentracija strank le gotovo dejstvo, ampak je stopila tudi že v akcijo. Kako pa pri nas Slovencih in Hrvatih? Ali smo ostali pri besedah, ali smo šli korak naprej? Uvod v skorajšnje parlamentarno življenje ^ nas sili, da odgovorimo na to naše vitalno vprašanje. Izvrševalni odbor Slovenske ljudske stranke jc izrazil dne 21. novembra potrebo nujnosti koncentracije slovenskih strank. Narodno združenje, organiziran skupen nastop v narodnih stvareh — to je misel, kj je prešla danes že v meso in kri slehernega našega človeka. In veseli nas, da se ta misel — sicer počasi — toda vendar realizira. Veseli nas, da moremo poročati danes, ko stoje avstrijski narodi pred zopetnhn vstopom v parlamentarno življenje, da ni le skupni nastop vseh. slovenskli poslancev zagotovljen. ampak, da so tudi vsi avstrijski Hrvatje obljubili vstopiti v skupni klub avstrijskih Jugoslovanov. Pozdravljamo!« Ze dolgo nam ni kako sporočilo iz našega domačega Tiarodfio-prditičnega živ i jenja tako vzradostilo duše in srca, kakor nam juje to sporočilo »Slovenčevo«. Umevno je to. Končno se vendar uresničuje želja, izhajajoča iz prepričanja o nujni potrebi, ki jo tudi »Slovenec« povsem pravilno označa kot »življensko« — želja. ki smo se boril: za nje uresničenje z železno vztrajnostjo« vkljub vsem dosedanjim neuspehom prizadevanja za ta visoki cilj. »Slovenec« nam prinaša sporočilo. da je tudi v nas v čas« sile in potrebe zmagalo slovensko rodoljubje, da hočejo slovenski politiki iz Hubezni do naroda in v skrbi za njegovo bodočnost postavljati narodni interes nad vse druge ozire vsaj dotlej, dokler ne bo ta interes zavarovan na vse strani in proti vsaki Tamara bi bila za vse na svetu rada vprašala, kakšne vzroke bi pač mogel imeti. Lahno upanje se je zopet začelo porajati v njenem srcu. toda ni imela poguma, da bi ga vprašala. — Oni drugi... tetka in Sonja... so vam pač pojasnili poročne obrede, vsaj mislim, da, — je dejal po daljšem molku. — Ti obredi so j»č drugačni kot so pa vaši na Angleškem in poroenjajo veliko več. — In se lažje prekršijo. — Da, dogaja se tako, toda najinih pa ne prekršiva in pretrga Jih samo smrt, je odgovoril ponosno. — Od srede dalje bo vse vaše nadaljno življenje moje. Tamara se je zdrznila. O, ko bi le mogla premagati to tesnobo, ki jo je zopet obšla, ko bi le mogla pripraviti svoje omr-tvelo srce, da bi izpregovorilo: sedaj bi bil pravi trenutek, toda bilo ji ic nemo- r eventualnosti. In kar izpolnjuje naše zadoščenje in zadovoljstvo, je nadaljnje sporočilo, da se ne združujemo samo med seboj, marveč, da se nam pridružujejo tudi Hrvatje, da se bo torej tudi misel hrvat-sko-slovenske edinstvenosti, toli naglaša-ne ob raznih slovesnih prilikah, uveljavljala na delu praktične politike. In sicer v najlepši in praktično najizdatneji obliki: ujedinjenim Slovencem se pridružijo ujedinjeni hrvatski zastopniki. Se živi slo-vensko-hrvatsko rodoljubje. Pomembnost te zmage* rodoljubja, narodnega čustvovanja in politične zrelosti sega pa še dalje preko slovensko-hrvatskega okvirja. Po ujedinjenju se naša politična pozicija oja-či in moč pomnoži. A. čim iačji smo, tem raje bodo tudi naši severni bratje iskali pri nas pomoči in sobojevnikov, tem opravičeneje bomo od njih zahtevali opore po načelu: do ut des, in se bo tudi tam gori širila in poglobljala misel slovensko-hrvatsko - češkega sobojevništva. »Slovenec« pozdravlja to našo zmago nad seboj in mi pozdravljamo iz globine srca njegovo sporočilo, da se svita na našem obzorju. Smrtna kosa. Umrl je včeraj v tržaški mestni bolnišnici g. Josip Pelicon, c. kr. poštni oficijal in bivši učitelj. Pok. je bil kremenit naroden značaj in dobro znan v naših širših slojih. Bodi mu naša zemljica lahka! Visoko odlikovanje. Profesor c. kr. slovenske? državne gimnazije goriške, g. dr. Fran Rostacher, t. č. nadporočnik na bo-, jišču. je bil radi izredne hrabrosti že četrtič odlikovan in sicer sedaj z redom železne krone lil. razreda z vojno dekoracijo. Odlikovanja. Pokojni cesar Franc J. je podelil župniku v Zgoniku. Bogumilu Nemcu, v priznanje njegovega posebno uspešnega delovanja v vojni viteški križec Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo, župniku v Mirnu, Ant. Gerbcu, pa v priznanje posebnega patrijotičnega in požrtvovalnega deiovanja pred sovražnikom zlati zaslužni križec s krono na traku hrab-rostne svetinje. Nov podlistek. V ponedeljek ali torek začnemo priobčevati nov podlistek »Ne sodite____U< — moderno karakterno sliko iz višjih krogov, v kateri pripada glavnu uloga vročekrvni Rusinji Sonji Čigirinovi, skoraj bi rekli, nekaki protisliki glavnega junaka v sedanjem našem podlistku. Gricka Miloslavskega. Upamo, da bo naše čitateljstvo sledilo tudi novemu podlistku z enakim zanimanjem, kot je sedanjemu. — Na razna tozadevna vprašanja odgovarjamo, da zaradi vojnih razmer niti roman ^Grešnice« niti sedanji podlistek »Njegov čas ne izide v posebni knjigi. Kdor bi ravno želel imeti »Njegov čas • v celoti, mu uprava lista lahko postreže z dotičnimi številkami »Edinosti« po običajni ceni. Z magistrata. Cesarski komisar javlja, da se od 1. t. m. dalje likvidacija občinske doklade k državnemu davku za prenos lastnine med živimi, občinskega davka na večjo vrednost nepremičnin in takse za rabo obuličnih prostorov od strani javnih obratov, za mize, stolice itd. vrši v mestnem davčnem uradu (mestna palača, I. nadstropje) mesto, kot doslej, v mestnem računarstvu, dočim se plačevanje vrši pri mestni blagajni. Prošnja. Po raznih vojno-poljskih bolnicah kakor tudi vojaški bolnici leži nebroi ranjenih in bolnih naših junakov slovenske, hrvatske in češke narodnosti. Kdor se le hipno vživi v njih žalostni položaj, si pač lahko predstavlja, s kakim hrepenenjem si žele kakšnega razvedrila — da pozabijo svoje telesne in duševne bolesti. Da je čitanje v teh slučajih pač eden najboljših pripomočkov, zna tudi vsakdo, ki je morda le nekoliko časa bil privezan na postelj in obsojen na brezdelnost. Zato se obračam z iskreno prošnjo do rojakov in drugih slovanskih bratov, da ustrežejo, kolikor je možno želji naših bolnih in ranjenih junakov po čtlvu. Koliko knjig leži gotovo Še v raznih domačih zalogah. Že davno prečitane, so obsojene v »brezdelje^. Rojaki, bratje, poiščite jih ter izročite jih, da bodo v tolažbo naših junaških braniteljev. Nabralo se je veliko knjig, toda vsled pošiljanja na mnogobrojne strani — bodisi v vojaške bolnice ali na razna bojišča, kjer tudi fiaši boreči se junaki, v času odpočitka. pozdravljajo z največjo radostjo te bele sele v domačih glasovih — je moja zaloga malodane izčrpana. Knige, razne časopise, ilustrovane in ne. se hvaležno sprejme, kakor navadno v »Narodnem domu« (Piazza Caser-ma). Antonija Slavik. Poslovalnica organizacije vojniških sirot začne svoje redno poslovanje v torek. 9. januarja. Tlakovina. Cesarski komisar razglaša: V smislu veljavnih določeb o plačevanju b^lo ji jc goče. Ostala je tiho in nepomično. Gricko je prišel k njej in je obstal pred divanom. — Tamara, — je vzkliknil in glas se mu je tresel vsled zaduševane strasti . — Ali mi hočete povedati resnico? Ali me sovražite? Ali kaj čutite do mene? Tamara je mislila, da jo zopet hoče mučiti, in ni odgovorila. — Ali ni dovolj, da ste me premagal s silo! Cemu hočete še vedeti, kaj čutim? Kakor pravite sam: od srede dalje bom vaša. Lahko rne zadavite v Milo-slavu, če me hočete. Moje telo bo vaše, toda moje duše pa ne zavlečete nikdar v blato in se je tudi ne dotaknete: nje ne boste deležen! V njeni silni boli so ji stopile solze v oči. „ — Imeti hočem tudi vaso dušo, — je odgovoril on? nato pa je nadaljeval hlad- tlakovme se pozivljejo vsi lastniki konj in vol v mestu in spodnji okolici, da prijavijo posest takih živali mestnemu magistratu (oddelek III., 4. nadstr., vrata 129) tekom meseca januarja in plačajo dotično pristojbino za upravno leto 1917. mestni blagajni. Občinska uprava se bo prepričala o resničnosti prijav in bo v slučaju neresnične prijave kaznovala dotičnike z dvojno pristojbino. Ker se tlakovina plačuje za celo leto naprej po stanju posesti v začetku leta, se izpremembe tekom leta ne upoštevajo. Ustanovitev Krobatinovega fonda za podpiranje invalidnih ali v vojni poškodovanih oficirjev. Po milosti cesarja se ustanovi trajno delo preskrbe, ki naj nudi invalidnim ali v vojni poškodovanim oficirjem armad materijalno pomoč v toliki meri, da bodo rešeni najtežjih skrbi in za-inogli skrbeti za ozdravljenje po sana-torijih ali zdraviliščih. Protektorat nad to -institucijo je prevzel vojni minister Kro-batin, po katerem se s cesarjevim dovoljenjem fond tudi imenuje Krobatinov fond. Izplačevale se bodo enkratne podpore v najvišjem znesku i000 K, le izjemoma 1500 K. Pasji davek. Cesarski komisar poživijo lastnike in upravitelje hiš in zemljišč, da pridejo po prijavne obrazce za prijavo psov za leto 1917 (111. magistratni oddelek, 4. nadstr., vrata 108) in jih izpolnijo ter izpolnjene vrnejo mestnemu magistratu do 31. januarja t. I. Istočasno se po[K v veliki dvorani Narodnega doma v I rstu v korist božićnici, katero priredi revni slovenski deci ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu: 1. J. Maydn: Cesarska pesem, enoglasni zbor s sprem -ljevanjem orkestra. 2. a) Narodna: Dva oblaka b) Narodna: Poptihntil je..., dvoglasna zbora, c) E. Adamič: Molitev, no: _ Uredil sem tako. da pojdeva po poroki v mojo hišo in šele v soboto odpotujeva na jug. Rad bi vam poprej še pokazal nekaj: ali bi se to skladalo z vašimi željami? _ Nimam nikakršnih želja; vse mi je prav, kakor ste določil vi, — je odgovorila Tamara ravnodušno. Nestrpno je zmignil z rameni in začel zopet hoditi po sobi semtertja. Zmagala je njegova volja, toda napor je bi! velikanski. Njene besede so ga užalile; ta absolutna mirnost in brezčutnost sta vzbujali v njem lahen dvom. Kako bi bilo, če bi v resnici ne mogel pridobiti njene ljubezni? Prvikrat v njegovem življenju je začutil, kot da bi ga bila pograbila le-denomrzla roka za srce. V teh trenutkih I resnične duševne tesnobe je vedel, da 1 a-I mara poinenja zanj ves svet. (Dalje.) Stran IfT. IjeMv jdfr h t C- € palčkov. baika s peljem »mr imi)< /hn' V spremil. Klavirja jar. A JTVcnan. - TTStf^tod PreRl. K Ztisoć: AL Moravski d\0^pev| St. 3: Ce imel m KOSO |J0|jiakf Ciabtrje K 2tk,i>č; Ivanka Kos. Gaberjc natortrik:fi<)... /a sopran in alt s spremlj. k lusoč; Kristina Leban, Gabcric K 1 tisoč; David ,,Q(iri.( i I Uihiči'* - <*v Orbec: V kra- Doktoric, Gaberjc K Itisoč; Anton Vrtovec K. 1«-Lla\ in.« A .1 Kihicu . V. rm:*.. v , ^ Družba posestnikov. Divača K 7tisoč; Alojz ... . Kebec K Itisoč. Kontu; Ivan, Letaj K 2tisoć; Jo- točke in vložke igra or- sjpa peruz> boljun K liisoč; Josipa Peruz. Boljun izvaiak» učenci in učenke K Itisoč; Mariia France« K 2tiso0; Katarina v Trs* ) Začetek BccuS, StržiSče K Itisoč; Fraiica Ortar, Obloke K \T ' Itisoč; Jv. I>i Na!;s!e K 500; Cvijetko Premuš, • ■''■une. Btr^eO K Julija na Gaiović. Berseč K 500; Iv. priredi(e\ nabili Cinl-Me- . Bc|jt herse- k 10i»; Marija Belič. Berseč K 100; : Alojz Pezan K 100; Ga-\H». « 2 K. od 'A —\rste m na , br„cla Ukmar R |(M>; Anton Nussdorfcr, Oabrje K .ni [X. I K. Lože po K. / ozirorri 100; j^arolina Samec. Gaberje k 4iK); Ivan Turk br« »delni namen prireditve, je pri- i Gui)eije K ion; Jteian Kalister, Divača K 500; A. , ,Tj tud tokrat obilne udeležbe. Pri-!Cepai. Divača K 500; Ana Schmid, Opatiia K 500; da se prireditev ne bo več I *iTOs]d\ p?.,alic-, SJ2L Kai na Naknadna rot. ki so bil p« p. v dvorani Carlo 2 I. Ma^dalenska 100; Spiridion Belančić, Martina K 100; Vjeko-; slav Jedrctič. K luO; Ana Jedretič, Martina K 100; vojniških si- j Petar Blančič, Martina K 100. __ zneje (meseca »božićnica prijavljene .) bo danes, 6. t. m., ob 3 i mestnega gledišča. nI. S. Cirila in Metoaa podružnica Družbe skrb nanja. da priredi da opoldne ob 3 v dvorani ex Mariji Magdaleni Spodnji kega vrtca božićnico z KjreJom. Mnogo sodelujo-ot. za katere je treba v ti. da se jim priprav i kak-Otroci bodo po sporedu r na ie zvezano posebni -rviiefnost in vmetnos*. Pa\ei Flere: Avstrijska slava v prvih dneh svetovne vojne. Z risbami okrasil Maksim Gaspari, izdala c. kr. založba šolskih knjig na Dunaju. Cena K IT5. — Zgodovine ne pripoveduje ta knjižica pač pa le nekatere dogodke iz onih prvih dni, b-se- prebivalstva zasigurala. porafoHa žetev 1914. O žetvi 1915. ne vemo nič natančnega. Meseca marca tekočega leta sta naročili osrednji državi 140.000 vagonov koruze, pšenice in drugih pridelkov pa 1.400.000 ton. Od tega se je izvozilo bafe le 400 tisoč vagonov. Po približni cenitvi je znašala žetev 1915. 4 m pol milijona ton. Od tega mora biti v deželi še 4 mili-' jone ton žita. ki bo zmagovalcem prišlo v dobro, Če bodo premagali Romunsko. K temu bi prišla žetev 1916., ki bi slabo računano znašala 4 milijone ton. To so seveda le približni računi, ki pa vendar kažejo. kakšno dobro kupčijo napravijo Nemci in Avstrijci, če si pridobe dohod do romunskih žitnic. Isto velja za petrolej. Leta 1913. se je izdelalo 1,800.000 11 »ti iu od takrat je donos od leta do leta naraščal, tako da se je morala velikanska zaloga nakopičiti, ki bo napadalcema jako dobro služila. Pomisliti je. da leže romunska petrolejska polja skoro koncentrično v polkrogu s sedmograškimi idparni in sicer v tako majhni razdalji od meje, da je treba sovražniku le prekoračiti prelaze, da jih osvoji.« Danes vidimo. da se je strah Anglije uresničil: petrolejska polja so že v naši posesti in žita se je po poročilih tudi zelo veliko dobilo. DAROVI. Za božičnico je poslala ga. Štularjeva iz Maribora 39 K. Trgovska obrtna zadruga je darovala 50 K. ga. Lenasi 2 K, ga. Fany Volpich 10 K. Darovi, dosli ces. komisarju. Oratorij sv. Vincenca Pavlanskega K 23, kot dohodek prireditve na božični večer, v korist skla- K« "V • • ■ - — ■ - • - ---r»-------------------' II vuuv V "M UW1zirom na današnjo stisko živil. rov jzza prvih časov svetovne vojne. — gkde prodajanja naj bi se kako Knjižica je vredna vsega priporočila in da bi m< gel kaj dobiti tudi tisti. jQ gotovo sprejme naša šolska deca z naj- širokih pleč in primerne brezob- j večjim veseljem. _ Zadrški »Narodni list« konstatuje. i —----- 0 tudi v Zadru preko praznikov i GGSDOSi3PStVO« 1». ali vse to da treba dobro orga- ^ n izkoristiti, vse faktorje, ki mo-| Romunska — žitnica, lagati v tem pogledu. Obilica rib ; ob času, ko je skoro tri četrtine Ro- 1 hvala na cene mesa in zelenjave, j munske osvojene, se moramo ozn-ati na narodnogospodarski pomen osvojitve te dežele in kaj lahko mi in naši zavezniki pridobimo. O tem piše zelo interesantne številke »Manchester Guardian«: »Nemci in Avstrijci zasledujejo pri vpadu v Romunsko ne le vojaške, ampak tudi gospodarske cilje, kajti čeprav dežela po evropskih pojmih ni bogata, ima pa ^ nekaj, kar je osrednjima državama v trenutku zelo dobro došlo, namreč olje in žito. Romunska je pri izbruhu vojne pravkar pospravila žetev, ki je znašala za pšenico okrog 1,180.000 ton, kar ni smatrati za posebno dober donos. Koruza je bila ugodnejša in je znašala na isti obdelani ploskvi — kakih 5 milijonov hek- ske šole pri Sv. Vitu K 12, nabranih med šolsko mladežjo tekom meseca decembra, za vdove in sirote padlih vojakov._ CfcŠKO - BIJD.1FVISKA PtSTAVRV ČIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v u!!ci delle Poste štev. 14. vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi- Pcdiisi na V. vojno posojilo. - 31. Izkaz. Dr. Avgust CavalJar K 25tisoč; Irma Berstein K ->>.4'.n; dr. Jakob Bernstein 15.400; Franc Sv 'jkr. Jurij Ned«>k. N. N. po K lOtisoč: MiJko M. tko\iefa in Danica Matkovich K 6tisoč; Sklad Zji \c'< \e in sirote padlih vojakov — v upravi ol .- ie - (nadaljen podp.). Rudolf Schulize. Ar-n J R< ^cnthal Martelanc & Co., Rihard \Yohl-tanh. G. V. 1 azzar (Lazzar & Hecht), N. N. po K č; Marija Rožec. Andrej Cupin. Julij Sel nukler po K 2tisoč; Marija Svab. Marija Po-hlen p') K 1.200; Ana Zerbo. Frlda Krause. dr. Jo-bip :nig. Friderik Zaccaria (pri bratih Brunner), Jo Cf sta navl. Bahr & Ferro, dr. Riiiard Tevini. za in! Jr-ktne Josipa. Pavla, Oskarja. Lidijo, in Bianko K r 11. Obrtnijsko društvo v Barkovljah. Man:.: MierRai. Uršula Flandija. Andrej Stefančič, Jos ^ j Cunja. Fatarina Franca. Ana Pavlič, Jos. Pavlič. Ivana Kofol, Andrej Ogrin, Iv. Bizjak po K It J; Ivana Zerbo 800; Marija "loSkan 7U0; Iv. Uri/.io. Jos. (jerin po K 500; N. N., Ana Mar-setiC Iv. Mi isetič. Jos. ^krlj po K 400; Iv. Ca-mau!'. Iv. Csllia. Klement Bertos, G. Pieri. Iv. Fe'ter. Hijon Cohen, Iv. \Viibrer, Anton Toškan, An* .mi.« Gre^ortč. Antonija Obad. Iv. Morsetič, Jern-.i Cehovm po K 20<»; OrcK«»r Brimsek. obč. pri Sv. Jui>tu. Franc Novak. Amalija Mnssicii. F milija Tami. Karel Mi«-tron po K 10f»; 14 p->< i pivo v po K 50 K 700. t d« ltis< Star. ltis< reč Co* Ob! S«.' re! Abi Vsled pozne sezlje proda Trst, Via Barlera veccbio it 15 vse blo$o po znižani cenL Plašči, paletots, jopiči, jope, obleke, krila, bluze, plelene jope, pleteni plašči, baržunf, rokavice, ovratniki, pelerine iz koiuhovine, muf in štole. NooldMzo sezoni. Kostimi, plaSČi, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Hnrco Confortl, Trst, C, Comprnille 21 Hermanglld Trocca TRST, ulico Barriero veccblo 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike Itd. Itd. NajnlSf« konkurenčne cen«. PfofF Stroj za šivanje In vezanje, pravi nemški uzorci. Seliel & IframanĐ ia „Singer" Rast ft Gasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — Tvrdka ustanovljena leta 187«. — FRANCESCO BEDNAR Trst« ulica Campanlle Šfi. 10. Raznovrstna darila dobite v Orarnici in Zlatarnici E. JERMANN - Trst ulica Barrlara vecch a it 19. Velika izbera zlatih predmetov, zajamčenih doubli, prstanov, verižic, ovratnih verižic, medaljonov za slike, uhanov Iz pozlatenega srebra ter ur iz kovine od K 7.50 naprej. — : Preprodajalcem popust. :—; : Pošlljatve proti povzetju. :—: --NB. Govori se slovensko. — lete 11 Trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt 04 812 zvečer naprej Cena: L vrste K Z. II. vrste Ki. b: MALI OGLASI^ □□ □□ m raauaujo po 4 tU t. bastdo. j ldastn« tiskan« LM«de m raii- I _ »»jo enkrat vni. — N»j«»ajia I nn ; pristojbin* 40 totiak. ;|l II I UlitllAHlfi trgovsko izobr^žeo, ki je slažil pri niUUCllIl vojakih, rešč ^ovenskeg , n-mčkega in deloma italijanikega jezika v govoru in pisavi, ter nekoliko pi.-arniikih del, želi primerne službe v trg vini ali pisarni; pod gotovimi pogoji sprejme tudi mesto praktikanta. Ponudbe pod „Mladenič" na Ins. odd. Kdino.-ti, ® ^ □♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦□♦♦□♦□♦□♦cenoaonon i IVAN KRŽE - Trst § □ Piasse Sen Olevennl 1. D □ ThIaAm kuhinjskih in kletarsklh potreb- n ♦ tttlOStt Sein od lesa in pletenin, Škafov, ± a brent, čebrov in kad, sod£ekov, lopat re- Set, sit in vsakovrstnih koSev, jerbasev In metel ter mnogo drugih v to stroko spa- ■ ■ a a ____ Kupi se Ins odd. Edinosti hifia, dvorec, zem\jiftče lops ali pa vkrgižbe. Ponudbe pod „Azienda" na 843 potrpežljiva uflteUfca vs?^: _ riica tarriera 1, II. iensU čevlji iz firpega bosa prve vrate š . _________^ 38—39 - 40 se prodajo. P. ro jević, Via Tor ŠTLorenzo 10. vrsta 13 (Via San Micbele). 840 iu.M | VeSjs množina raznovrstne cikorije je rUZDl S naprodaj. Fl. Valdlrivo 8tev. iO. M M zeti i 838 Ka debeM smo za pRpndojolce. tariev okrog 2^00 000 ton. Dobro je iz-1fflS6«^ padla tudi žetev .Strocnill sado\% socivja #iaktrifc»esvetiLjke, baterije, pisemski papir ko-in sadja, za kar nam pa manjkajo števil- jarni svintniki, zaponke, ptstaai rio£ep krita, ke. Iz leta 1913. vemo, da je Romunska*^«** "^"V^r1]1^,1^*1' ^^fjr* v tem letu nažela 150.000 ton stročnih1-g* sadov m 900.000 ton sadja. Pšentoa in j in drugo prodaja JAJLOB lkti. ulica a. jjieelo koruza so skladiščni pridelki Romunske, j *tev. 19__^ od katerih se je pred vojno izvozilo P°-!||1B_| vprečno 60 odstotkov, pšenice same 70 Qggf|n|| 2flvOQ Podpisi, i/.ka/ani »d c. kr. «iv*tr. \ojaškeKa za in sirotinskega skleda: l'ueifi K Itisoč: El. Oioscffi. Po-Itisoč; Nikolaj Pcrusino K liisoč: Matija i. M .Ti LoA K Itisoč: dediči Iv. Pergo-iZ K 16tisoč: h ranica Mrakovčlč, Kornic K Planinsko društvo v Tolminu. K 2000; K. Mcrce pri Sežani K Itisoč: Frar.c Pahor. K l!i»0: Karol hunc. Komen Itisoč: Po^o-a K Itisoč: Niko'?i Drioli K 3tisoč: Jos. O! loke K 5tisoč: hrane Kranio. Trnovo ; P«'loiia Jcrani. liukovo K 2tisoč: Jakob 1 ovo K 2tiM.č: Marija Cuier Kuk K V -i a Ctitcr. Kuk K 3tl«oč: Adnrej Moč-o K 1 tisoč: Jo?ef Golob. Obloke K 3ti-Dyrole. Obloke K 30tw>: Valentin Ktkelj. j K 3tisoc; Miha I>ebaljak. Hudajožna kron luka Drole, Huc'aju/.na K 2ti>oč; Marija Jera Cufcr. Obloke K 2ti-u/iia K Itisoč: Neža Kos, i Ko>. Trtnik Itisoč: Martini Luka Cufer. Obtoke K Itisoe:! > K 2tis<;C; Luk i Be£u5. Str- i Kovač, Kuk 2tisoč; Miha K Itisoč: Lucija Kikeli. /no-1 j Obid. Jesenice K ltis4>č; J. j Trciik K liisoč: Miha Keinperle. Obloke | le. Nem ki Put K Itisoč: Jos. č; Jo2ei Bc^uš. Porezen K 2tisoč; Kal Itisoč : Katarina Krajnik, Mo-; Lo\ri» Bsvuš, Str/iiče K Itisoč; ol K Itisoč: Kmetska hran. in pov. | IStisoč: Ivan Cuitr. Trtnik K lti-| !c£uš. Pi rezcn K -Itisoč: Jo«. Ure-; Marija za Franca in Petra >č: Fr Fonda. Koper K Itisoč er K Stisi'č; Leopold Turk. (iraduie 3 » brane. Oraduje K lOtisoč; Jožef - K loti -c: Jernej Cefarini. Stražami Anton Brecel, Lemiče K liisoč; Cerničc K ltis«/č; Ivsn Trebivan K Jožef. Vrtovin K 6tisoč: Anton Fen-| C Itisoč; Jožef Cermelj K Itisoč: Fr. vin K ltisf»i; Ak»jz Lt>zar, Vrtovin Cermelj. 2tiioč; Martin Lo-I K Itisoč; Rozaltja B.gatdi CerniCe Išče kontolrisla kontolrlstlnjo s ali tr- govsko Izobrazbo in poznanjem hrvatskega ali slovenskega In Italijanskega ter nemškega jezika. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 3034 do 80 odstotkov. Vsled voinc je pa ostala žetev 1914. v deželi in se jc načela šele' 1916. Kakor znano so sklenili Ncmci in Avstrijci v decembru 1915. kupno pogodbo za 50.000 vagonov žita, vagon po 10 ton. Januarja je kupila Angleška 80.000 vagonov in inesec pozneje sta o-srednji državi naročili nadaljnih 70.000 !§ vagonov koruze in 30 tisoč vagonov pše-! g niče in drugega žita. Ti nakupi so se vsi i o tikali zaloge 1914, ki se je do takrat pri- j § hranila za zopetno otvoritev Dardanel. g Angleški nakup ni ostal perfekten, os red- o nji državi sta pa iz žetve 1914. ki je zna-' d šala 4 milijone ton, dobili 1 in pol milijona | g ton. Tako se je skupno s 60 odstotki, k i t gn __ jih jc Romunska za potrebo vojske in! □uaoaoaoBcaDaaooaoooooaoaooaoaaa opaaaaoaoaooaooaoDoaaaoaoaaaDOog B" Fotpfiioi atelje DAGDERRE Trst - Corso štev. 39 - Trst 10 dopisnic v platinu, zgotovljene g v 48 urah od K 3 naprej, z vsakim g vremenom. Za vojake nizke cene. :: Tudi električna razsvetljava. :: dajočlh predmetov. — PRIPOROČA sv5^o + trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste □ bodi od porcelan?, zemlje, emalla, kosi-♦ tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke Z ftd Za gostilničarje pipe, kroglje, sesale □ In stekleno posodo za vino i. t. d. i. t. d. IIHHIIMHHillMIl 1 JOSIP STRUCKEL I" Trst, vogal Via Marto Teresa-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške, m in ženske, zefir, batist in perljiva svila = za jopice. — Svilenina in okraski zadnje h novosti, velik izbor izgotovljenega pe- ■ rila in na metre, spodnje srajce moderci. ■ Vezenine in drobnarije, preproge za- S trliž po izjemno nizkih cenah. ■ Zlatarnica G. Plno Trst, ulica Canale itev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. Mno-fotosraflčnl atelje TrsL idlai del Rivo SL12 (prttnoe) Trst m Jzvržuje vsako foto^rafično delo kakor tudi razglede, posnetka notranjost lokalov, porcelanast«* plošče za veakovrst. spomenik«. poviUnji m VSAKI POTI Kadi udobnosti gosp. naročai-kor »prejema naročb« in jih ix-Triuje na domu, ev. tudi zanaj mesta po najzmamejših csnak. Trst. UL M Pivo !tev. 42 s 82 SALONE EDISON (Plazza Caserma) Danes In jutri se ponavlja velik umotvor SENCA MOŽA. Krasna umetniška ialoigra. Glavno ulogo igra Stuart Welbs. Sledi burka POLIDOR, potovalec. hS 5o & J L 2E Pri ZAVAROVAINEN ODDELKU ces. kr. avstrijskega vojaikesa sklada za vdove In sirote delilna poslovalnica TRST, ulica Lauarotto vecchlo itev. 3, in pri okrajnih poslovalnicah KOPER, BUJK, PULA, PAZIN, KRK, LOSlNJ in VOLOSKO so sprejemajo ponudbo vojnih ---zavarovanj sa slučaj smrti in onemoglosti.--- K ItKoi trie, Mu oč; A ju t rUfw" t »rezen Andr^ K 1 jar ln Velja kot dirrktno obv^^t Vtem znancem, prija'e'jem in porotnikom na/.nanjtimo toino rest, da je danes, ob 6 zvečer, izdahnil rrojo plemenito dnšo, v starosti 37 let JOSIP PELICON ____fcr. poStal •fficijal Ka MvSi nM«U* Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 7 t. m., ob 2 popoldne iz mrtTadnie« mestne bolniSnioe. T UST, dte 5. januarja 1917. ALOJZIJA PELICON roj. SLAVEC, soproga In sorodniki. IV i-» rouii-K 5ti? Pire. Zclm Tr^nc IUsck ce. Vr erje S ltisoć; Terezija Pata«, ii^berje [ k(irn/u Itisoč; Katarina Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA mi«ii STOJ era OBRESTOVAN JE VI/)G na tekočem in tiro-rnevaii po _ dogorom_ FELIJALKE: DUNAJ I TcfttlioMrisu 1-9 DUBROVNIK KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽI&OA. Živahna mu s AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA 8REČK RAZREDNE LOTEHUE. :od«do12lnod3do5 pop. ♦♦♦♦ n nmmn ihiibrihiibbiiii ESKOMPTUJE : srečke, devize In papirje- S. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni S izgubi, revizija žrebanja srečk Itd. brezplačno. ■ STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI ■ Krediti proti dokumentom ukrcanja. s flORZNA NAROČILA. INKASO. ■ Telefoni : 1463, 1793 in 2676. ■ ESKOHPT MENIC IIIHMII $tran IV, »EDINOST« IfeV. C V Trstu, dne d. januarja 1*17. Darov L . - njih dvanajstih mesecev. Vedno se zopet Albert Moecheni K 15 v korist skladu za povprašuje, kako dolgo pač še bo trajala rešitev nedragocenlh predmetov, zastav- vojna. Povprečni Amerikanec se namreč f Birževija Vjedomosti« iz Moskve,j je rusko-amerikanski trgovinski zbornici; Damska krojačnica A. RlEOER, Trst. ulica Torrente št 30, I. nadst. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne cbleke, obleke za poroke, bluze za glebališće itd. Cene zmerne. 337 Emllla Urtgato Trst Cavnpe S. Giacomo 2 Priporoča cenjen, občinstvu srojo trsoviM p\mm m šolskih potrebščin Prodaja razglednic In igrač vseh vrst* IrtUM« seMmeHlmiikl v m lota. ZDRAVNIK Hei Dr. Koral Pernlčlč stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven Dreherfeve pivovarne) in ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. za Miran]«, ntrvosnt In otroik« bo-lovni (blizu cerkve sv. Antona novega.) GAMBRINUS | vsaki veter «0 > ob 9 V, n 01 3 Hote! In restavracija b metropole!- Trst. ulica S. Nlcold 22. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja či- velika varieMu predstava. Vstopnina K 1' stost. — Cene zmerne. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermšk v Trstu, ul. Posle vecchia 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov bree :-: bolečine. s-s Plombiranje. UMETNI ZOBJE. Ogalsi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljalo na »Inseratni oddelek Edinosti« — Ul. Sv. Frančiška Asiškega št. 20. pritličje, DneuniK „Edinost" v Trstu i. je izdal in založil naslađuje knjige »VOHUN«. Spisal l. F. Cooper. — i i podružnica v Trstu i Cene od turškega mesta po lagunastem j s 5voj|"m vojnim posojilom, jezeru, ruševine Troesmisa. ki jih je leta is60.. v čaMi turškega gospostva, slučaj- ^ ____________________ no našel neki Francoz, po imenu More. I dospela iz Amerike vest, da je veliko Ste-Tur^ka vlada mu je namreč v tem okolišu vj[() amerikanskih tvrdk izjavilo, da so l»odarila kos sveta, na katerem ie uredil pripravllene za blago, ki ga dobavljajo, vzorno poljedelsko gospodarstvo. Ruševi- naniesto plačila v gotovini (zlatu), spreie-ne so pobudile njegovo pozornost. Našel je, matj p|a(iU0 v odrezkili odstotnega napise in star denar, in iz teh najdb ie Vt>]nega posojila, inogel sklepati, da se mora nahajati na tleh starega I roesmisa. To razkritje je j ined arheologi pobudilo veliki Cc Tr nil PRIPOROČLJIVE TVRDKE Livarnica. ODLIKOVANA LIVARNICA OSVALDELLA. — TUST, ulica Media 26. Topitev takoj v lito železo in korine. 19:1 Papir. VELIKA- ZALOGA TA PIRJA 7,0. ovitke, papirnatih vrečic lastte tovarne. — TalCki raznih barv Cene zmerne. — G^stone Dollinar 256 velik Trst. Via dei Gelsi 16. }*>zornost. ia spleza človek na griče pri starem smisu. pa dožjvi veliko razočaranje; r ni nobenega zidu več, nikjer nobe-i i stebra. Vse je porušeno in na pro-sicru. kier je ifekdaj stalo mesto, so sedaj rn7 .ane niive. Oddaljenejša okolica Macina je v strategičnem oziru velikega r-o-ineua. Že leta 1877., v času rusko-turške \ >jne. je ostri zavoj Donave v galaški o-kolici igral znatno ulogo. Tik za reko se v v reč nahaja glavna železniška proga. Menih Rasputin umorjen. Te dni ie časopisje objavilo kratko vest. da je bil znani ruški menili Rasputin. ki je igral važno ulogo v najvišjih ruskih krogih, pred krat- i kim umorjen. Trdilo se je, da ga je umoril knez Jusupov, ki je v tesnem sorodstvu s -—— . samo carsko rodbino. Sedaj se pa poroča Majolične peči in Štedilftlki o stvari, da so petrograjski listi objavili n. eppar, ul. S. Giovanni6 in 12. NajboljSa izde-ve>t. da so na novega leta dan potapljači potegnili v Petrogradu Rasputinovo truplo iz Neve ob Petrovskem mostu. Rasputin je bil baje že v soboto umorjen v palači kneza Jusupovega. Pred nekim časom da Knjigoveznica PIETRO PTPPAN, Trst. ulica Valdirivo 19. Artistična vezava Žejni koledarji lastnega izdelovanja. Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 loranja i a najpopolnejša Trsta. Oei»e zmerne. 202 London Biscuit Factory. A. GA ITI. Trst, najbolj iskani Priporočen! za ______rekonvalescenta« otroke od pr**b zdravniških avto- ;> Vazkr m "vel ik Tk an dal, v katerega so bili | zajileteni knez Jusupov. Rasputin in pa bivši ministrski predsednik Stiirmer. Ka- Pasi za preno6 in platno za jadra. LUIGI ZUCULOT. odlikovana tovarna zagrinjtil in aafaltov. Rojan štev. 2. Urad uUca Gbega 2. specijaliteta: zaatori za gostilne, kavarne, prodajalne itd. _233 kor sl' zatrjuje z Nemcem sovražne strani, se je bajt rusko zlato proti nemškemu papirju tihotapilo preko Skandinavske v ino-i zemstvo. V stvari je bilo aretiranih večje število oseb. — Knez Feliks Jusupov je zet velikega kneza Aleksandra Mihajlovi-ča in je poročen z njegovo hčerjo prince-sinjo Ireno. Kaki so bili pravi vzroki za Rasputinov umor. se pač morda ne izve Qi„nlni fitioil nikoli temmanje. ker se trdi, da je Raspu- »ivaini suuji. tlna umoril knez Jusupov osebno. Rasputin delniško društvo jalnih strojev ,, 1 Kil-tL-i Irmot i*- ni cISINGER. Trst. Corao 20. Prodaja šivalnih strojev je bil rodom sibirski kmet. ki si je pa s ^ ;itiklia j^imTniCa za popravljale. 25S svojo prebrisanostjo znal zagotoviti svet- ---—- NepremoClfivi plašči. LEOPOLD HAAS, Trst, Corso 2 in via Barriera vecchia 10. Bogata izbera vojaških plašče v od K 20— naprej. 25' f* Salone Edison" Trst, Vojaški trg: (Piazza Ca«-«rma) Palača nello. Naj preljub .j eni kinematograf tržaškeg Via ob ledališki 211 Trgovina jestvin in kolonijal IVAN BIDOVEC, Trst, ul. Campanile 13 (lVg niški sloves, da ie imel velikanski vtiiv pred vsem na ženstvo v najvišjih petro-grajskih krogih in po njem tudi na politiko. Bil jfc dvakrat pregnan, a SO ga zopet Cinstva, kjer še predstavljajo najboljši sprejeli milostno. Če je njegov umor res fiiu*. kaj v zvezi s Stiirmerjem, bi bilo mogoče, da je moral izginili zato za vedno, ker je padel Stiirmer predvsem vsled očitanj, da|1VAJS , Jrsc, je -trniel po posebnem miru. Morda mu je Ponteroaso) Zaloga mesa v konsorvi, .sariin, kon-h<;tvl Rasputin pomagati ili je zato tudi denzirano mleko, mezge, čokola^le in kakava. Ve-liioral pa^ti. toda ne samo V nemilost, j lika izber? likeijev In domačih vin. Sveži čaj. temveč mrtev v Nevo. Mogoče bi bilo to.l»Ml°- C<;ne 2merne- 22M) prav tako pa tudi vse kaj drugega, kajti malo čudno bi bilo le, da bi se zet velikega kneza sani mazal z umorom iz političnih vzrokov, ko je vendar v takem slučaju dovolj zakonitih sredstev za odstranitev ne-všečnih ljudi. 72 tniljonov jajec v zalogi. Kakor se poroča iz Amerike, se je med podjetnimi Amerikanci tudi našel mož, ki se je vrgel na nakupovanje jaiec v ogromnih množinah. Je to neki James E. \Verts. Doslej je v svojem glavnem skladišču v Chicagu že zbral nič manje kot 72 milijonov iajec, ki jih je nakupil po K 1*50 do K 2'— za tucat In jih bo v začetku pomladi prodajal po 4 do 5 K tucat. Možakar bi potemtakem zaslužil, če se mu stvar obnese, nič manje kot kakih 15 do milijonov kron. Kljub prito/bam proti njegovemu postopanju vztraja ta »kralj jajec« na svojem namenu in pravi v svoji plemenitosti, da se bo občinstvo vsled pomanjkanja jajec, povzročenega vsled njegovih nakupov, sčasoma že privadilo in se radovoljno podvrglo cenam. ki lili bo narekoval on. Ulico Cflseraio Ste«. 11. Orodne ure od 9-12, od 3-5. S Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, H tuje zlate in papirnate novce in devize. m Daje predujme na vrednostne papirje in blago in izvršuje « vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. ^ Vloge no knjižice obrestuje 4% netto i Vloge no tekočI in žiro-ročun nojbolje po dogovoru, g Obavlja nakazila vojnim ujetnikom. g a Poslovalnica c. kr. razredne leterile, | IMHMIHI ■SSilHieiiiiEi ll^!Hii!«l i 1 i 7. Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena t>0 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K l.bO. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Siergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. »POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Ceixu So vin. »BESEDA O SLOVANSKEAl OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena vin. »IGRALEC«. Roman iz spoiuinov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8, »JURKICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ver Žandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. »UDOVICA«. Povest iz IS. stoletja. Napisal I. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klav-š. Cena K l.M. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop ChocholouŠek. Poslovenil H. V. Ceua K 3. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Clie-valier de Mais'm rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. tj 9. 10. 11. Perite s Higljenitnim razkuževalnim patentnim „Pralnim praškom" perilo PATE» T „W *SfHPlTLVB Umivalte tovarn* kemičnih proizvodov v Hrastniku. . Izključna zalega za TRST, ISTRO in DALM&CIJO M m ALESSANDRO MARANGONI - Trsi, ulica Ciil©i^ 3 ROKE Dobi so naprodaj pri vseh prodajalnah jestvin, miroegitaicah in slogah m la Pri ces. kr. Avstrijskem skladu za vdove in sirote vojakov pod Najvišjim ookrov/iteljstvom Nje*, anost. Veilćanstva Oddelek: Vojnega zavarovanja se sorejemajo ponudbe za vojno zavarovanje in sicer ori deželni posre^onainiei za Trst, Istro, Otrlikt'driiliftllifcO V Trstu, V a vecchio St. 3 ^ko^ .udi pn oddelkih za 1) I«. Vid n Staro mesto« Via Besengni št. 19 l. nad. 2) Novo mesto, Via delle Legna št 2 polunadstropje 3) Novo mitnico, Via Piccolomini 3, II.. 4) Staro mitnico, Piazza Barriera vecchia št. 4 1. nad. 5) Sv. Jakob, Via dell'Istria 8/1. 6) Predmestje Vrde-a, Via Giulia št. 54, I. nad. 7) Zgornjo okolico Opflne, V Carinta 18 kekor tudi pri krajnih posredovalnicah v Poreču, Kopru, Puli, Volosko-Opatiji, Pazinu, Krku In Loftinju, v vseh oMinskih, Šolskih in župnijskih uradih i. t. d. Sklepati se morejo z> arovanja za najvišjo svoto K 40-0^0.— Premije za svoto K 1000.— za eno leto za Zavarovanja v slučaju smrti znaSajo: a) Za vojake po poklicu ln one, ki spadajo v ezervo (i 2 letno bvezno službovanje, v kolike r ne spadajo v s o eno krono. ni Troevsko-olirffla zadruga v Trstu nroti [1'čilti po dogovora. j ♦ Pt!tr;c^TćRilsiai rafan 75.179. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ mm iH4. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦i lillili»Mini zadruga z neomejenim jamstvom ulica S. Francesco Stev. 2, I. nadsf. J Uradne ure: vsak dan za stranke J, X od 8 predp. do 1 popoldne. ♦ Priporoča male hranilne škrinjicc, ki ♦ ii 16-04 tnf Ulic« S. Francesco Šl£V> 2, la nadsf. ♦ SO posebno primerne za družine, ti >mil I?.............M........»m* ' ' i^ttp „Tržaška posojilnica ln hranilnica ______r^aau>i ^ reglstrovsna zadruga z omejenim pofo5i«m TRST - Piazza della Caserma št. 2, I. nad. - TRST (v lastni vhod po aiavnlh stopnjl^an. posojila daje za vknjižbo 5 xj% •/» na menice po 6*/a na zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru HRANILNE VLOGE snrej«ua od vsakega, če tudi ni ud ia jia obrestuje po wm 4°i* Večje stalne vloge In vloge na tek. račun po dogovoru. Renta! davek pltčuje uvod sam. — \lagi se lahko po eao krono. — ODDAJA DOMAflE NABIRALNIKE) HRANILNE PUSJC&) Poštno hranilnićni račuo Hi.