Štev. 223.
v LJubljani, o petek, dne 27. septembra 1901
Leto nxu.
Velja po poŠti: za cclo leto naprej K 26'— ia pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2-20
V upravniStvu:
za celo leto naprej	K 20-—
za pol leta „	„ 10'—
za četrt leta „	„ 5 —
za en mesec „	„ V70
Za poSilj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
Uredništvo Je v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za več ko trikrat, . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Političen list za slovenski narod
ClpraVlliŠtVO ie v Kopitarjevih ulicah štev. 2. —
- Vsprejema naročnino, inserate In
reklamacije. CJpravniškega telefona štev. 188.
Modernizem.
Enciklika najprej karakterizira lokavost, s katero modernisti zakrivajo svoje prave nazore, ki jih je treba dognati, kar je tem težje, ker združuje vsak modernist v sebi več vlog: on je modroslovec in vernik, bogoslo-vec in zgodovinar, apologet in reformar; vse te vloge je treba razločiti, če hočemo njih zi-stem prav spoznati in pregledati posledice njihovih naukov.
Začnimo z modernistom modroslovcem!
Temeljni nazor modernistov je agnostici-zem, ki trdi. da je človeško spoznanje omejeno le na zunanje pojave, ki so čutilom dostopni, da sc torej spoznanje ne more povzdigniti do Boga in dokazati njegovega bivanja. ter da vsled tega Bog ne more biti predmet znanosti. Da potem pade naravno bogoslovje in nagibi ter razlogi vere, je jasno. Tudi zgodovino človeštva razlagajo brez ozira na božje razodetje in zahtevajo, da bodi ateistična.
Kako pa vendar razlagati religijo? Zato so iznašli nauk o »življenjski imanenci«. Ker ne pripuščajo za religijo nobenega zunanjega razloga, morajo iskati razloga vere v človeku samem in trdijo, da je religija neki življenjski pojav. Tako so prišli do nauka o »verski imanenci«, vero pa stavijo edinole v čuvstvo, ki izvira iz neke »notranje potrebe po božanstvu«. Vera torej ne spada v človeško zavest, ampak pod zavest.
Pa ne le religije, ampak tudi razodetje spravljajo modernisti v to čuvstvo, in pravijo, da se Bog sam razodeva vernemu srcu, odtod pride, da jim je vsaka vera, iz raznih ozi-rov naravna in tudi nadnaravna, izraza zavest in razodetje brez razločka zamenjavajo. Potem so iznašli nauk o transfiguraciji in defi-guraciji pojava, ki ga z ozirom na osebo Kristusovo tako uporabljajo: Znanost in zgodovina poznata samo človeka Kristusa, torej se mora iz njegove zgodovine vse črtati, kar ie božjega. Vera je namreč osebo Kristusovo »transfigurirala«, torej je treba odstraniti to, kar presega zgodovinsko istinitost. Oseba je pa tudi »defigurirana«, in zato moramo odstraniti od nje vse govore, dejanja in drugo, kar »se ne vjeina s krajevnimi in časovnimi razmerami, v katerih je živel«. Pač čuden in samolasten nauk! Tudi o katoliški veri pravijo, da je nastala iz čuvstva po življenjski imanenci v zavesti Krista. moža izborne naravne nadarjenosti. Tak nauk seveda mora iz-podkopati vse krščanstvo.
Modernisti pravijo sicer: »Verni človek mora svoje čuvstvo misliti,« a razum nima druge naloge ob čuvstvu, kakor — po izreku nekega modernista — »slikar, ki obledele črte na podobi prebarva, da se bolj svetijo!«
Iz tako zmedenih pojmov hočejo razlagati nastanek dogem.
Dogme smatrajo modernisti samo kot simbole, ki so podobe resnice, pa se morajo čuvstvu prilagoditi, oziroma človeku in različnim razmeram, v katerih verni človek živi. Odtod modernistovska trditev, da so dogme izpremenljive. Ne le, da se dogme razvijajo, modernisti trdijo celo, da se dogme morajo iz-preminjati. Tako pa podirajo vsako stalnost vere.
Kak je pa modernist kot vernik?
Ker v umstvenih razlogih ne najde modernist vere, mora za svojo vero iskati razloga v lastni zasebni notranji izkušnji, in v srčnem čuvstvu baje dobi tako prepričanje o bivanju božjem, ki daleč presega vsako umsko spoznavanje. »Notranje izkušnje« pa ima vsaka vera, in modernist po teh nazorih ne more nobene vere obsoditi kot krive, ampak mora vse priznati kot enako dobre.
O razmerju med vero in vedo trdijo modernisti, da ne more biti med njima nasprotja, ker to, kar je predmet vere, ne more biti nikdar predmet vede, in nasprotno. Ce torej vzamemo zunanje življenje Kristusovo, in vprašamo, ali je Kristus delal čudeže, tedaj modernistovska znanost to taji, modernistovska vera pa trdi, in vendar pravi modernist, da ni v tem nobenega nasprotstva, ako on »kot filozof filozofom« govoreč to zanikuje, kar trdi »kot vernik, ki se z verniki pogovarja«.In vendar podvržejo vero znanosti. V spisih modernistov je mnogo takega, kar mora vsak katoličan odobravati, a vmes so pa zmote, kot bi jih zapisal pravi racionalist. Ce pišejo znanstveno, ne omenijo osebe Kristusove, če pridigajo, pa jo goreče naglašajo. Povsod ločijo bogoslovno in dušnopastirsko od znanstvenega. zgodovinskega in kritičnega, v na-sprotstvu z vso cerkveno tradicijo in z jasnim razumom.
Modernist kot bogoslovec hoče doseči »spravo med vero in vedo«, a na ta način, da podvrže vero zmotam moderne vede. Dogme razlagajo samo iz naravnih nagibov, bogo-častje »iz notranjih potreb in impulzov«, zakramenti so jim prazni simboli in znamenja brez pomena. Sveto pismo na jako čuden način razlagajo iz »imanencc« in »žive perma-nence«, tudi inspiracija jim je le oni nagon, oo katerem se čuti vernik priseljenega, da vero izpove v besedi ali pismu. Četudi inspiracijo raztezajo popolnoma na vse svetopisemske podrobnosti in se torej zde še pravo-vernejši od marsikaterih novodobnih bogo-slovcev, ki priznavajo gotove meje za inspiracijo, jim vendar Sveto pismo nima večje veljave, kakor človeška knjiga. Cerkvena oblast jc po nauku modernistov »izrasla iz cerkve same« in se mora vdati sedanjemu svobodnemu gibanju. Cerkev in država si stojita tudi nasproti, država se naj loči od cerkve, kato-
ličan od državljana. Katoličan lahko kot državljan dela, kar je cerkvi nasprotno. Cerkev je pa državi v posvetnih stvareh podvržena, in potem ui več daleč do tega, da jo podvržejo državi tudi glede izvrševanji bogoslužja. Učno oblast polagajo v »občnozavest« in v »občno dušo« ter odrekajo cerkveni oblasti pravico, da bi branila različne nazore v cerkvi svobodno razvijati. Ce cerkev obsodi kako knjigo, pravijo, da sc naj pisatelj zunanje ponižno podvrže, a notranje naj se da voditi od svojega lastnega duha.
Glede vere so evolucionisti ter vse razlagajo iz neprestanega razvoja. Izpočetka je bila vera surova, vsem ljudem skupna, kakor je izvirala iz človeške narave in iz življenja. Napredek je nastal na dyojni način: Negativno s tem, da sc je vsak rodbinski ali narodni zunanji element odstranil, in pozitivno s po-vzdigo intelektualne in moralne kulture, vsled katere je versko čuvstvo postalo nežnejše. Napredek dogem ima svoj vzrok v tem, da je treba vedno premagati ovire vere, nasprotnike premagati, ugovore zavračati; drugi vzrok jc stalni nagon,da bi boljše spoznali, kaj je v verskih skrivnostih.
Posebno naglašajo modernisti teorijo »neobhodnih potreb« (dei bisogni), ki baje priganjajo k razvoju dogem. Dve sili polagajo v cerkev, ki se borita: napredno iu konservativno. Konservativna sila jc v tradiciji iu v oblasti, napredna pa v notranjosti posameznikov. Tako hočejo laiški element kot napredni element spraviti v verski razvoj. Iz pogodcb med avtoriteto in privatnim prepričanjem razlagajo napredek in izpretnembe. »Ljudje z lastnim prepričanjem^, ali nekateri od njih, vplivajo na »kolektivno zavest« (javno mnenje), U) pa deluje na nosivce avtoritete in jih prisili, da se pogode ž njim ali pa tudi nc. Iz tega se vidi. zakaj se modernisti tako čudijo, čc so grajani. Kar se jim očita, to pripisujejo sami sebi kot najvišjo dolžnost. Prepričani so, da ni napredka brez boja. iu ne boja brez žrtev; tako torej pravijo, da se hočejo sami žrtvovati, kakor Kristus in proroki! Saj se zakoni evolucije ne dajo zadržati! Na svoji poti gredo modernisti dalje vkljub ukoru in obsodbi in zakrivajo svojo predrznost s krinko hinavske ponižnosti. Svo.i tilnik uklonejo le na videz, na tihem pa delajo dalje; oblast, pravijo, sc mora razdražiti, ker se ne more strmoglaviti, v cerkvi pa hočejo ostati, da bi polagoma prebrnili javno mnenje.
Modernisti hočejo dalie biti čisti zgodovinarji, a vse njihovo zgodopisje jc prošinjeno od filozofičnih načel agnosticizma, transfigu-racije pojavov po veri in defiguracije, ter izločujejo vsak božanstveni element iz zgodovine. Zato razločujejo »historičnega Kristusa« od »verskega Kristusa«, »zgodovinsko cerkev« in »cerkev v veri«, izločujejo vse, kar po njihovih nazorih ne odgovarja »logiki dej-
stev« ali kar se jim sploh ne zdi primerno. Iz »realne« zgodovine Kristusove izločujejo vse alegorije v njegovih govorih in jih odrivajo v vero po čisto subjektivnih svojih nazorih. Tako pridejo dejansko do tega — četudi nečejo jasno povedati da jim Kristus ni liog in da ni storil nič božanstvenega; kot človek pa da je storil in govoril samo to, kar mu oni z ozirom na njegov čas privolijo, da jc storil ali govoril.
S tako »kritiko« se lotijo tudi Svetega pisma in čisto samovoljno razlagajo njega nastanek, kakor da bi bili sami navzoči iu videli, kako da so sveti pisatelji ob raznih časih svete knjige pisali. Njihova »kritika teksta« samovoljno prestavlja posamezne dele, češ, da ne stoje na pravem mestu itd. To ni objektivna kritika, ampak navdahnjena jim od njihovih krivih načel in predsodkov.
Kdor se ustavlja takemu početju, temu očitajo neznanje, kdor jim sledi, tega proslavljajo in tako zapeljujejo ljudi, ki ne izpre-glcdajo stvari do dna. Oni. ki razširjajo zmote, si znajo pridobiti nadvlado, in ker jim lahkoverniki pritrjujejo, nastane tako pokvarjeno ozračje, ki se povsod razširi in zanaša zmoto s sebo.i.
RujRo-onjleško pogodba.
Vsebina.
Danes (26. t. m.) komentirajo listi novo rusko-anglcško pogodbo, posameznosti pa še niso o njej objavili. Tudi besedilo ni še v celoti objavljeno. Natančnejše poročilo o rusko-angleški pogodbi objavlja ruska »Rjcč«. Iz nje posnamemo o pogodbi sledeče:
Perzija sc razdeli s črto, ki se potegne od križišča afgansko-perzijsko-ruske meje do Kasri Sivina na perzijsko-turški meji, v dva dela. Kar je južno od te črte od križišča meja do Bender Abbasa, jc pod angleškim vplivom, kar je severno, jc interesno ozemlje rusko. Ruska in Angleška se obvežeta, da ne bosta delali druga drugi nikakih ovir, kar se tiče trgovinskih ugodnosti, železniških in rudniških koncesij na dotičnem interesnem ozemlju. Rusiji pripadejo na ta način najbogatejše perzijske provincije, toda Anglija se jc s tem ob-enem zavarovala proti razširjenju ruskega vpliva na perzijski zaliv. Nadalje priznava v pogodbi Rusija, da v Afganistanu prevladuje angleški vpliv in sc bo z Afganistanom pogajala ali dogovarjala Ic potom anglcško-indij-ske vlade in ne bo imenovala lastnega zastopnika v Afganistanu. Tibet sc popolnoma odtegne ruskemu in angleškemu vplivu. Le bu-distovski podaniki Rusije in Angleške dobijo lahko dovoljenje posetiti Tibet, ako hočejo romati k Dalai Lami. Nekaj angleških posadk ( stane v nekaterih tibetskih dolinah, dokler ni poplačan tibetanski vojni dolg. Značilna je v
LIKeK.
Baskervlllshl pes.
Roman. — Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
Vsako minuto se je pomikala bela, meglena ploščina, ki je pokrivala žc skoro polovico močvirja, bližje k hiši. Ze so krožili prvi fini izrastki megle pred zlatim četverokotom razsvetljenega okna. Zid na oni strani vrta se že ni več videl in drevje sc jc dvigalo iz valujoče bele pare v zrak. In žc so se valili megleni trakovi krog vogla hiše in so se združevali polagoma v gost, gladko odrezan, oblak, na katerem je plavalo gorenje nadstropje hiše in streha kakor pošastna ladja na čudnem morju. Holmes je bil razburjeno s pestjo na skalo, za katero smo se bili skrili in jc nepotrpcžljivo cepetal z nogo.
»Ce £a še četrt ure nc bo, bo steza vsa pokrita. Cez pol ure nc bomo videli več roke pred očmi.«
»Ali bi nc šli po poti nekoliko nazaj? Za nami sc svet nekoliko dviguje.«
»Da, to bo najboljše.«
Šli smo torej iu sc umaknili megli dalje v močvirje ven. da smo bili kakih tisoč korakov od hiše — in vedno se je še plazila bela, od meseca obsevana megla proti nam, neizprosno vedno bližje!
»Predaleč gremo!« jc rekel Holmes. »Ne smemo pustiti, da bi ga dohitel, predno pride
mimo našega skrivališča. Tukaj, kjer smo zdaj, moramo na vsak način ostati.« Pokleknil jc in se sklonil z enim ušesom k tlom. »Hvala Bogu! Zdi sc mi. da ga slišim prihajati!«
Res so se slišali hitri koraki v tišini močvirja. Oklenili smo se svojih skal in z napetim pričakovanjem smo zrli na lesketajočo sc megleno steno, ki jc ležala pred nami. In zdaj jc stopil, kakor bi razdelil zaveso, iz bele megle mož, ki smo ga čakali. Presenečen sc jc ogledoval,ko je naenkrat ugledal pred seboj jasno, zvezdnato nočno pokrajino. Nato jc urno korakal po stezi mimo našega skrivališča in po holnm navzgor, Ui se jc polagoma dvigal pred njim. Ko jc hitel naprej, sc jc vedno oziral zdaj čez eno, zdaj čez drugo ramo nazaj. Očividno mu ni bilo prijetno pri srcu.
»St!« ic siknil naenkrat Holmes in slišal sem, da je napel petelina pri revolverju. »Pozor! Prihaja!«
Iz srede proti nam sc plazeče megle smo zaslišali hiter tek živali. Oblak je ležal kakih petdeset korakov pred nami in vsi trije smo napeto gledali v belo ploščino. Kakšna grozota bo pač prodrla iz nje? Ležal sem ob Holmesovi strani in sem ga pogledal v obraz. Bil jc bled, ali očividno je bil v notranjosti poln radosti; njegove oči so se svetlo iskrile v mesečini. Naenkrat pa jc strmel poln groze pred se iu usta so se mu odprla v začudenju brez mere. V istem trenutku je Lestrade prestrašeno zavpil in padel z obrazom na zemljo. Skočil sem pokoncu; moja drhteča roka sc jc oklepala revolverja, ali nisem mogel streljati, moj duh jc bil kakor ohromel pri pogledu na •strašno stvar, ki jc skočila iz megle.
r5il je pes, velikanski ogljenočrni pes, ampak pes, kakor ga šc ni videlo človeško oko. Ogenj jc plapolal iz odprtega žrela, oči so žarele, senca in lica so bila ožarjena od ognja. Blazen človek bi v svojih mrzličnih sanjarijah ne mogel videti bolj divje in groz-nejše pošasti; kakor peklenska zver je pri-urla črna bestija iz bele pare.
V dolgih skokih jc dirjal velikanski črni pes po ozki stezi; z nosom tik pri tleli ie sledil Sir Hcnryjn. Bili smo od te prikazni kakor ohromeli in predno smo prišli zopet k zavesti, je oddirjala bestija mimo našega skrivališča. Nato sva Holmes in jaz oba hkratu sprožila iu strašno tuljenje je povedalo, da je vsaj eden moral zadeti. Vendar pa sc ni dal pes nič zadrževati, čeprav ic bil ranjen, ampak je dirjal z nezmanjšano hitrostjo dalje. Precej daleč smo videli, da jc Sir Henry stal na poti; gledal jc s kakor kreda belini obrazom, čegar bledost jc bila posebno vsled oblivajoče ga mesečine tako izražena, nazaj; poln groze ic dvignil roke in brez pomoči je strmel na grozno pošast, ki je drvila proti njemu.
Ali bolestno tuljenje psa nam jc razpodilo ves strah. Cc jc bil ranljiv, je moral biti zemeljsko bitje, iu čc smo ga lahko ranili, ga borno tudi lahko usmrtili. Nisem šc videl človeka tako dirjati, kakor je dirjal Holmes v tem odločilnem trenutku. Jaz veljam za dobrega tekača, a zaostal sem daleč za svojim prijateljem, in v isti oddaljenosti je tekel za menoj mali londonski detektiv. Prčd seboj smo slišali krik za krikom, daleč se razlcgajoče preplašene krike baronetove in vmes globoko lajanje psa. Videl sem. kako jc skakala bestija v divjih skokih za svojo žrtvijo, kako je podrla
Sir Henryja na tla iu ga hotela zgrabiti za v rat, V sledečem trenutku jc pa že izstrelil Holmes vseh pet krogeli živali v stran. Z zadnjim smrtnim tuljenjem in še enkrat divje krog sebe grizeč sc je zvalil pes na hrbet. Njegove noge so šc nekolikokrat zamigale v zraku, nato je padel na stran in se ni več ganil. Sopihajoč sem skočil k živali iu sem ji držal cev svojega revolverja k strašni, od oguja obžarjeni glavi; ali ni mi bilo treba več sprožiti. Velikanski pes je bil mrtev.
Sir Henry je ležal nezavesten na mestu, kjer ic padel. Odpeli smo mu ovratnik in Holmes je vzdihnil vzdih I jaj zalivale, ko smo videli, da ui bilo nikakc rane in da jc prišla torej naša pomoč še o pravem času. Kmalu so se začele drhte pregibati trepalnice našega prijatelja in poizkusil sc jc nekoliko premakniti. Lestrade jc potisnil svojo steklenico žganja med zobe — in nato nas je pogledalo dvoje plašnih oči.
»Moj liog!« je šepetal Sir Henry. »Kaj je bilo to? Za sveta nebesa, kaj jc bilo to?«
»Karkoli ic bilo, sedaj je mrtvo,« je odgovoril Holmes. »Rodbinski strah smo ugonobili za veke.«
Žival, ki nam jc ležala pred nogami, je bila žc po velikosti in moči strašna bestija. Ni bil čistoplemenski lovski pes, tudi ne doga, ampak nastal je bil menda iz križanja —- kosmata. suha žival, velika kakor levinja. Šc sedaj. ko jc bila mrtva, sc jc zdelo, da kaplja od močne čeljusti modrikast ogenj, iu globoko vdrte, grozovite, male oči, so bile obdane od ognjenih obročkov. In ko sem odprl s svoji.tli rokami strašni gobec, so se tudi moji prsti svetili v temi ognjeno.
pogodbi določba, da Angleška ne sme Afganistana porabiti kot nekako zbirališče vojaš-tva in orožja proti srednieaziiski ruski posesti.
VAŽNA IZJAVA JOS1POVICHA PROTI REŠKI RESOLUCIJI.
Budi ni p e š t a . 26. septembra. Minister za Hrvaško Josipovich izvaja v »Budapesti Hirlapu«. da priklopitev Bosne in Dalmacije k Hrvaški in Ogrski ne smatra za aktuvalno. To da hi bilo le v interesu Srbov. Reška resolucija že sama sebe obsoja, ako se pomisli, da je njen dušni oče Trumbič. Nadalje Josipovich priporoča železniško zvezo Otočac-Senj in Senj-Reka. (Te izjave so čisto v nasprotju z dr. VVekerlovimi.)
MLADOČEHI PROTI NARODNI AVTONOMIJI.
Praga. 26. septembra. »Češka revue«, novi mesečnik češke svobodomiselne stranke, prinaša enketo o narodni avtonomij. Prvi se je oglasil dr. Herold, ki odločno pobija narodno avtonomijo in zahteva deželno avtonomijo.
OGRI
Budi m p e š t a , 26. septembra. V trgovinskem in finančnem ministrstvu so se vršila posvetovanja o tistih točkah nagodbe, ki bi jih bilo treba najprej urediti, ako se nagod-bena pogajanja z Avstrijo razbijejo. Posvetovanj se je udeležil tudi \Vekerle.
Budimpešta, 26. septembra. Poslanec Uray hoče v parlamentu intsrpelirati. ker morajo tajni svetniki cesarju priseči neomajno zvestobo do dinastije in monarhije.
Budimpešta, 26. septembra. Državni tajnik v finančnem ministrstvu Zoltan Deny, ki je obenem poslanec neodvisne stranke in bi bil moral odložiti svoje mesto, je izjavil, da ostane še nadalje v finančnem ministrstvu, ker se bodo ustavne garancije še letos predložile parlamentu in on zato ni več v zadregi.
RUSKO-ANGLEŠKA POGODBA.
P e t e r b u r g , 26. septembra. Včeraj se je objavila rusko-angleška pogodba, ki obsega točke, ki so javnosti že znane. Največje važnosti je odstavek, ki jamči za neodvisnost in nedotakljivost Perzije. Angleški listi glede na njen pomen in oportuniteto niso medseboj edini, »Daily Ne\vs« pa pogodbi naravnost nasprotuje.
NEMČIJA.
Berolin, 26. septembra. Ministerialni ravnatelj v naučnem ministrstvu Althof je vpokojen. To je v zvezi z novo liberalno-kon-zervativno politiko in je konccsija liberalcem, ker je Althof bil konzervativec. Pomena nima ta vpokojitev drugače nobenega, kajti na njegovo mesto pride brezbarven birokrat. Biilovv mora namreč liberalcem ugoditi, konzervativ-cem pa sc ne sme zameriti. To je »blokpoliti-ka«, »novi kurz«, »svobodomiselna era«.
Dunaj, 26. septembra. Nemškonacio-nalna korespondenca poroča, da se bodo v jeseni vse nemške svobodomiselne stranke še trdnejše združile, kakor so zdaj v nemško-na-cionalni zvezi.
RUSIJA.
Peterburg, 26. septembra. V Odesi se je vršil na judovskem pokopališču pogrom. Več judov je ranjenih.
RUSKO VOJNO PRISTANIŠČE.
Peterburg. 26. septembra. Mornariški minister je odredil, da se ima zgraditi vojno pristanišče ob ustju Amurja.
ANARHIST UŠEL NA ORIGINALEN NAČIN.
Peterburg, 26. septembra. Tu je ušel anarhist Alemkov, ki jc stal pred sodniki. Prosil je, da sme na potrebo. Med tem ko so vojaki stražili pred straniščem, jo jc popihal. Alemkov se je hitro preoblekel in potem šel čez že prci prežagano steno v drugo bližnje stranišče, odkoder je še! preoblečen kot eleganten advokat v cilindru. Vojaka sta ga spoštljivo pozdravila in ga nista spoznala.
»Fosfor!« sem zaklical.
»Da. fosforni preparat — in jako spretno pripravljen!« je rekel Holmes. ki se je sklonil in poduhal glavo mrtve živali. »Raztopina brez duha je. da ni mogla vplivati na sledilni čut psa. Prav od srca vas moramo prositi, da nam odpustite, Sir Henry, da smo vas izpostavili tako strašnemu strahu. Bil sem pripravljen na psa, kakor so psi, — ne pa ua tako strašno bestiio, kakor je ta tu. In vsled megle smo imeli premalo časa, da bi jo pozdravili z večimi streli.«
»Rešili ste mi življenje.«
»Ko sem ga prej spravil v nevarnost. Ali ste dovolj krepki, da morete stati na nogah?«
»Dajte mi še požirek žganja in pripravljen sem na vse. — Tako! Ali mi hočete zdaj. prosim, pomagati vstati? Kaj mislite zdaj pred vsem storiti?«
«Pustiti vas tukaj. To noč niste več zmožni doživeti še kaj razburljivega. Ce hočete čakati, da se vrnemo, vas lahko eden od nas spremi na grad.«
Sir Henry ic poskušal stati pokoncu, ali bil jc še vedno zelo slab in smrtnobled ter tresel sc je po vseh udih. Peljali smo ga na granitno skalo; na to se je vsedel in skril obraz v svoje roke.
»Pustiti vas moramo zdaj samega tukaj,« je rekel Holmes. »Še mnogo moramo storiti in vsak trenutek je važen. Zločin je popolnoma pojasnjen — zdaj potrebujemo samo še zločinca.«
»Staviti je tisoč proti eni. da ga ne bomo dobili v njegovi hiši,« je nadaljeval Holmes, ko smo hiteli po stezi proti Merripit House. »Streli so mu morali povedati, da jc izgubil to partijo.«
MIR V MAROKU.
Pariz, 26. septembra. General Drude brzojavlja, da se je 25. t. m. v Casablanci vpr-vič zopet vršil sejni. Rodovi pošiljajo poslanike, da se pogajajo in podvržejo generalu. — Med sultanovimi četami in uporniki se jc vršil boj, v katerem so bile sultanove čete poražene. Uporniki so vjeli 209 sultanovih vojakov, 38 so pa odrezali glavo. Sultan Abd el Aziz sc hoče pogajati s fancoskiin poslanikom v Tangerju, Regnaultom.
Dnevne novice.
f Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke
je v svoji včerajšnji seji poleg raznih drugih sklepov soglasno sklenilo, izreči javno svoje ogorčenje nad nečuveniini dogodki, ki so se vršili prošlo nedeljo v Ricmanjih v sramoto vsemu slovenskemu narodu. Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke izreka svoje začudenje nad obnašanjem poslanca Matka Mandiča, ki ni našel nobene besede, da bi preprečil ali obsodil tolovajski napad svojih političnih somišljenikov na »Slovenčevega« poročevalca ter izjavlja, da vsled tega nc zaupa njegovim besedam. da bi resno hotel delati za zedinjenje jugoslovanskih poslancev v državnem zboru.
+ »Hrvatsko Pravo« in tolovajski napad v Ricmanjih. Ugledno glasilo Starčevičeve stranke prava, »Hrvatsko Pravo« «opisuje tolovajski napad na našega poročevalca v Ricmanjih v posebnem »Pismu iz Trsta« osvetljujoč obenem prosvetljenost tržaških pokrito-liberalcev aranžerjev z žgočim sarkazmom. Nekatera mesta moramo v izvirniku navesti. »Citatelji »Hrv. Prava« več su opazili, da je sve to bilo u Ricmanju, t. j. u onom selu u Istri, gdje je starješina sela svetiji od svetog otca Pape, a svaki pojedini Ricmanjac znade više od ikojcg biskupa, a to i jest uzrok, da oni štrajkuju protiv crkve in svečeustva t. j. oni sc sami medjusobno blagosivljaju, jer da je riemanjski blagoslov domači blagoslov, a onaj iz Rima da nije. Kako pametan mora biti g. Mačko C č. koji jc duševni hranitelj tim ljudima, to si svatko sam prosuditi može.« Potem opisuje »Hrvatsko Pravo« napad na »Slovenčevega« poročevalca in sicer tako, da popolnoma potrjuje, kar smo mi o njem poročali. »Nekoji od novih Rimljana dizali su batine i kamenje. G. Terseglav bio udaren sa jednom batinom po ledjima, a i šešir mu je odletio sa glave, a to je dokaz, da je ta glava novim Rimijanima na putu, jer oni misle, da nje nema kod »Slovenca«, on nc bi onako liepo i uspješno pisao o trščanskini lažinarodnjacima.« O napadu na dame piše »Hrvatsko Pravo«: »Jednu od gospodja po-vukli su ti Ritnliani iz kočije, te ju svu popljuvali, tako, da su svu svoju kulturu XX. sto-Iječa izbacili na polje, a u glavama im ostade samo čista i nepatvorena slama.« O zadnji fazi napada piše »H. P.«: »Vintu na kočiji za-vintali su Rimljani tako, da nije mogla smjesta, pak su ju djeca XX. stolječa potisnula k zidu i slomila joj rudo. Gospodin sc Terseglav spa-sio biegont, a liepa i kulturna derača pratila je njegovog starca otca i tetke, koji su ostali još nekoliko vremena tu, dok su pomoču dobrih ljudi popravili rudo tako, da su mogli krenuti dalje.« Konča pa sledeče: »Intere-santno je. da se ie sasina u bližini nalazio glavni urednik »Edinosti«, Cotič, u družtvu prof. Mandiča, pa ipak uisu našli za shodno posredovati. To je valjda zahvala otcu gospodin Terseglava, koji je prigodom zadnjih izbora radio u svojoi okolini za Rybara, i zato, što u svetom Savi nema prekomorskih rad-nika, koji otimlju našem radničtvu u svojoj kuči svagdanji kruh, jer u svetom Savi rade sve sami Slovenci i Hrvati. Na koncu dodati mi je ioš to. da »Slovenac« sa uspjehom pobija laži tete Skrbe, koja če još ona dva zuba slomiti, bude li htiela njima orahe grizti.« Torej slavno »Edinost« poznajo žc na Hrvaškem! Pravijo ji »teta Škrba«! To jc pa res
»Bili smo precej oddaljeni od hiše in megla je morda zvok pridušila.« je pripomnil Lestrade.
»Sledil je psu za petami, da bi ga mogel takoj odpokiicati — na to se lahko zanesemo! Ne, ne davno je že odšel. Ali, da sc zagotovimo, bomo preiskali hišo.«
Vrata so bila odprta; vdrli smo torej v hišo in hiteli iz sobe v sobo, v veliko začudenje od strahu na vseh udih se tresočega služabnika, ki nam je prišel v veži nasproti. Le v obednici je gorela luč, ali Holmes je vzel svetilko z mize in ni pustil nobenega kotička v hiši nepreiskanega. Nikjer ni bilo o možu, ki smo ga iskali niti najmanjšega znaka. V zgornjem nadstropju so pa bila vrata v eno izmed sob zaklenjena.
»Nekdo jc notri!« je vzkliknil Lestrade. »Cujem. da sc nekaj giblje. Odprite vrata!«
Slišali smo v sobi slabotno stokanje in neko šumenje kakor od obleke. Holmes je z nogo krepko sunil v vrata in odprla so se; z revolverjem v roki smo vdrli vsi trjic v sobo.
Ali niti najmanjšega sledu nismo našli o obupanem lopovu, ki smo mislili, da ga bomo dobili. Mesto tega smo pa ugledali nekaj tako čudnega in nepričakovanega, da smo obstali kakor pribiti.
Soba je bila urejena kakor za majhen muzej; na stenah jc viselo vse polno steklenih omaric, katerih napolnjevanje z metulji in hrošči jc imel za razvedrilo najnevarnejši zločinec sedanjosti. V sredi sobe jc stal lesen steber, ki je moral podpirati trhleno bruno v stropu. Na ta steber jc bila privezana človeška postava, ali če je bila ženska ali moški, nismo mogli reči prvi trenutek, kajti postava je bila vsa povita z rjuhami in brisačami.
izvrstno. »Edinost« naj sedaj premišljuje, koliko so njeni verni pristaši pripomogli s svojim riemanjskim junaštvom do slave slovenskega imena, da »Vaterland«, »Hrv. Pravo« iu »Grazer Tagblatt sedaj kažejo na ricnianj-sko kulturo!
+ Tolovaji se zdaj v »Narodu in »Edinosti« lažejo, kakor bi orehe klatili. V ponedeljek so riemanjski briganti pisali, da ie oče »Slovenčevega« poročevalca z bičem ranil dve osebi, v četrtek pa pišejo, da je le »nekatere z bičem ošvrknil! Nadalje sc slavni napadalci izgovarjajo, da se je poročevalčeva družba »nedostojno vedla«. Pri mizi, kjer .ie ta družba sedela, je sedela neka druga tržaška rodbina z otroci, ki so med Maudičevem govorom res bili nekoliko glasni. Poročevalčeva družba se je vedla vseskozi korektno, ker je drugače vzgojena, kot tisti napadalci, ki so se na veselico priplazili naravnost iz različnih tržaških malkantonov. Z družino poročevalčevo so celo preprijazno govorili nekateri, ki so pozneje uprizorili proti njej demonstracijo! Da slavni posetniki riemanjske veselice niso poznali poročevalca, je neumen izgovor. Komaj so ga zagledali, so že delali neslane opazke in so takoj aranžirali napad, Šli so celo takoj na posvet v bližnjo gostilniško sobo! Da niso očeta poročevalčevega poznali, je tudi prazen izgovor. Kako ne bodo poznali očeta težaki iz Skednja in Ricmanj, ki imajo z očetom poročevalčevim vsak dan v tovarni opraviti! On pozna Istro že .36 let in je vso prehodil, pa kaj takega kot v Ricmanjih ni še nikoli doživel. Saj konja in kočije mu nI še nihče osuval, zavrl in pokvaril. Zdaj pišejo, da nikakor poročevalca ne smatrajo za tako nevarnega, da bi ga bilo vredno ubiti ali smrtnonevarno raniti — no, med demonstracijo pa so rjuli na poročevalca, da je on »izdal ves slovenski narod«, da je »rimska kreatura«, da »sramoti tržaško stvar« in še druge take bedastoče, ki jih je deloma bila kriva tudi riemanjska kapljica. Pišite in la-žite, kolikor hočete — riemanjskega tolovaj-stva si ne izbrišete iz čela nikoli! O vašem telovajstvu pišejo zdaj celo nemški in hrvaški listi, gotovo ne v vašo slavo.
-f Nemška zmaga v Tržiču. Iz Tržiča smo prepozno za včerajšnjo številko dobili naslednjo brzojavko: Pri občinskih volitvah so v prvem in drugem razredu zmagali Nemci, v prvem razredu z 18 proti 12 glasovi, v drugem s 7 proti 3 glasovi. Proti izvolitvi v prvem razredu se vloži rekurz.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo, dne 29. t. m., bo predava! v Stopičah ob 3. uri popoldne pristavkmetijske šole na Grmu gospod V Rohrman o pridelovanju krme in umetnem gnojenju.
—	Slovensko šolstvo v Trstu. Na slovenski šoli pri sv. Jakobu v Trstu so vsi šolski prostori prenapolnjeni. Šolsko vodstvo vsled prenapolnjenih prostorov ni moglo sprejeti 300 dečkov in deklic. I o je samo pri sv. Jakobu, a kaj ic šele v ostalih delih mesta. Vlada je slovenski deputaciji priznala kritičnost položaja in konečno bo morala tudi Slovencem dati pravico — šolo!
—	Veveric letos ne bo dosti. Lovci se letos pohvalijo glede zajcev in srn, ne manjka se tudi poljskih in gozdnih jercbic, a — veveric ni prida v gozdih. Za krznarje je vest nekam nevesela.
—	Ogledovanje nekaterih notranjskih mlekarn odredil je pred kratkim mestni magistrat tržaški iz previdnosti vsled izbruhnelc legarjeve epidemije v Postojni. Ker se uvaža, kakor znano, z Notranjskega sleherni dan v Trst več tisoč litrov mleka, bil je tržaški magistrat v skrbi, da ne bi se po, mleku iz kakega okuženega kraja zanesel legar v mesto. V to svrho odposlal je magistrat veterinarja na Notranjsko. Isti je ogledal natanko mlekarni na Vrhniki ter v Logatcu in predložil občinskemu svetu tržaškemu uradno poročilo. v katerem omenja vse obče važnejše poizvedbe, potem pa pristavlja, da je v obče ne-
Brisača je bila ovita okrog vratu in za stebrom zavozlana; druga je zakrivala spodnji del obraza in nad njo je strmelo v nas dvoje temnih oči oči polne bolesti, sramu iu strahu. V trenutku smo ji odstranili cunjo z obraza in cd ust, razrešili smo poveže — in Beryl Stapleton je padla nezavestna na tla. Njena lepa glava se ji je nagnila na prsa in tu sem videl na njenem vratu jasno in razločno rdeč sled od udarca z jahaškim bičem.
»Lopov surovi!« je vpil Holmes. »Tu, Lestrade, dajte hitro sem svojo steklenico s \vhiskyjem! Pomagajte mi jo posaditi na stol! Tako grdo jc delal ž njo iu tako jc utrujena, da se je onesvestila.«
Cez kratek čas je zopet odprla oči in jc vprašala:
»Ali jc rešen? Ali je mogel priti na varno?«
»Ne more nam uiti.«
»Nc, ne — ne mislim svojega moža! Ampak Sir Hcnry ali ie na varnem?«
»Da.«
»In pes?«
»Ta je mrtev.«
»Hvala Bogu! Hvala Bogu!« je zaklicala po globokem vzdihljaju olajšanja. »O ta lopov! Glejte, kako je delal z menoj!«
Potisnila je rokave nazaj in z grozo smo videli, da sta bili obe roki pokriti s krvavimi sledovi biča.
»Ali to ni nič — prav nič!« jc nadaljevala. »Kako ic mučil šele mojo dušo! In vse to sem lahko prenesla — mučenje, sramoto, življenje polno prevar, vse! — dokler sem se šc smela okleniti upanja, da me ljubi. Ali zdaj vem, da me je tudi v tem varal, da setu bila lc njegovo orodje.«
Pri teh besedah je strastno zaihtela.
mogoč po uvozu mleka prenos kali te bolezni, ker prihaja iz neokuženih krajev, a je — pripominja veterinar — vsa notranja uprava in uredba teh mlekarn tako vzorna, izdelki vsestransko tako okusni in snažni, da so lahko v zgled vsaki najmodernejši napravi za dobavo živil!
—	Vinsko trgatev priredi tainburaški klub »Zarja« v Rožni dolini na Miheljevo nedeljo, dne 29. septembra 1907. v restavraciji »Rožna dolina«. Začetek ob 3. uri popoludne. Vstopnina 20 v.
—	Maturo ua goriški gimnaziji so napravili z dobrim uspehom včeraj: Ciril Peternel iz Cerkna, Franc Pahor iz Opatjegasela in Ivan Braz s Srpenice.
—	Cena letošnji rebuli. Pri zaupnem razgovoru gg. županov in podžupanov in drugih posestnikov iz Brd, sc je sklenilo glede cene letošnji rebuli priporočati srednjo ceno, to jc 40 kron hektoliter ter naj navadni nameček odpade.
—	Nagrobni spomenik pokojnemu župniku Samide. Kakor znano, umrl je občespo-štovani vpokojeni č. g. župnik Jožef Samide v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji brez zapuščine in leži v skromnem grobu na pokopališču v Šmihelu pri Novem mestu pokopan. Zelja njegovih ožjih prijateljev pa je, da se mu postavi na njegovem grobu skromen spomenik potom milosrčnih prispevkov. Prijatelji in znanci blagega pokojnika se kar najprisrč-nejše prosijo, da z blagodušnim prispevanjem čimpreje omogočiti uresničenje tega pietet-nega namena. Prispevke — tudi v najmanjših zneskih — sprejema gosp. Franc Jakšc ml., gostilničar v Novem mestu. Imena darovalcev, ozir. svote darov, se svojčas prijavijo.
—	Vinska letina v Istri. Vkljub temu. da je bila letos tupatam toča, bo vendar vinska letina dobra. Po nekod, pravijo, da žc 40 let ni bilo toliko vina. Trgatev se je pričela ta teden.
-- Dobavni razpis. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si namerava c. kr. ministrstvo za domobrambo pri malih obrtnikih zagotoviti različne oblačilne in opravne predmete, kakor: vsakovrstne čevlje, bluze, hlače, jermena, taške i. dr. Dobave se morejo ude-dobave se udeležiti kot člani pristojne, na pod-dobave se vdeležiti kot čla npristojne, na podlagi obrtnega reda obstoječe obrtne zadruge, ali kot člani kake obstoječe ali se snujoče pri-dobninske zadruge, ali pa tudi samostojno. Ponudbe je najkasneje do 18. novembra 1907, 12. ure dopoldne pri c. kr. ministrstvu za domobrambo na Dunaju vložiti. Razglas, obsegajoč vse tozadevne podrobnosti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
—	Nove orgije je dobila župna cerkev v Gorenjem Logatcu. Sodba veščakov se izreka o njih precej ugodno, vendar se orgije ne dajo primerjati onim v župni cerkvi v Rovtah.
—	Pasji kontumac je bil v kamniškem okraju (in sicer v sodnem okraju Brdo-Pod-peč) zadnji čas podaljšan za dobo treh mesecev.
—	Dagoceno darilo je dobila pred kratkim podružna ccrkev Sv. Vida, župnija Brdo pri Lukovici. Gosp. C. podaril ji je umetno izdelan, dve metra visok krstni kamen iz samega kararskega marmorja. Ta kamen bi bil v kras vsaki stolni cerkvi. In čc povemo, da je veljal darovalca 6.000 gld. ali 12.000 kron — smo dovolj povedali!
—	Prijazni otroci. Šolski otroci v Rihen-bergu kamenjalo na privozni cesti tujce, ako jim ne dajo denarja, katerega jih prosijo.
Trojčke ie povila 25.. t. m. posestni-kova žena -Alojzija Boltar v Desklah št. 28. Mati in novorojenčki so zdravi.
Mestne mitnice v Gorici. V zadnji seji mestnega sveta je župan naznanil, da je mestni proračun za leto 1908 tako ugoden, da se bodo mogle odpraviti mestne mitnice, ki le ovirajo promet in trgovino.
»Niste mu prijazni, milostiva gospa!« je rekel Holmes. »Povejte nam torej, kje bi ga mogli dobiti. Ce ste mu kdaj pri njegovem hudobnem delu pomagali, pomagajte zdaj nam in s tem vse popravite!«
»Lc en k raj je, kamor bi mogel ubežati,« je odgovorila. »Na otoku sredi velikega močvirja je starodaven rudnik za kositer. Tam .ie imet svojega psa in tam je tudi pripravil vse potrebno, da bi imel za vsak slučaj pribežališče. Tja je moral bežati!«
Megla je ležala gosto kakor bela volna na steklu v oknih. Holmes je iztegnil svetilko k oknu in jc rekel:
»Glejte! Nikdo bi nc mogel najti v tej noči poti skozi Grimpensko močvirje!«
Ona se jc zasmehljala in tlesknila z rokama; njeni beli zobje so se lesketali in oči so sc ji iskrile v divjem veselju, ko je rekla:
»Pot tja bi morda še našel, ali nikdar in nikoli poti nazaj! Kako bi mogel najti danes ponoči količke, ki sva jih oba, on in jaz rabila, da bi zaznamovala ozko stezo skozi mo-čarino! O, ko bi jih lc mogla izruvati! Tedaj bi vam moral seveda priti brez rešitve v roke.«
Uvideli smo, da na preganjanje ni bilo misliti, dokler je ležala megla nad močvirjem. Pustila sva torej Lestradeja v Merripit Housc. Holmes in jaz sva pa šla z baronetoni v Baskerville Hali. Nisva mu mogla dalje zamolčati resnice glede Stapletonov, ali držal sc je hrabro kakor mož, ko je izvedel, da je ženska, ki jo je ljubil, soproga morilčeva.
Dogodki te noči so pa bili preveč za njegove živce, iu predno jc napočilo jutro, je že ležal v deliriju hude mrzlice in morala sva ga prepustiti v oskrbo dr. Mortimerju.
(Dalje.)
— Iz Toplic na Dolenjskem. Krasno jesensko vreme ie privabilo precejšnje število zakasnelih gostov v našo gorko in zdravilno vodico, vmes celo znamenitih oseb. Prišel je zdravit bolezen Ischias svetli vojvoda Pavel Meklenburg-Schvverin in ostane tu preko septembra meseca. Lani se mu je že po tretji kopeli zbolišalo, letos sc jc nekoliko pokvaril na planinskih lovih v Kamniški Bistrici in bolezen je trdovratniša. Dalje imamo tu gospoda kanonika Viranta iz Novega mesta in župnika Grma iz Koroške. C. kr. komisar dr. Mathias iz Ljubljane je porabil kratki dopust za kopeli v našem čimdalje bolj slovečem kopališču, gospod Matko Arko je že drugič naš gost. Tudi mnogo gospej vidimo v Toplicah, ki so došle krepit svoje ude za bodoče zimske nezgode, tako gospa Vshovec iz Žužemberka in L.evič-nik iz Železnikov. Pa vse to ie še malo v primeri z našo rojakinjo gospo Korošec, ki se ie pripeljala preko oceana iz daljnega Transvala v Afriki v Toplice. Gospa je rojena leta 1867 v Podturnu pri »Bregarju«, rodbinsko ime Zupančič. Omožila se je z gospodom Korošcem iz Celja ter sta otvorila gostilno na raznih krajih, dokler nista se ustavila in stalno naselila v Transvalu. Ob času bur-ske vojske se .ie mnogo zaslužilo iu imata ondi že dve lastni hiši. Slovencev je v Johannesburgu precej: iz Ljubljane tri rodbine in več Gorenjcev. Katoličanov je 1500, ki imajo svojo lepo csrkev in urejeno bogoslužie pod vodstvom duhovnika Hamburžana. Glede verske vneme se posebno odlikujejo Irci. Gospa trdi, da si je v teku prvega leta z lahkoto prisvojila angleščino. Vrača se v novo domovino preko Hamburga, Suec, Aden, Durban; vožnja jo bo stala U00 K. Slovenec je pač res povsod doma. Škoda, da nas je le poldrugi milijonček. Da nas .ie 50 milijonov, bi vladali ves svet, tako smo podjetni, nadarjeni in dalekosežni. — Prijatelje našega spretnega zdravnika dr. Ivana Hubada bo zanimala ilovica, da se bo v kratkem poročil z gospo vdovico pl. Rasekay iz Vivodine. Ze kar naprej kličemo: »Bilo veoma sretno!« — Ta teden so prišli k nam za en dan: učiteljski starosta Levičnik iz Železnikov, ki se mu njegovih 82 let čisto nič ne pozna, v njegovi družbi potujeta župnika Boncelj in Korbič. Namenjeni so dalje v Pleterje, Zaplaz in Za-tičino.
Družba sv. Mohorja.
Družba sv. Mohorja šteje letos 79.146 udov. t. j. 2.833 manj od prejšnjega leta. Nazadovali smo torej, a vendar se je skupno število Mohorjanov še vedno ohranilo na častni višini.
Razmerje udov po posameznih škofijah, oziroma krajih, nam kaže ta-le pregled:
1.	Goriška nadškofija . . 9095 ( 120) udov.
2.	Krška škofija .... 6243 ( f 70) „
3.	Lavantinska škofija . . 23732 (- 1292) ,.
4.	Ljubljanska škofija . . 31007 ( -^1033> „
5.	Tržaško-koperska škofija 4371 (- 21) „
6.	Sekovška škofija ... 422 (- 39) ,.
7.	Somboteljska iti druge
ogrske škofije .... 218 (- 47) „
8.	Zagrebška nadškofija . 494 (+ 15) „
9.	Senjska in dalmat. škofije 397 ( 39) „
10.	Poreška škofija ... 108 ( + 1) „
11.	Djakovska škofija ... 83 (-j- 5i „
12.	Bosniške škofije ... 213 ( - ) „
13.	Videmska nadškofija . . 240 (+ 6) „
14.	Kazni kraji..... 353 (- 11)
15.	Amerika...... 2028 (+ 257) „
16.	Afrika in Azija . ■ ■ ■ 23/ (4- 15) „
Vkup . 79146 (- 2833) udov.
Številka v družbenih »zlatih bukvah«, 4 katere se vpisujejo na novo vstopivši udje, je narasla od 267.194 na 273.535, torej ie vpisanih 6.341 novih udov.
474.876 Mohorjevih knjig bode torej letos romalo med Slovence! Ce dodamo to število onemu prejšnjih let, pridemo do števila 11,275.810 knjig, reci enajst milijonov, dvesto-petinsedemdeset tisoč, osem sto in deset knjig, katere je družba samo kot letna darila svojim udom razdelila od svojega obstanka sem. Pri tem pa niso všteta mnoga poznejša naročila, ponatisi itd.
Dne 25. septembra smo začeli razpošiljati letošnje družbene knjige in prizadevali si bodemo, da častiti udje dobijo knjige prej ko mogoče. Odpravili bomo zaboje s knjigami po tej-le vrsti: I. Amerika in Afrika, 2. Krška škofija, 3. Razni kraii, 4. Tržaška škofija, 5. Lavantinska škofija, 6. Ljubljanska škofija, 7. Goriška nadškofija.
Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo »avizo«, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. — Stroške, katere so imeli gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti.
One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prepotrebnega prostora. —
O d b o r.
• ♦ ♦
Danes je naše uredništvo sprejelo letošnje družbine knjige, ki so:
1. Koledar za 1. 190S. Vsebina leposlovnega dela: Snažnost po! življenja, spisala Minka Govekarjeva. — Za smeh in kratek čas. — Kako se ie TrebuŠnik vozil v Trst. Spisal Janko Mlakar (s slikami o novi železniški progi). — Kahira, njeni prebivalci in njih življenje, spisal Juri Trunk (s 15 slikami). — Jakob Gomilšek. Spisal dr. Fran llešič (s sliko). — Nabirajte narodne pesmi! Spisal profesor Anton Štritof. — Simon Gregorčič, slovenski pesnik. Spisal Anton Medved (s 10 slikami). — Zanemarjena in izprijena mladina, skrb zanjo in sirotinski sveti. Spisal Franc Milčinski. — »Groba so okovi strti.« Pesem Starogorskcga. — Življenje in smrt
Mohorske knjige. Spisal F. S. Finžgar. — Blagovestnika. Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj. — Tržaška okolica. I. T. — Črtice za dom. — Mali vedež.
2.	Slovenske večernlce. 59. zvezek. Vsebina: I. Al. Dovič: Kovač in njegov sin. Povest. — Ivo Trošt: Do vrha. Slika, — Jože Bekš: Zadovoljnost. Pesem. — Juraj Pan-grac: Dajte mu nazaj, kar je njegovega! Povest. — Starogorski: Mrtvaški zvon. Pesem. Kompoljski: Stariši, vadite otroke ubogljivosti. — Franjo Neubauer: Iz potujočega Sricma. Pesmi. — Kompoljski: Kako je Jaka kupoval koze. Smešna dogodba. — Kompoljski: Dokončani šolski in učni red za občne ljudske in za meščanske šole. Slovenskim starišem v razjasnilo.
3.	Življenja trnjeva pot. Resnična zgodba iz polupretekiega časa. Spisal Josip Kosta-njevec.
4.	Umni čebelar. Spisal Fr. Lakmayer, župnik.
5.	Painet in vera. Slovenskemu narodu v potrditev njegove vere. Spisal I. M. Seiger-schmied.
6.	Zgodbe svetega pisma. 14. snopič. Spi-suje dr. Janez Fv. Krek,
Odbor za letošnje nazadovanje navaja v svojem »Glasniku« naslednje: 1. Ker ni mo-litvenika. 2. Pomanjkanje denarja. 3. Cas pobiranja udnine. 3. Izseljevanje.
Književni dar za prihodnje leto bo naslednji :
1.	Zgodbe sv. pisma. 15. snopič. Spisuje dr. Janez Ev. Krek.
2.	»Presveto Srce Jezusovo.« Molitve-nik. Spisal o. Janez Pristov, družbe Jezusove.
3.	Izbrane poezije Simona Gregorčiča.
Sestavil Anton Medved.
4.	Umni čebelar, spisal župnik Fr. Lak-mayer. 2. snopič.
5.	Slovenske večernice. 61. zvezek. Ta zvezek bo prinesel dve povesti iz peresa Iv. Cankarja in dr. Fr. Detela.
6.	Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1909.
Častni nagradi ie odbor določil: prvo nagrado za povest »Kaznjenci«, spisal Engel-bert Gaugl, drugo nagrado za povest »Novo življenje«, spisal dr. Fran Detela.
Štajerske novice.
š Štajerski Narodni svet. »Slovenski Gospodar« piše o tem: Vedno se še širi laž, da so zastopniki Kmečke zveze razbili Narodni svet. Seveda tudi možie, kakor dr. Jurtela, dr. Hrašovec, nočeta v tem slučaju nastopiti za resnico, saj se gre samo za Kmečko zvezo. Ako bi se šlo za liberalce, bila bi že davno na pozorišču. Kmečki zvezi bi po njeni politični moči pripadala večina v Narodnem svetu. Vendar te večine Kmečka zveza ni zahtevala z ozirom na določilo v pravilih, da se' v Narodnem svetu ne bo odločevalo o politični taktiki posameznih strank. Toda kar v drugi seji Narodnega sveta se jc odločevalo o taktiki naših političnih strank (v kateri klub morajo stopiti naši poslanci), in dr. Jurtela in dr. Hrašovec sta molčala, čeprav sta dobro poznala pravila in vedela, da je s tem Kmečka zveza vržena iz Narodnega sveta. Kmečka zveza jc vsled kršenja pravil izstopila iz Narodnega sveta, ker bi se sicer dogajalo, da sc sejo za sejo stavijo in sprejemajo predlogi, ki nasprotujejo Kmečki zvezi. Kajti »prvaki«, ki smo jih izvolili v Narodni svet, so v istini že davno ob strani celjskih mladih liberalcev. Kmečka zveza je bila torej izgnana iz Narodnega sveta in sicer po večini, ki jo tvorijo prvaki in liberalci. To je resnica! Mi smo še vedno za Narodni svet, toda le z odkritimi politiki, četudi so naši nasprotniki!
š Dr. Benkovič — dr. Sernec. Zqper dr. Janko Serneca jc dr. Benkovič vložil obtožbo radi žaljenja časti pri okrajni sodniji v Kostanjevici; sodišče ic uradoma akte odstopilo državnemu pravdništvu v svrho kazenskega postopanja proti dr Janku Sernecu in dr. Benjaminu Ipavicu radi hudodelstva dvoboja.
š »Škandali« v samostanu. Graški socialni demokratje so za lase privlekli pred sodišče neke razmere v graškem zavodu za zanemarjene deklice. Včeraj se jc ta zadeva razpravljala pred graškim sodiščem. Socialni demokratje so mislili, da bodo bogvčkaj dosegli, dognalo se pa je, da je par sester ie v skrajni sili dvema najbolj izprijenima deklicama, ki sta bili siloviti iu skrajno nevarni, nc za kazen, ampak za protiobrano, dalo lahno privezan prisilni iopič, ki jim je bil nadet tako, da telesnih bolečin niso čutile in tudi za zdravje ni bilo škodljivo in da je bila ena udarjena ne na golo telo z nekim malim žičastim bičem. Dotične deklice so prej tudi okna pobijale. Sestre niso storile druzega. kar se dela tudi v deželni poboljševalnici v Lankmvitzu, kjer imajo tudi uveden prisilni jopič. Na nobenem otroku se ni dobilo poškodb. Nekaj obtoženih sester je bilo oproščenih, obsojene so bile lc: prednica na denarno globo 20 K. sestra Klotilda na denarno globo 10 K. a tudi tc dve sestri sta bili oproščeni od cele vrste točk, obsojeni sta bili Ie, ker ie sodnik smatral za verojetno izpoved dveh skrajno izprijenih deklic o prisilnem jopiču, o katerih se jc pa dokazalo, da sta skrajno Iažnjlvi iu da nista bila nič poškodovani. Urednik »Volksblatta« .ie po tej razsodbi zaklical: »Sestri sta po krivici obsojeni! Prepričan sem, da sta sestri nedolžni. Zadeva šc ui končana, ker je prijavljen takoj vsklic proti obsodbi dveh sester in kakor je včerajšnja razprava dokazala, bodeta tudi ti dve sestri pri vzklicni obravnavi oproščeni.
š Kap je zadela g. Antona Goričar, poštarja v Mozirju.
š Poročil se je v Petrovčah gosp. Viktor pl. Šuškovič, c. kr. poštni asistent v Mariboru, z gdčno. Mici pl. Paglianizzl,
š Umrl je v ormoški bolnišnici trgovec in gostilničar gospod Oton Vrbnjak od Sv. Miklavža.
š Shod priredi v nedeljo, dne 6. oktobra, državni poslanec g. Pišek pri Sv. Kunigundi na Pohorju.
š Poročil se je v Gradcu gospod dr. Flo-rijan Kukovec, pravni praktikant pri deželni sodniji v Gradcu, z gdčno. Jelico Sadnikar-javo, hčerko trgovca v Gradcu.
š Grozna nesreča. Dne 15. kimovca se ie zgodila na Zdolah pri Kozjem grozna nesreča. Fantje so streljali iz zarjavele in stare pištole, ki je bila hudo nabasana s svinčenimi zrni. Ker ni dobro gnala, so jo fantje s šibi-cami prižigali in tako je nedeljo za nedeljo pokalo po Zdolah. Tako je tudi ta dan prižgal 161etni fant Jožef Brilaj, veleposestnika sin, ob 11. uri dopoldne. Cev se me je pa raznesla in strel iz obeli cevi pištole je zletel nesrečnemu mladeniču v prsa. Bil je ves opečen in črn. da ga je bilo groza pogledati. Kri mu je tekla iz rane kar curkoma. Prišel je zdravnik iz Podčetrtka, a pomagati mu ni mogel, ker je bilo že vse prepozno. Previden s sv. zakramenti je izdihnil mladenič svojo dušo.
š Veleposestvo Novo Celje slovensko.
Graščino Novo Celje je že kupila parcelacijska banka v Zagrebu in ga bode razprodala med kmete. Nekateri časopisi so našo vest preklicali kot prezgodnjo. Le poslopja si lastnik, stari grof Salm, pridrži.
š Ustrelil se je v Mariboru 25. t. m. častniški sluga Jožef VVagner 47. pešpolka. Samomorilec ie prosil, da bi smel nazaj k svoji stotniji, a mu tega niso dovolili. Njegov gospod, polkovnik Mildner, ni vedel o slugini želji ničesar.
š Pomiloščenje. Cesar je pomilostil v Mariboru na smrt obsojena brata Poredoš, ki sta usmrtila pri Št. Petru letos spomladi Matijo Koromka. Smrtno kazen so izpremenili v dosmrtno, pri Janezu Poredošu pa v osem-najstletno ječo.
š Prodal ie svoja posestva grof Schon-born v Framu g. župniku Mursiču.
š Sevniško graščino je kupil od stotnika Otta Rudolf pl. Zandonatti.
š Mariborski črnovojniki se morajo javiti osebno pri mariborskem magistratu 15., 16., 17. in 18. t. m.
š Nameščen je v Stranicah za nadučitelja g. Ferdinand Bobič, na šolo pri Novi Cerkvi pa g. Henrik Karničnik.
rekah. Nasvetovalo se je dalje tudi, naj se napravijo pri vseh izhodih rdeče svetilke, da sc lahko v prvem hipu ločijo od navadnih električnih luči. Oba zelo umestna nasveta je s človekoljubnega stališča kar najtopleje pozdraviti z nado, da se čimprej tudi vres-ničita.
Ij Tatinski bolnik. Dne 23. t. m. je ukradel Jakob Vode, ki se ie zdravil na kirurgič-nem oddelku v dež. bolnišnici, svojemu so-bolniku Jožefu Zganku izpod vzglavja denarnico, v kateri je imel nekaj čez 8 kron denarja. O tem je bila obveščena policija, ki je Vodeta včeraj, ko je zapustil bolnišnico are-tovala. Pri sebi je imel samo še 5 kron, drugo je bil pa že zakupil. Vode .ie že pred tremi leti. ko je bil v deželni bolnišnici, ukradel nekemu sobolniku srebrno tobačnico.
lj Pretenje prislljenca. Leopold Feyrer iz Št. Jurija, zdaj korigend tukajšnje prisilne delavnice, je vzlic svojim 17. letom dokaj nasilen človek. Bil je zaradi enakega zločina že enkrat kaznovan. Najbolj ga je jezilo to, da ga niso uvrstili med odraščene prisiljence, da bi mogel potem lahko tobak pušiti. Dne 30. junija t. I. je dobil zaradi neke neubogljivosti disciplinarnim potom 3 dni zapora. To ga je še bolj razljutilo. Ko mu je paznik prinesel hrano v zapor, zapretil je, da bo prisilno delavnico zažgal. Cez dva dni ie zopet pazniku zagrozil, da ga bo zabodel, ter da mora izvršiti umor. Te grožnje ponovil je celo pri raportu vodji v obraz. Sodišče mu je priznalo za kazen eno leto težke ječe.
Razne stvari.
Ljubljanske novice.
lj Osebne vesti. G. Milan Paternoster, asistent pri dež. plačilnem uradu, je imenovan za oficijala dež. plačilnega urada v Trstu. G. Riliard Debelak je imenovan za davčnega oskrbnika v Senožečah, g. Rudolf Rottcr v Rudolfovem je postal davčni oiicijal istotam.
lj Koncert svetovnoslavnega umetnika .laroslava Kociana bo v sredo, dne 2. okto bra 1907. zvečer ob 8. uri, v veliki dvorani hotela »Union«. Sodeluje pianist gospod Fran Veselsky. Spored: 1. Peter Iljič Čajkovski: Koncert za gosli, op. 35. Svira g. Jaroslav Ko-cian. 2. a) Ncšvera: Screnada: b) A. Dvorak: Humoreska; c) F. Veselsky: Staccato-Etuda. Svira g. Fr. Veselsky. 3. J. Kocian: Tri karakteristične skladbe za gosli, op. 18. a) Meditacija »Na večer«; b) Intermezzo pittores-que (slikovit intermezzo); c) Hymne an prin temps (himna na pomlad). Svira g. Jaroslav Kocian. 5. F. Veselsky: Češka fantazija za klavir. Svira g. Fr. Veselsky. 6. J. Kocian: »Old Folks at Hame«. Spomin na Ameriko. Introdukcija. tema iu varijacije. Svira g. Jaroslav Kocian. — Začetek točno ob 8. uri. — Sedeži po 1. 2 in 3 krone, stojišča po 80 h za dijake po 40 h se dobivajo v trafiki gospe Cešarkove v Šelenburgovili ulicah in na večer koncerta pri blagajni.
lj Restavracijo pri Maliču je prevzel na mestu odišlega g. Koiserja restavrater g. Eder iz kazine.
lj Nagla smrt. Včeraj popoldne je na Plavčevem dvorišču na Starem trgu št. ,30 nenadoma umri tamošnji hišnik France Peč-nik. Zadela ga je kap.
Ij Tifus. Uradno se razglaša, da v Ljub liani ni nobenega slučaja tifusa.
lj Prezidava hiše. Tik dolenjskega mostu stoječo, od g. Luke Gradišarja kupljeno hišo, preziduje g. Herman Cešnovar, ker namerava v njej otvoriti v kratkem špecerijsko trgovino.
li Umrla je hišna posestnica gospa Helena Tcrkal, stara 85 let. Svetila ii večna luč!
li Prememba posesti. Hišo I. Schafferjevih dedičev ua Gledališkem trgu št. 5 je kupil za 80.000 K restavrater Peter Krisch. ki jo namerava nekoliko prezidati in spraviti z bližnjo okolico v soglasje.
li Vstop letošnjih novincev. Novinci redne vojske, vojne mornarice in deželne hrambe se imajo predstaviti dne 15. oziroma 16. ok tobra pri pristojnem okrajnem dopolnilnem poveljstvu ob 7. zjutraj v svrho nastopa ak tivne službe. Enoletni prostovoljci pa nastopijo svoje službovanje direktno pri svojih polkih žc I. oktobra. V slučaju, da bi kak spomladi v vojake potrjeni mladenič ne dobil pravočasno pozivnice, je dolžan da sc izogne zlim posledicam tudi brez pozivnice zglasiti se za aktivno službovanje, na kar se novinci s povdarkom opozarjajo. Nadomestni rezervisti so dne 3. oktobra vpoklicani.
lj Letošnji komisijonalni ogled v tukajšnjem deželnem gledališču se je vršil pod vodstvom magistralnega policijskega svetnika Ivana Lauterja 18. t. m. ob treh popoldne. Z zadovoljstvom se je konstatovalo, da ie celo poslopje z raznimi napravami in gasilsko pripravo vred izredno dobro ohranjeno, in da povsem odgovarja svojemu namenu. Hkrati se je izrazila želja, da bi bil tudi pri slovenskih predstavah navzoč poseben inšpekcijski zdravnik, da bi bil v slučaju sile takoj pri
Poroka grofice Montignoso z glasovir-skim učiteljem Tosellijem se je izvršila popolnoma natihonia. Grofica se jc pripeljala z ženinom in tremi pričami pred civilni urad. Vpisala se je za Marijo Antoinetto Lujizo grofico Montignoso, nekdanjo avstrijsko nadvojvo-dinjo, staro 37 let, oinožena, ločena žena bivšega prestolonaslednika Friderika Avgusta, sedanjega saškega kralja. Toselli sc je vpisal kot profesor godbe, priči sta bili zakonska Witt in pisatelj Viljem Le Oueux. katerega je obiskala grofica večkrat v njegovi vili pri Florenci. Grofica je krepko podpisala predložene ji spise in ie bila ves čas med ceremonijo vesela in dobre vol.ie. S svojim ženinom se .ie nastanila v čisto priprostem hotelu, kjer niso niti slutili, kdo da je pod imenom Dobois vpisana oseba. Uradnik, ki ju je poročil, je opozoril ženina in nevesto, da je sklenjeni zakon le na Angleškem veljaven. Prisegla sta, da jima ni znan noben, na Angleškem veljavni zakonski zadržek. Dne 25. t. m., ob 9. zvečer sta zapustila zakonska Toselli London in se podala na ženitvanjsko potovanje. Odpotujeta v Italijo, kjer biva princesinja Pia Monika pri materinih prijateljicah. Poroki grofice s Tosellijem se jc upiral najvišji uradnik. Zahteval je ločilne listine, ki bi jih bili morali dobiti iz Italije. Šele na posredovanje odvetnika Witta je došlo poročno dovoljenje in 20 minut nato je bila sklenjena poroka. O saškem kralju je izjavila bivša saška prestolonaslednica: Kralj nc dobi nikdar princesinje Pie Monike. Sklenila sem, da sc omožim ne glede na denarno škodo. Vem, da izgubim od kralja mi priznane dohodke. Kralj bo storil vse, da mi iztrga otroka. A dobii ga ne bo. Javnost ne ve, kakšna krivica se mi je prizadjala zadnja leta. Pet let mi je o.bctal saški dvor, da bom videla svoje otroke. A le enkrat sem videla svoja najstarejša sinova poldrugo uro v navzočnosti dvornih uradnikov. Toselli je bil, predno se jc oženil, pri koncertnih agentih. Ni dvoma, da namerava po vseli evropskih glavnih mestih prirediti koncerte. Spremljevala ga bo njegova žena. Grofica Montignoso je dvignila svoj denar iz banke v Florenci in je oddala svoje ondotno stanovanje. S svojim možem sc namerava nastaniti v Angliji. Draždanski dvor ie dobil 25. t. m. zjutraj brzojavko iz Londona o nameravani grofičini poroki s Tosellijem. Kralj sa jc izjavil brez jeze o zadevi in izjavil, da hoče brezpogojno zagotoviti bodočnost svoji nekdanji ženi. Saški dvor jc baje celo zadovoljen, ker se jc grofica omožila. Toscllijeva ne bo tako zanimala javnosti, kakor jo je ločena žena saškega kralja. Na draž-danskem dvoru pač slabo poznajo senzacije željne judovske časnikarje. »Abendzeitung« v Lipskem piše, da stanuje princesinja Pia Monika v neki florenški vili, ki io straži policija, da bi Toscllijeva ne odvedla princesinje. »Leipziger Ncucste Nachrichtcn« pišejo, da se saški dvor ne bo vmešaval v zadevo. Nekdanja vzgojiteljica princesinje Pic Monike, Guntherjeva, ki stanuje zdaj v Draždanih, pripoveduje, da traja razmerje Tosellijevo z grofico Montignoso žc poldrugo leto. Začetek znanja je romantičen. Nekega dne so vlomili hudodelci v grofičino vilo. Preganjanja vlomilcev se ie udeležil tudi Toselli. ki je videl oh tei priliki prvič grofico in sc ii je znal nato približali. Draždanska policija je zadržala vse brzojavne častitke grofičinih prijateljev, češ, da brzojavke neposredno žalijo saškega kralja. Svojemu nekdanjemu pravnemu zastopniku v Draždanih, dr. Hacherju, ie brzojavila Montegnoso: »Konečno sem našla svojo srečo. Upam, da bom imela zdaj mir pred draž-danskimi poizvedbami.« »Lokalunzeiger« poroča, da saški dvor o noroki Montignosove šc ni uradno obveščen. Ce se to ne zgodi do 27,. ima državno ministrstvo skupno sejo, v kateri se pečajo z vprašanjem o apanaži in pa o izročitvi princesinje Pije Monike.
Znanstvo In umetnost.
* Za slovenske citrarje. G. L. Schuent-ner, knjigotržec v Ljubljani, jc izdal »Poduk v igranju na citrah«, sestavil Fran Sal. Koželj-ski. IV. zvezek 3 K 40 vin. Celo delo (4 zvezki) broširano 10 K. celo delo elegantno v platno vezano 12 K. — V isti založbi je izšlo: »Slovenski citrar«, zbirka kompozicij in pre-
vodov za citre štev. 3. Fran Sal. Koželjski. »Nevesta«, fantazija po narodnem motivu. Cena 1 K. — Stev. 4. Fran Sal. Koželjski: »Vse mine«, transkripcija po Ipavčeveni na-pevu. Cena 1 K. — Stev 5. Fran Sal. Koželjski: »Po jezeru«, transkripcija po narodnem napevu za dvoje citer. Cena 1 K 60 vin.
* Nova, duhovnikom prepotrebna knjiga je ravnokar izšla pod naslovom: »W a s soli der K 1 e r u s ti b e r W e r t p a p i e r e, S p a r k a s s e n, B a n k e n und B o r s e w i s s e n ?« Zusamrnengestellt v. Dr. Alois Schmoger. — Kot oskrbnik cerkvenega premoženja, kot voditelj društev, hranilnic itd., ima duhovnik vedno opravek z vrednostnimi papirji; žnpijani iščejo nasvetov, V družbi se govori o akcijah, obligacijah, o borzi, banki itd., za vse slučaje da knjiga, ne preobširna, a zelo jasna in temeljita pojasnila. Knjiga se dobi v »Katoliški Bukvami« v L. j u b-1 j a n i in velja vezana 3 krone.
VELIKE POVODNJI NA ŠPANSKEM.
Guverner v Malagi poroča ministrstvu: Utonilo je v Velez Benamayori 23 oseb z županom, v Collmaru pa 17 oseb. Ustavljen je železniški in drugi promet. Ker se boje epidemije, hitro odstranjujejo nanošeno šuto.
Telefonska In brzojavna poročila.
RUMUNSKI KRALJ NA DUNAJU.
Dunaj, 27. sept. Rumunski kralj je imel včeraj li's urni pogovor z Aerenthalom, nato se je vrnil s kraljico, ki se je nekoliko prej pripeljala na Dunaj, v Bukarešt.
RUSKO-ANGLEŠKA POGODBA.
(Glej drugi č-lanek.)
Dunaj, 27. sept. Besedilo rusko-angle-ške pogodbe so dobile v torek vlade na Dunaju. Berolinu, Madridu, Carigradu, Rimu. Za Ameriko, Kitajsko In Japonsko je bilo besedilo dostavljeno dotičnim poslanikom NIŽJEAVSTRIJSKA VOLIVNA REFORMA SPREJETA.
Dunaj, 27. sept. Deželnozborska volivna reforma je bila v deželnem zboru sprejeta z dodatnim predlogom, naj se zviša število poslancev za provincialna mesta in kmečke občine za pet. število poslancev iz splošne kurije pa za deset.
ISTRSKA VOLIVNA REFORMA.
Trst, 27. sept. Pri istrskem deželnem glavarju Rizzi se je oglasila deputacija socialnih demokratov, da protestira proti načrtu volivne reforme. Socialisti hočejo, da se pomnožijo mandati iz splošne kurije in zasl-gura delavstvu v Pulju en mandat. Seveda so bili prijazno sprejeti in prijazno odslovljeni. VOLIVNA REFORMA ZA GALIŠKI DEŽELNI ZBOR.
L v o v , 27. sept. Konzervativci, ki imajo v deželnem zboru ogromno večino, so odobrili volivnoreformni načrt Bobrzynskega. Po tem načrtu, bi deželni zbor bil sestavljen iz 216 članov, od katerih bi se 102 izvolilo na podlagi splošne volivne pravice. V splošni kuriji je volivna pravica pluralna, 1 glas imajo 24letni volivci, dva glasa 35letni oženjenci in vdovci, 3 glasove pa tisti, ki so absolvirali srednje šole. Izmed teh 102 mandatov je 28 mestnih in 74 kmečkih.
MAROKO.
Pariz, 27. sept. Došlo je poročilo, da so se nadalini štiri rodovi udali.
GROFICA MONTIGNOSO.
Florenca, 27. sept. Tudi tukajšnjo aristokratsko družbo je civilna poroka grofice Montignoso jako presenetila. Sedaj se čuje, da je pred odhodom izjavila neki prijateljici, da bo Tosellija poročila, ali pa umrla. Listi prinašajo podrobnosti o ljubavnem romanu.
Draždane, 27 .sept. Danes ponoči se je v zadevi grofice Montignoso vršil ministrski svet pod kraljevim predsedstvom. Sklenilo se je, da se grofici Montignoso v kratkem odvzame princezinjo Pijo Monico, a da se go-spej Toselli še pusti njeno apanažo.
Pariz, 27. sept. Zakonska Toselli stanujeta v Parizu v priprostem hotelu. Toselli se poganja, da bi se v Parizu izvajala neka njegova simfonija.
Proda se
dobro ohranjena
2194 2-1
pisalna oprava
pod jako ugodnimi pogoji.
Egidij Jeglič, Glince štev. 20.
Zahirala.
Elizabeta Rozman izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo v imenu svojem in v imenu svojih otrok za vse povodom smrti svojega ljubega snproga gospoda
Franceta Rozmana
hiSneja posestnik«
tako številno izražena sočutja ter za krasne vence kakor tudi mnogobrojno sprtmstvo k zadnjemu počitku.
Osobito se še zahvaljujem preč. g župniku Ivanu Verhovniku za njegovo ljubeznivo naklonjenost in čast. gosp. kaplanu Viktorju Kiichlerju za obiske in tolažbe v bolezni.	2204
Ljubljana, 27. sept. 1907.
Katoliška bukvama v Ljubljani
1985 10—9
trsi
H
Vsem prijateljem in znancem naznanjam, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k sebi pre-častitega gospoda
Leonarda Zupana
bivšega kaplana v Tržiču
danes dne 26. t. m. po dolgi in mučni bolezni, previdenega s sv. zakramenti v starosti 34 let.
Pogreb bo v Kropi v soboto zjutraj ob 9. uri.
Kropa, 26. septembra 1907.
Franc Hoenigman
župnik.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti.
flajbol/. hosm. Zobo-iistil. sred-	—
stvo
Izdelovatelj &. Seydl "Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7

(poleg stolne cerkve)
si usoja naznaniti, da je svoje prodajalniške prostore zelo razširila, krasno uredila in ima tudi
šolske knjise
za vse šole v najnovejših apro-biranih izdajah vedno v zalogi.
Na razpolago ima tudi razne učne pripomočke, n. pr. Sohulmann-ove in Freund -ove dobre prestave in izvrstne prepereoije za latinske in grške klasike (Cicero, Livij, Ovid, Salust; Herodot, Homer, Ksenofont i. dr.) Dobe se vsi deli, ki se jemljejo v šoli, tudi v posameznih zvezkih po 60 vin.; dobrodošli bodo posebno peto-, šesto- in sedmošolcem.
Staro

železo
baker, svineo in mednino plačuje po najvišjih cenah ^zr^^zrr
wsr Fr. Stupica 'Vm
v Ljubljani, Marija Terezije cesta št. 1 in Valvazorjev trg št. 6 718 7
Izurjene	$
šivilje za slamnike
za trajno, dobro plačano delo sprejme tovarna za damske slamnike Siegfrid Orn-stein, Dunaj 6, Theobald-
gasse štev. 13. 2i83 6-2 g
Zelo praktične
2195 3-1
lfajenca
za mesarsko obrt, iz dobre hiše, sprejmem takoj. —
Ivan Zrimec,
gostilničar in mesar, Bled.
V najem se odda za 7 let.
Prodajalna, polje in travniki spadajoči k hiši št. 30 v Dravljah vulgo „Pri Sojerju". Javna dražba se bode vršila v nedeljo	2202 1-1
29. sept. 1907 ob 4. uri popoldan
na licu mesta
„Pri Sojerju" št. 30 v Dravljah.
Pojasnila se dobijo pri podpisanem županstvu.
Županstvo občine Zgornja Šiška,
dne 26. septembra 1907.
Fran Zakotnik,
župan.
obleke za dijake
priporočata po najnižjih cenah
2014 6—t
mr
Gričar & Mejač
Prešernove ulice 9, Ljubljana, Prešernove ulice 9.
IvanPotilesnikml.
LJubljana - - - stari trs iteu. 10
m
Priporoča svojo
trgovino s klobuki In.ieoljl
mMmm
.v>> V. .v> .V>

Uelika zaloga
CD *
Solidno blaso
GD
Zmerne cene
Podružnica s v Spljetu. s
Delniška glavnioai i i K 2.000.000. i i
Uubljnnslia kreditno banko o Ljubljani, »me mite sn z:::
priporoča promese na Tiske srečke za žrebanje I. oktobra a K 7- —
glavni dobitek K 180.1000
»
sprejema vloge na knjižioe in tekoči ciiun ter je obrestuje od dne vloge do J5 I Q
-dne vzdiga po ^ 2
O.
Podružnica s v Celovcu, a
i Rezervni fond i i i i K 200.000. c b i

Podružnice:
Praga i mtnlalnlc.ml: Orabtn 21, Mala itran, Mos! .lic« IT, Badan, Brno, ' "	C (tik a Eamaltt, lorankl Zambsrf, ISdltng, flori JIHa, Plača,
Usika Lipa, I IMtara Id Llberec.
Menjalnic« na DnnaJu:
I. Wallitllt 10, II. Tabarilraiit 4, III. UnfargaiM 77 (»gal Rtnovt(a), III. L8-vrngissr 37, IV Wl«dnrr Haaplilranc 12, V ScbBnbranntrilraiic 88 a, VI Uamprndorfrr.tr. 1», VII. Marlablltrilraiit 7«, VIII. Lcrcbrnfildtr.lrim 13], IX Alirrrtra.it S2, X. PaTarlltoiIrarit 99, XVIII. WlbrlD(irilraiat 19,
XIX. riAMInerr h.nnlflr. 11. xi*. Hi.rtttr.Mr »7.
«cinjalnl6na delniška družba « 150-123
M E R C U R"
Dunaj, L, Wollzeile 10,
Akfr kapital K 30,000.000. Koaer *aklad K 8 500.000

Majkalantnejši
MT nakup in prodaja
VMh vrat rent, driavnih papirjov, akcij, prioritet, lastavnic, sračk, deviz, valut in denarja.
wr Zamenjava in eskomptiranje
liirubanib »stavnic ln obligacij, srečk in kuponov