Vroča voda v radiatorje
Energija postaja iz dneva vdan dragocenejša, ven-darje gre marsikje še veliko v nič. V nekaterih delov-nih okoljih pa so se zganili in razmišljajo, kako bi jo lahko prihranili na ta način, da bi kaj novega izumili ali kaj izboljšali.
Tako na primer v Labodu, kjer je tehnični vodja Franc Pirc prišel do zamisli, da bi se lahko greli zastonj na račun vroče vode iz čistilnih strojev. Rečeno, storjeno: prej jih je ogrevanje s termoakumulacij-skimi pečmi veljalo (po lan-skih cenah) 13.000 dinarjev na mesec, zdaj pa le 300.
- Kako vam je to uspelo?
»Delo v kemični čistilnici me zelo zanima in nenehno se izobražujem ob delu, kerje na tem področju vedno kaj nove-ga. Hkrati proučujem siste-me, ki jih že imamo in razmiš-ljam, kako bi se jih dalo izboljšati, da bi manj trošili. Tako sem prišel na zamisel o centralni kurjavi z vodo, ki je prej pri 95 stopinjah odtekala v kanalizacijo. V kolektivu so me podprli in skupaj z nekaj delavci smo se lotili dela mi-nulo pomlad,« je razložil mla-di izumitelj, ki tudi sam zavi-hti kladivo ali vzame v roke odvijač, če je potrebno. " Naš sogovornik je trdif, da je to bilo preprosto: namestili so poseben rezervoar za vročo vodo, vstavili protitočno ko-moro (izdelano pri nas) in na-mestili radiatorje. Malenkost-no energije jemlje le električ-na črpalka, ki poganja paro oziroma vročo vodo skozi pro-titočnik. Hkrati ta sistem gre-je tudi sanitarno vodo in vodo za pranje.
To pa ni edino, kar je Franc Pirc ustvaril v Labodu.
S svojimi izboljšavami je prav tako zmanjšal porabo kurilnega olja za več kot polo-vico.' To olje uporabljajo za pridobivanje pare pri likanju, sušenju in destilaciji. Lotil se je tudi vode. Ugotovil je, da bi jo lahko ponovno uporabili za paro, namesto da jo že izkori-ščeno spuščajo v kanalizacijo. Naredil je načrt za krogotok vode, ki je hkrati že mehčana, s čimer so prihranili tudi na soli za mehčanje. Nekaj sveže vode }e treba, seveda, še doda-ti zaradi kakovosti vode in za-
radi pregrevanja. Tako pora-bijo zdaj mesečno največ 30 namesto prejšnjih 150 kubič-nih metrov vode.
-  Ali ste še kaj izboljšali? »V starih likalnicah je bil
zrak prenasičen s paro. Z do-ločenim posegom v instalaci-jo in s termodinamičnim odvajalcem kondenzne vode je zrak nekoliko boljši, vendar še ni tak, da bi se delavci pri-jetno počutili,« je dejal izumi-telj, ki nikoli ni popolnoma zadovoljen s tistim, kar naredi in vedno išče še kaj novega, boljšega.
Menil -]e, da je v starih pro-storih še vedno prevroče. Zdaj razmišlja, kako bi zmanj-šal vročino, ki daje delavce zlasti poleti, saj je pri strojih kar 35 stopinj.
»V vsakem delovnem oko-lju se da kaj izboljšati,« je še navrgel, češ, tudi drugi bi se lahko bolj trudili, da bi pora-bili manj energije in s tem pri-spevali k stabilizaciji.
-  Kaj še načrtujete? smo ga vprašali, saj vemo, da nemirni duh vrta dalje.
¦>Na dvorišču je zelo star vodnjak s talno vodo in zdaj proučujem, ali bi se ga izpla-čalo izkoristiti glede na stro-ške, ki bi jih imeli, če bi hoteli priti do vode za hlajenje. Ni mi všeč tudi sušilnica za pre-proge, ker se mi zdi, da porabi preveč energije,« je odgovoril 33-letni Franc Pirc, ki je po poklicu mehanik in prometni tehnik, a se je z vsem srcem predal tehnologiji, potrebni za kemično čiščenje.
- Ali ste za svoje izboljšave dobili kako nagrado?
»Posebne nagrade ravno ne, pač pa sem dobil plačane vse nadure.«
Na koncu smo ga še pobara-li, ali je res, da je kovačeva kobila bosa. Zanimalo nas je, ali je tudi doma kaj postoril, da bi varčevali pri energiji.
»Hišo sem počasi gradil in vsako stvar dobro premislil. Tako sem ,zrihtal' centralno kurjavo, da greje samo takrat, ko smo doma in da je vsak prostor posebej ogret, kot je treba. Za 160 kvadratnih me-trov prostora in gretje sanitar-ne vode porabimo od 1400 do 1800 litrov kurilnega olja. So-sedje pa za ogrevanje enako velikih prostorov porabijo od 2000 do 3000 litrov olja.«
A. Adamič