IV 63503 AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JANUARY 13TH, 1936(8 ^ LETO XXXIX. — VOL. XXXIX POSOJILNICE V ZVEZI Otroci pretepajo starše, Zanimive vesti iz živ starši brutalizirajo Ijenja ameriških i otroke1 Slovencev Francozi prerokujejo Roosevelt pripravlja konec krvave vojne novo pomoč za ame~ vAbesiniji riške farmerje Rusi obstreljevali dva japonska zrakoplovca Moskva, 11. januarja. V sibirski vasi Pokrovka se nahajata dva ranjena japonska zrakoplovca, na katera so Rusi streljali, ko sta v zrakoplovih opazo vala rusko mejo. Poleg tega sti baje nameravala odpeljati nek? ga ruskega kmeta. Oba Japon ca sta bila nevarno ranjena. Čast in zahvala Od časa do časa se oglasi eden ali drugi naš stari naročnik, katerega je zalotila kriza in ni mogel plačati naročnine. Tem našim zvestim in starim naročnikom smo drage volje nadalje pošiljali list, ker vemo, da so ljudje pošteni. In v mnogih se nismo varali. Tako je te dni slovenska vdova,, Mr». Frances Sterle, 6317 St. Clair Ave., plačala naročnino kar za štiri leta, v svati $22.00. Čast iri priznanje tej slovenski vdovi-nai-očnici. Mi se je bomo hvaležno spominjali. Urad zaprt 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13TH, 1936 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. 01 air Ave, Cleveland. Ohio Published dally except Sundays and Holidays _ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, PO poŠti, celo leto 17.00 Za Amerilco ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50, pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cente SUBSCRIPTION RATES: O. S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D. S. and Canada $3.00 (or 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid by carriers, $5.60 per year, $3.00 for 0 months. Single copies 3 cents. European subscription, $8.00 per year. ............ ....... ■■.......... ..> '. ' 1 1 1 i JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRG. Editors and Publishers Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879 bo vztrajal in prišel naprej, ki zgubi glavo v nesreči, ki huj-ska, siplje sovraštvo med narod, pač pa bomo imeli uspeh le, če v slučaju nesreče vsi skupaj primerno in z zdravim razumom gledamo bodočnosti v obraz. Tega nas uči zgodovina vseh vekov. -o-- Naše društveno življenje 83 No. 10, Mon., Jan. 13, 1936 Delnice na pokopališčih Mnogokrat so naši ljudje že v lastno škodo spoznali, da so prelahkoverni, zlasti pa v slučajih, ko se jim približa po-polen tujec, ki z namazanim jezikom začne pihati lahkovernim na srce in dušo, da se ljudem kar topi od radosti, češ, da so tako počaščeni, da tako "odličen" tujec tako prijazno govori z njimi. V delnice raznih podjetij, tujih in domačih so naši ljudje v Clevelandu in po Ameriki prispevali tekom zadnjih 30 let milijone dolarjev. Slišali pa še nismo do danes, da bi kdo s temi delnicami dobil vsaj tisto nazaj, kar je svoječas-no vplačal. Ne rečemo ničesar proti delnicam naših narodnih podjetij, kot so naši narodni domovi, kajti to je narodni davek, in le s pomočjo delnic, to je, s skupno močjo in sodelovanjem smo mogli postaviti sebi v korist narodna poslopja, od katerih imamo seveda korist, tudi če nam delnice ne nosijo direktnih interesov. Lahkovernost gotovih ljudi med narodom pa se je zlasti pokazala ob priliki bančne krize, ki je nastala po vseh Zedinjenih državah, katero krizo so povzročili velefinančni in industrijski interesi. Tisoče naših ljudi je imelo svoje prihranke v bankah ali posojilnicah. To so vedeli brezvestni špekulanti, ki so se pojavili po vsem svetu, v vseh državah, kot seveda tudi v Clevelandu. Izbrali so si za žrtve ljudi, o katerih so vedeli, da imajo hranilne knjižice posojilnic. Ti brezvestni zločinci so vedeli tudi, da gotovi ljudje potrebujejo denar radi depresije, in da bodo za par dolarjev izročili bančne knjižice, ako se jim posreči dobiti njih zaupanje. Kaj se je z našim narodom v Clevelandu v tem oziru delalo tekom zadnjih treh let, je naravnost kriminalno. Kot žrtve so bili zlasti vložniki posojilnic. Ki.ko so brezvestni sleparji zvedeli za naslove naših ljudi, ki so imeli vložne knjižice v posojilnici, ne vemo, toda kot strupeni komarji so se vsuli nad narod ter mu pobirali njih vložne knjižice. Enim so govorili, da bo posojilnica v kratkem zaprta, drugim, ki so bili bolj skeptični, so govorili o silni vrednosti zemljišč, ko se bo cena dvignila, kakor hitro nastanejo boljši časi, tretjim Da, ki so bili že obupani, so pomagali z žganjem in deloma z nesramnimi grožnjami, da so se ločili od svojih vložnih knjižic. Vse te žrtve so dobile od teh brezvestnih sleparjev par dolarjev na račun v gotovini. Za ostalo svoto so pa dobili nekake papirje v obliki delnic. Večina teh žrtev niti čitati ni znala, kaj se piše na teh papirjih, dokler ni prišlo na dan, da so sleparji prodajali našim ljudem — lote na pokopališčih. Nekdo, ki je imel $12,000 v posojilnici, je dobil dovolj lotov, da bi na zemlji pokopal lahko 252 mrličev, namesto, da bi držal svojo knjižico še nekaj časa in dobil vsaj deloma pošteno izplačano pozneje primerno svoto od svojega finančnega zavoda. Računa se, da so naši ljudje na račun svojih hranilnih knjižic od posojilnic dobili od sleparjev nekako $25,000, toda za to so jim izročili hranilnih knjižic za najmanj $100,-000 yrednosti. Čutimo se, da more naš narod biti tako lahkoveren. Vselej, predno se podstopite česa, poizvedujte, informirajte se, vprašajte, odlašajte, dokler ne pridete resnici do dna. Vlada se trudi, da spravi vse denarne zavode v pravi tir. Tu pa tam bo vzelo seveda nekaj dalj časa, toda končno je bolje držati svojo knjižico in čakati, kot pa svoje živ-ljenske prihranke naravnost podariti brezvestnim sleparjem, ki se pri tem še norčujejo iz vas s tem, da vam prodajajo lote — na pokopališčih, ki so v največ slučajih brez vrednosti, ali pa stokrat nadplačani. Ne malo so odgovorni pri tem tudi oni hujskajoči elementi v raznih časopisih, ki neprestano kričijo že zadnja tri leta proti slovenskim finančnim zavodom, češ, kako je zamrznjen denar v njih, namesto da bi ti elementi ljudem pojasnili resnico, da bi jim povedali, da vseh dni še ni ko-noc in da pride prej ali slej tudi vrsta na one, ki so se trudili v življenju, hranili, a so bili začasno razočarani radi splosne denarne krize po vsem svetu. Ti elementi so neprestano kričali, kot da bi krizo depresijo in bančno paniko povzročili naši lastni ljudje. Huj-skali so naš narod skozi dve leti, kako je bil osieparjen od lastnih rojakov, a danes vidimo, da so pravo žetev imeli — tujci, ki so izkoristili to hujskanje, šli okoli rojakov, jim pobrali za stotisoče dolarjev dobrega, dasi ne tekočega denarja, pobasali te stotisočakc v svoj žep in pustih ljudem — lote na pokopališčih! Če bi imeli ob času bančne krize med nami malo več treznega razuma, nekoliko več zaupanja, če bi bolj potegnili skupaj in si eden drugemu pomagali, tedaj bi bil za naš narod bančni in posojilnični položaj v Clevelandu danes že rešen. Tako se pa ponovno raduje tujec, ki dobiva naše dohodke, poleg tega pa prihaja med naše ljudi šc kriminalni slepar, ki odnese zadnje dolarje siromakom! Mi smo neprestano povdarjali; Naš narod v Clevelandu ima silno moč, kadar složno nastopi. Nesreča lahko zadene enega ali druzega, kot cele narode in države, todia ne tisti Euclid, O. — Z novim letom se je marsikaj spremenilo v našem društvenem življenju pri stoterih naših društvih širom dežele. V celoti sicer ni opaziti veliko sprememb ker je povsod navada, da pravijo: kar ta stari naj ostanejo. Dostikrat tudi tako ostane in sploh do volitev ne pride. Poznam rojaka, ki je že dolgo vrsto let v odboru svojega društva in tudi drugi so že bili tako, dokler jih ni slučajno naključje rešilo njih službe. Tudi pri našem društvu je bolj malo spremembe. Frank Gorjanc je bil tajnik društva Euclid več let. Sedaj se je pa namenil da se bo tega dela od-križal in se ga tudi je. Na njegovo mesto so člani izvolili mojo na sedanjem Vodnikovem trgu; tam je bila štirirazredna osnovna šola, gimnazija in licej in tudi licejska knjižnica. Mesto je izgledalo na zunaj kaj lično. Sredina mesta se je odražala po enotnosti hiš, kjer je prevladoval baročni slog. Na te lepe stavbe pa so se naslanjale preproste domače, včasih celo kmečke s slamo krite hiše. Sprehajališča je imela Ljubljana tudi že tedaj; zlasti priljubljena so bila Zvezda, Latterma-nov drevored in orehov drevored med licejem in Ljubljanico. Slovensko preporodno gibanje je trajalo sicer že nad petdeset let, vendar je Ljubljana na zunaj ohranjala še vedno nemški značaj. Razgovori imovitejših Ljubljančanov in tudi dopiso- tedaj zilani cviček. Figabirt je že stal na svojem mestu. Prešernova najljubša gostilna pa je bila "Gostilna na griču" ali "Pri krofasti Metki" na sedanjem Kongresnem trgu. Podjetna go-stilničarka Metka sicer ni znala pisati, pač pa je računala vse na pamet in kadar je kvartala, je vedno držala banko. Tiskarn je imela Ljubljana štiri in sicer Blasnikovo, Klein-mayerjevo, Eggerjevo in Sanen-bergovo. Bile so to manjše tiskarne. Med knjigarnami sta bila tudi dva založnika in sicer Kleinmayer in B. H. Korn. Zanimivo je, da so tedaj prodajali knjige tudi v lekarni, ki sta jo vodila J. Wagner in dr. S. Graf. Lekarna je bila v sedanji Trin-koczyjevi lekarni in prve "Cbe-lice" so prodajali največ v tej lekarni. Specialiteta Ljubljančanov so bili poleg tedanjih trnovskih čolnarjev in nakladalcev ter kra- Srnjaki ne skačejo sami v pisker malenkost. Upam, da mi bo mogoče vsem ugoditi v vseh ozirih vanje je bilo nemško, seveda |kovskih ribičev, tičarji iz Trnovega. Ti so na jesen, ko so se sil bi tudi, da bi mi člani šli malo na roko, da bo asesment plačan ob taki Piše J. Debevec Človek bi mislil, da je kaj dolgočasno v tem mestu, ki leži globoko med hribi in daleč od drugih večjih mest. Ampak, le poslušajte. To mesto ni niti trohice občutilo zadnje (ali sedanje) depresije. Tukaj imajo tovarno, kjer izdelujejo radio tube in je v času, ko je vladala drugod največja kriza, delalo tukaj čez 2,000 oseb, največ deklet. Sedaj je nekoliko delo ponehalo, pai še vedno jih dela čez 1,500 v tovarni. Dekleta in ženske so iz domačega mesta, pa tudi iz sosednjih krajev se vozijo sem na delo. Kdor je napravil načrt za zidavo mesteca, je imel rad dosti prostora okrog sebe, kajti ceste so zelo široke in hiše daleč proč od pločnika. Sicer je pa samo glavna cesta skozi in potem nekaj stranskih na vsaki strani. Nekoliko ven iz Emporija imajo tudi tovarno, kjer izdelu-selile ptice selivke na jug, na-j jejo dinamit. Vprašal sem Loui-lovili ogromne množine cip, ki sa, če je že kdaj tovarna zletela so dobile ime po nemškem nazi- po bližnjih hribih, pa je rekel, vu "Zippellerche." Izvažali so da se ne spominja. Vseeno bi jih v Trst, v Gradec in na Du- jaz tam ne delal prav rad. prav tako tudi uradni jezik. — Slovenskih napisov ni bito. Prvi slovenski napis nad trgovino je Morda bo šlo v začetku bolj po-,bil obešen y Ljubljani šele le-časi, za kar bi prosil člane, da|ta lg34 Edina časopisa sta naj imajo malo potrpljenja. Sjbila seve(ja prav tako nemška časom bo zopet vse v redu. Pro- "Laibacher Zeitung" in "Illyri- sches Blatt." Da pa je bila Ljubljana kljub temu slovensko >b času; ker danes so časi pač|mest0j so pa dokazovala imena aki, da ni denarja za zakladati.nemšk0 krščenih ulic in seveda Zato bi vas prosil, da se zava- 7jasti g0stiln. Prav tako je go-rujete, da vas ne zadene suspen- spoda s kmeti in posli občevala dacija, ker nikdo ne ve, kdaj I slovenski. Nemščina pa je ži-vas čaka kaka nesreča. Ako ni j vela, od tradicije. Nemščino je plačan asesment, se ne dobi pod-j podpiralo tudi dejstvo, da je bi-pora in navsezadnje se krivda i0 v Ljubljani nad tisoč uradni-zvrača na tajnika. Krivec jej kov, ker je tedaj pripadala podi . PR v resnici član sam, ki ni pla- i ljubljanski gubernij tudi še Ko-! ^ kulturno življenje čal asesmenta. i roška. ' teda"je Ljubl^ne Je deftv0' da le bila opera ze vec let zaprta, dramsko gledališče pa je vedno bolj nazadovalo. Pred šestimi leti so Ljubljančani zadnjikrat slišali slovensko besedo na od- naj. Poleg gospode je seveda v Ljubljani živeto nad 2000 delavcev in 3000 služinčadi.. Pravih umetnikov je imela Ljubljana malo, tako da je bil v tem času Prešeren gotovo na prvem mestu. Stavbeniki in kamnoseki so bili le obrtniki. Trije por-tretni slikarji, med njimi Matevž Langus, pa so imeli razmeroma dosti dela. Vedite tudi, da je za leto 1936 ; Uradniške plače niso bile bog-treba plačati 5c več za društvo, zna kako velike, pač pa je bila to pa zato, ker ni bito uspeha z j dobro plačana policija. Odvet-veselicami in ni denarja za te- nikov je bito v Ljubljani 11, v koče stroške. Stvari so pa sedaj i Celovcu pa kar 15. Duhovnikov vse v redu in lahko začnete pla-j je bilo v Ljubljani okrog sto. Sevati asesment' pri merti, na'Bili so povsod SpoAlovaui, udej- 975 E. 237th St., ako ne pride-jstvovali so se tudi pri - je te na sejo. Ne čakajte s plačit- ditvenem gibanju, vendar pa ne , t ru. Vzrok temu je bito dejstvo, 1 da so bili vsi igralci tujci. Glas-jbena kultura je v okviru glasbe vijo do zadnjega dne. A. Noč. | vsi. Tudi janzenizem je delil I pr®pad^la. , .. j tedaj njihove vrste. Bratovšči- i J stiri skladatelje, med nji- Ho je imela Ljubljana samo eno, Ljubljana je imela kladatelje, med njimi tri skladatelje cerkvene glas- !vendar je imela nemški naslov; UcitelJ »^be 111 dinge" predsedoval pa ji je čevljarski^^lharmomcne družbe pa je bil mojster. Vojaštva je bilo « Ceh Masek" Gotovo Je' da Je te" Ljubljani dosti, nad 2000 mož, od tehi je moral biti vsaj en bataljon 17. peš,polka domačih Janezov. Plemstvo je izgubljalo vedno bolj na ugledu in položaju, čeprav je imelo prednost v Ljubljana pred sto leti V Ljubljanskem klubu, ki je zlasi pod predsedstvom dr. Win-diseherja postal znan po odličnih predavanjih, ki jih prireja, .je predaval vseučiliški profesor dr. Fr. Kodrič a nadvse zanimivi temi "Ljubljana v 1. 1828." j uradih in v častniški službi. Bi- Verna slika ljubljanskega živ-:lo je večinoma obubožano in je Ijenja, ki jo je orisal predava-j od 200 plemenitašev imelo v telj, je nastala v zvezi s pre- Ljubljani svoje hiše; le 27. šernoslovjem. To leto je nam- j Ker je bila Ljubljana važno reč zopet prišel v Ljubljano dr. jprekladniško in pfekupčevalsko France Prešeren, poln upov na i mesto, je seveda cvetela trgo-lepo bodočnost. Bil je to čas, Ivina. Bito je 25 špecerijskih 1«) sta odločala o ljubljanski mo- trgovin, 20 manufaktur, 22 trdi "Wiener Modenzeitung"' iivgovin z žitom in deželnimi pri-"Mercure de France," ki sta delki. Primičeva trgovina, ki predpisovala damam tesen pas in zvočnasta krila. Cez dvajset let je dobila ta moda ime Bie-dermayer po neki risbi v humo- jo je oče Primičeve Julije z zelo spretnim vodstvom privedel do takega razmaha, je bila največja trgovina v Ljubljani, pa rjstičnem listu. Ljubljana je ; je v tem času že propadala. Tr-bila tedaj v dobi sveč, postiljon-igovci, ki so predstavljali denar-skih rogov in parizarjev, vendar j no aristokracijo, so bili zelo poje že istega leta tudi v Avstriji'nosni. Industrije je bito malo; stekla na Češkem prva železni-j znana zvonarnli Antona Samas-ca. Politično ozračje je bito v se je 'bila tedaj lepo podjetje, znamenju najtemnejšega nazad-njaštva. Prebivalci so morali imeti spričevalo o morali, cvetelo je denuncianstvo in vohun- druga industrija pa je bila rafinerija sladkorja, ki jo je ustanovil tržaški patrici.j Jakob Vernier v sedanji kolodvorski uii- stvo, o najmanjši politični svo- ci. Še sedaj znano staro cuk-bodi pa ni bilo govora. V tem ramo ob Poljanskem nasipu pa času je bila Ljubljana veliko so trije tujci vprav tedaj usta-središče blagovnega prometa. — navijali. Cehi! so bili že v dobi Znan je bil pristan v Trnovem propada in le razne zunanjosti in pošta v sedanji Šelenburgovi jin tradicije so še spominjale na-uJici, ki je urejevala ves osebni j nje. Od obrti je poleg trgovine promet preti Trstu in Dunaju.:cvetela seveda najbolj gostilni-Ljubljana je imela pet i'ara. Go-jčarska obrt. Obrtno priznanih sposka fara je bila šentklavškn, vinarn je bilo tedaj 154, poleg daj bito v Ljubljani precej slovenskih pripovednih avtorjev, a vendar je tiskana beseda v časopisih bila nemška. Pač pa so se v teh časopisih uveljavljali kranjski nemški verzifikatorji. Značilno je, da sta,oba časopisa včasih dajala prostor tudi slovenskim verzom, in če bi se tedanji ljubljanski zavezni Slovenci zavedali važnosti, bi jim kaj lahko uspelo, ustvariti slovensko ! V okolici Emporija je sila divjačine. Tu dobiš srnjaka, jelena, črnega medveda, lisico, zajce in fazane, divje kokoši, jerebice. Torej je pravi paradiž za lovca. Se reče, saj pa je tudi v vsaki hiši prav gotovo puška. Zakaj pa ne, trikrat stopi, pa je v gozdu, oziroma v hribu in sredi lovišč. I Mnogo je tukaj naokrog lovskih kemp, katere postavijo ali kupijo za male denarje lovci od vseh krajev Amerike in hodijo tukaj potem na lov vsako leto Tako jih ne stane prenočišče nič, ki ga V dobrih časih sploh ni dobiti. Letos, kot so rekli, še ;ni bilo toliko lovcev, čeprav je bil vsak drugi človek na cesti, ki si ga srečal, v tovski obleki. Toda, kadar so dobri časi in imajo ljudje denar, pa se zbere v teh krajih po več tisoč lovcev, ki se potem razkrope po vseh okoliških hribih. Kaj se Pa pozna na toliki prostornini par tisoč ljudi? Nič! Vendar je prijazno mestece tudi letos šlo lepo na roke lovcem. Tako so bili vsi saluni celo noč odprti, brivnice tudi ter trgovine z raznim športnim 'blagom. Naši fantje so imeli še nekaj zaloge za srčne krče seboj, tako nismo prvi večer zapravili nobenega centa. Tolike smo ga predihali, da je nekaj ostalo še za drugi dan. V pondeljek smo pa itak lahko kupili v vladni prodajalni. Takole ob desetih glasilo * nemškega Poleg . je že zače, premag.ovati spa. vednosti pa na žalost niso imeli ^ ^ m gmo s(; tudi dovolj udarnosti. y ^ taborišče zgorej. Ljubljančanke so dobivale te-! Menda smo v,si dobro spali, daj z izpolnjenim 16 letom vstop ker zjutraj ni bito' posebnega v družbo. Njih izobrazba je bi- pritoževanja, ko smo rinili ta- la malenkostna; pele in igrale so pri Filharmonični družbi. Za politiko se Ljubljančani niso brigali, ker so upoštevali želje cesarja^Franca I. in kneza Metternicha, naj prepuste politične skrbi tistim, ki so za to poklicani. Prav majhen je bil odstotek najbolj zavednih, ki so se na tajnih sestankih shajali in pogovarjali o svoboščinah. Večina ni pogrešala politike in se zato raje zabavala. Za zabavo je bito na razpolago gledališče -— sedanja Filharmonija — dom strelskega društva v Streliški ulici in reduta na šentjakobskem trgu. Filharmonična druž- ba tedaj še ni imela lastne stav be. Žalostno, a resnično je, da |priden pri napravljanju je imela drama slab obisk — ka- radno uniformo, koj po petih pokonci. Samo stokanje je bilo pa tako, kot bi vsak nosil na rami par sto funtov težko breme, pa so samo čevlje obuvali. Kajpak, debele volnene nogavice, ali celo po več parov, se ne obuje tako lahko v gumaste čevlje, kakor smo jih imeli. Ruber j i so jako pripravni za na lov, ker so lahki, nepre-močljivi, ampak če stojiš nekaj časa v snegu, te začne zebsti v noge, da, se sam sebi smiliš in vzame potem nekaj časa, predno se ugreješ. Iz kuhinje spodaj so nas priganjali prijetni duhovi pražene slanine, ocvrtih jajec in drugih dobrot. Zato je bil vsak kaj v pa- beraška šentjakobska, bogata je bila frančiškanska, kmečka šent-peterska, bahata pa trnovska. Vsi uradi so bili tedaj združeni nekako na levem bregu Ljubljanice, večinoma na sedanjem Novem (Turjaškem) trgu in v tega še 6 pivjtrn in 7 kavarn. Zanimivo je, cja so imeli kavarne tedaj v rokah samo Švicarji. Izmed gostiln je bilo tedaj pet db šest gostiln prvega reda, med njimi v sedanji Šelenbur-govi ulici "Zur Stadt Wien" in Gosposki ulici; v1 dvorcu, seda- šc sedaj znani "Slon," ki so mu tedaj pravili "Misbaba.'' Pa so Ljubljančani ljubili tudi domače šem frančiškanskem samostanu cštarije, kjer so si privoščili že nji univerzi, pa ni bilo uradov. Šole so bile vse združene v biv- kor danes. Opera je bila priljubljena, koncerti dobro zasedeni. Polne pa so bile vedno gostilne, kjer so mnogi peli impor-tirane nemške pesmi, v predmestjih pa slovenske. V splošnem so bili Ljubljančani bol.j kozmopoliti kakor nem-škutarji. Indiferentnih napram slovenskemu preporodu je bilo približno prav toliko, kakor sim-patizerjev slovenskega preporoda. Mlakar je rekel novincem: "Fantički, jejte! Mize in hiše znotraj ne boste videli najmanj do sedmih zvečer!" To nam je dalo stopiti okrog krožnikov, da so se razne dobre i «".* . ' „ . ... semo. stvari kar srecavale m so bile druga drugi napoti, ko so hitele v shrambo za živež v naši notranjščini. Potem nam je Mrs. Zidar da- odšli smo v mrzlo jutro, spremljani od domačih, da prazni naj ne pridemo domov. Bog ne daj! še v nedeljo večer sva bila dala z Nickom na kolesa verige, ker povelje se je glasilo, da gremo zjutraj v hribe, kjer je sneg in brez verig ne pridemo nikamor, saj vkreber ne. Veselo sta zapela motorja v meglo in naravnali smo avtomobila po isti poti, kot smo včeraj prišli. Kakih šest milj iste poti in potem gori v hrib. Verige na kolesih so pele monotono pesem : šegeti, šegeti, mi pa smo v blaženem pričakovanju lovskega pohoda molče kadili. Vsak je mislil svojo in vsak je v duhu sam sebi želel največ sreče. Kakopak! Pa brez zamere! Po šestih miljah smo zapustili glavno cesto in zavili gori v hrib. Dobra cesta, sneg na njej utrjen, ampak strma pa zelo. Treba je bito deti avto na prvo brzino in verige so praskale in prijemale za sneg in led, da so se kar iskre kresale. Dobro smo jo rinili kvišku. Ob levi strani strm breg, da nisi videl do vrha, na desni pa globoka dolina. Seveda, ograje nobene in če se srečata dva avtomobila, morata kaj previdno voziti mimo, če hočeta priti zdrava skozi. V dobri pol uri smo bili na vrhu. Prav toliko se je začel delati dan, kolikor ena bolha zine. Odprla se je pred nami velika valovita planota, obdana od vseh strani z večjimi in manjšimi hribi. Po tej planoti smo videli raztresenih par kmetij, ki so si ustvarile tukaj svoje borno življenje. Eden teh ali takih kmetov je tudi naš vodnik Charlie, h kateremu se peljemo. Da, uborno življenje imajo tukaj ljudje. Res da obdelajo nekaj polja toda kaj ko je vse v rebri. Za živino je pač dovolj paše. Največ kopljejo premog in sicer kar v domačem premogovniku. Nakoplje ga eno tono in dobi zanj v mestu $2.00. Ni dosti, pa za sol je že. Divjačina, ki jo je toliko, da mu sili skoro pri oknu v hišo, mu da skozi vse leto dobro meso. Streljati sme namreč izven sezone vse, kar mu dela škodo in "uržeh" je hitro tukaj, če manjka v shrambi mesa. Ponoči, ko se navadno pridejo srne past, vzame farmer puško in žepno svetilko. Pri kopici sena ali na njivi kje pride do srne, ji posveti v oči, da jo malo zmeša in pok, pa je v piskru mesa za par tednov. Pa še kai finega mesa. Če bi pa srno ustrelil v gozdu, in bi ga lovski paznik dobil, bi pa plačal, da bi pet let ne zaslužil toliko. Otrok pa imajo ti ljudje, kot bi jih rodile lesnike. Naš vodnik jih ima deset in stanuje pa \'sa družina v leseni kolibi, ki ima samo dve sobi, kuhinjo in spalnico. Zgorej pod streho je mesto stropa nekak oder, kjer je slama in tu hodijo kar po lestvi spat ta mali otroci. Videl sem jih ko so se drsali za hišo. Oblečeni so v raztrgane cape, noben ni imel suknje, čeprav je toplomer kazal nekje pod ničlo in bi mi odrasli imeli ušesa najraje v žepu. Tem otrokom pa ni bito nič. Tako vriskanje in žgolenje pa prel^ucovajnje po snegu s sankami, kot bi bila dežela v juniju mesecu. Meni so že prej povedali, kakšna revščina .je v hiši, zato nismo šli nič notri, čeprav smo včasih zUjnaj pihali v roke in otepali z rokami, kot bi ne bile naše. Lansko leto je bil Ferdo Jazbec tam in je slučajno zašel tudi v hišo. Pa je bil kmalu zunaj in oči si je brisal, ko je videl to silno rev- (Dalje prihodnjič) ^-o- Srnjakova večerja in lovski ples 19. januarja la še vsakemu v papirnato vre- v Slovenskem domu na Holmes, čo zavito mrzlo kosilo seboj in Kupite si vstopnico pravočasno. AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 13TH, 1936 I* i) KRIŽEM PO JUTROVEM Po aem&kem Urirmik« K. May* Koj je bil pripravljen. Halef Master Lindsaj je pameten deč-je pripeljal njegovega konja in!ko! Lep doživljaj! Sijajno! Bi odjezdili smo skozi mestna vra-lga plačal, jako dobro plačal! ta. Straža nas ni ustavila, Ar-nauti so nas poznali od obiska Pri mutasallimu. Tisti so bili, ki so tako imenitno streljali pred serajem. V dolini je na desno peljala Pot v letovišče amadijskih meščanov, ki so se pred mutasalli-movim nasiljem skrivali v gorah. Obrnil sem se na levo, naravnost v gozd. Redek je bil, lahko smo jezdili po njem. črez tričetrt ure smo prišli do Jase, tam smo razjahali in poleni po travi. "čemu smo prišli sem?" je vprašal Lindsay. "Skrivališče iščemo za Amad el-Gandurja." "Ah —! Bo kmalu prost?" Povedal sem mu svoj načrt. "Torej povejte!" ; "Bom! Veje nareževa in jih razpeva povprek črez votlino Tule je mnogo mahu. Ga položiva na veje. Ne bo mogel pasti v votlino. Skrivališče narejeno! Lepa pristava! Sijajna pristava !" "Ste jo pa res pogodili, sir!" "čisto pogodili! Yes!" "Kolik je premer votline?" "Približno štiri "čevlje. Nižje še več." "To ni preveč." "Znate plezati?" "Da. Pogledal si bom tisto vašo pristavo." "Pa ne plezajte prazni!" "Kako pa?" "Vzemite kar veje s seboj!" "Jako pametna misel! Saj "Krasno!" je hvalil. "Krasna raste tod dovolj hrastovih vej!" nevarnost! Našli nas bodo!| "Pa kako jih spravite gori? boksali se bomo! Streljali! Plezati in nesti? To ne gre!" Well! Bom pomagal osvoboditi! "Master, pri osvoboditvi vas Pač ne bomo mogli rabiti!" "Ne rabiti? Zakaj ne? Pobijem vsakogar, ki mi bo na poti! Svoboden Anglež sem! Yes!" "No, bomo videli. Tamle na levi je kraj, kjer se da priti črez 2]d. Tukaj nekje torej moramo Poiskati skrivališče. Bodete pomagali?" "Zelo bom pomagal!" "Torej se deliva. Vi poj dete naravnost, jaz pa nekoliko na stran. Kdor prvi najde primeren prostor, izstreli pištolo in Počaka, da pride drugi." "Well!" je dejal Anglež. Odšla sva konjih. Dolgo sem iskal in stopal po Kozdu, ki je bil vse gostejši, pa nič nisem našel, kar bi mi ugajalo. Tedaj je počil strel na levi. Sel sem v smeri glasu "in kmalu Je počil še drugi strel, čisto blizu. Našel sem Angleža ob gostem Srmovju, iz katerega so rastli stirjer mogočni hrasti. Bos je bil 111 brez suknje. Tudi njegov °Sromni, črnordeče šk at lasti turban je ležal na- tleh. "Sem dvakrat streljal," je pravil. "Utegnil bi me zgrešiti- odmev moti v gozdu. Ste kaj našli?" "Nič." "Jaz sem." ;;Kje?- "Iščite! Ne bodete našli!" "Bova videla!" Ril je bos in brez suknje. To-rej je plezal po drevju in skrivališče je bilo treba iskati na enem izmed hrastov. Toda bili so tako debeli, da se dalo plezati po njih. Poleg Pa je molela v zrak vitka pinija 111 njene kobulaste krone so pre- "Imam svoj lasso pri sebi—." "Ah-—! Hm—! Prerijski lovec! Izvrstno!" 'Da. Takle spleten jermen je jako koristna reč na potovanju in vedno ga nosim s seboj." "Well! Torej nareživa veje!" Pa previdna morava biti, master! In najprvo se morava prepričati, ali sva sama." 'Saj naju nihče ne razume!" 'Najinega angleškega pogovora seveda ne. Ta naju ne mere izdati. Utegne pa biti, da naju kdo opazuje. Preden za-čneva, bom stopil malo po gozdu." . 'Torej stopite! Medtem bom Halef je ostal pri jaz veje rezal." Šel sem po gozdu v krogu krog hrastov in se prepričal, da sva res sama- Nato pa sem pomagal Angležu. Ves navdušen ie bil za svojo pristavo gori na hrastu in z veliko vnemo je pripravljal veje. Narezala sva v grmovju dober tu4cat močnih, nekaj nad 4 čevlje dolgih kolov, pa tako, da sva kolikormogoče skrila sledove najinega dela. Nato sem si odvil pas, pod katerim sem imel ovit lasso. Segel je do prvih vej pinije. Anglež je zložil kole in jih povezal z osemkrat spletenim lassom, jaz pa sem vzel lasso med zobe in splezal po pi-niji. Obleko, ki bi me bila pri plezanju ovirala, sem seve sle-kel. Pri prvi veji pinije sem lasso potegnil za' seboj, Lindsay je priplezal za menoj in tako sva spravila veje do votline. Pre-iskai sem jo najprvo, bila je res štiri čevlje široka, navzdol se je širila in čisto do tal je segala. Razprla sva nato veje v votlino, kar se nama je s pomočjo nožev lepo posrečilo. Seveda sva opravljala najino delo zelo vest- n. . . ... . , ■ j no, sicer bi se utegnilo šejho- Ptetale široke veje hrasta. Viso- aitH1 ,l(Wi Tako sva KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV ko gori se je na deblo pinije naslanjala močna hrastova veja. S Pinije se je torej lahko dalo priti na hrast in ravno nad mestom, kjer je veja rastla iz hrasta, sem opazil luknjo v deblu. "Našel sem sir!" sem dejal. "Kje je?" ;enfu si'iu udreti. položila tla v "pristavo." "Sedaj ipa še mahu, listja in trave!" je vneto pravil Lindsay. Splezala sva spet nazaj in nabrala "štelje" cel kup. Naložila sva jo na moj stari haik in na Lindsayevo suknjo, povezala »m , . . „ „ culo z lassoms in jo potegnila na lamle gori. Deblo je votlo. 1hrast> In pp dvakratnem ple- zanju je bilo v votlini hrasta urejeno skrivališče, ki si ga ujetnik amadijske trdnjave lepšega želeti ni mogel. "Pridna sva bila!" je sopel Lindsay in si otiral znoj s čela. "Izvrstno bo stanoval! Se hrano in pijačo, čibuk in tobak, 'Well! Res ste našli! Bil sem gori." "Dobro plezate?" "Kakor veverica. Yes!" "Gotovo je celo deblo votlo?" "Zelo votlo!" "In kdor zleze skozi luknjo, Pade v votlino in ne more več ven , ' pa bo naša poletna pristava go- relo pade! čisto nič več ne tova'" veil!" , ' ^ Vrnila sva se k Halef«, ki na- *°rej ne bo nič s tem skri- ju je že s skrbj0 eukal. Dolgo vališcem!" '• „„ ,sva izostala. )m V.rrivališče je dobro, jako do- "Master Lindsay, sedaj pa vi ?' !ostanite pri konjih! Pokazati Ne razumem!" moram skrivališče še Halefu." Izvrstno! Treba je le skr- "Well! Pa kmalu se vrnita! da ne padete skozi votli- y<.s?" no." „ Sla sva. iVako-" "Znaš plezati?" sem vprašla JANUAR 1936 Vsak petek zvečer—Bingo v dvorani pod novo cerkvijo sv. Vida. 16.—Redna letna seja delničarjev korporacije Slovenski Delavski Dom na Waterloo Rd. 18.—Interlodge League, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.—Slovenska godba Bled, koncert v avditoriju S. N. Doma. 19.—Podružnica št. 49 S. Ž. Z. bo imela prireditev v cerkveni dvorani sv. Kristine v Eu-clidu. 25.—Samostojni pevski zbor Zarja, ples v avditoriju S. N. Doma. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 26.—Slovenski Narodni Dom, proslava obletnice, v avditoriju N. Doma. 26.—Društvo sv. Antona Pa-dovanskega (samostojno), banket v S. N. Domu na 80. cesti. 26.—Cadets in godba društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ imajo veliko prireditev v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v Knausovi dvorani. FEBRUAR 1.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ, plesna veselica v avtitoriju S. N. Doma. 1.—Veselica društva Brook-lynske Slovenke št. 53 SŽZ v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave. 2.—Slovenski Sokol, javna telovadba v avditoriju S. N. Doma. 2.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v S. D. Domu na Waterloo Rd. 2.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ ima plesno veselico v dvorani sv. Kristine na Bliss Rd. 2.—Podružnica št. 25 SŽZ ima igro in ples v Knausovi dvorani. 8.—Društvo Cleveland št. 126 SNPJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 9.—Workmen's Sick Benefit Society, koncert v avditoriju S. N. Doma. 9.—Oltarno društvo sv. Kristine ima igro v šolski dvorani sv. Kristine. 16.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 22.—Društvo Spartans št. 198 SSPZ, plesna veselica v avditoriju S, N. Doma. 22.—Društvo Soča št. 20 SDZ priredi veselico v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. 22.—Domača prireditev Kluba slovenskih vdov v Knausovi dvorani. 22.—Ženski klub Slovenskega doma ima maškeradni ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 23.-—Dramatično društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma. APRIL 12.—Klub O-Pal, ples v avditoriju S. N. Doma. 18.—-23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma, 19.—Društvo Comrades št-566 SNPJ, ples v avditoriju S. N. Doma. 19.-—Društvo Cvet priredi koncert v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 26.—Samostojni pevski zbor Zarja, koncert v avditoriju S. N. Doma. MAJ 3.—Prva obletnica mladin- cert in lepa domača zabava v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 10.—Materinski klub šole sv. Vida priredi igro in ples v Knausovi dvorani. JUNIJ 14.—Ženski odsek Zadružne zveze priredi piknik na Stuško-vi farmi v Wickliffe, Ohio. 25.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi banket, domačo veselico in ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 21.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi. 28.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd. 14. septembra 1936 se prične konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote v avditoriju S. N. Doma. 21.—Društvo Cvet priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. Julij 12.—Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ priredi piknik na Stuškovih farmah v Wickliffe. -o- MEDVEDOVO OKOSTJE V HRASTOVEM DEBLU Kako kuje življenje... Pekel na križarki "Emden" Cropius je bil v pasti zadaj po krovu, pričakujoč noči, ob-s preživelimi topničarji topa na kroženi od vzdihujočih ranjen- V nekem gozdu blizu Odese so pred kratkim podrli hrast, ki je bil več sto let star. Podrli so ga, ker je že začel trohneti. Ko so delavci deblo žagali, je naenkrat žaga čudno zahreščala, da so prenehali, žaga je namreč nf£a sredi debla naletela na nekaj trdega. Previdno so nato razse-kali deblo in sredi debla našli celo okosje velikega medveda. Okosje je bilo dobro ohranjeno, le hrbtenica je bila zlomljena. O tej najdbi so obvestili naravoslovce, ko so stvar preštudirali in dognali da je medved plezal na drevo, pri tem pa je zdrknil v duplino votlega drevesa in si zlomil hrbtenico. V duplu je potem žival mrtva obležala, drevo pa je raslo in zadelalo medvedov trup. Ko so preiskavah, koliko je hrast približno od tistega časa zrastel, so dognali, da je medvedovo truplo ležalo v hrastu že kakih 175 let. -o- PUJSKI V OTROŠKIH VOZIČKIH zadnjem koncu krova. Ti ljudje niso opazili, da si plameni iz-jedajo pot v ozadje, dokler se niso nenadoma znašli pred steno plamenov. Prizadevali so si priti skozi preko spodnjega krova, toda tam je bilo kakor v razbeljeni peči. Nenadoma so plameni obliznili proti njim in nesrečneži so vedeli, da je napočil njih konec. Topniški častnik Cropius je s svojim moštvom še zaklical "slava" daljni domovini, toda še preden se je polegel odmev njihovega klica, je treščil izstrelek mednje ter jih vrgel preko krova v morje. Zgoraj v srednjem stolpu sva zdaj ostala samo še kapetan in jaz. Naši topovi so umolknili, naše municije ni bilo več. Naša križarka je bila zdaj brez krmila. "Ne izplača se več upirati," je rekel kapetan. "Zdaj ni to več boj, marveč samo še me-sarenje. Potruditi se moram, da rešim še kolikor mogoče ljudi, pa vendar jim ne bi rad izročil svoje križarke. Vidite, tam-le, naravnost proti severu, je North Keeling Island. Poizkusil bom spraviti križarko tja ter ž njo nasesti." Dočim so nas Angleži z vso močjo obstreljevali, smo mi hiteli s polno paro proti otoku. Nato je kapetan signaliziral našim strojnikom, naj gredo na varno. Ko se je to zgodilo, se je križarka z vso> močjo zaletela med pečine ter se zagozdila med dve koralni steni. Tam je obtičala, kakih sto .jardov od kop-Naša križarka je bila zdaj samo še goreč, razbeljen kotel. Naša pot je bila končana. . . Nato smo se zbrali na gornjem krovu okoli kapetana, ki nam je rekel, da lahko poizkusimo priplavati na kopno, če si tako želimo. Nekateri so to res tvegali, toda le maloštevilni so acsegli kopnino. Ostale je razbilo valovje ob ostrih čereh. Nato je kapetan ukazal vsem preživelim, naj se zbero v "fore-castlu," kjer je bilo še primeroma najbolj varno. Polovica častnikov je bila mrtva. Krovno moštvo«in topničarji so bili večinoma vsi mrtvi. Večina preživelih je pripadala strojnikom in kurjačem. Nato smo nekateri odšli v pod-krovje, da se ogledamo za ranjenci. V vsem svojem življenju nisem videl še nikoli toliko groze. Tu in tam je gorela ka- jhen denar"povsod, zlasti ka P^amezna sveča, ki pa je grozo samo še večala. Toliko Tedaj, tik pred božičem, ljudje zelo cenijo dobro pečenko. Toda ne morejo si .jo privoščiti za ma pa ne v državah, kjer je živinoreja bolj slabo razvita, in med te spada Avstrija. Na Dunaju' j e svinjak a pečenka mnogo dražja, kakor pa za madžarsko mejo, ki je le nekaj ur oddaljena od Dunaja. Tihotapci so prišli na izvirno idejo, kako se izogniti visoki avstrijski carini na uvoz prašičev. Temu tihotapstvu pa ,je napravil konec naslednji razgovor, ki sta ga imela na meji dva avstrijska carinika: "Ti, kaj praviš, da gre zadnje čase čez mejo toliko mamic z otroki v otroških da se nismo onesvestili vsled smradu po pečenem mesu. To, kar so bila še malo prej mlada človeška telesa, je ležalo zdaj razmetano tu in tam, po topovih in hodnikih. Trupla mrtvecev so bila tako grozno nakažena, da je bilo neverjetno. Tu spodaj je bilo vse tiho in tišino je motilo samo prasketanje ognja. V ospredju ladje je bilo stanje ranjencev vsega obžalovanja vredno. Vpili so in prosili vode, toda naši vodni tanki so bili že davno ddstreljeni s krova. In kakor bi te groze še ne bilo dovolj, se je spustilo tedaj na krov cev, za katere nismo mogli storiti ničesar, poleg tega pa smo bili še sami v neprestani nevarnosti ognja, ki je še vedno gorel. Mnogo ranjencev je zapadlo v delirij. Ko se je zdanilo, smo pričeli svoj drugi dan muk in groze. Vedeli smo, da če se križarka Sydney ne vrne, da smo izgubljeni. Popoldne smo v daljavi spet zagledali križarko Sydney. Hvala Bogu! Zdaj bodo našii ranjenci vendar dobili prvo pomoč. — Mislili smo namreč, da nas bodo Angleži rešili. Toda nenadoma so na njihovi križarki za-grmele salve ter nas obsule s točo izstrelkov. Kapetan je zopet dovolil moštvu,, da sme po-skakati preko krova. Zopet jih je nekaj tvegalo, toda večina teh se je spet razbila ob čereh. Nato pa je kapetan ukazal, da se spustil nemško zastavo z jambora in da se dvigne kvišku belo zastavo. Streljanje je takoj prenehalo. Nato sta odplula od sovražne križarke dva motorna čolna in poveljujoči angleški častnik je povedal našemu kapetanu sporočilo svojega poveljnika, ki se je glasilo, da bo angleška križarka vzela vse preživele na krov, če se naš kapetan zaveže s častno besedo, da se bodo njegovi ljudje vzdržali palcih sovražnih dejanj. Zatem je bil poslan tudi čoln po peščico onih ljudi, ki so srečno dosegli obal. Na križarki Sydney so bili zdaj angleški mornarji sama poosebljena dobrota. Naše ranjence so takoj spravili v operacijsko dvorano, kjgr so dobili prvo pomoč. Nato so nam ponudili konjaka in hrano, ki je bila po 36 urah prva hrana. Drugega večera pa so nam naši zavojevalci predložili brezžično brzojavko, ki je bila izčrpek uredniških člankov v londonskem časopisju, in v teh člankih se je med drugim glasilo: "Sko-ro z obžalovanjem moramo poročati, da je bila nemša križarka Emden uničena." In v 20 letih, ki so od takrat minila, se ta sodba ni izpremenila; križarka Emden bo obdržala nesmrtni sloves v zgodovini vojnih mornaric sveta. —-o--- ANEKDOTA Dupontu in proti John J. Ras-kobu, češ, da sta se v letu 1929 zarotila, da prideta v javnost z ' napačnimi "zgubami" na borzi, da bi tako lahko manj plačala dohodninskega davka. Raskob je bivši načelnik demokratske stranke, Dupont pa znani načelnik družine, ki izdeluje strelno orožje. Vlada trdi, da je Dupont osleparil vlado pri dohodninskemu davku za $616,000. Raskob je skušal odtegniti od davku podvrženega premoženja $4,300,-000, kar je označil kot z borzno zgubo. -o- Rooseveltu nasprotni sodniki povabljeni Washington, 11. januarja. Včeraj je bil sprejemni večer za sodnike najvišje sodnije v Beli hiši. To je vsakoletna afera, ko povabi predsednik sodnike na večerjo v Belo hišo. Večer je bil aranžiran že pred več meseci. Toda k banketu v Belo hišo so dospeli le štirje sodniki najvišje sodnije, in sicer trije, ki so glasovali proti Rooseveltu, in samo eden, ki je glasoval za njega. Izmed ostalih pet so trije izjavili, da nimajo časa niti zdravja, da bi zvečer sedeli pri banketnih mizah, dva sta pa izjavila, da sta bolna. Ah—! Ne veste, kako! Hm!; Halef a, ko sva prišla do hrastov, skega zbora "Kanarčki." Kon vozičkih? In kako čedno so napravljeni ti otroci! Vsak imaj^afroparokih^xiw^ 'ptic', na glavi avbico s Čipkami, vsak M >SQ kljuvale ranjencem oči in je lepo zavit v pleničke." M• zvijačo tiho-jney — odplula, da bi zajela na-tapcev, ki " -i morali izmisliti še moštvo, ki se je izkrcalo na Kmetič se je zvečer peljal mimo vislic, na katere so bili malo poprej obesili tatu. Ker je kmet slišal, da obesenec hropo, je stopil bliže in videl, da je res še živ. Usmiljeno mu je prerezal vrv, ga naložil na svoj voz in peljal domov. Tam je nesrečnega tako pokrepčal, da se je docela zavedel. Nato mu je postregel z jedjo in prenočiščem. Ko pa se je tatu zazdelo, da kmet že trdno spi, je vstal, obul nove škornje svojega rešitelja in gostitelja, pobral vse, kar je še našel ter jo hotel odkuriti. Kmet pa se je le delal, da spi ter je vse videl, kaj se godi. Ko je tat ravno plezal skozi okno, je kmet poklical hlapca, nakar sta tatu vjela in zvezala. Nato sta ga peljala nazaj k vislicam ter ga kratkomalo vnovič obesila. Drugo jutro »pa so se ljudje, ki so hodili mimo vislic, silno ču- Najstarejše mesto dobilo ime po diktatorju Santo Domingo, Dominican republika, 11. januarja. To mesto, ki je najstarejše v novem svetu, in kjer so se prvi beli naseljenci naselili v letu 1496, kmalu potem, ko je Columbus odkril Ameriko, bo spremenilo svoje ime in se bo v bodoče imenovalo Ciudad Trujillo, v počast 45 let starega diktatorja republika Trujilla. Diktator je jako priljubljen v republiki. Kongres je potrdil spremembo. -o- 3,578,380 oseb ima vladna relifna dela Washington, 11. januarja. Harry L. Hopkins, administrator relifnih del, naznanja, da se, nahaja danes na plačilni listi ( vladnega relifnega dela nič manj kot 3,578,380 bivših brezposelnih. Približno plačuje zvezna vlada tem delavcem $9,000,000 na dan. Mnogo WPA delavcev je že dobilo privatno delo v tovarnah, odkar je začela WPA organizacija poslovati. —.-o- Hoover zahteva, da se tajnik Ickes opraviči New York, 11. januarja. Bivši predsednik Hoover je zahteval sinoči od notranjega tajnika Zed. držav, Ickesa, da se javno opraviči, ker je izjavil, da je bila večina postav, sprejetih ped administracijo Hooverja neustavnih. Hoover pravi, da dokler je bil on predsednik ni bila sprejeta niti ena postava, katero bi najvišja sodnija ovrgla. MALI OGLASI DOBER PREMOG Naročite Blue DianiQiicl premog pri nas L. R. Miller Fuel, Inc. QUALITY COAL AND COKE 1007 E. Gist St- ENdicott 1«:S! NIKAR BITI SUŽNJI NEPREBAVNOSTI Trinerjevo Grenko Vino .vas reši tega Mama je vsa v strahu pričela jokati, da se bo otrok prehladiI. Toda carinik je le odgrnil vse že kaj d rugega. "Zahvaliti 'se Vam moram za Trinerjevo grenko vino. Skozi leto (inI dili, ko so videli na obešenčevihifm trpel radi neprcbaynosti - kar-, . koli sem použil, je ustvarilo plin v nogah dvoje novih lepih skor-j,nojem želodcu. Pred tremi tedni njev. Kmet je bil namreč v svo-jsem opazil vaš oglas, kupil steklenic j ..' . . , '., . . In cd prve čajne žličko ki sem ga ji jezi pozabil tatu škornje vze- použil je moja yjbloMnu silnost prc. ti. i Sla. Bilo jc kot oprostitev kaznjen- ____|cu. Moja Creva sedaj delujejo reet- jiio kot ura in sedaj jdm s slastjo. Vaš AN £ if ME? IfSTCTH 'wesu, Wallave A. Combs" If H C tf IV Ei I'v I I A ko trpite vsled neprebavuosU, ylu- ! brs;a apetita, zaprtnice, plinov, glavobola, nervoznosti, nemirnega spanja, I prevelike utrujenosti, kupite si Trinerjevo grenko vino; jemljite ga reu-;no po eno čajno žličko pred obedova-1 njem. V vseh lekarnah. ! TRINER'S ELIXIR Washington, 11. januarja. Za-j 0F FITTER WINE kladniški oddelek je danes vložili DuPont, Raskob obtožena od Zedinjenih držav si Direction IsUuidu. Posedli smo uradno pritožbo proti Pierre Joi"!p'' Trit,cr Com"a"y- Chkas°- AMERI&KA 1D0M0VTNA, JAKT'ARY 13TH, 1938 STIŠKI TLAČAN Mrs. Margaret Flint, soproga vlakovodje iz Bay St. Louth, Mo., in mati šestih otrok, si je v zadnjih štirih letih toliko časa odvzela pri pranju, kuhanju, pospravljali ju in o s k r b o v a n j u otrok, da je spisala zanimivo novelo, za katero je dobila nagrado $10,000, katero ji je dal neki mesečnik, ki je izbral to delo izmed 2,632 rokopisov. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je kruta: smrt tako nenadoma ugiabila iz naše srede ter nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog: in oče Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke in sicer na božični dan 1935; ko se je vračal od sv. mašo ga je zadela sična kap malo proč od -njegovega dbma. Pogreb se je vršil 28. decembra v cerkvi sv. Lovrenca ter od tam na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku. Pokojni je bil star 64 let. Bil je član dveh društev: Slava št. 173 SNPJ m društva sv. Jožefa št. 146 KSKJ katerima se zahvaljujemo za vso izkazano pomoč in za udeležbo pri pogrebu in za vence. Zahvaljujemo se tudi ostalim za vence, dalje tistim, ki so darovali za sv. maše in vsem tistim, ki so dali avtomobile. Zahvaljujemo se čč. gg. J. Omanu, Aloysius Bazniku in Scharnitzkyu za cerkvene obrede in še posebej Rev. J. J. Omanu za ganljiv govor v cerkvi. Ravno tako g. I. Zoi'manu. in ostalim pevcem za tako lepo zapete žalostinke. Lepa hvala pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za lepo vodstvo pogreba. Ranjkega priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Naj mu sveti večna luč in naj v miru počiva v ameriški zemlji. Žalujoči ostali; Kozi, rojena Kcnik, soproga; Jchn, Joe, Charlie, Iiddie in Laurence, sinovi; Rozl, omož. SilTin, Marie omož. Roskovich, Jennie omož. Fesltar in Frances, hčere. Cleveland (Newburg), 0, 13. januarja 1936. J1} plačamo za North American Itank delnice v zameno za Fii-gidaire električno ledenico. Ne ve se, če bodo napravili kako mrprise party za tega indskega princa Niza-nia iz Hi/derabada, ki bo ta mesec obhajal 25 letnico vlade. Njegovi letni dohodki znašajo do $50,000,000, v svojih \shrambak ima za $250,000,000 zlata in za $2,-000,000,000 demantov. Dalje ima 50 palač. Pri državnih funkcijah se vedno vozi v zlati kočiji. No. nazadnje mu ne boste zavidali tega ogromnega bogastva, če vam povemo, da ima princ 300 žen. JERRY HOMING 15704 WATERLOO 111). 3 K lin m ore 1282 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxj HAPPY NEW YEAR.. 1 MAC- ISTHATTME SAX YoiJ GOT-FoG CHGiSTMAS ?? JijST L1SSEN tO ME PLAY. YESSlG. X M GONNA PRACTICE A LOT 'N SOME- d/iy i'll Be making MOMEYc -rt>u KMOVJ MuJ>\C PAY/> PRAVO UTEHO za nered v prebavilih vam prinese "TUM-AID." priznano ssed-stvo proti preobilici kisline v želodcu, napetosti, gorečici ali ngagi, neprijetni sapi, glavobolu, omotici, potrtosti ter vsem nadlogam, ki so s.tem v zvezi Cena 75e. Dobi se v vseh lekarnah. THE MANDEL DRUG CO. ^ 15702 Waterloo Rd. AETNA PHARMACY ^ 7527 Ai>tna R<1. hege!T A N\CKEL, mL You Pl-eaj^e play TUAT J^ME- , NNrtERE ELSE j .O* < AS I NN ASSAYING, YV W 1 ELMES, Md^lC fccfj \ PAHTl HL JOHN KOM IN JR. 0430 St. Clair Ave. MATYAS »RUG CO 6728 St. Clair Ave. Eleanor Whitney, filmska igralka se kaže v kaj šik obleki za promenado.