m
PRIHORSkI dnevnik
glasilo osvobodilne fronte slovenskega naroda za tržaško ozemlje
!?t0 X. . Ste
v- 252 (2871)
poštnina plačana * gotovini
Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 23. oktobra 1954
Prvi boječ poskhts priznanja včerajšnje «Unita»: •MOŽNO JE, DA SO SE V BOHBI PROTI TITOVCEM V POLEMIKI STORILE NAPAKE«.
AH bodo tudi Jutri pisali, da je bila na primer napaka, da so poleg tega boječega poskusa priznanja, ponovno storili napako, ker so nadaljevali x lažmi, klevetami, zmerjanjem in žaljivkami? Zakaj ne povedo, katere so te napake? Kdo Jim še verjame?
Cena 20 lir
»HODNA NEMČIJA SPREJETA V NATO KgSARJE OVIRA PODPIS SPORAZUMOV
n9Poveda«/** j***trski predsednik Mentfes France je napovedal, da ne bo na današnji že 0 Posarju - A^/VeSn°Sii podpisal nobenega sporazuma, še ne bo sporazuma z Nemčijo enauer je včeraj kot opazovalec že prisostvoval seji atlantskega sveta
Z VČERAJŠNJE PRAŠKOVIČEVE TISKOVNE KONFERENCE
pARlz 22
sCu S1 Nemči* £
»atrov o „!nh zunanjih mi-*Uv«ren0sti jenHa’ltvi nemške P« sklenil	at'antski
*2>«jo v atLnfv1' Zah°dno "“nji kratki -S i pakt- Da' je nri * 3l atlantskega Cler Adenaue^S že kan-Pstovalec CTt'rt2aenkrat kot f »veta p-ac*W ure pred se-
J,nii ministri S3 sestali zu-line Nemčr Francije. Za-j*.	Velike Brita-
Protokol" l0k°nčno odo-C1lskega rej, koncu okupa-t»Miki in ™a v bonnski re-u®ente. Priložene do-
J‘U°doseŽenrrn2UmOV' ki 50
?«Wh, je Li Panskih se-*lri.ob 16.3oU NPaPovedan za
h' ali b°
' ker J«
'liVil  ranče no-
> kot nLP°Sarskega vpra-
1'• «« bo dr,	Pa	gOto-
' k« ieM»j res Pri^-avd rešiti. ??es'Prance
^mente » da podp^ M« adu s temenu ?rancije. ;'ei>des-pran m stališčem je
fe1 pp5plCenadants za °d‘
en> doknm nekem manj Zdai so
d°s*Eel i napori. da
= )U <io jutri t aZUm 0 Vat lUtrisn,Bo. _1pol(
fnnenju «načelen ustni
bf p°° franco >ga popoldna~ Sorg>ClCOSlCem
- :	je	m>1
te
. Kot
triPojavil""'"' P°sredovalec ?m«ter la angleški
fe«"
H*? &*»'"v™s;
^en«,LkIepdes-FranceT”
sta* sl nfa vežerJ°- Po verni,- predseHra,ncoski ministr-^ kanci«% in .zahodno-v ,1'mi S0(.5, s svojimi naj-1, dajo snK VC1 umaknila vn,1 p°gajani^°Ain nadaljevanem 0 an& Mn,ogo se g0" PreVažrtu ki ? kompromis-
“"ložil	da Ea le EHpn
ga je Eden
ujejo. ang3eake strani to
izbili S^i atlantskega JdiiUo „ izdano nasledil vet T, Poročilo-Ufc* 5« 1^7 atlantskega t,1 PO'd nrea5 danes v Pa-H^aijega?dst.vom grškega n.L *?nwtra Btefa-
zunanj, , drža
a., -• or,. . ln obrambni Urejali c av clanic, so raz-
VeLb°tineoa‘"-,,‘ona za varnost
tu « er,otn0.tVeia in za čim
*ke aln° se r» E‘vroPe v okvi-
vseirSkuPnosta2Vv3a\ože atlant-L. m ir-. «1. isvet je pred-
lj&“sa m” “unist ^SU'zunannJ1,i_ki -so se Je
S«.
Don,Vprašanjih, ki so . °bodri? ^mbna 70 trorn/Mt +
iveta t Evr azvija
m*
hi lite 6v nemšk poP°lno pri-ism 0s‘alim e,zvezne rePU-sltur ln nemri,Z odrum deže-
4tni obS1 Prispevek k rler i*	Na	vabll°
i vri ljo° ^vale PrlS°StV0Val
tere!,Sl skleUp8,°tf)vi'’ da spada-ltr. nce ir P_ londonske kan-
'ieVetpredstanvnS,-vdnjlil sestan-die . k držav kov štirih in bo aiP1°šne teX okvir ene sa-?d»v‘ dePoSrednVre',.k‘,posred-
birradlanSdpp zanima vse
NATO
m ki je
etla-.zarad
svegu predlozena M ^ z zariJ M* ^vet je to ^.t^veščen V?^stvom sp
I*?U|
Je bil
Zn^diU >
‘ b'rancij^n3l^ ministrov
spre-o spo-
'Osko 0 Preneh V.ellke Bri-»dblj^ režima v^zvezni^rei
i'ed o in„M nadalj
štirih0 !P«aaim le °bve-razšprotukoloT ^ basedilu *eljstzs‘rjaj0 organi kreP‘J°
°Vli. p0gOdbe , ZaC1J0 bru' 'n L"0- s°delo'va3' b° Zag0' ‘d o ?Ske zvern 36 ItallJe kUinr besediiu Zne, republike,
švetPnrmh d°:
’ zado-
pt0tokoi pristal
spora-
določila
'ejoki pogodbPiriV°Žiepik bru-
syet Pnstojnošti ,,or se ti’
SvU drugih nhi	ega
je nart»?■	NA'
?k( zv spreie? 36 z zado' rs io?Zne vlado lZ3av° nem-fovan954 v l de. °d 3. okto-ranr a30o° iziav 'n od-°b ;0 .J* in Vehw vlad. ZDA dejst,.. Priložnr-.: e . Britanije
** ^^•.'VSgS
predstavni-
Ž&EPICHE
ki. držav podpisnic atlantskega pakta pridružili izjavi treh držav.
Svet je odobril resolucijo, ki naj okrepi sedanji sistem evropske kolektivne obrambe, zlasti s povečanjem pooblastil vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi. Odobril je protokol, ki bo priložen atlantskemu paktu in ki vabi Nemško zvezno republiko, naj vstopi v NATO. Ta protokol bo podpisalo jutri 14 zunanjih ministrov, veljati pa bo začel, ko bodo vse države članice NATO prijavile svoj pristanek vladi ZDA, ko bodo vsi ratifikacijski instrumenti protokolov, ki spreminjajo in spopolnjujejo bruseljsko pogodbo. deponirani pri belgijski vladi, in ko bodo vsi ratifikacijski instrumenti o konvenciji o navzočnosti tujih čet v Nemški zvezni republiki položeni pri vladi Nemške zvezne republike.
Svet je poslušal tudi izjavo italijanskega zunanjega ministra o davnem sporazumu o Trstu; minister je poudaril važnost tega sporazuma z a-tlantskega in evropskega stališča. Svet se je sklenil ponovno sestati okoli 15. decembra.«
Končno pravi poročilo še, da je potrebno na vseh področjih doseči čim tesnejšo sodelovanje med Zahodnoevropsko zvezo in atlantsko organizacij o.
Besedila odobrenih dokumentov bodo objavljena jutri po podpisu.
V drugem delu seje atlantskega sveta je Adenauer obvestil navzoče, da ne želi bonnska republika vstopiti v NATO. Vendar se nemški predstavniki ne bodo udeleževali prihodnjih sej atlantskih organizmov, dokler ne bo izvršena ratifikacija vseh dokumentov.
V Washmgtonu so medtem sporočili, da bo francoski ministrski predsednik Mendes-France sredi novembra obiskal ZDA in ca bo 18. novembra gost kanclerja Adenauerja pri nekem banketu. Deset dni kasneje bo v Wa-shingtonu zahodnonemški kancler Adenauer.
Na današnji seji francoske vlade, ki je trajala dve uri in pol (Mendes-France je zaradi nje prišel s precejšnjo zamudo na kosilo, ki ga je sam priredil Edenu, Pearsonu in Bechu) je vlada, kot pravi uradno poročilo, soglasno odobrila delo ministrskega predsednika na konferencah v Parizu in pri pogajanjih z Nemčijo o Posarju. Na seji je Mendes-France govoril predvsem o težavah, ki so nastale pri pogajanjih o Posarju.
V razgovoru i novinarji je Mendes-France dejal, da so se njegovi razgovori z Adenauerjem začeli v torek v zelo ugodnem ozračju, da pa je kasneje, zlasti v zadnjih 24 urah. A.denauer zaostril svoje stališče, kar je ustva-lilo nove težave; Adenauer je sprožil tudi nova vprašanja, o katerih pcprej niso govorili. Mendes-France je tudi dejal, da je pristal na važne koncesije, ki so jih nekateri člani vlade kritizirali. Novinarjem je Mendes-France tudi poudaril, da jutri ne oo podpisal nobenega dokumenta, ce ne bo dosežen sporazum o Posarju, in to tudi zaradi razpoloženja v francoskem parlamentu.
Kot zatrjujejo, je Adenauer predlagal, naj se v Posarju izvede referendum najkasneje leto dni po podpisu pariških sporazumov, medtem pa naj bi se izvedle nove volitve s sodelovanjem Nemčiji naklonjenih jiosarskih strank. Adenauer je nadalje predlagal skupno francosko-nemško u-pravo nad Posarjem, ki se zdi Franciji težko sprejemljiva.
Kancler Adenauer je imel danes predpoldne daljši razgovor s socialnodemokratskim voditeljem Ollenhauerjem, ki so ga spremljali podpredsednik parlamentarne socialnodemokratske skupine Schmid.
urVtdenec. za zunanjo politiko VVehner in izvedenec za po-sarsko vprašanje Mommer.
V Bonnu pa je predstavnik socialnodemokratske stranke izjavil, da pariški sporazumi ne dajejo Nemčiji popolne suve-tenosti, temveč samo «večjo avtonomijo«. Nadalje, je dejal socialnodemokratski predstavnik. ni treba zanemariti P it?ed'C' k- 3'k 'oodo imeli pariški sklepi za sovjetsko cono.
Mendčs-France pojde v Washington
WASHINGTON, 22. — Pred-staynik Bele hiše je danes izjavil. da bo francoski vladni predsednik Mendes-France prišel v Washington v novembru na vsaj dvodnevni obisk. 18. novembra se bo udeležil uradnega kosila, ki ga bo priredil predsednik Eisenhower. Predstavnik je dodal, da bo Mendes-France obiskal Kanado od 14. do 17. novembra.
Mendes-France in italijanski zunanji minister Martino se pozdravljata v palači Chaillot v Parizu maio pred začetkom seje devetih.
Pnst/etovanja v zvezi s sporazumem n Trstu med I/eiebitom, Gregoričem in Zemljakom
Najaktualnejša vprašanja so: 1. ureditev meje, 2. sporazum o prosti luki in 3. vprašanja, ki izhajajo iz mirovne pogodbe - Draškovič: Vesti o potovanju maršala Tita v Washington in Moskvo so neutemeljene
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — «V tem tednu je bilo v državnem tajništvu za zunanje zadeve več posvetovanj o vprašanjih, ki izhajajo iz sporazuma o Trstu in o možnostih razvoja bodočih odnosov in tesnega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v novih pogojih. Tem posvetovanjem prisostvujejo jugoslovanski veleposlanik v Londonu dr. Vladimir Velebit, jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič, prisostvoval pa jim bo tudi šef jugoslovanske gospodarske delegacije v Trstu prof. Jože Zem-ljakn. Tako je Izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Branko Draškovič.
V Italiji se nadal|u|e polemika o pomenu pretepa v parlamentu
Dogodek v poslanski zbornici je razkril nevarnost desničarske reakcije, ki jo politika KPI objektivno podpira - Dvoumna vloga Fanta-uijevega demokrisfjanskega vodstva - Hcelba bo obiskal Washington?
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Nad rimskim političnim življenjem šp vedno visi senca nedavnega pretepa v poslanski zbornici. Pretep sam je pravzaprav že pozabljen, razen kolikor ga ne preiskuje predsednik zbornice Gronchi. rane so se zacelile in buške uplahnile, ostal pa je vtis dogodka kot simptoma in tudi simbola določenega političnega položaja. Zdi se, da je pretep, ki so ga z združenimi močmi izzvali To-gni in kominformisti, nekako sprostil sile, ki so se poprej pripravljale v ozadju, in bolj jasno razkril tendence, ki so se skrivale pod navidezno stabilnostjo Scelbove vlade.
Skoraj vsi današnji listi pišejo o tem, da je treba zaščititi ((demokratični red«, le da si na raznih straneh različno zamišljajo nevarnost, ki temu redu grozi. V glavnem so napadi seveda naperjeni proti kominformistom, nekateri pa očitajo tudi fašistom, da so se jim pridružili v provokaciji. Kominformisti pa dolžijo demokristjane, da pripravljajo preorientacijo na desno in da so sprovocirali pretep, da bi jim ta manever laže uspel in da bi obenem z upravnimi in zakonskimi ukrepi lahko ostreje pritisnili na levo opozicije.
«Unita» piše že tri dni, da je šlo pri Tognijevem nastopu, ki je incident sprožil, ne le za premišljeno, temveč tudi z demokristjanskim vodstvom dogovorjeno provokacijo. Logičen sklep iz vsega, če naj verjamemo, bi bil, da so se pustili poslanci KRI in PSI na najbolj bedast način sprovocirati in speljati na led Hudobni jeziki pripominjajo, da utegne biti vzrok te ((neprevidnosti« Togliattijeva influenca, zaradi katere je skupina KPI v zbornici ostala prav tisti dan brez voditelja.
Vodstvo demokristjanske stranke je danes izdalo kar dve poročili, ki zanikujeta trditve kominformističnega tiska o protestnih brzojavkah, ki da jih demokristjanske o-snovne organizacije pošiljajo osrednjemu vodstvu »zaradi sokrivde pri Tognijevi provokaciji«, in da se je Fanfani razgovarjal s Tognijem in z njim skupaj pripravljal nove manevre. Demokristjanske vodstvo trdi, da je dobilo sa-
mo dve brzojavki iz zakotnih krajev, ki obe izražata solidarnost s Tognijem, in pismo demokristjanskih delavcev iz tovarne Pignone v Florenci, ki zahtevajo ((eksemplarično kazen za nevredne predstavnike ljudstva zaradi njihovega nedostojnega vedenja« in obžalujejo «nedosto.ine prizore. ki so jih povzročili kom-informistični poslanci«.
Res pa je, da se tudi nekaterim sredinskim listom, na primer turinski »Stampi«, zdj vedenje Fanfanijevega demokristjanskega vodstva dvoumno in sumljivo. Zdi se, da gre Fanfaniju predvsem za njegove osebne načrte klerikalne vlade, ki vznemirjajo tudi liberalne, socialnodemokratske in republikanske kroge, čeprav na drugi, strani Saragatovo vodstvo PSDI vneto sekundira demokrist-
ki se vleče že več mesecev, je danes nastopil guverner Banca dTtalia dr. Donato Me-nichella. Njegove izpovedi v glavnem potrjujejo tezo odvetnikov obtoženih 146 tihotapcev z valuto, da so odgovorne oblasti vedele za njihove operacije, pa jih niso preprečile, temveč v neki meri celo dopuščale.
A. P.
Martino pri DuSiesu
Italijanski zunanji minister je obvestil atlantski svet o ureditvi tržaškega vprašanja
je nato omenil ugodni sprejem sporazuma s sovjetske strani in dejal, da to dokazuje, da je ((atlantska metoda dobra«. Končno se je Martino zahvalil francoski, angleški in ameriški vladi za njihovo pomoč, ki so jo dale Italiji v tržaškem vprašanju in za posredovanje v zaključni fazi pogajanj.
Martino je dal v Parizu tudi dva intervjuja. V intervjuju z agencijo »France Pres-se» govori predvsem o fran-cosko-italijanskih odnosih in izraža željo po še tesnejšem sodelovanju- O isti temi govori tudi Martinov intervju z listom «L’Information».
PARIZ, 22.	— Italijanski
zunanji minister Martino je imel danes predpoldne razgovor z ameriškim državnim tajnikom Fosterom Dullesom. janskemu^tališču ^Turhiška! Jp razgovoru niso znane po-«Stampa» zahteva »reformo. rp n dSanašnji seji atlantske-politične mora e in običajev, Na “ je Martino uradno da se skrajna levica in fkraJ' obvestil svet o ureditvi tr-na desnica končno postuvita °pves«1 ašanja in govoril
s hrbtom ob z,d«.	*p0mSnuSporazuma v okvi-
Demokristjansko glasilo «11! ru evropskih vprašanj.
Popolo» pa pravi, da je tre-!
ba preprečiti, da bi se «po-{ -""••)con"čai ostro nesoglas-novili napadi na civilizirano ] Tazum _____________________________ med
sožitje, ki kažejo skoraj brezbrambnost demokratičnega reda«. Glasilo demokristjanske stranke nadaljuje, da je mogoče «degeneriranje v nasilje preprečiti samo s strogim delovanjem ustanov, ki jih določa ustava v obrambo svobode vsakega državljana«.
Tudi socialdemokratska «Giustizia» pravi, da pripada vladi naloga, da prisili rogo-vileže k spoštovanju zakonov; «to spoštovanje ne bo vsiljeno samo komunistom, temveč vsem onim, ki se poslužujejo nasilja kot sredstva politične borbe in kljub navideznemu nasprotju skupno z njimi ogrožajo zakon in avtoriteto demokratične države,« pravi glasilo PSDI.
Medtem se od včeraj po-
Martino je dejal, da je spo-:um končal ostro nesoglas-n,, je in nevarno napetost med Italijo in Jugoslavijo, ki je,
kot je dejal, slabila tud tlantsko zavezništvo. Nadalje dokazuje sporazum, je rekel Martino, da ni spora, pa naj bo še tako resen, ki ga ne bi bilo mogoče rešiti ali praktično urediti, če je na obeh straneh iskrena dobra volja. Dodal je, da Italiji ta dobra volja nikoli ni manjkala in da je sprejela sporazum kljub žrtvam, ki da so bile «neizbežne za vzpostavitev mirnejšega sožitja med narodnostnimi skupinami, ki žive v obeh conah Tržaškega ozemlja.« Ce bo to sožitje zagotovljeno, je nadaljeval, bo sporazum, kot želi Italija, odprl pot v novo fazo odnosov med Italijo in Jugoslavijo, kar bo koristilo ne le stabilnosti in miru ob Severnem
Nove aretacije iranskih častnikov
TEHERAN, 22. -- Funkcionarji iranske varnostne službe so izjavili, da je bilo preteklo 1 noč aretiranih v Teheranu drugih 30 članov iranskih oboroženih sil, ki so osumljeni, da pripadajo ((komunistični« stranki. Število aretiranih vojakov znaša sedaj nad 600. V skupini zadnjih 30 aretiranih vojakov je 10 častnikov in 20 kadetov vojaške akademije, ki bi morali čez nekaj dni končati tečaj.
V zvezi z vestmi, da bo komandant vojaške uprave JLA v coni B polk. Stamatovič te dni objavil amnestijo, je Draškovič dobesedno odgovoril:
•Znano mi je, da pristojni krogi proučujejo vprašanje pomilostitve, toda o širini te amnestije ne bi mogel ničesar konkretnega povedati#.
Na vprašanje, ali je rešitev tržaškega vprašanja izboljšala tudi odnose Jugoslavije v Vatikanom. je Draškovič opozoril na eno svojih prejšnjih izjav, ko je dejal, da je rešitev tržaškega vprašanje ustvarila pogoje za izboljšanje in razvoj jugoslovansko italijanskih odnosov v celoti in da je vrsta vprašanj, ki jih je treba rešiti. Pri tem je ugotovil, da tedaj ni govoril o Vatikanu, ki je država zase.
Na vprašanje, ali sodi. da bi dogodek v zvezi z izvedbo zakona o verskih skupnostih lahko vplival na razvoj odnosov z Vatikanom, je Draškovič odgovoril, da zakon o verskih skupnostih ni bil izdan zaradi Vatikana, temveč zaradi katoliških cerkev v Jugoslaviji. Vprašanje odnosov med Jugoslavijo in Vatikanom je popolnoma ločeno vprašanje. V tem pogledu ni prišlo do nobenih sprememb, tako da za enkrat vprašanje obnovitve diplomatskih odnosov z Vatikanom sploh ni aktualno.
Na vprašanje, kako gleda na sporazum o priznanju suverenosti Zahodni Nemčiji, je Draškovič opozoril, da smatra, da je bil ta sporazum sklenjen ob pravem času in da je v skladu s stališčem Jugoslavije o vprašanju nemške oborožitve, stališčem. ki je dobro znano.
Na vprašanje o odnosih z Libanonom je Draškovič dejal, da se razvijajo normalno in celo bolje kot prej. Razne vesti o Jugoslaviji, ki se od časa do časa pojavljajo v določenem delu libanonskega tiska in tiska drugih arabskih držav, So navdahnjene iz inozemstva in razširjajo jih z namenom, da bi se kompromitiral ugled Jugoslavije v arabskih državah. Draškovič je v tej zvezi nadalje ugotovil, da je zadržanje tiska Libanona in ostalih arabskih držav v glavnem dobro razpoloženo do Jugoslavije.
Na vprašanje, kaj je vzrok
stiki med parlamenti treh držav ter da bo verjetno o tem vprašanju razpravljala tudi jugoslovanska zvezna ljudska skupščina, ki bo v ponedeljek spet začela zasedati.
Draškovič je nadalje izjavil, da so vesti nekaterih tujih listov, da bo predsednik republike maršal Tito domnevno obiskal Washington in tudi Moskvo popolnoma izmišljene in neosnovane.
((Razgovori z odgovornimi političnimi činitelji v Beogradu, predvsem predsednikom republike Titom, so me utrdili v prepričanju, da smo na pragu novih dobrih odnosov s sosedno Italijo«, je izjavil, jugoslovanski poslanik v Rimu dr. Pavle Gregorič dopisniku Ju-gopressa.
«Do prepričanje o širokih perspektivah sodeloVanja z Italijo so me napeljali tudi nedavni razgovori s predsednikom italijanske vlade Scelbo in z zunanjim ministrom Martinom. Izjave predsednika republike Tita, predsednika italijanske vlade Scelbe. zunanjega ministra Martina, kakor tudi izjave ostalih političnih o-sebnosti v Jugoslaviji in Italiji dokazujejo, da je sporazum o Trstu ustvaril pogoje, ki omogočajo popolno razumevanje med vladama obeh držav«.
Po besedah dr. Gregoriča vse te izjave in vrste člankov v jugoslovanskem tisku in v dobršnem delu italijanskega tiska, dokazujejo obojestransko dobro voljo, da se odnosi ne samo normalizirajo, temveč tudi razvijajo v dobre sosedske odnose. Zato je mogoče pričakovati, da bosta v kratkem obe strani storili korake za rešitev ostalih nerešenih vprašanj, ki so doslej onemogočala normalizacijo odnosov in da bosta začeli pripravljati takšne aranžmaje, ki bodo omogočili razvoj dobrih medsebojnih odnosov.
Dr. Gregorič je nadalje poudaril. da so trenutno najaktualnejša vprašanja, ki zahtevajo rešitev sledeča:
1. ureditev Cove meje:
2. sporazum o Izkoriščanju tržaškega pristanišča ter
3. rešitev vprašanj, ki izhajajo iz mirovne pogodbe z Italijo.
Nadalje je poslanik Grego-
jugoslovansko kulturo in razmere v Jugoslaviji. V tem pogledu bi veliko pomagala medsebojna izmenjava kulturnih delavcev, novinarjev, znanstvenih in javnih delavcev, gledaliških skupin, kakor tudi prevodi iz jugoslovanske književnosti v italijanščino in obratno.
B. B.
Dulles o pogajanjih s Sovjetsko zvezo
PARIZ, 22. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles je danes izjavil angleškemu zunanjemu ministru Edenu in francoskemu vladnemu predsedniku Mendes-Franceu, da so ZDA pripravljene poizkusiti sleherni diplomatski napor, da se napravi .konec hladni vojni s Sovjetsko zvezo, ko bodo gotove, da bo evropski obrambni sistem ratificiran.
To izjavo je Foster Dulles verjetno dal v zvezi z željo Francije in Anglije, naj bi začeli nova pogajanja s Sovjetsko zvezo za izboljšanje mednarodnih odnosov.
Dulles pa je hkrati odločno zavrnil možnost ((vzporednih pogajanj« z Moskvo, medtem ko vprašanje nemške oborožitve ni še dokončno rešeno.
za zakasnitev ustanovitve bal-1 rič dejal, da obstajajo dobre
kanske posvetovalne skupščine. je Draškovič izjavil, da ne gre za nobeno zakasnitev in da se razgovori o ustanovitvi skupščine dobro razvijajo in da so v tem pogledu stalni
možnosti za široko blagovno izmenjavo z Italijo. Poleg tega je poudaril važnost kulturnega sodelovanje dveh sosednih ljudstev in dejal, da italijanska javnost zelo malo pozna
poldne vztrajno	pojavljajo I Jadranu in v jugovzhodni
govorice, da bo ministrski1 Evropi sploh, temveč tudi predsednik Scelba v začetku
januarja odpotoval na urad ni obisk v Washington. Vabilo mu je baje izročila včeraj med njunim razgovorom veleposlanica Clara Luce.
Na »procesu o milijardah«.
«oni vedno večji obrambni učinkovitosti atlantskega zavezništva, ki jo je imela italijanska vlada vedno pred očmi med pogajanji z Jugoslavijo«.
Italijanski zunanji minister
*k|J bid V&, spokorm->\norie tu"?8:**"* vi-
»e	£ol^niki ,,ProU
borbi "Saki
ni30 Popok s°ki noi ” usak' tL	<n p0le’n‘ki de-
iM,Z,rttjo UQli	ved■
fe«To ‘J*rnUsle’ k‘ H-
Al MORIBONDITOIO E CARNIO»
Sporazum o skupni resoluciji
za nadaljnje razgovore o razorožitvi
Posamezni delegati poudarjajo veliko važnost tega dogodka
NEW YORK. 22, — Ob .za-IJules Moch pa je izjavil, da četku današnje popoldanske današnji sporazum predstav-seje v političnem odboru OZN1 lja sam na sebi važen dogo-
lu<h
> PoL šo d“ °*«buo
K -P°!n' e^Pogreš-
t Od,
Se
V*.. &
»t«.
°j
;4vpSk°e «^Fe4e’*j“v-
let‘0ti ieki 5'Po ji rd,3°
t*’. poč J*eh
v a-
rojili ai ne~™ zadnjih.
či- s,cer -£0rcJ° iz '	nr	le Po«-
nJe f JPvo JJ Ude
vztraja. n,č *0odiio.
se lan' Ud,, zamaa
Ud<‘rce„ ki
<Vu’
kar bi omajalo zloglasno kominformovsko resolucijo. Branijo se predvsem pred ugotovitvami, ki jih je zapisal v svojih zadnjih člankih tovariš Franc Stoka. To-da reveži nimajo drugih argumentov razen žaljivk. Njihovi pristaši pa se z žaljivkami ne zadovoljujejo. Oni zahtevajo, da jim Vidali tista dejstva, ki jih tovariš Sloka v svojih člankih poudarja, obrazloži, predvsem pa, da pove, kako to, da so ta dejstva v nasprotju z zmerjanjem, žaljivkami, psovanjem Predvsem pa, da jim pove, zakaj je prišlo ne samo do normalizacije odnosov med sovjetskim blokom in Jugoslavijo, temveč zakaj se dogaja, da odgovorni voditelji v tem bloku zadnje case govorijo celo o ideoloških zablodah v okviru meja tega sovjetskega bloka, zablodah. ki nimajo z normalizacijo odnosov nobenega direktnega opravita.
Vidaliievi zapeljani pristaši postavljajo celo vrsto vprašanj, na katera jim Vidali ie vedno ni dal odgo.
vora. Oni se ne zadovoljujejo S tem, da Vidali sedaj pljuje na štirideset dni ljudske oblasti v Trstu, da kriči o titovskem nacionalizmu, o titovski mržnji proti italijanskemu ljudstvu, o titovskem zasmehovanju italijanskega odporniškega gibanja, o kozmopolittzmu, o bestialnem nacionalizmu itd., itd. Vidolijevi pristaši dobro vedo. da so vse to laži. Te zapeljane pristaše zanimajo bolj na primer odgovori na sledeča vprašanja;
Zakaj sUnitan še vedno ne objavi druge iz j ave Višinskega v političnem, odboru OZN, V kateri je poudaril, da je «stališče Sovjetske zveze ugodno glede sporazuma o Trstu«, in da ne smatra za potrebno vztrajati v izvajanju mirovne pogodbe?
Zakaj je član madžarskega CK Kovač* izjavil, da so bili številni tovariši obsojeni po nedolžnem in s prepovedanimi metodami? Zakaj je isti Kovacs dejal, da je bila huda napaka m kri-
vica za številne tovariše, ki so trpeli v ječi, čeprav so bili nedolžni? Zakaj se ponovno pojavljajo na vodilnih mestih KP Madžarske številni obsojeni funkcionarji, med njimi zlasti v prvi vrsti sodelavci onega Rajka, ki ga je Vidah zmerjal z najhujšim zločinskem in titovskim plačancem in podobno. Zakaj številni viri napovedujejo celo revizijo procesa proti Rajku?
Ali ima prav ta primer kakšno direktno zvezo z organizacijo odnosov z Jugoslavijo? Zakaj je glasilo KP Madžarske »Szabad Nep» objavilo članek predsednika vlade Imra Naggja, ki ostro kritizira vladanje svojega prednika Rakosgja v zadnjih | petih letih? Zakaj Nagi/ pravi, da je bilo zagrešenih mnogo napak, ker je državo na diktatorski način vodila ena sama oseba, in da morajo člani partije pozabiti ideološke zablode zadnjih let?
Ali niso te napake, ki jih
poudarja Nagy, zgrešene prav na podlagi linije kom-informorske resolucije iz leta 1948? Ali ni bil Rajk obsojen na pr 'lagi iste linije prav te resolucije? Ali ne pomeni to začetek dokončnega pogreba te resolucije, ki je za Vidalija še vedno edina in zveličavna zastava?
Kaj pa ukinitev mešanih satelitsko-sovjetskih družb? Ali ni Jugoslavija prva zahtevala prav v zvezi s pobijanjem zloglasne resolucije, da je treba takšne družbe ukiniti?
Ali ne pomeni ukinitev teh mešanih družb rušenje glavnih temeljev resolucije?
Na ta vprašanja zahtevajo zapeljani Vidalijevi pristaši odgovora! Namesto z odgovori pa jih Vidali hrani s psovkami ali pa kvečjemu s hinavskim brbranjem o nekih napakah v polemiki. Ali bosta Vidali To jo ali Carnio prenehala pisati eprediche al morto Franz Stoka«? Ali pa se bosta proglasila, da sta «moribonda», kakor v resnici sta?
je kanadski delegat sporočil da je Sovjetska zveza sklenila pridružiti se zahodni resoluciji, ki daje navodila za nadaljevanje razgovorov o razorožitvi v pododboru v Londonu.	  .
Sporazum je bil dosežen danes zjutraj po dolgih in težavnih pogajanjih, ki jth J_e vodil kanadski delegat v OZN Paul Martin z Višinskim. Doseženi sporazum spreminja kanadsko resolucijo in daje navodila londonskemu pododboru Vjšinski je vztrajal, naj sa iz besedila črta omemba a-.meriških predlogov glede med-I narodnega nadzorstva. Sporazum je bil dosežen s tem, da je bilo določeno, da bo pododbor v Londonu upošteval vse predloge, vštevši sovjetskega. Tako bo moral pododbor razpravljati o angleško -britanskem predlogu, ki ga je sovjetska zveza sprejela kot podlago za razgovore, in o vseh drugih predlogih, ki so bili stavljeni med razpravo v političnem odboru OZN.
Ameriški delegat James Wadsworth je izrazil zadovoljstvo nad sporazumom. Dodal je. da se ZPA »obvezujejo nadaljevati z napori, da pride do učinkovitega sporazuma o vprašanju razorožitve« Tudi Sir Rierson Dixon je v imenu Velike Britanije izrekel zadovoljstvo in poudaril, je sleherni napor podrejen sistemu, ki se namerava uvesti glede razorožitve, in zlasti učinkovitosti nadzorstvenega sistema, o katerem se bodo dogovorili. Višinski je poudaril, da je resolucija, ki se bo predložila političnemu odboru OZN. prvi skupen dokument, o katerem so se velike države sporazumele po letu 194«. Francoski delegat
dek za razorožitev. »Naj bi današnji dan — je zaključil — pomenil začetek dobe utrditve miru«. Seja je bila nato odložena na ponedeljejc zjutraj.
Glavna skupščina je včeraj razpravljala o mandatu kuo-mintanškega predstavnika in je ponovno potrdila njegov mandat ter zavrnila sprejem pekinškega predstavnika. Indija, Burma, Indonezija, Ju-
goslavija in Švedska so glasovale proti ratifikaciji poverilnic kuomintanškega predstavnika, medtem ko sta se Danska in Norveška vzdržali.
Dalje je skupščina ponovno odložila sprejem na dnevni red dveh kitajskih protestov, ki jih je predložila sovjetska delegacija, in sicer: 1. »Napadalna dejanja proti ljudski kitajski republiki in neposredna odgovornost ameriške vojne mornarice«, 2. «Kršitev svobode plovbe v Kitajskem morju«.
Francoski socialisti bodo stopili v vlado?
PARIZ, 22. — Po povabilu predsednika francoske vlade socialistom, naj stopijo v vlado, in odgovoru socialističnega vodstva, da se želi seznaniti s podrobnostmi vladnega gospodarsko-socialnega načrta, je bilo določeno, da bo še ta teden sestanek med Mendes-Franceom in generalnim tajnikom socialistične stranke Guy Molletom. Preobremenjenost predsednika viaae pa ie odložila ta sestanek, Kakor se je zvedelo, bo sestanek v začetku prihod-nega tedna. Medtem pa je imelo vodstvo odbora socialistične stranke sinoči sejo. o kateri ni bilo objavljeno ni-kako sporočilo. Zvedelo pa se je, da so na sestanku sicer govorili o ponudbi Mendes-Francea, da pa niso sklenili ničesar. Ponovno je prišla do izraza močna struja za vstop v vlado. Mendes-France pa mora prej seznaniti socialistično vodstvo s podrobnostmi gospodarskega in socialnega programa. Počakati ie treba tudi na končni uspeh sedanjih diplomatskih razgovorov o oborožitvi Zahodne Nemčije.
Se ena težava je glede udeležbe socialistov v vladi, ki je predvsem tehnična. Gre za določitev oseb, ki bi prišle v vlado. — Mendes-France bi hotel sam izbrati ljudi, socialisti pa menijo, da jih mora določiti njihova parlamentarna skupina.
V finančnem odboru narodne skupščine je finančni minister Faure predložil proračun za leto 1955. Faure predlaga znižanje vojaških izdatkov za 80,5 milijard frankov. Ti naj bi znašali 890 milijard namesto sedanjih 970,5 milijard. Faure pa je pri tem opozoril, da bo to znižanje podrejeno nadaljevanju ameriške pomoči francoskemu ekspedicijskemu zboru v Indokini.
Celotni izdatki za prihodnje leto so predvideni na 3.278 milijard frankov v primerjavi s 3,321 milijard v tekočem letu. Dohodki so predvideni na 2.982 milijard v primerjavi z letošnjim 2.903 milijard. Proračun izkazuje torej primanjkljaj 296 milijard frankov v primerjavi s sedanjim primanjkljajem 418 milijard.
'• ' ■ ••
Proslava desetletnice osvoboditve Beograda. Generalni podpolkovnik Otmar Kreačič govori na svečani otvoritvi pokopališča padlih za osvoboditev Beograda, na katerem so pokopani
borci NOV IN Rdeče armade.
SI-OtllNSKI DNEVI
Na današnji dan so leta 1944
partizani napadli nemško postojanko v Oplotnici pri Konjicah.
	
vs-Jkf : y-W	
'Jfr /	
jp|\	v /
	/
Danes, SOBOTA H <*!«*"
sonce jsrsjfi5sris Sft ””' im
Jutri, NEDELJA.24 011 Rafael, BHPSt«
PRED PRIKLJUČITVIJO PLAVIJ K MATIČNI DOMOVINI
NA PLAVJAH IJN BADIHI vihrajo jugoslovanske zastave
Premaknitev meje bo izvedena po vsej verjetnosti jutri - Odbor OF vrši iunkcijo začasnega krajevnega ljudskega odbora Dvolastnikom bo treba omogočiti prehod tudi na cesti proti Orehu
Novi bloki ob novi meji so v glavnem že zgrajeni in tako že čakajo za enkrat še prazne stražarske hišice pod Škofijami prihoda jugoslovanskih vojakov. Po zadnjih vesteh se bo premik Jugoslovanske ljudske armade izvršil v nedeljo 24. t. m. to je dva dni prej, preden pridejo italijanske čete v Trst.
Na Škofijah so se včeraj selili policisti, ki so izpraznje-vali barake, odvažali na kamionih pohištvo in drugo o-premo. Šola pa je še vedno zaprta. ker kominformovski upravitelji miljske občine niso vrnili odpeljane šolske opreme in so samo zaklenili šolsko poslopje, ki je prejšnji teden vrsto dni samevalo z odprtimi okni in vrati.
Na Plavjah in Badihi vihrajo jugoslovanske zastave v pričakovanju sedaj že tako bližnje priključitve k matični državi. Na Plavjah so tudi u-stanovili začasni krajevni ljudski odbor, odnosno je njegove posle prevzel odbor OF. Ta odbor je imel 20. t. m. svojo redno sejo, na kateri so raz-pravljali o vseh vprašanjih, ki nastajajo z novo mejo.
Precej skrbi vzbuja ureditev novih blokov in so zato poslali našemu listu sledeč dopis ‘s prošnjo za objavo:
«Prebivalci Plavil smo zaskrbljeni glede ureditve novih blokov in to zlasti glede prehoda preko ceste, ki vodi iz Plavij preko Beloglave k Orehu. Zato je začasni krajevni odbor sprejel na svoji seji sklep, da predlaga odgovornim oblastem postavitev bloka tudi na tej cesti, tako da bo čim prej omogočen prehod dvolastnikom tudi na tej važni točki ob .vsakem času».
Zahteve prebivalcev so brez dvoma upravičene in lahko pričakujemo, da jih bodo odgovorni organi upoštevali. Skoro vsi Plavčani imajo namreč obsežna zemljišča pri Orehu in je tamkajšnja zemlja, ker je v dolini, najboljša. Ovinek skozi novi blok pod Škofi Sami bi bil zato izredno velik in bi onemogočal normalno obdelavo zemljišča.
Medtem pa smo zvedeli — kakor je že pred osmimi dnevi poudaril predstavnik državnega tajništva za zunanje zadeve —' da jugoslovanske oblasti ne bodo delale nobenih ovir glede prehodov preko obmejnih blokov, bodisi glavnega prehoda na državni cesti, bodisi dvolastniških blokov. Iz tega torej lahko sklepamo, da bo nemoten prehod čez obmejne bloke odvisen le od italijanskih oblasti.
Slovo prefekta Vitellija od novinarjev
šem mestu odhaja v ZDA. Za to priliko so povabili novinarje na «coctail party»,- med katerim so predstavili nove
funkcionarje italijanske javne varnosti, ki bodo v teh dneh zamenjali ameriške in angleške častnike, ki so bili dodeljeni civilni policiji. Na sprejemu so bili prisotni poleg poveljnika civilne policije polk. Richardscna in šefa kriminalističnega preiskovalnega oddelka polk. Villantija tudi novi italijanski funkcionarji, in sicer maj. Aversa, ki bo nasledil polk. Villantija, kapetan Gattini, ki bo vodil upravni odsek, kapetan Cataldi in poročnik javne varnosti dr. Breber- ki bo prevzel mesto šefa tiskovnega urada.
Izvaja se načrt (iOperazione Trieste*
Začel se je izvajati skrbno
pripravljen strateški načrt,
Nadaljevanje stavke na uradu za delo
Včeraj je vse osebje' urada
za delo ves dan stavkalo, ker
kii je znan pod imenom lOpe-1 mu niso priznali odpravnine.;
razione Trieste*. Iz Emilije so predvčerajšnjim začeli prevažati v Furlanijo oddelke italijanske vojske, v skupnem številu 4000 mož, ki bodo sestavljali odred »Trieste«. V tem odredu, ki bo zasedel naše področje, so pešoi divizije »Trieste«, karabinjerji iz Gorice in bersaljerji oklopne divizije »Ariete«.
Bersaljerji 8. regimenta s sedežem v Pordenone so predvčerajšnjim končali z vajami, ki so bile v načrtu za pohod na Trst, včeraj pa so jim izročili nove uniforme. Ko so se vojaki preoblekli. so se postrojih pred poveljnikom divizije
Stavka se nadaljuje tudi da- i nes. Kot smo že pisali je tu-j di pravni urad ZVU izjavil, da ima to osebje vso pravico do odpravnine.
Številna delegacija SELAD na oddelku za delo ZVU
PEREO: VPRAŠANJE STANOVANJSKE KRIZE IN PRAZNA STANOVANJA
PO AMERIKANCIH ZAPUŠČENA STANOVANJA je treba dodeliti najbolj potrebnim družinam
Čeprav bi po sklepu italijanske vlade sezidali 2.500 novih stanovanj, bi 11.000 družin še vedno ostalo brez njega
Po dokončnem odhodu anglo-ameriških čet iz Trsta se ponovno postavlja vprašanje Včeraj je šla po mestu ze-1 stote,ri,h stanovanj, ki so jih lo številna delegacija delav- I	Z	iJaVL
cev SELAD z vseh delovnih ~	”	'	‘
gen. Menzio, ki je pregledal čete in jim oddržal priložnostni govor. Jutri zjutraj bodo bersaljerji na komionih odpotovali v Gradiško, od tam pa v ponedeljek ponoči proti Trstu- Računajo, da bodo prvi vojaki prekoračili mejo pri Stivanu v noči od ponedeljka na torek, in sicer ob polnoči.
krajev v mestu. Po mestnih ulicah je šla delegacija na sedež oddelka za delo ZVU, kjer je zaprosila za razgovor z načelnikom oddelka dr. Ariete« Caffarellijem. Delavci SELAD
so mu postavili naslednje zahteve:	1. Podelitev izredne
nagrade ob prihodu Italije v Trst. 2. Celo plačo 26. oktobra, ki je proglašen za praznik. 3. Dovoljenje delavcem, da se ob deževnih dneh, ko ne morejo delati, prijavijo na končni tramvajski postaji namesto na delovnem kraju.
Dr. Caffarelli je takoj ugodil drugi in tretji zahtevi.
okolici za družine ameriških
in angleških častnikov in vojakov. Ne vemo točno za koliko stanovanj gre. Nekateri trdijo, da jih je bilo zgraje-
ki so stanovanje že obljubile, preklicale besedo in so si stanovanja zadržale. Tudi v tržaškem občinskem svetu so zahtevali, da se dajo vsa razpoložljiva stanovanja, ki so jih spraznile anglo-ameriške družine, na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj
nih 600. Toda dejstvo je, da | Sedaj, kot smo to že ome-so bile skupine manjših stavb j nili, se vprašanje stanovanj (v vsaki po dve ali štiri sta-; anglo-ameriških družin po-
Številni novi problemi
in stvarne življenjske zahtevel
novanja) sezidane na Greti, v Zgornji Kolonji, na Opčinah, kjer so Amerikanci sezidali tudi večji stanovanjski blok z večnadstropnimi hišami, v Rocolu so Angleži sezidali nekaj lepih vil itd. Brez dvoma gre za več sto stanovanj, ki bodo po odhodu anglo-ameriških čet ostala prazna in bodo na razpolago. Znano je, da so že lani po 8. oktobru odpotovale iz Trsta predvsem številne ameriške družine in da so ostala i prazna stanovanja zaprta, ra-! zen 40 stanovanj na Greti, ki
«Patriotizem» državnih nameščencev v hudi preizkušnji - Skrbi civilnih policistov in resen položaj odpuščenih delavcev
Kot smo že večkrat pisali, nastajajo s prihodom Italije v Trst številni novi socialni, gospodarski in sindikalni problemi. Ti problemi se tičejo ljudi vseh struj ne glede na to, ali so zadovoljni ali ne z novo teritorialno ureditvijo.
Tako imamo na primer italijanske državne uradnike, ki so bili vedno v ogromni večini vneti pristaši priključitve Trsta k Italiji, toda ne toliko vneti, da bi se znali in hoteli za ta povratek, ki ustreza njihovim čustvom tudi kaj žrtvovati. Zanje je namreč pomenil dosedanji položaj vsak mesec okoli 5.000 lir več plače kot za njihove kolege v Italiji, ker so ze dve leti dobivali izredno doklado (emergenzo), ki je ostali uradniki v Italiji nimajo. V Rimu so sklenili, da jim sedaj to doklado ukinejo, da pa jim dajo nekako zadoščenje z izplačilom nuna fantom«. ki bo enak vsoti šestih mesečenih obrokov te doklade, to je povprečno 30.000 lir.
Sedai so državni uradniki, ki že imajo svoje sindikate, ustanovili še poseben odbor, ki se je že obrnil na tukajšnje najvišje oblasti in na italijansko vlado z zahtevo, naj jim se nadalje izplačuje izredno doklado «spričo posebno resnega položaia v Trstu«. Vlado bo to seveda spravilo v zadrego. ker bi pomenilo razlikovanje med ravnanjem s tukajšnjimi uradniki in uradniki v ostalem delu države, kar bi gotovo izzvalo trenja, hkrati pa tudi dovedlo do tega, da bi hoteli priti vsi uradniki v Trst.
Mi smo že od vsega začetka dejali, da imajo državni urari-
Višji upravni ravnatelj pri j niki vso pravico do izboljšanja ZVU prefekt Vitelli je vče-l plače, da pa oblika »emergen-rai povabil tukajšnje novi-jze» ni najbolj prikladna, ker
narje, da se od njih poslovi. V svojem kratkem nagovoru je dejal, da ni imel mnogo stikov z novinarji v času svojega več kot dveletnega službovanja v Trstu, kar pa je pripisati posebnosti njegovih nalog, ki niso bile take, da bi se mnogo o njih pisalo ali govorilo v javnosti. Navzočim je povedal še nekaj zanimivih stvari, po katerih je bilo razvidno, da je imel Vitelli opravka s Trstom že takoj po prvi svetovni vojni. Novinarjem je tudi dejal, da ga bo vedno veselilo, če ga bodo obiskali na njegovem novem službenem mestu v Rimu, če jih bo tjakaj zaneslo. Deloma je prisostvoval tudi preiekt Memmo, Ki se je uro prej poslovil od svojega uradništva.
Poslovilni sprejem na tiskovnem uradu CP
Včeraj popoldne se je poslovil od osebja policijskega tiskovnega urada ir kronistov krajevnih časopisov ameriški poročnik Brown, ki po kratkem uradovanju v na-
spominia na doklade, ki jih je
Kap ga ie zadela
Nekaj minut pred 13. uro so nekateri gosti v gostilni «Pri delavcu« v Ul. Malcanton našli na tleh v stranišču 68-letncga Domenica Libuttija iz Ul. Bnccaccio. Moža so takoj prenesli v gostilniške prostore, kjer so ga posadili v pričakovanju policije in osebja Rdečega križa, na stol Policijski zdravnik dr' Niccolini. k; je takoj nato prišel na mesto je ugotovil, da je Li-butti izdihnil, in sicer zaradi srčne kapi. Po preiskavi so truplo pokojnika odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice.
Ker se je zdrobila šipa
Med prenašanjem šipe v ((Tržaški steklarni« v žavelj-skem industrijskem pristanišču se je 34-letnemu Virgiliju Goviju iz Ul. sv. Justa slednja nepričakovano zdrobila in ranila steklarja po desni roki.
Takoj zatem so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga s prognozo oklevanja v 8 ali 12 dneh pridržali na II. kirurškem oddelku.
dajal fašistični režim svojim najbolj zvestim in seveda nestrpnim ljudem v obmejnih krajih. Prav zato bi morali državni uradniki v Trstu skupno z vsemi uradniki v Italiji zahtevati izboljšanje plač in se za to tudi odločno potegovati. Vsekakor je sedaj za te vnete pristaše »italijanstva« značilno, da so konec koncev tudi zanje bistveni gospodarski interesi in da pride šele potem na vrsto ((patriotizem«. Na vsak način sedaj še nič ne kaže, da jim bodo priznali nadaljnje plačevanje izredne doklade. razen če ne najdejo za to kakšne druge kompromisne formule.
Novi položaj zaskrblja seveda tudi civilne policiste, ki so sicer dobili od generala Win-tertona splošno zagotovilo, da ostanejo v službi, ki pa hkrati vedo. da ne bo za vse prostora v policijski službi v Trstu, kamor pride mnogo karabinjerjev in policijskih oddelkov iz Italije. Policisti pa niso zadovoljni niti z odpravninami,
ker se dogajajo tudi pri tem razna razlikovanja, zlasti med njimi in ostalimi uslužbenci ZVU. Doslej so dali policistom predujme na te odpravnini
Najbolj prizadeti z zamenjavo uprave v Trstu pa so delavci in uslužbenci, ki so de-dali pri angleških in ameriških vojaških silah. Kot smo včeraj poročali, jim ravnatelj urada za delo Levitus obljublja samo začasno zaposlitev pri SELAD in v jekvalifikacijskih tečajih, s čimer se večina ne more zadovoljiti, saj gre vendar za kvalificirane delavce, ki so se zaposlili pri obeh vojskah samo zato, ker niso našli dela drugod.
Kot vidimo, se pod plaščem »patriotičnega navdušenja« skrivajo resne skrbi, ker gre vsakdanje življenje svojo realno pot in mora priti po vsakem opoju tudi iztreznje-nje. V tem položaju namreč niti ne drži rimski rek «pa-nem et circenses«, ker, kot vidimo, kruha primanjkuje, in sicer zaradi pomanjkanja dela.
Tedaj je bila postavljena
zahteva, naj vsa prazna stanovanja dajo na razpolago komisiji za dodeljevanje stanovanj, ki naj bi jih razdelila najbolj potrebnim družinam. Novembra lani je ta komisija dobila na razpolago nekaj stanovanj na Opčinah in v Zgornji Kolonji in je za dodelitev teh stanovanj izdala posebna pravila. Postavila je tudi ceno najemnine: za stanovanje na Opčinah naj bi plačevali ,3.840 lir mesečno, v Zgornji Kolonji pa 24044 lir mesečno. Postopek dodeljevanja ni bil običajen. in sicer na osnovi točkovanja, ampak je vsak interesent moral vložiti posebno prošnjo. Ta postopek je komisija opravičevala s tem, češ da so nekatera stanovanja zunaj mesta (na Opčinah), druga pa z zelo visoko najemnino, kar bi gotovo povzročilo, da bi mnoge družine, ki so prve na lestvici po sistemu točkovanja, zavrnile ponujene stanovanje, zaradi oddaljenosti od mesta odnosno zaradi previsoke najemnine. Kljub temu je bilo v nekaj dneh vloženih več tisoč prošenj, ki pa so ostale nerešene. ker so vojaške oblasti.
A N GLO AMERIŠKO VOJAŠKO SODISCE SE POSLAVLJA
V šestih letih je sodišče sodilo za razne prestopke 6.802 obtoženca
Na včerajšnji zadnji razpravi je sodnik oprostil dva obtoženca, ki sta nehote prestopila mejo, ter begunca, ki je bil že triindvajsetič pred tem sodiščem
novno postavlja na dnevni red. Gotovo je že, da so, odnosno da bodo v nekaj dneh vsa stanovanja, ki so jih in ki jih zasedajo anglo-ameri-
Luciano. Borba je tedaj dosegla višek in prve kaplje krvi so se že pokazale na obrazih pretepačev, ko se je v skupino vmešal tudi 43-let-ni Vincenzo Masto. ki je zaradi svoje južnjaške vročekrvnosti pograbil kozarec in ga treščil Lucianu v glavo. Ko se je slednji obrnil, da bi napadalca videl v obraz, mu je Masto prisolil tako zaušnico, da ga je spravil na tla.
Masto pa se ni dolgo veselil zmage, kajti Lucianov brat je tedaj kakor pobesnel bik skočil nanj in ga dobe-
ške družine prazna. Toda ob-j sedno obsul s klofutami, ga lasti še vedno molčijo in no-! vrgel na tla in ga neusmilje-ben urad civilne	uprave	ni I	no brcal v trebuh	in želodec,
še črhnil besedice	o tem.	Iz j	dokler ni Masto	nezavesten
gornjega je razvidno, da	bi j	obležal. Prisotnim	pa je bilo
moralo biti na razpolago na| tedaj dovolj in medtem ko stotine stanovanj, poleg onih i je nekdo obvestil policijo, so v veliki stanovanjski hiši, ki j se drugi vmešali in prepre-so jo sezidali v Barkovljah i čili nadaljnjo borbo. Ko so in ki sprejme lahko okrog j pri,šli agenti, je bilo že vse 100 družin. Stavba	je bila	se-1	mirno, le trije ranjenci so
zidana za hotel,	pa so	jo :	čakali na pomoč.	Vse so od-
Amerikanci spremenili v stanovanja.
Zakaj pristojni uradi molčijo o usodi vseh teh stanovanj? Nekateri trdijo, da bodo vsa stanovanja, v katerih
peljali v bolnišnico in nato uvedli preiskavo, ki se je zaključila s prijavo sodišču vseh pet pretepačev.
Sodišče pa je Querela, ki je prvi zapustil gostilno, o-
so do_ sedaj ^stanovale anglo-1 prostilo obtožbe, ker njegovo ameriške družine dali na raz-l dejanje ni kaznivo, Luciana polago družinam častnikov-, Ppttirossa je oprostilo zaradi italijanske vojske, raznim čla- j pomanjkanja dokazov, med-nom italijanske policrje itd. tem ko je ostale tri obsodilo Vse to so samo govorice. j na 2 meseca zapora, vendar .vledtem pa je ^stanovanjska j,m je privolilo vse ugodno-kriza vedno hujša. Brezdom- s„_ jjjj predvideva zakon.
Zavezniško vojaško sodišče za določevanje narokov je z včerajšnjim dnem zaključilo svoje delo. Predsednik mr. Curry, ki je v tej funkciji sledil por. Marshalu Mullerju, kap. Laureicu Mullerju, kap-Leanir.gu, mr. Baylis.su, polk. Grabbu, polk. Keinoldsu in mr. Ellisonu, je izrekel svojo razsodbo v zadnjih dveh od 5.000 primerov, s katerimi se je sodišče ukvarjalo od 1948. leta do danes in pri katerih je bilo obtoženih 6.802 oseb.
Predsednik je ob koncu
moža. Viktor Hrevatin in Gualtiero Goeazani sta bila obtožena, da sta ilegalno prestopila mejo- .Ugotovljeno je bilo. da sta možakarja, oba stanujoča v Trstu, nehote zašla v cono B, kjer so ju ustavili jugoslovanski obmejni organi. Kakor vedno v takem primeru, so jugoslovanske oblasti izročile oba že v nekaj urah policijskim a-gentom. Ti pa so ju prijavili sodišču. Za Hrevatina in Goezzanija pa se je vse srečno končalo; predsednik ju je
razprave izrekel svojo pohva- oprostii in'odredil, da se iz
lo policijskim agentom, ki so pripomogli, da so razprave potekale v najlepšem redu in se zahvalil tudi odvetnikom,
ki so vedno koristili s svojimi nastopi in govori sodnikom zlasti pri obravnavanju težkih primerov. Zadnji pozdrav pa je veljal predstavnikom krajevnih časopisov
Prisotne novinarje je nato mr. Curry povabil v svojo sobo, kjer so se predstavniki listov v napitnici zahvalili za pomoč in mu nato želeli obilo uspeha in sreče na novem službenem mestu. Mr. Curry, ki je po rodu iz Kanade, je bil namreč premeščen v London.
Kakor že čestokrat je tudi včeraj mr. Curry dokazal, da je treba marsikdaj pozabiti na strogi kazenski zakonik in se prepustiti glasu srca. Dva
Predvčerajšnjim sta prišla na poslovilni obisk v Koper šef PIO Mr. Dnnald C. Dunham in šef kulturnega urada ameriške vojske Daniel J. Herpet, ki sta se poslovila od načelnika oddelka za informacija VUJLA tov. Mira Kocjana (v sredini).
pustila na svobodo.
Zadnje razprave se skoraj
ni bilo mogoče .zamisliti _ brez stalnega gosta in trafličionil-nega obtoženca, ruskega begunca Simeona Garseviča. 72 let stari možakar z razmrše-nimi brki in s kapo na glavi. ki je podobna pokrivalu cestnih pometačev, je včeraj slavil kaj redek jubilej: bil je namreč že triindvajsetič pred sodiščem, in sicer vedno zaradi pijanosti in prosjačenja. Mož se je skoraj vedno srečno rešil iz zagate, kajti enkrat se je napil zaradi bolečin, ki mu jih je povzročila zlomljena roka. drugič zaradi očesa, tretjič zaradi pravoslavne velike noči in drugih ruskih prazni-icov, medtem ko je prosjačil, da bi si kupil nove čevlje in drugo.
Tokrat pa ga je v zapor pripeljal nič manj kot majhen psiček, ki ga je Garse-vič, vsaj on tako trdi, kupil od nekega begunca, ki je odpotoval v Brazilijo. Pes, o katerem Garsevič spoštljivo našteva vse vrline, Ribica po imenu, je predvčerajšnjim proti večeru držal v gobčku njegovo čepico. Garsevič je namreč stal poleg in gledal. To seveda ni kaznivo. Toda dejstvo je, da se je v čepici svetlikalo več novcev in to je zadostovalo, da ga je neki agent aretiral in ga obtožil prosjačenja. Garsevič je sicer to zanikal in zavračal vso krivdo. Pravi, da so se ljudje ustavljali ob kužku in ga spraševali, kaj pes najraje je. Namesto psa, ki je sicer pametna živalica, a žal ne more govoriti, je Garsevič pojasnjeval ljudem, da pes najraje je meso. Ta čudežna beseda je pripomogla, da so ljudje segali v žep in metali v čepico denar s pripombo »Za meso«. Pes je veselo mahal z repom in grizel kapo, po kateri so se -.edile sline, toda smola je hotela, da je od nekod prišel agent, ki je oba odvedel v zapor. 2nl sta g psom nabrala komaj 299
lir, vendar za meso psičku bi vseeno zadostovalo. Seveda bi se moral Garsevič zadovoljiti s taboriščno hrano in s čisto »nabrežinko«. To pa Garsevič sovraži, kajti škoduje želodcu in črevesju: boljša je namreč vodka, včasih tudi slivovka in v skrajnem primeru tudi vino. Samo voda ne.
»Je bil tudi pes pijan« je predsednik, ki dobro pozna Garsevičeve slabosti in razvade, vprašal agenta. «Ne vem. nisem videl!« je bil kratek odgovor.
«Ce je bil pes pijan,« je zaključil mr. Curry «ne morem obsoditi moža. Lahko pa mu želim obile sreče za bodočnost in upam. da se bo poboljšal. Preteklost polno smole bi mu morala biti v opomin. Vsekakor mu vrnite denar in seveda tudi psička.«
»Hvala gospod.« se je veselo zahvaljeval Garsevič in si 7. okornimj prsti česal dolge
ci protestirajo, zahtevajo stanovanje, organizirajo protestne sprevode po mestu, zahtevajo zaporo nad sodnimi izgoni, ki.so na žalost, vsaj za določene primere, še vedno v veljavi. Komisija za dodeljevanje stanovanj je prejela že nad 1.3.000 prošenj, kar pomeni, da je okrog 40.000 ljudi. ki nimajo ustreznega stanovanja. Po drugi strani pa obljubljajo milijarde ;n milijarde za zidanje novih ljudskih in delavskih stanovanj. Po sklepu italijanske vlade, naj bi v bližnji bodočnosti začeli zidati najmanj 2.500 novih ljudskih stanovanj, in sicer 1.500 v Zavljah, kjer bodo verjetno razlastili obširna zemljišča slovenskih kmetovalcev, na katerih bodo zgradili novo italijansko naselje, in okrog 1000 stanovanj, ki naj bi jih začel zidati Zavod za ljudske hiše. Vse to naj bi zidali z izrednimi denarnimi nakazili, kar pomeni, da ko bodo ta izredna nakazila usahnila, bo še vedno ostalo nerešenih okrog 11.000 prošenj, in bo 11.000 družin še vedno čakalo na stanovanje.
Kot vidimo torej, je stanovanjsko vprašanje v Trstu resnično pereče in ga bo morala novo italijanska uprava resno vzeti v roke. Problem ni nastal zaradi naravnega j naraščanja prebivalstva ali pa zaradi gospodarskega razvoja mesta, ki naj bi privabil v mesto na tisoče novih družin, ampak zaradi umetnega naseljevanja istrskih beguncev in družin jz italijanskih pokrajin onstran Soče. Zato čaka oblast še druga naloga; da bo znala zavreti novo umetno priseljevanje ljudi, ki povzročajo mestu velike gospodarske, socialne in stanovanjske skrbi.
Preds.; Fabrio. tož.: Grubis-si, zapisn.; Petrocelli. obramba: odv. A. Camber in Pa-
dovani.
Skupina pretepačev
pred kazenskim sodiščem
14 februarja lani je v gostilni «Valle» na Istrski cesti skupina mladeničev igrala ((japonsko moro«. Kakor pogostokrat se je tudi tokrat nastal med igralci prepir, ki se je nadaljeval s pretepom med 27-letnim Luigijem To-masinom iz Ul. Soncini 40 in
J 28-letnifn Claudijem Quere-brkeU ki'so mu'‘zak7ivaleTu-	iz	«te	ulice	Toda	Que-
di	spodnje	ustnice. «Najlepša «1* ,so spravili na cesto in
hvalil	tudi	za	psa.«	vse ,bl *e. u:' £on4a>® 4* se
zakril I ne i51 27-letm Bruno Pettiros-
Zastor je padel in angleško in ameriško zastavo, j
so od Sv. M. M. Sp. približal
HUDA NESREČA V SLIVNEM
Elektrika ga je ubila
Tragična smrt je včeraj doletela 32-letnega policijskega agenta Stanislava Miliča iz Slivnega št. 25, ki se je žrtvoval, da bi rešil svojo mater Emo Milič rojeno Pahor.
Milič se je po končani službi vrnil domov in odšel v materin hlev z namenom, da popravi svojo vespo. Zaradi pozne ure je naprosil mater, da bi mu držala električno žico z žarnico, kar je mati tudi storila. Nepričakovano pa je žgnsko tok močno stresel in Milič ji je takoj priskočil pn pomr-z ter ji iztrgal iz rok žico. To je zadostovalo, kajti tok je stresel tudi Miliča. ki -se je zgrudil na tlai kjer je negibno obležal. Njegova prestrašena mati je takoj začela kričati in je s tem priklicala sosede, ki so izključili tok in o zadevi obvestili policijo. Policijski bolničarji, ki so kmalu za tem pridrveli na mesto, so skušali z umetnim dihanjem obuditi Miliča k življenju in ker se jim ni posrečilo, so ga naložili v rešilni avto in ga odpeljali v nabrežinsko zdravilišče, vendar je Milič ob prihodu v zdravilišče izdihnil. Dežurnemu zdravniku ni preostalo drugega kot izstaviti potrdilo o smrti.
Nesrečnega Miliča so nato odpeljali v stanovanje staršev, kjer so ga položili na mrtvaški oder. Na mesto je prišel tudi policijski duhovnik d m Novak. Pogreb Miliča, ki je žrtvoval življenje, da reši svojo mater, bo kakor smo izvedeli, verjetno v nedeljo popoldne iz hiše žalosti v Slivnem.
Nesreča na delu
S prognozo okrevanja v 40 ali 60 dneh so sprejeli na ortopedskem oddelku 32-letnega Giordana Lucchesija od Sv. M. M. Sp., kateremu so ugotovili zlom desne podlahtnice in rano na prstih leve roke.
Luccnesi, ki se je zatekel v bolnišnico z rešilnim avtom Rdečega križa, je pojasnil, da se je poškodoval med delom v mehanični delavnici v Ul. Carli.
ki sta bili na desni in lev! Tomasinu in ga pokaral za strani tržaške za sodnim sto- L™ nastop Tomas,m pa gaj lom, kjer se z zlatimi črka-1 J« kratkomalo odgnal in v i. mi blesti «Zakon je . za vse enak«. Je bilo to res? Zal v preteklih letih to ni držalo.
Posebno ne za partizanske borce in za demokrate. Zastor je padel, vendar nekateri borci še vedno čakajo pravico in zadoščenje.
Minimalne mezde
Oddelek ZVU za delo je izdal 4. oktobra 1954 obvestili štv. 61 in 62. ki se nanašata na minimalne mezde osebja naslednjih kategorij:	v	pod-
jetjih za pranje perila, likanje, oblek, barvanje in čiščenje in v pletilnih podjetjih.
Nesreča šoferja
Med vožnji s tovornikom je 26-letm Agostino Brege iz Traversale del Bosco v bližini Torviscose zašel s ceste, pri čemer se je poškodoval. Zatekel se je v bolnišnico, kjer so ga morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Po natančnem pregledu so zdravniki ugotovili, da bo ponesrečeni šofer okreval v 5 ali v primeru kostnega zloma najkasneje v 30 dneh.
TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI
Rdeti križ 366 - 66 Gasilci	2	22
Polička	2	- 2J
trenutku ko je dvignil roko, da b, se ga iznebil, ga je Pettirosso pošteno udaril. To-masin je tedaj pobesnel in Pettirosso bi brez dvoma klonil, da mu ni priskočil na pomoč njegov 83-letni brat
Za oglase, osmrtnice itd. obračajte se vedno na upravo
PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ul. sv. Frančiška 20/111 Tel. 3733«.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22 oktobra se je v Trstu rodilo 5 oirok, porok je bflo 7, umrlo oa je 6 oseb.
POROČILI SO SE:	mehanik
Robert Grant Bond in gospodinja Antometta Palmarin, radiotelegrafist Luigi Oeser in gospodinja Anna Micheluzzi, utadnik Ervino Sartori in gospodinja 'lea Gia-nnmi, kaplar angl. vojske Albert Ecimond Crook in gospodinja Bruna Goth, tramvajski uslužbenec Adriano Tintori in gospodinja Aurelia Puntar, šofer Quinto Bean in gospod-ntja Maria Pigo, kemični delavec Ci-ro Milani in delavka Carmela Di Pierro
UMRLI SO: 30-letn,i Carlo Pou-sche, 76-lelni Ottaviano Pascuc-ci, 63-letni Viktor Mlslej, 76-lei-na Afneliš Peinso vd. Malusa, 47-letna Antonija Pavlnčič por. Brencovič, 89-lett a Antonija Za-zinovič vd. Tončič.
PRIHODI IN ODHODI LADIJ
PRIHODI:	i/.	Havf-nut	prazni
ital. ladji »Maria M.w in »Fer-nanda«. iz Bencik prazna ital. ladja »Barbara M #, iz Ber.etk
Catania«, z Reke s 15 potniki jug. ladja »A, Santič«, iz Benetk s 50 t raznega blaga in 5 potniki Jug. ladja »Skoplje«, iz Tor-vi&cose prazna ital. motor. jadr. »Sap Dona«
ODHODI:	proti Guletu (Se-
verna Afrika) prazna grška ladja «Kyvrrvitis«, proti Havettni s 430 t petroleja in 9 potniki ital. ladja »Kernanda«, proti Reki s 710 t raznega blaga in 12 potT niki Jug, ladja »Zagreb«, proti Benetkam s 377 t raznega blaga
in 17 potniki ital. ladja »Bar-letta«, proti Sdobbi prazne ital. motor. jadr. «Copcordia», »Leo-nilda« in »Enrico II.».
GEEBAllSČE V HRilU
Jutri 24. oktobra 1954 ob 15. in ob 20. uri
Vsakih sto let
Komedija v treh dejanjih (5 slikah)
Spisal: F. H. Herbert Prevedel: Herbert Grun
Režiser: Jože Babič
Izvaja SNG
( GLEDALIŠČE VERDI)
Jutri ob 11. uri bo peti nedeljski koncert Tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom Carin en Campori in ob sodelovanju 10-letirega violinista Uta Ughija. Na sporedu so Ber-keleyjeve, Mendelssohnov e, Beethovnove in Verdijeve skladbe. Prodaja vstopnic se nadaljuje.
Prihodnji teden, se prične vrsta predstav igralske skupine Luigija Cimare, in sicer z igro «Vsakih sto 1 et», novost Hugha Herberta.
Prodaja vstopnic se prične v soboto
Motoklub «Auiator*» organizira 7 novembra izlet v Ajdovščino in Opatijo. Vpisovanje na sedežu do 27. t. m.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Jutri, 24 t. m. zamenjava znamk in delitev revije Nova filatelija v prostorih kluba, Ul. Roma 15, II., od 9, do 12. ure. Odbor obvešča člane, da 14. novembra t, 1. poteče rok za prevzem novitet in naročenih znamk
Darovi in prispevki
PRISPEVKI V uTEDNU ZA NAŠEGA DIJAKA))
Milka Kralj 100, Joža Kralj 100, Drago Kralj 50, Pierma Kralj 50, Marija Možina 300, Marija Šušteršič 300. Srečko Le-giša 200, Francka Gruden 100, Vrabec 100, Seme c 100. Amalija Pavlina 100, Sardoč 50, Slava Sardoč 100, Mari.ja Legiša 50, Amalija Marušič 200, Zidarič 150, Zofija Guštimčič 200. Lipovec 200, Verdelli 100, Višnjevec 100, Ščuka 200, Ades 100, A Ido Brus 100, Ravbar 200, Tome 100, Žnideršič 150, Moženič 100, Ivan Pertot 100. Hrovatin 100, Civar-di 100, Prelc 200. Franc Brus 100, Zora Slovar 200, Riko Pcr-ft>t 200, Abram 100, Kolauti 100, Adrijana Martelanc 200, Dora Cuk 200, Darjo Ščuka 200, Edvard Škrbec 200, Majda Pertot 300, Ro/ka Uršič 100, Vanda Dobri n ja 200, Ivana Černe 100, Vida Kontri	100, Franjo Taučar
50, Amalija Pertot 100, Milka Uršič 100. Silva Copin 250, Olga Uršič 100, Zora Bajt 200, Srečko Pertot 100, Miro Ostrouška 200, Tončka Ščuka 200, Lidija Pelilegrini 200, Belka Križmiančič 500, Marija Kalc 500, Marčela Frolja 100, Živec 200. Marija Kralj 300, Štefanija Kralj 500, Stana Kralj 200, Pierina Kralj 100, Julka	Kalc 200, Amalija
Cok 1000, Pavla Zazula 500, Justa Bizjak 1000, Ferdinand Fer-luga 200, Alojzija Brana 500, Milica Cok 500, Marija Ferluga 300, Rihard	Živec 200, Ivan Mi-
lič 300, Ivan Kmez 150, Ivan Milič 150, Guštin 200. Jože Simoneti 3C0, Franc Milič 500, Miro Zigo-n 100.	Jože Caharija ';00,
Milka Gruden 100, Angela Kotirane 200,	Mario Rjoiino 200,
B. S 100.
SOBOTA, 23- °k,obr!l
g#f E*
254,6 m ali 1178 W
Poročila v 5iov. o 13.30, 19.00 in 23.30	^ ^
Poročila v Ital. ob
19.30 in 23.00.	w &
6 45 Jutranja ElasA.j»ek' lem.r; 7.31) ^en^lLt- 12.00
Opoldanski koncert. vM gl£«,
za vas; 13.45 Zalb ^ ^ 14.15 portreti: 1430 Z jnUffiS.
15.00 Slovenske narod^ j,
ne pesfl11 > „ a. p0ročil« V eoslavu : 18.oo *	7h0f8	,1
fttf:V,J8:i5komorne^-
Keoerad m ^agfJV, avtorif’ skladbe jngoalovans^^ ^
18.30 /»bavne in
dlje igra ark.^, Koncert %
19.20 Šport; 20.00	„ pt-
ne glasbe; 21.00	30
z domače Eredvcranc: »U1*« igra:	Prežihov_ Voran-^
zen na	23.10	&
s plesnimi motivi, za lahko noč.
k',tsT *ms z»
1130 Lahke melodue^ pgt
vsakogar	13	30	SfSi
operna	Janai'*^-
motivi: 14.00 Leo češki plesi;	gvintd.	'c
nik; 14.45 ,VaSKL C1W. 10 Ravel:
16.00 Oddaja za '^30 Slovenski zb°f‘-vir in •jSt Koncert za kla 18.40
18.00 Plesna čajank*
Scenarij M.or	g qo
iz «Sho\V boat«, -z ženo; 19.15 ■Pe®
Špor t; 20.05 k » , Luwv
21.00 L eh ar:	dej.; 21®^:
ški», opereta v	pjUi	D9**
ganski motivi, 22-
Le pori, balet.
• T K » T . 1J>
11.30 Simfonična $ P Operni	sek	- J0
Benedetti: «Tr	v 3	' *
bežni«. sluSnaJ! RUs»
bežni», slušna '=■/ . Orkester Cergoli m
* L « V '
,4 1»
212.4 I*
327,1 m, 202,1 m,	,i
h 4 00,	lile
Poročila ob	™	m	“	..
. o/s , c l\l
. 1(9
IV, 6 °°’ 22.0»
12*; 15.00, Tm l9;3!, 1.1**
. n.w
n,0° R^ra^'
Glasbena rned'®rje- H'3a. Sl>v' drobiž za P‘?[UH ’ Jenk% tf<-si ral ni spored:	u- M vwrlrt.
n osti,a uvertura ot i«
s ter: V	g
Za vsakogar neic«',„	.<
ca,i; 1siov^z
umi..-. ,ii!o 4^'it
narodna £usba. Calč^i literature - EtSK l6 30 2*^ senska snubitev. _jq O 0v>
— poslušajte-. Iezik0vw,Jr»J]f: uganke; l8'b® '■ za na'nrKts
- ■ 18.15 Pesmi. z?.vi o“
,—KGga' ", danski koncert, narodna £ asbaA literature - Lr-, senska snubitev, cenita lteL
esmi «&[ -iš-45 Igra ta2£“nri ve£er'
ri:
25:66 pfSn .^tn'	„
otrow:$
G.17Donizzettk »Ljt*ba opera.
Rossetti. 16.30: ((Skrivnostna vrata«, Van Johnson, J. Allysort. Excelsior. 15.30: «Od tu do večnosti«, Burt Lancaster, Mont-gomery Clift.
Fenice. 15.30: «Mogambo», Clark Gable
Nazionale. 16.00:	«Bela	furija«.
Eleanor Parker, Ch Heston. FHadrammaHco 16.00: ’ «Yankee paša«, Jeff Chandler, Rhonda Fleming.
Arcobaleno. 16.00: »Francoska linija«, Jane Russell Mladoletnim prepovedano.
Astra Rojan. 15.30:	»Giuseppe
Verdi«, Anna Maria Ferrero in Pierre Cressov.
Capitol. 15.00: »Kako se poročiti z milijonarjem«, Marilvn Monroe, L. Bacall in B. Grable. Cristallo 15.30: «Babilonski sužnji«, R. Conte. L. Christian. Grattacielo. 16.00: «Dogaja se na komisariatu«, Alberto Sordi, Nino Taranto, Lucia Bose. Alabarda. 15.30:	»Deviška kra-
H"iea», Jean Sltnmons, Stevvart ranger Deborah Kerr.
Ariston. 16.00: »Veliki Gancho«, Gene Tierney, Rory Calhoun. Armooia. 15.00: ((Tihotapci iz Ma.
caa«, T. Curtis, J Dru.
Am-ora. 16.00: «Sombrerc», Mont-alban in A. M. Pierangeli. Garibaldi. 16.00:	»Ljubimci iz
preieklosti«, L. Amatida Ideale, 16.00 ((Poveljnik na Flyin,g Moonu«, R. Hudson.
Impero. 16.15: »Ne streljaj, poljubi me!« Doris Day, H Ke-et Italia. 15-30: «Pred potopom«, A. Cayatte. Prepovedano mladoletnim
Viale. 16.00: »Sto podoknic«
Kino ob morju. 16.00: »En dan na sodišču«, Waiter Chiari, S. Pampanini in De Filippo. Massimo. 16.00: ((Tarzanov beg«, Johnny VVeissmueller in Mau-rcen 0’SuUivan.
Moderno. 16.00: »Indijanska ljubica«, J. Stevvart, J. Chandler. Secolo. 16.00:	((Nemirno življe-
nje«. E Tavlor F. Lamas. Savona 15.30: ((Viharji na Kongu«, S. Hayward, R. Mitchum. Skedenj. 18.00: »Andaluzija«, film Columbia,
S. Marco 16.00: «Sedem naglavnih grehov«, Michele Morgan, Viviane Romance, 1. Miranda. Vittorio Veneto. 16.00:	«Sužnja
greha«, Silvana Pampanini. Mladoletnim prepovedano. Azzurro, 16.00:	«Z el ja ženske«,
Barbara Sta,nwyek Belvedere, 16 00: «Aida».
Marconi. 16.00: »Plenilci sonca«.
Glenn Ford. Patricia Medina. Novo cine. 16.00:	»Priznavam«,
Anne Baxter, M Clift,
Odeon, 16,00: »El GrtngO«, John Payne.
Radio. 1600: «Sta1ag 17», D i 11 v VVilder, William Holden.
Venezia 16.00: »Pokol v Tcmb-stonu»,V. Monroe, J. Leslie. |
ADEX Jj
etnhf*
111 '• ‘‘-.ni) (dvodnevni'
PULA PAZIN^______
7. novem6!?
(enodnevni'
TOMAJ
DUTOVLJE
KOSTANJEVIH
KOMEN
Vpisovanje d°vppgj’
, ADRI A-E* t pfi'1
Ul. Cicerone • Telefon
 	,954
7. novembf	v
enodomni '	,N0
HERPELJE- K
materijo
OBROVO PODGRAD
•Q do
Vpisovanje
13. in 14 n°|eIziet v
dvodnevni
opatu °-«SiicO
ILIRSKO	5.	n°*
Vpisovanje
o*4'
,954
MM—' -a	tfp;
mdčne]IV1
Po kratkem ,n zapt.st»‘
ljenju me J . ^	-
iskreno ljub ) -gl (jj
VIHTIM
Truplo	-	S
bo prepeljan® daI,es 'Kjer
bolnice v ir. ^jan0, ob 16.30 uri v -
p0grCb' , ča žen?>iKl'
zti0drtv ^
SOZALJ
in up itf
Uredništvo	ijj«	,0vtrij(
morskega lovnenM 0 4$
svojemu pe . \sWe .e A Maksu Pe軫Ubi ^n* ob bridki i ^p^ar-nije Cok	pf,e
Prosvetno ^.^atin^j«.1V j
ski zbor Lonl	so
SK"*JS i.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 18,2, najnižja 13.3, ob 17. uri 17,4. Zračni tlak 1008,2 stanoviten, veter jugovzhodni k 4 km na uro, vlaga 81 odrit., nebo pooblačeno, padavine 11,4 mm, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.5.
NOČNA SLU2BA LEKARN
Oavanzo, Ul. Bernihl 4; Milin, Ul. Huoharrot! U; Mlzzan, Trg 7 805 t riiZicrg« blaga lu-». ladp I Venezia 2; Tamaro - Neri, Ul ■ »Duiiavn, iz Barija / 805 t raz-i Dante 7; Haiabaglia v Barkov-nega blaga ital, ladja »Cittu di' Ijaji /n Nicoli v Skednju.	I
stila
nnsa
Včeraj nas je za vedno zapus na 74-letna	.
ANTONIJA fillK «d.
Pogreb drage pokojnice bo v nedelj	^
hiše žalosti v Lonjerju št. 280.
Žalujoče družine Pečar, Gl*^"enčii-
Trst-Lonjer-Ljubljana, 23. oktobra
love možnosti za sporazum ' avstrijski mirovni popodlii
sko^nr -'Ca*e’ bodo avstrij-v pretr(aSa":ie P°n°vno vzeli kov pa	razvoj dogod-
ka ne k pnPeljal do tega.
Mr * V? ]e bil ‘o Pr‘
'na sila Vin3fm Času' samo Vornoct	nosila odgo-
nosti iv*« dode,ite'' neodvis-
P azdel 1]1' ampab b° »o
JKlrtS'vse štiri’ta-
ja bilo v začetku
konf"rer,ci je Sa v n °-Sn° s*anie okrog te-
s° Soviet	Jasno, kako
«ri£ - - 2-adaU stvari av-
taradi
neodvisnosti udarec, vsaka Tia^teirega ^ P°stala te» brerpr* dmetna'SkUSi3a ° ,0?^!, doPolnilni pred-
88 državnega^sD avstnjskP'
iih je bil w ,sPoraruma. ki stavil Molotov iznenada il rok L °be,Sed*° tatrsali
li«itpr°ed?PriČak0Var'° stav' mur J"*1?«1. so se vsako-
vnaprei ^' Zdeti sumliivi-stavljeni prermslJeni in po-sporaznrn famenolr*. da bi se
stil° na ’ n\-mU niČ Več ni
Moskva J ’. ne zakliueil-
oltUnaoiiJ zabtevala. da bi
osUle tU4dl P° SP°’
vse dnvi , v Avstriji -na mir. r bl ne b*la sklenje-čijo _ ,na. Pogodba z Nem-cbveJe a^e’ da se Avstriia da „e u nevtralnost, m pa °PoriIč t d0V0lil
Hkr.
svojih tleh.
vojaških
®ozorul' J* Moskva tudi o-
b*la i,,,_-a dejstvo, da še ni lajoča a obveza, lzha-Italijo ry,i?i1Irovne pogodbe / šanje ’	Je	bilo	vpra-
e STO
se šennkaka W d
*dn]em **.
"j* Trsv°ral° rešiti
zahteva, da bi
avstrijskim vpra-vpraša-
jenje, , .lr^eno*t in razbur-
kratne Sta *zzvale ta-
k‘l0 Velit-VJetske zahteve. to p0Vme ko- Toda ko se je
®8*1hauspiat’z S° diplomati v
*°tovitv u pr,šli do U-
darle n;6'. da situacija ven-„ tako obupna.
Prejeli
»o
Po
so sovjetsko zahte-
'tli1*ja Pevtralnosti ter izjava
itvau8 Avstrija ne bo sode-v nobenem bloku
io
•'H j , ° Pripravljeni spre->('*kih °Cfn° kontrolo štirih ^taznrf1 *ud* P° podpisu JJ v,.Pma. Če bi
Bi-
ba.l,
Vstrije
se kdo če-
ije 7 Pr. priključitve
Na D napadni Nemčiji.
DoMn*iu 80 sicer odklo-
za5eHvV^eno zahtevo, da Prej edbene
"stale
čete
se
°Zeinlju 016 na avstrijskem Pustili 'j Vendar so hkrati po-'eno P pristali, da dolo-,’tnbolijneVl'° tujih vojakov Takšnet° 0stane na Dunaju. ?.0trPežlii„a Pomirljivega in rije ,Ea stališča Av-Pjati s ^ak°r ne gre zame-je taPltulantstvom, arn-Ji*’ da rezyitat prepriča-est*ično >,e b'stveno doseči ° *Uve’reposPa Sam° formal’
Tega morda na Zapadu niso vsi razumeli. Sile, ki so dotlej brezpogojno podpirale Dunaj in držale iniciativo v svojih rokah, so v tem času izgubile nekaj svoje borbenosti. Glavna beseda je zdaj stekla direktno med Dunajem in Moskvo. Do tega je prišlo zaradi tega, ker so zapadne sile letos predložile samo razgovore o tem, da bi se zmanjšalo breme okupacijskih stroškov, vtem ko je Moskva , ne da bi bil kdo to sploh pričakoval, ponudila nova pogajanja o celotnem vprašanju.
Morda je Moskvi danes bolj razumljivo kot prej, da se Avstrija ne namerava pridružiti nobeni koaliciji, hkrati pa treba upoštevati, da je tudi spor okrog Trsta odpravljen— o tem so si tudi Rusi na jasnem. Ali je bilo to, kar je vplivalo na zadnje stališče Sovjetov v zvezi z rešitvijo avstrijskega vprašanja, ali je bilo morda kaj drugega, kar je stopilo vmes, a nam je doslej več ali manj neznano, o tem ne gre ugibati, dejstvo je, da so se možnosti sklenitve nekega pametnega sporazuma o avstrijskem vprašanju znatno izboljšale in to vprašanje približale njegovi — rešitvi.
Kancler Raab sodi v ono vrsto politikov, katerim je pametna realistična politika važnejša od nekega bolj ali manj neotipljivega ideološkega učinka. V prvi vrsti smatra, da bi v trenutni situaciji ne bilo ne pametno ne koristno nadaljevati s politiko dokazovanja, kako da so Rusi «krivi za vse». Hkrati je storil nekaj, kar ga uvršča med tiste trezne sodobne politike, ki jim ni, da bi u-ganjali vrsto kakršnih koli političnih histerij, pač pa se trudijo, da bi svoji deželi v danih okoliščinah kar največ koristili, upoštevajoč pri tem ne samo svoje lastne koristi, ampak tudi koristi splošnega miru in sodelovanja. Z eno besedo, da bi se ustvarili boljši pogoji za nadaljnji u-spešnejši razvoj avstrijskega vprašanja, kakor tudi vseh drugih vprašanj Evrope nasploh. je Raab pripravljen pozabiti na bridke izkušnje preteklosti, hkrati pa od svoje strani prispevati, da bi bila bodočnost boljša.
Nastopil je čas, ko se vzpostavlja novo ravnotežje glede odgovornosti za nadaljnji razvoj in bodočnost • Evrope. Pozivaioč vse štiri sile, naj bi ponovno sedle za zeleno mizo in še enkrat trezno pretresle vprašanje, ki ni samo življenjske važnosti za avstrijsko ljudstvo, ampak je nadvse važno tudi za ves razvoj mednarodnih odnosov, so na Dunaju opozorili na nekaj, kar bo odslej pri reševanju raznih perečih mednarodnih vprašanj prvenstvenega pomena. Gre namreč za
vztrajnost in potrpežljivost, ki ju bodo diplomati v bodoče morali pokazati povsod, kjer bi se določena važna mednarodna vprašanja ne mogla rešiti v enem dnevu. Edino na ta način se bo število spornih mednarodnih vprašanj manjšalo, hkrati pa se bodo postopno ustvarili j pogoji za trajno varnost in mir. S čimprejšnjo pravilno rešitvijo avstrijskega vprašanja pa se bo v tem smislu napravil precejšen korak naprej.
OB OTVORITVI AVTOCESTE ZAGREB - REKA
7 LJUDSKI REPUBLIKI Mi®
Hidrocentrale Jajce
— Pogled na jez
V družbenem načrtu LR Hrvatske za leto 1965 je predvidenih 36 odstotkov razpoložljivih finančnih sredstev za
dvig in izboljšanje cestnega prometa, v prvi vrsti za zgraditev novih cest. Lansko leto je bilo v ta namen določenih 24 odstotkov sredstev,
V prometu postajajo ceste čedalje bolj važen činitelj, kar si lahko razlagamo tako. da se moderni promet pretežno vrši po cestah. Od dobrih
DR. A. LENARD:	LEPOTE IN STRAHOTE AFRIKE
O kontinentn
bodočnosti
Izkopavanjedej-stev iz Afrike Belec je največji problem - Jaz nisem lev - Zakladnica sveta ■ Rešujem velike stvari - V kra-
ljestvu slepih -Moja zaslužena pravica-Nagonske spoznave na kontinentu bodočnosti - Plemenit načrt nikoli ne umre
cest je odvisen v precejšnji meri uspešen gospodarski
razvoj nasploh, posebno pa mednarodni turizem. O tem, v kakšnem stanju so današnje jugoslovanske ceste, ni
potrebno govoriti, so pač tud: one veren odraz splošnih gospodarskih razmer in stanja, ki se je v njem nahajala bivša Jugoslavija. Dovolj bo omeniti, da se škoda, ki jo motorna vozila utrpe zaradi takšnega stanja cest dviga do astronomske višine štirih milijard dinarjev. Zraven tega pa je ne glede na to treba upoštevati, da so dobre ceste prvi pogoj za splošen, v prvi vrsti gospodarski napredek države, in da si naglega industrijskega razvoja niti zar misliti ne moremo brez dobrega in obsežnega cestnega omrežja.
Od 8700 km cest. kar jih premore Hrvatska, jih je samo tisoč kilometrov betoniranih ali asfaltiranih. Lahko torej rečemo, da jih je nad
4.
V Afriki vre. Skoraj neopazno je usločilo črno človeštvo svoj hrbet kakor leopard, preden naskoči žrtev, ji zlomi hrbtenico in pregrizne tilnik. Gonilna sila je strah. Danes je v svetu strahu na pretek. Človeštvo gleda na življenje v : splošnem kakor otroci, ki gledajo v temno sobo. Kakor odpravi ljubezen strah, tako tudi strah prepreči ljubezen. A ne samo ljubezen. Strah pokvari tudi inteligenco, prepreči dobroto ter vso misel na lepoto m resnico. Nikdo ne razume popolnoma nagonsko - razumske reakcije črncev, ki so ujeti v past kakor zver, med tradicionalnim in modernim.
Kako lahko pomagamo ljudem, ki trpijo od strahu? Pomagati jim moramo gledati strahu v obraz. Psa lahko odvrneš, da te ne bi napadel, četudi je razdražen, če mu gledaš naravnost v oči. In s strahom je prav tako.
Strah, ki živi v temnih prostorih našega razuma, je kakor misli, ki nas morijo ponoči — povečan zaradi senc, v katerih živi. Spravimo ga na dan, tako da - drugi slišijo o njem, in ko smo ga izrazili v beseaah, se bo prikazal mani silen. Ce ga prikrivamo. se še razmnoži in poiači.
Ljudje nadlegujejo zdravnike. ker upajo, da obstajajo tablete, operacija. posebna zdravljenja ali psihološka analiza, ki jih bo ozdravila strahu. A nobena teh stvari ne more tega popolnoma doseči. Strahovi, ki se rode in množijo, kakor podgane, v kotičkih našega razuma, so čust-
veni, neotipljivi. Odpravimo jih lahko samo s čustvenim, neotipljivim zdrayilcm — zdravilom zfivesti in spomina, z zdravilom kontrolirane miselnosti in čustvenosti. Vse vrste strahu lahko postopoma odpravimo iz človeške zavesti s pravimi metodami.
Imeti moramo samo prava razpoloženje. Ce hočemo pomagati drugim ljudem, ni treba. da bi. bili svetniki. Za to je dovolj, da smo ljudje.
Ponekod v Afriki žive prikupni ljudje. procVitajo pa tudi tajne morilske organizacije mož-leopardov m levov, ritualni umori, ljudožerstvo in čarovništvo. Zadnje povzroča strah, ki je težko breme na kolektivnosti, Ta strah je prav tak strup kakor pitna veda, ki vsebuje mikrobe tifusa.
Afrika je največji kontinent za Aziio in obsega četrtino zemeljske površine. V njej je 175 milijonov črnih in rjavih I divjaštva,
Delati mora veliKe načrte: stremeti visoko v upanju in delu in se zavedati, da plemenit, razumljiv načrt nikdar ne umre, temveč ostane živ še dolgo, ko je tisti, ki ga je ustvaril, že mrtev.
lovica uranove rude na svetu, ne dovolijo nobenih idej o reprezentativni vladi, ki bi zavirale trdoglavo kapitalistično ambicijo, da morajo tropične dežele plačati in dobro plačati.
Afriki je določeno, da bo igrala centralno in še bolj važno vlogo v usodi sveta. Kje so progresivne sile, ki jo bodo vodile na teh poteh? Kdo bo vodil slone, da ne bodo pomendrali svojih sovražnikov? Kdo bo vodil leve, da ne bodo raztrgali in pokončali plena, ki se jim ponuja? Kdo bo vodil to zavozlano gmoto nagonov, in strahu, ki ga občutijo vsa primitivna ritja pred belim samclastm-kom? Kdo bo vodil trenutne neposredne nagonske spoznave, vznikle na dnu črnske duše na tem kontinentu bodočnosti?
Ker so Afričani oddaljeni „ „ ji.™«
LETNO IZGINE 500 ŽENSK
Nenavadno senzacijo je izzvala v italijanskem glavnem mestu izjava nekdanjega prefekta policije Polita, katerega ime je večkrat omenjeno tudi v zvezi z afero Montesi, ki jo je dal časnikarjem, da namreč v Rimu izgine povprečno po 500 žensk brez vsakršne sledi. Vsekakor pa zaradi teh številnih žrtev prav gotovo ni toliko govoričenja kakor je to primčr pri skrivnostni Wilme Montesi.
britanskega ministrstva za o-skrbo v Boscombe Downu (Wiltshire). Prvo britansko letalo, ki leti z nadzvočno brzi-no v vodoravnem poletu, je lovec «English Elektric P. 1».
Fairey «Delta 2» je puščiča-ste oblike in ima zelo tenka krila ter podaljšan «nos» trupa, ki ga lahko pilot med poletom spusti — kot dvižni most — s čimer doseže pred seboj mnogo večjo vidljivost, kar je zlasti važno pri pristanku in odletu.
žišče dela pa je zdaj n« sektorju Tušilovič-Krnjak Ve-ljun. Na relaciji od Rakovice proti Plitvicam je 5 km ceste že izročenih prometu. Povezava teh pasivnih kordunskih in liških predelov z gospodarsko naprednejšimi kraji, bo mnogo pripomogla k njihovemu nadaljnjemu razvoju.
V Zagorju se gradi cesta od Kumrovca proti Zagiebu, druga pa od Podsuseda proti Zagrebu. Takisto se gradi nova avto . cesta Pjakovo - psjek. Glavna dela se sedaj vrše pri Kopanici,
Hkrati z graditvijo novega in adaptacijo starega cestnega omrežja, je bilo pred kratkim izročeno svojemu namenu tudi večje število novih mostov, med temi nekaj večjih. Tako so bili pri Kninu dograjeni trije mostovi, most čez Bosut pri Vinkovcih, čez Kolpo pri Brodu na Kolpi, kmalu pa bodo izročili prometu tudi 100 m dolgi most čez Krko pri Skradinu. Prav tako
8o odst., ki ne ustrezajo za- se gradi veliki most čez Sa-htevam ' sodobnega prometa, j vo pri Stari Gradiški in cez ker so skvarjene in' zastarele.
,'SS	.'"S*
A/A- ■
’	'	•	-i'	'■
Črnsko naselje v Belgijskem Kongu
^"nnnnnnnnnnnmnnnnmrmmmmTmn.-BEVK:
C*
UUU^UUUUUU'C OPLOMEIp
za
tren
-■* *•
a a a a
a
->•
3
a a a a a a a
uuuu c
ljudi. Tam vlada 5 milijonov belcev. Puščave se v njej širijo, gozdovi se krčijo. Se vedno pozna lakoto in takšne nadloge, kakršne so oblaki kobilic, ki povzročajo opustošenje in smrt.
Afrika skriva veliko bogastvo. Od Belgijskega Konga skoz obe Rodeziji in Trans-vaal do jugozahodne Afrike se vije 300 milj širok in 2700 milj dolg paš, ki je poln rud.
V njem so neizmerna ležišča bakra, diamantov, zlata, železa, premoga, azbesta, antimona, kobalta, svinca, mangana, platine kositra, urana, vanadija, cinka in niklja, ki so prinesla 4.300.000.000 funtov v šestdesetih letih. Seveda niso prinesla tega Afričanom. Povprečna plača rudarjev-doma-činov v Johannisburgu ni niti 100 lir na dan.
Poglavitni problem v Afriki so nevednost, siromaštvo in slaba prehrana. V splošnem je Afrika divja celina, dežela leoparda in leva, zakladnica sveta. Džungle in tajinstveni pragozdi, močvirja in gorov-varujejo njene skrivnosti. Ker je večinoma težko dostopna, je v njej še toliko rud. Ce bi bilo drugače, bi jih ljudje že davno v veliki množini izropali. Tanganjika, ki j'e na pol puščava, že bolj in bolj odkriva svoje zaklade, posebno diamantne.
Potoval sem po širini in dol. žini Afrike, ki je prav sedaj najbolj zanimiva celina prepira, vrenja in hitrih sprememb. Vkljub temu, da ždi grožnja rasne eksplozije, ki bo zamajala svet, nad črnim kontinentom, vedo ljudje le malo o Afriki, o njenih gorovjih in puščavah, o njenem ogromnem potencialnem bogastvu in neverjetni revščini Na tem kontinentu vre, čeprav so na delu tudi progre, sivne sile. V Belgijskem Kongu na pr., od koder pride po-
Mati je pomežiknila v hčer. I nato je stopila k nji in jo
v novem za njih tujem svetu. Ker so bili prej še manj svobodni, ker je bilo njihovo življenje cesto odvisno od poglavarjevega trenutnega razpoloženja, so pričeli posnemati belce, čeprav ne razumejo njihovih motivov. Skok iz preteklosti v sedanjost je prevelik. prehod iz prve v drugo prehiter.
Prožen kakor lok, z lahkotnim korakom, mora trdno hoditi naokrog, kdor jih bo vodil iz pasti, kjer so ujeti med tradicionalnim in modernim. Zavedati se mora ves čas pravega problema, da hočejo črnci od nas pravico, in da bi mi ravnali z njimi kakor z ljudmi. Kdor jih bo vodil iz pasti, ne sme snovati malih načrtov. Ti nimajo čarobne moči. da bi razgibali človeško kri.
TITOV ŽIVLJENJEPIS V JEZIKU HINDU IN BUR-MANSCINI
V založbi «New India Pu-smrti! fclishers« bo izšla novembra knjiga «Tito govori«, v jeziku hindu. Skrajšano izdajo Titovega življenjepisa bodo prevedli tudi v burmanščino in knjigo izdali v Rangunu še de-V VODORAV- cembra letos. Ti dve izdaji j bosta izpolnili praznino, ki jo LE '	čutijo v teh dveh državah v
Kot poročajo iz Londona, je I jugoslovanski literaturi. Hkra-drugo britansko letalo, ki pre-
| ZE DRUGO BRITANSKO LE-
NO
BRZINO
NEM
seže nadzvočno brzino v vo-
ti pa žele z njima zadovoljiti zanimanje za Jugoslavijo
doravnem poletu, Fairey «Del_ in predsednika Tita, ki se po ta 2», te dni napravilo prvi I objavi o njegovem obisku v polet iz Poskusnega centra J Indiji in Burmi naglo veča.
Te dni pa bo, po izjavi nekaterih odgovornih voditeljev, izročena prometu nova. moderna 8 metrov široka asfalt-no-betonska cesta Zagreb-Re-lca. To cesto so začeli graditi leta 1947, ko so jo speljali do Karlovca. Letos je bilo dograjenih še preostalih 54 km. Letos so pri graditvi te ceste prvič uporabljali stroje, ki so bili izdelani doma. Posebno težko je bilo delo tam. kjer js cesta speljana skozi hribo. vite predele. Z avtom se bo zdaj lahko prišlo iz Zagreba na Reko v treh in pol urah.
Od Reke do Pulja je treba dograditi še vsega 13 km ceste, na jadranski turistični cesti pa se s polno paro gradi na vseh sektorjih. Glavna dela se vrše na sektorju Novi-Senj, kjer je cesta v najslabšem stanju. Po predvidevanjih strokovnjakov bo do konca tega leta izpeljana do Senja. Prav tako se ta cesta gradi na sektorju Sibenik-Ra-žine, na sektorju Split-Sto-breč pa je bila pred kratkim dograjena. Zdaj grade tudi tisti del, ki gre od Makarske proti Zaostrogu, kakor tudi cesto v Zatonu pri Dubrovniku.
Tretja važna asfaltirana cesta, ki bo povezovala Liko z Zagrebom in Dalmacijo, se trenutno gradi na relaciji Kar. lovac-Plitvička jezera. Do Tu-šiloviča je že dograjena, te-
Cetino pri Drnišu in ,Sto-breču. Začeli so tudi zgraditvijo mostu čez Savo pri Jan-komiru. po katerem bo peljala avto-ce3ta Zagreb-Ljub-ljana.
V navedenem bi bila zapo-padena samo večja dela glede cest in mostov v LR Hr-vatski, zraven pa se gradi še večje število manjših objektov bolj lokalnega značaja.
Ce bo stvar še naprej šla po tej hoti, bi Hrvatska v desetih letih imela domala popolnoma urejeno cestno omreži je, tako da bi ne zaostajal* pred katerokoli drugo napredno evropsko deželo. Seveda bi bilo treba za to izpopolniti promet z ustrezno servisno službo, delavnicami, bencinskimi črpalkami itd. Potrebno bi bilo tudi reorganizirati, tj j. tipizirati avtomobilski park. Danes vozi po Jugoslaviji okrog 400 do 500 različnih tipov vozil, ki jih je zelo teži ko vzdrževati in popravljati, ker ni mogoče dobiti nadomestnih delov. Nova vozil* pa je težko nabaviti, ker so postavljene takšne omejitve, da jih je enostavno nemogoče kupiti. Da bi se rešil ta problem, bo potrebno predvsem znižati cene za domače in faktor za inozemske kamione, zraven pa poenotiti vozni park, da bi po državi ne križarilo toliko vozil različnih znamk, ampak dveh ali treh, morda štirih, več pa ne.
ZAGREBŠKI 75 MILIJARD
VELESEJEM: DIN PROM
Udeležba Trsta mora postati v prihodnosti znatno večja
'u
Tržaška udeležba na letošnjem zagrebškem ve. lesejmu, ki je dosegel poslovni promet več kot 75 milijard dinarjev, Je bila preskromna, kljub lepim pa. viljonom nekaterih tržaških družb. Na sliki vidimo paviljon podjetja tAutoservisa, ki dobavlja rezervne dele.
Poročali smo že, da je upra. va tržaškega velesejma pripravila veliko število raznih propagandnih publikacij za velesejem 1955. leta. 2al pa je uprava velesejma tudi tokrat skoro opustila vsako propagandistično dejavnost v zvezi z velesejmom po Jugoslaviji.
Tako stališče uprave je seveda napačno, kot je bila škodljiva le šibka udeležba tržaških podjetij na zadnjem
zagrebškem velesejmu, kjer so Trst zastopala le štiri podjetja. Ta podjetja so zelo lupo in dostojno opremila svO' je paviljone, vendar je žc njih število bilo tako izred no	nizko,	da	v resnici	skoro
ni	moglo	biti	govora o	dejanski	udeležbi	Trsta. Poročali
smo že, da v Zagrebu tako ni	bilo	niti	Aquile.	CRDE.
ILVE in drugih velikih tržaških industrijskih podjetij, Ki so zelo zainteresirane za jugoslovanska naročila.
Poslovni zaključki pa so na
letošnjem zagrebškem velesejmu dosegli izredno vijok obseg. Jugoslovanski razstavljavci so tako zaključili notranjih kupčij v vrednosti 10 milijard 77 milijonov dinarjev, medtem, ko so sklenili kupčij za izvoz v vrednosti 1 milijardo 681 milijonov deviznih dinarjev.
Ta števila govore, da je obseg kupčij na velesejmu dosegel tako raven, ki omogoča ugodno udeležbo številnim tujim razstavljavcev. Promet na velesejmu pa se poleg tega veča vsako leto in bo z' gospodarskim razvojem Jugoslavije v prihodnjih letih brez dvoma še narastel. To dejstvo, kot tudi perspektive ugodnejšega političnega ozračja med Jugoslavijo in Italijo, govore tudi za znatno povečanje udeležbe italijani skih in tržaških podjetij na zagrebškem velesejmu, kot tudi za povečano jugoslovansko udeležbo na tržaškem velesejmu.
UtCK
je sleil-
z glasnim Bilo ji je
najte,da ^dla.
*Tisu Tbrenr*e v'rPiriznaniern ' «N0 -Lah?» rK'a s plee
*>ti *
In
če°ai ''bo ‘Tajco?«
hip
Je
biste
pili.«
«Ti, tako se ne govori z menoj,« je rekla mati ostro. «Jaz mu je nisem kupila, svoje mnenje pa vseeno lahko povem... O njem si nekoč ie-kla, da bi ga nikoli ne vzela.«
To je bilo prejšnje jeseni, ko jo je bila mati z njim' srečala na cesti.
«Ce sem rekla, sem rekla Pa je prišlo drugače«.
«Kako — drugače?«
«Kaj jaz vem!« se je hči nejevoljno otresla- «Tako je
«Ce jo pač prišlo. Zakaj ste
vi ku-1 vzeli našega očeta?*
pa vi
Kaj hoče s tem reči?
«Očeta sem poznala, ker je domačin. O tvojem — fašistu pa nič ne vemo«.
«Dober je. Ce je fašist, je zato, ker mora biti zaradi službe. Pa ni tak kot so drugi..«
«Ne vem, če je tak kot so drugi, boljši ali slabši,« je dejala mati počasi. «To bi šele videli. Pa ne bomo, ker v to možitev nikoli ne bom privolila«.
Ivanka je poskočila, kakor da je stopila na gada.
«Vzamem ga, četudi mi vsi branite,« je zakričala v joku.
Jermolka je s pestjo udarila po mizi.
«Nikoli, dokler si mladoletna. Potem pa delaj po svoji glavi«.
«Ce ga ne smem vzeti, pa takoj pojdem k njemu. Vi imejte pa sramoto!«
Mati 'je za trenutek molčala in zavzeta strmela v hčer,
prijela za roko.
«Ivanka. poglej me!« je dejala s tresočim se glasom. »Ivanka, poglej me v oči! Ali si še sama?«
Hči ni takoj razumela.
»Kako — sama?«
«Ah pričakuješ otroka?«
«Kaj me to vprašujete! Mar mislite, da sem taka, kot ste bili vi?«
Mati je za hip obstala kot olesenela. Se nikoli ji ni kdo tako v obraz očital greha njene mladosti. Prvič je morala to slišati prav iz hčerinih ust. Sama od sebe se ji je dvignila roka. Udarila je hčer na lice, ne da bi katero rekla.
Ivanka je za obrambo dvignila roke na obraz in na ves glas zatulila.
»Pojdem!« je zavreščala v solzah. «Ne boste me tepli«
«Pojdi! Le pojdi!«
»Nikoli več me ne boste videli. Rajši se ubijem, kot da še kdaj stopim čez ta prag«.
«Pojdi, sem ti rekla. Kaj čakaš?«
Hči je zatrla jok in uprla pogled v mater, ki je imela trd izraz užaljenosti in neizprosnosti v očeh. Nenadoma je stekla iz izbe in zaloputnila z vrati.
Jermolka je za hip prisluhnila naglim korakom, ki so zapeli na kamenju pred hišo. Opotekla se je k oknu, kakor da bi ga hotela odpreti in poklicati hčer, a je sredi kretnje obstala. Ni mogla. Kakor da je do kraja zlomljena, se je sesedla na klop in se razjokala.
2.
Izjokala se je in mirna dalje obsedela. Solz qi ni obrisala; pustila je, da so se ji same posušile na licih. Pogled
ji je bil uprt nekam v notranjost, v podobe svetlih in bridkih ur njenega življenja, ki so se ji prikazovali v mislih...
Dnevi njenega detinstva, ko 6ta z materjo vse mesece od pomladi do jeseni sami ostajali doma. Njen oče, Gregor, je odhajal med drvarje v karpatske gozdove in se šele pozno v jeseni ali v začetku zime s tolarji v žepu vračal domov. Bil ji je zato tuj in se ga je skoraj baltf, zbližala ju je šele materina smrt. Tisto zimo, ko je bil sneg že zgodaj na debelo pokril pobočje Gabrovca, je mati z novorojenčkom vred izdihnila v porodnih bolečinah. Takrat je bilo Katrici komaj pet let, a ji groza tiste noči nikoli
»Gregorčičeva založba* bo tJld, l'lKS dobfti^za ^Ifiheri Hkrati s Koledarjem pa boste mogli dobit za majhen
denar tudi letošnje knjige »Prešernove družbe«. Odlomek, ki ga objavljamo, smo vžell iz ran.ta.ve povest.
■ več ni šla iz spomina. Tri 1 tedne je prejokala pri tujih ljudeh; ko je slednjič zagledala očeta, se mu je prvič ljubeče vrgla okoli vratu. Gregor jo je privijal na prsi. od bolečine cepetal in ponavljal: »O, Bog mi pomagaj! Sam Bog mi pomagaj!«
Bil je še v lepih letih, težko mu je delo, da nima sina, a se ni vnovič oženil. Tudi ni več odhajal v svet; lovil je zaslužek v dolini, kjer so gradili novo cesto. Gospodinjila mu je ovdovela teta Doroteja, materina sestra, dokler ni nenadoma umrla. Tedaj je Katrica, šibka po postavi, a trdna kot dren. pustila šolo in prijela za delo. Ze po stvarjenju je bila nekoliko čudaška, a nikoli tako kot takrat,'ko se ji je začela prebujati kri. Ne le enkrat je oče zmajal z glavo nad njo: »Zlodej naj te pretuhta, jaz te ne morem«.
Spominov na tiste dni ni rada obujala, a kdaj pa kdaj
so se ji nepoklicani sami od I potegnila sekiro izpod klopi
sebe ponujali... Meseci prve vojne, ko so s soške fronte grmeli topovi in je bila dolina polna vojnega prateža. Oči so se ji bile ujele z očmi svetlolasega Hanzeja, ki je nosil vojaško čepico na enem ušesu. Besede v tujem narečju, sladki pogledi iz sinjih oči — vse na njem jo je omamljalo in ji topilo srce. V toplih nočeh sta se na skrivaj sestajala pod zvezdami in se pogrinjala s pozabljenjem.
Gregor, ki je zgodaj legal in izmučen od dela spal kot ubit, dolgo ni slutil njenih poti. Neko noč pa jo je pričakoval ob njeni postelji, ko se je nasičena ljubezni, z izrazom tihega zadoščenja na obrazu vrnila domov. Nobene ji ni rekel, zgrabil jo je s trdo roko in jo natepel kot otroka. Ni se branila, ni zajokala, še golsnila ni, stiskala js zobe in prenesla udarce. A ko je drugič dvignil roko nanjo, je zagorela kot slama,
in jo dvignila nad glavo.
«Dajte!» je zavpila. »Udarite!«
Oče je nekaj trenutkov za-prepaščen strmel v hčer, nato se je obrnil in obupno zamahnil z rokami.
«Da me je Bog kaznoval s tako hčerjo!« je zastokal.
Poslej se je ni več dotaknil in ji ni rekel besede. Lovil jo je le s pogledi in s strahom čakal, kako se bo to končalo... Nekoč je bila z doma ves dan in se je vrnila s takim izrazom na obrazu, kakor da nosi smrt v prsih. Sesedla se je, se stulila v dve gube in občepela kot kup nesreče. Nenadoma so se ji udrle solze, zavekala je na ves glas, iz dna duše.
Gregor je s trdim vozlom v prsih stal pred njo. Imel je dovolj življenjskih izkušenj, da je lahko vedel, kaj se je zgodilo.
(Nadaljevanje sledi).
VREME
Vremenska napoved za danes: Spremenljivo, pretežno oblačno vreme z vmesnimi padavinami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 18.2 stopinj; najnižja pa 15.3 stopinj.
VHSr, sobota 23. oktobra 1951
*-**; 'it::'!}!:-!!
PRIMORSKI DNEVNIK
RA III®
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Koper: 21.30: Slušna ---------------------- _	Trst Ut
igra: Prežihov Voranc: »Ljubezen na odorus. ^	,
17.30: Mozart: Koncert za klavir in orkester.
13.30: Operni motivi. — Slovenija: 18.00: Jezikova govori. 20.00: Pisan sobotni večer.
Italija -Grčija
Prognoze govore v korist Italijanov
BREZ PRESENEČENJ DRUGO KOLO |V NEDELJO LAHKOATLETSKI DVOBOJ V BARIJU
(iligoričeva prva zmaga
Bronstein prekinil, Petrosjan remiziral
Drugo kolo mednarodnega j 12:10, 6:3. Facchini in Pietran-jubilejnega beograjskega ša- ! geli - HaiUet in Pellizza 6:0, hovskega turnirja se je konča-| 6:2. — Italija vodi s 5:0. lo brez presenečenj. Doseženi |	_____
so bili naslednji rezultati:	j iz »SVOBODNEGA SVETA«
Nievergeldt (Švica) — Bron- M	.	.
Al e smejo biti boksarji če so komunisti
V tako imenovanem ((svobodnem svetu« se radi norčujejo na račun raznih nerodnosti za »železno zaveso« Toda kdo ima več pravice norčevati
....	.	... .	, .	, . ,	se,	bi	res	težko	ugotovili,	če
G igoric (Jug.)	—	VVade	(Angl.)	f ,	•
„	, f.	beremo	naslednjo	vest,	ki	je
1:0; Porecca	(It.)	— Karaklja-1	J
jič (Jug.) prek.; Rabar (Jug.)
— Petrosjan (ZSSR) remi.
Ker še manjka rezultat partij Czerniak — Barcza in Ja-noševič — Matanovič iz prvega kola, še ni mogoče sestaviti stanja po drugem kolu.
•	..x	p	-
.	\l	C—„............j ,v-V/
stein (ZSSR) prekinjena; Ja-noševič (Jug.) — Joppen (Zah. Nemč.) 1:0; Pirc — Matanovič (oba Jug.) remi; Pilnik (Arg.) — Ivkov (Jug.) remi; Djurase-vič — Milič (oba Jug.) prek.; Czerniak (Izrael) — Nedeljko, vib (Jug.) prek.; Trifunovič (Jug.) — Barcza (Madž.) remi;
Najhitrejši Ascari
BARCELLONA, 22. — Danes
prišla iz Indianopolisa:	Arch
Hindman, izvršni tajnik atletske komisije države Indiana (ZDA) je odločil, da morajo boksarji in rokoborci priseči, da niso komunisti, preden lahko stopijo na ring. — Komentarja k tej vesti ni treba.
Češkoslovaška nogometna reprezentanca je včeraj odpoto-, vala v Budimpešto, kjer bo ju-je bi! drugi in zadnji dan j jrj tekma z Madžarsko, češko uradnih poskusnih voženj za moštvo bo nastopilo v sledeči
postavi: Houska; Dolejši, Hle-dik; Novak, Menclik, Zuzanek, Masopust, Prochazka, Hejsky, Moravčik. Jakubčik. — Rezerve: Prada, Kacany, Košnar, Pazdera.
veliko nagrado Barcellone. Prvi je bil tudi danes Ascari. Rezultati za najhitrejši krog vidnejšh tekmovalcev:	Ascari
((Lancia« 2’18”5; Fangio »Mercedes« 2’19’T; Villoresi »Lancia« 2’19”9; Hawthorn ((Ferrari« 2’20”6; Schell «Maserati» 2’20”6; Moss «Maserati» 2’21”6; Hermann ((Mercedes« 2'21”9; Trintignant ((Ferrari« 2’22”; Mieres »Maserati« 2’22”3; Mus-so «Maserati» 2’24”2; Kling »Mercedes« 2'26”6.
TENIS
Italija-Francija 5:0
PALERMO, 22. — Tu se je danes pričel 23. teniški dvoboj med Italijo in Francijo. — Rezultati: Maggi (It.) - Pellizza (Fr.) 8:6, 6:4, 1:6, 6:2. Gardini (It.) - Haillet (Fr.) 6:2, 6:1, 3:6, 6:4. Sirola (It.) - Pillet (Fr.) 6:4, 4:6', 6:2, 6:4. Cucelli in Gori - Remy in Abdesselam 1:6,
TAKO MISLIMO MI:
Atalanta - Inter	2	1
Genoa - Lazio	1	
Juventus • Catania	1	
Milan - Torino	1	
Novara - Triestina	X	1
Pro Patria-Sampdoria	2	1
Roma - Napoli	1	X
Spal - Fiorentina	2	X
Udinese - Bologna	1	
Cagliari - Brescia	1	
Palermo • Legnano	2	I
Bari - Cremonese	1	
Prato - Empoli	1	
Salernit. - Arstaranto	I	
Bolzano - Fanfulla	1	2
Z nedeljske tekme med Triestino in Borlettijem. — Mladi Pieri se bori s »starim« Tržačanom Rubinijem, ki igra pri Borlettiju. (Na koncu sezone se bodo veliki klubi pulili za Pierija).
V nedeljo bo imela Triestina v gosteh moštvo Stella Azzurra
Jutri bo v Bariju lahkoatletski dvoboj Italija - Grčija. Čeprav imajo Grki v svojih vrstah nekaj dobrih atletov, je vendar skoraj nemogoče, da ne bi Italijani zmagali.
Navajamo najboljše letošnje rezultate Grkov:
100 m: Tsolakis (10”7), Geor-gopulos (10”8).
200 m: Petrakis (21”9), Geor-gopulos (22”1).
400 m: Sillis (48”4), Mitro-pulos (50”).
800 m:	Depastas (1’52”3),
Constar.tinidis (1’53”9).
5000 m: Papavassiliu (15’26”), Teodorakis (I5’l7”2).
400 m ovire:	Campadellis
(53”5), Cosmas (55”4).
Višina: Marsellos (1,85), Po-litis (1.81).
Troskok: Sficas (14,73), Do-dos (14,49).
Kopje: Ar. Rubanis (63.56), Demos (57.52).
Kladivo: Papageorgiu (47,01), Cambaflis (43,74).
4x100: Petrakis (10”8), Geor-gopulos (10”8), Spiropulos (11”), Calaitzis (11”1).
4x400: Sillis (48”4), Moraye-mos (50”4). Mitropulos (50”), Calaitzis (50”9).
Več izmed navedenih atletov je tekmovalo na nedavnem mladinskem dvoboju Grčija -Jugoslavija v Atenah. Georgo-pulos je na 100 m dosegel samo 11,2. pač pa je na 200 postavil svoj najboljši rezultat 21.9, ki je obenem grški mladinski rekord. Marsellos je skočil 1 80 m v višino in Sficas je prav pri tej priložnosti dosegel 14.73, kar je tudi grški mladinski rekord. Demos v o-menjenem dvoboju ni dosegel svojega najboljšega rezultata v metu kopja, temveč le 54.11. pa je vendar zmagal. Tudi vsi trije prej omenjeni atleti so na dvoboju z Jugoslavijo v svojih disciplinah zmagali.
di ljudje, medtem ko sodijo finski metalci že v zrelejšo dobo. Značilno je, da so njihovi rezultati pravzaprav sadovi dolgotrajnega uvajanja, ne pa uspehi izjemnih naravnih talentov, kakršni so na primer Poljak Sidlo, Rus Kuznecov in Američan Miller.
Kljub temu finskem predoru v globno so dosegli še mnogo bolj presenetljive uspehe druge evropske države. Kot najzgovornejši primer navajamo v tej zvezi primer Poljske, ki ima kar tri kopjaše z daljavami nad 70 m. Svojevrsten je tudi primer Švedske, ki je po dolgi dobi povprečnih rezultatov v mednarodnem merilu postavila na tekmo zelo močne nasprotnike vprav v srečanju s sosedi Finci. Prav v tem dvoboju je moral najmočnejši Finec Hyt,tiainen prepustili prvo mestu Švedu Fredriksonu, pa čeprav tudi on ni metal slabo (76,74:75,58). Vsekakor je pri tem omembe vredno, da je piav na tej prireditvi švedski atlet izboljšal svoj osebni rekord za celih 5 metrov.
DA BODO ODPRAVLJENE KRIVICE IN UVELJAVLJENA USTAVA
Določbe posebnega statola za tržaške Sloveoce je treba raztegniti tudi oa Sloveoce v Italiji
| Zopet na vrsti, Ente Tre Venezie
Dobro povprečje finskih metalcev kopja
Prekašajo pa jih nekateri izjemni talenti drugih narodnosti
Kakor imajo na primer Rusi celo vrsto skakalcev ob palici, ki daleč preskakujejo višino 4.30 m. tako imajo Finci nič manj kakor 10 atletov, ki dosegajo s kopjem daljine nad 70 m. Zato je tembolj čudno, da so se morali na evropskem prvenstvu v Bernu zadovoljiti s prav skromnima mestoma, z enim tretjim, ki ga je zasedel Nikkinen (73.38) in enim devetim Hyttiainen (68.24). Slednji bi bil lahko branil svoj naslov, ki ga je dobil pred štirimi leti v Bruslju, vendar je bil nekoliko poškodovan, razen tega pa so ga zadnje mesece preveč zaposlovali, tako da je bil precej iz forme, saj je znano, da je spomladi metal orodje skoraj celih 79 m daleč. Sicer pa je tako popuščanje v formi za Fince malone značilno, kajti brž ko eden izmed njih nastopi trikrat tedensko zapovrstjo, že ni več v taki formi, kakor bi moral biti.
Število finskih metalcev kopja, ki so letos metali nad 70 m daleč, dosega najmanj deset in vendar trenutno ni mogoče z gotovostjo ugibati, kakšne bodo možnosti Fincev za zmago na prihodnji olimpiadi. Vedeti je treba namreč, da so njihovi ameriški, ruski in poljski nasprotniki sami mla-
Lahkoatletska dejavnost v Novi Gorici
Ob otvoritvi novih lahkoatletskih naprav na igrišču športnega društva «Branik» je bilo v nedeljo v Novi Gorici II. okrajno prvenstvo društev Partizan v lahki atletiki. Sodelovalo je 22 ekip s skupno 215 tekmovalci iz Ajdovščine, Bilj, Branika, Črnega vrha, Kar.ala ob Soči, Mirna, Nove Corice in Vinodola. Zanimanje za to atletsko tekmovanje v letošnjem letu je bilo zelo veliko, o čemer najbolje priča rekordno število nastopajočih, med katerifni je bilo tudi precej starejših članov. Moštveno prvenstvo je tudi letos osvojila odlična ekipa iz Nove Gorice, ki je zbrala 9340 točk in dobila prehodni pokal Okrajne zveze TVD Partizan.
V torek 26. t. m bo Italija ne samo dejansko, ampak tudi formalno prevzela oblast v coni A Tržaškega o-zemlja. Od tega dne dalje stopijo veljavo, in jih bo treba tudi v praksi izvajati, določbe doseženega sporazuma. Med temi so za Slovence na Tržaškem najvažnejše določbe posebnega statuta, saj je v njem uradna Italija prvič v zgodovini sprejela jasne in točne obveze glede ravnanja s Slovenci, ki so prišli pod njeno oblast, medtem ko smo imeli doslej tako v mirovni pogodbi, kot v določilih nove republiške ustave le nejasno določene pojme m obljube.
Triko pridemo z uveljavit-
da bodo Slovenci v Italiji kot državljani razdeljeni na tri različne skupine, za katere naj bi veljali trije različni pravni postopki. V prvo sku-pi no spadajo tržaški Slovenci, ki jim določila posebnega statuta jamčijo obsežne manjšinske pravice in uveljavljenje na vseh področjih javnega življenja.- Drugo skupino predstavljamo Slovenci na Goriškem, ki sicer imamo svoje šole, čeprav še niso uzakonjene, pa ne smejo vanje otroci slovenskih staršev-optantov in imajo tudi druge ovire ali omejitve. Nam tudi nočejo priznati dvojezičnosti v javnem življenju, vrniti naših kulturnih domov, ter nam na
nijo posebnega statuta na Tr-1 prefinjen način ovirajo kul-žaškem do čudnega položaja, I turno delovanje, kot n. pr. s
Odpovedano potovanje v Rim
delegacije državnih uslužbencev
Po brzojavki, ki jo je poslal v Gorico senator Rizzat-ti, ni delegacija uslužbencev državnih ustanov odpotovala v Rim. Rizzatu je imel namreč nalogo, da pripravi vse potrebno za sestanek delegacije s predstavniki vlade. Zdi se pa, da imajo v Rimu preveč drugih skrbi, da bi imeli, časa tudi za majhna vprašanja goriških uslužbencev državnih ustanov. V brzojavki Rizzatti obvešča, da bodo kmalu prišli v Gorico tudi o-stali goriški parlamentarci in se bodo s prizadeto kategorijo uslužbencev podrobno pomenili. Ob tej priliki je tajništvo PDSI izdalo proglas, v katerem zahteva, da se tudi na uslužbence državnih u-stanov razširi ukrep, ki so ga izdali v Rimu za državne u-
službence v Trstu, odnosno, da vsi oni uradniki, ki niso bili deležni posebne doklade .(indennita di emergenza) dobijo 2 mesečni plači.
IZPRED PRIZIVNEGA SODIŠČA
Slabo je ravnal z družino
Včeraj se je ponovno vršil na prizivnem sodišču v Gorici proces proti 46-letnemu Antonu Musini iz Gorice, Ul. Or-zoni 20, ki je bil februarja meseca t. 1. oproščen zaradi pomilostitve. Državni tožilec je bil mnenja da Musina, ki je zagrešil že več kaznivih dejanj, ne more biti deležen pomilostitve, in je zato 'vložil priziv. Musina se je moral februarja meseca t. 1. zagovarjati pred goriško preturo zaradi zapustitve domačega ognjišča in zaradi pretepanja svoje žene in otrok. 6. maja lanskega leta se je javil na goriški policiji 16-letni Clau-dio Musina, ki je organom jav ne varnosti opisal grdo ravnanje svojega očeta z o-stalimi člani družine in posebno še z njim samim. Claudio Musina je pokazal tudi potrdilo zdravnika, ki ga je zdravil 20 dni zaradi poškodb, ki mu jih je povzročil oče. Antonija Musino so poklicali na goriško preturo. Proti njemu so pričali njegova žena Cle-mentina Verbini in njegovi trije otroci. Obtoženca so priče
dolžile popolne zanikrnosti in skrajno slabega ravnanja z zeno in otroki in končno tudi zapustitve domačega krova. Možak se je branil in je tudi dokazal, da je odšel od doma, ker si je hotel poiskati delo, nikakor pa ni mogel zanikati slabega ravnanja z družino. Takrat ga je goriški pretor oprostil na osnovi pomilostitve. Včeraj pa je imel Antonio Musina manj sreče in je bil, prav zaradi svojih prejšnjih obsodb, obsojen na 2 meseca in 20 dni zapora.
Predsednik sodišča dr. Suich; državni tožilec De Marši; zapisnikar: Omeri.
Avto jo je povozil
Včeraj ob 11. uri dopoldne je rešilni avto Zelenega križa pripeljal v goriško bolnico Brigata Pavia 42-letno Argentino Miom iz Gonarsa, žensko je povozil zasebni avtomobil ko je prečkala cesto v Moši. Zdravniki sumijo, da si je Mionova zlomila gleženj leve noge.
Obvestilo dvolastnikom
Društvo neposrednih obdelovalcev v Standrežu opozarja vse dvolastnike, naj nemudoma napravijo prošnje za sečnjo drv. Javljajo namreč, da bodo o prošnjah odločevali na gozdnem uradu le takrat ko bodo dospele vse prošnje. Tiskovine za vlaganje prošenj interesenti lahko dobijo pri predsedniku društva neposrednih obdelovalcev v Standrežu vsak dan in v nedeljo 24. t. m. od 10. do 12. ure na sedežu Prosvetnega društva (gostilna Lutman).
Kdor še ni poravnal računov za pšenično seme in umetna gnojila, naj to takoj uredi zaradi dokončnega obračuna.
Vsi kmetovalci, ki so oddali oljčno seme (repica) goriški Kmečki zvezi v Ul. Morelli, lahko dvignejo olje kadar hočejo. Za vsakih 100 kg semena bodo dobili približno 30 litrov olja.
Obiski pri prefektu
Goriški prefekt De Zerbi je v četrtek sprejel poslanca Ba-resija, s katerim je razpravljal o številnih vprašanjih, ki tarejo goriško gospodarstvo.
Istega dne je goriški prefekt sprejel tudi delegacijo notranje komisije CRDA iz Tržiča, ki mu je predložila več problemov, nastalih zaradi krize v proizvodnji tržiških ladjedelnic.
K I M O
CORSO. 17: »Veseli bataljon«, S. Pampanini.
VERDI. 17:	«Odisej», barvni
film, S. Mangano in K. Douglas.
VITTORIA. 17: ((Poročena včeraj«, F. Ferrier in A. Vernon.
CENTRALE. 17: «Mora Mau-Mau».
MODERNO. 17: ((Roparji Kansasa«, barvni film, A. Mur-phy in B. Donlevy.
tem, da nam nočejo dovoliti uporabe skromnih prosvetnih prostorov, čeprav so iste pred nami lahko neovirano uporabljali razni «Dopolavoro» in druge podobne ustanove, ter se moramo še vedno tožariti tudi za vrnitev Ljudskega doma v Gorici. Tretja in zadnja skupina pa so Slovenci v videmski pokrajini, ki so kot narodna manjšina sploh brezpravni in nimajo niti otroških vrtcev, niti osnovnih šol v materinskem jeziku, da o drugih pravicah sploh ne govorimo ter se v tem oziru njihov položaj po padcu fašizma sploh ni spremenil, vsaj ne na bolje.
Kako se to sklada s čl. 3 republiške ustave, ki pravi, da so vsi državljani pred zakonom enaki, neglede na spol, raso, jezik, vero ali politično prepričanje? Jasno je, da tako grobo kršenje osnovnih določil ustave ne more in ne sme še naprej trajati, zlasti ker imamo poleg tega še čl. 6 ustave, s katerim se država in rimska vlada obvezujeta, «da bo s posebnimi predpisi zaščitil a f odnosno da ščiti) narodne manjšine v Italiji».
Kar se tiče Francozov v Valdaosti in Nemcev v Gornjem Poadižju, je bilo to do neke mere že izvedeno. Le pri nas je ostalo vse samo pri obljubah. Sedaj pa, ko je tu poseben statut za tržaške Slovence, je rimski vladi zelo poenostavljena izvedba določbe čl. 6 ustave s tem, da kratkomalo prilagodi ta statut na vse Slovence v Italiji, torej tudi na one na Goriškem in v videmski pokrajini.
To bi bilo tudi v skladu z izjavo, ki jj je dal zunanji minister Martino na parlamentarni razpravi v Rimu dne 19. t. m., ko je dejal med drugim.4 »Globoko zaupam v plodnost italijanske kulture, vendar pa hočem obenem spoštovati vse narodne kulture, tudi slovensko, ki očitno_ ne more škodovati nobeni živi in življenjski kulturi». Po našem skromnem mnenju bo gospod minister Martino tako spoštovanje lahko pokazal predvsem s tem, da omogoči enakopravno kulturno in dru-go izživljanje vsem italijanskim državljanom slovenske narodnosti.
Po nekaterih vesteh iz Vidma baje tam že proučujejo podrobno izdelan načrt, ki jim ga je poslala rimska vlada za deželno avtonomijo Furlanije - Julijske Krajine s posebnim statutom za Slovence. Ni nam še znano, kakšna določila vsebuje ta statut, vendar pa upravičeno pričakujemo, da bo upošteval o-snovna načela in določila republiške ustave ter raztegnil v tem smislu določbe posebnega statuta, kot je sprejet za Slovence na Tržaškem, tudi na vse ostale Slovence v Italiji.
Ob obilici lepih besed o zbližanju z Jugoslavijo in o plodnem sodelovanju z njenimi narodi na vseh področjih, bo taka gesta eden najvažnejših dokazov dobre volje rimske vlade in njenih krajevnih predstavnikov. Nam pa bo s lem omogočeno, da se še v večji meri udeležimo javnega življenja in da po svojih
močeh in sposobnostih, skupaj z drugimi državljani, sodelujemo za večji napredek in splošno blaginjo vseh, v prvi vrsti pa za napredek in blaginjo delovnega ljudstva
I. M.
Izlet SPD v Landarsko jamo
Slovensko planinsko dru-š(vo v Gorici javlja, da bo odhod izletnikov v Landarsko jamo in na Sv. Lovrenc jutri 24. oktobra ob 13. uri izpred kavarne Bratuž.
DEŽURNA LEKARNA :
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna S. Giusto, Korzo Italia 106 - tel. 31-52.
Kakor smo
izvedeli, jejjjjj za včeraj dopoKlne naP°^azpra. na sodišču v Be“et^ dj ,£nK va v tožbi, kt jo nsinm Tre Venezten proti s
kmečkim najemnikom „
me, Oslavja m St. ^ poteku razprave bodo P v nedeljo ob 11- url .srtt»i ku, ki se bo vršil v'p ^ dvorani v Pevmi. St j|)(, važna in sestanka naj ((. ležijo vsi raintere^ jemniki. Obenem se ,
sestanku pogovor'h pa
drugih žadevah, predv«^
naje«'
c skupnem plačilu naj
za tekoče leto. Večina ^
osejali^
za leKocc
nikov normalno obd	j
ljo in mnogi so že P°
Občni zbor
pevskega in y.u»  i#
Ožji odbor giasb'neG„ti« pevskega društva	^ y),
sporoča, da bo oa ittii uri na Korzu stev.	.	vsj
sola) občni zbor. V.bU«“ čiani društva.
OB POVRATKU DELEGACIJE TZ
IZJ0
Bo povečan konting®n| za obmejno trgovi®?:
lir
Razstava fotografij v palači Attems
Ze teden dni razstavlja goriški slikarski krožek 95 fotografij italijanskih amaterjev. Poleg teh pa razstavlja izven
tekmovanja še se^e fov. Letošnja u3®1^, tjsoč Gorica« v znesku Vjttori3u je bila podeljen3 ^ foto” Pontiggiju iz Rir"* rdetta’' grafijo »Sandra m
AUIDSII
Od 600 milijonov na milijardo in 200.
Povečanje izmenjav bi koristilo obema drza
, m fotogr3'
Včeraj popoldne je bila seja goriške Trgovinske zbornice, v kateri so prisostvovali tudi višji predstavniki oblasti. Na seji so poročali člani delegacije, ki so se predvčerajšnjim vrnili jz Rima. O poteku seje in rezultatih obiska goriške delegacije v Rimu še nimamo novic. V mestu se širi vest, da je bilo delo delegacije v Rimu zelo uspešno in da je sestanek vodil visok uradnik zunanjega ministr-•stva dr. Pierangeli. Goriška Trgovinska zbornica je baje dosegla povečanje kontingentov, navedenih v sporazumu med Italijo in Jugoslavijo v Vidmu. Vrednost blaga v trgovinskem sporazumu naj bi se povečala od 600 milijonov na 1 milijardo in 200 milijonov lir. Ce to odgovarja resnici, kar bomo danes tudi najbrž izvedeli, potem bi se obmejna trgovina precej povečala, kar bi koristilo obema državama.
STAVNfŠTV°
PRED za nadomestni italijanskih, n01®
d8l»(
0
in zavezniških 9
mobilov ter09 mestnih deloV DIESEL n,°,0fii pumpe, ini0»,orl ter traktorje
1 n S 1 ( 1
Ulica GattO^ ** tel. 44120 - 9‘
predvaja DANES, 23. t. m. ob 18., ^ ob 16. in v PONEDELJEK ob 18. uri m'
V glavnih vlogah nastopajo M- P,er Efhel 6arymar, Leslie Caron
 ..........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................                      iimiiiiimiimi.iiiiinmmiiii...........1111111	,,
*
r
s
26
Rekel sem, da Je to morda vzrok, da je tak. — Mečkal se je s Francozmjami in pnsel domov z neumnimi Idejami o enakosti!« se je Randal nasmejal svojemu humorju in nadaljeval: »Pozneje so prispeli tudi dečki s pravim bičem, s katerim je vsak izmed nas po trikrat dobro mahnil po niggerjevih plečih.«
BIC JE TREBA ZNATI UPORABLJATI...
»V kavalirskem klubu.« je rekel Carter s poudarkom, «se vsak član pri vsakem bičanju zamenja. Tako je mnogo manj možnosti, da bi kdo kaj izklepetal. Ta volovski bič je treba znati dobro uporabljati. Enkrat ali celo dvakrat smo	človeka tudi	ubili,	pa četudi	nismo tega nameravali.
Kmalu se boš tega navadil.«
«Ko smo končali s tem niggerjem, smo ga odpeljali nazaj v niggersko mesto in ga vrgli iz avtomobila,« je končal Randal. ponosen,	da lahko	še nekaj doda:	«Rekel
sem	mu, da bo	takoj	mrtev, dim bi komu zinil	kaj o
bičanju.«
«To me je spomnilo —» je rekel Carter in pogledal po sobi. «Slim, kaj si stonl z bičem?«
«Naj vas ne skrbi, šef, na varnem je. Zakopal sem ga pod	hiso mojega	brata.	Lahko ga	vzamem, kadar	koli je
potrebno.«
»Moral bi ga bil prinesti danes. Zgodaj je še in jaz bi rad opravil neko delo.«
»Kaj bomo šli na delo tudi danes? Kaj se pripravlja?« so vprašali sefa kavalirji.
»Počasi, počasi!« je vzkliknil Carter in pri tem pokazal zadovoljstvo nad tem, da so njegovi dečki žejni krvi. «Sl;m, za danes naj ostane bič na svojem mestu, toda prihodnjo sredo, ko se sestanemo pri Wingu, ga ne smeš pozabiti doma. Zmaj ima posebno važno nalogo za nas. Morali se bomo malo potruditi z nekimi prekletimi sindikalnimi organizatorji, ki so jim nlggerji pri srcu in ki delajo težave. Naša naloga je, da jih dobro obdelamo in Jih vržemo čez mejo v Mason-Dixon, od koder so prišli.«
»Poznam nekatere med njimi, so otroci georgijskih staršev, rojeni in vzgojeni tukaj,« je rekel kavalir, ki je sedel poleg mene. «Ne bo jih lahko izgnati...«
TOVARNARJI PLAČUJEJO KLANOVSKE USLUGE
»Kaj so tl pri srcu ti pasji sinovi, ki ljubijo niggerje?« je zalajal Carter. »Kaj se mene tiče, kdo so. Ni več starih, bogu vdanih sindikatov za belce. Ti novi sindikati ne gledajo, koga sprejmejo. Te sindikate vodijo Židje in tujci s severa, ki ne vedo, kaj je za Jug dobro. Zmaj ima celo vrsto prošenj, ki so mu jih poslali tovarnarji z vsega Juga, ki želijo, naj izženemo to otročad iz njihovih vršit. Vse
stroske bodo plačali, in vsi bomo pili. kolikor bomo hoteli.«
Kavalir, ki se je predrznil oporekati Carterjevemu napadu na sindikate, se je nagnil k meni in mi pošepetal na uho: »Lahko stavite zadnji dolar, da Carter in Veliki zmaj Green pobereta v teh poslih naenkrat mnogo več, kot znašajo vsi stroški. Njima tovarnarji dobro plačajo za nase usluge. Green in Carter trpata to v svoj žep in vse. kar mi dobimo za izvrševanje tega gnusnega dela, je nekaj slabega žganja!«
«Preden začnemo s tem resnim delom, želim opraviti vse tiste drobne naloge, ki so še na vrsti,« je zaključil Carter. »Danes lahko opravite tudi brez biča, narežite si nekaj vej ali pa si najdite kakršno koli orodje. To nalogo prepuščam vam, da jo sami opravite, kajti jaz imam sam drugo zelo važno delo ... »
«Hm, že vem,« je ponovno zašepetal kavalir poleg mene. »Clift si nabavlja podobne primere, kakor si pač sam želi, tako da se enkrat na teden lahko otrese svoje žene in skoči v hišico lepe mlade ženske, ki jo pozna v East Pointu...«
KAVALIRJI DELAJO DO JUTRA
»Danes zvečer imamo težje delo,« je izjavil Carter. »Kot veste, obstaja zakon, ki prepoveduje črncem voziti belce. Toda vsak teden dobivamo poročila, da se ta zakon krši. Ce zakon ne uspe, je stvar Klana, da sam uredi...«
Malo se ustavi, kavalirji pa so tiho pričakovali, da začne razlagati naloge
»Posebno neki niggeff, šofer taksija, ki dela blizu avtobusne postaje, po navadi vozi bele ženske. Danes smo sklenili, da napravimo temu konec. Vse sem uredil. Neka klanovka stoji sedaj na avtobusni postaji Stopila bo v njegov avto, naperila vanj samokres in ga zadržala, dokler ne pridemo mi.
Tedaj je pogledal naravnost vame. »Perkins, dal ti bom novo priložnost, da pokažeš, iz kakšnega testa si. Takoj se
avi na avtobusni postaji m zamenjaj brata	K
je tam ze na delu. Pazil boš na ženo v živorume ^	.
srebrnim pajkom na prsih. Ko bo skočila v tal*7azvi^aJ' stranskim vratom postaje in dolgo m globoko	,cjji.
čakaj, da pridejo fantje po tebe!«	,	,	«
«Hiter bom kot duh!« sem rekel in P° n P"
Hotel sem priti čimprej do telefona da bi ljudi
obvesti
K
piVO1'^ l*
»Počakaj!«, je vzkliknil Carter. «Kaj hitiš ^ ^tfi, 10 Randal te bo odpeljal na postajo. On ima hn zel'm imeti pri roki.«	rejn
, .Skozi glavo mi je šinilo, da se mi ne bo citi tega pohoda z bičem. Sklenil sem, da bom v fonirati Dukeu s postaje.	,- avt
Ko sva prispela tja, me je Randal	se111-,	siG
nato pa odhitel po temni stranski ulici. Ta Meeksa, ki je iztegnil levo dlan po klanovfckem	^
znavalnem znaku. «Cjsta voda mi je naročil, naj taKSi.J in signaliziram, ko bo nasa prijateljica stopila mu rekel.
PROSTITUTKA V SLU2BI KLANA
uaaovorm uieUiuK .UAMM1.AV HENKO - UKfcl >N IST V O:	ULICA MONIECCHI «	* '11. "ud - Telefon »tevlIKa 93-808 In »4-638	- rtUUil
predal 503	- UPRAVA- ULICA SV. KKANC1SKA it. 30 - Telefonska Številka 37-338 — OGLASI: od a do 12.30 In od 18-18	— Tel.
37-338 — Cene oglasov: Za vsak nun vUme v Širini I stolpca trgovski 60 finaneno upravni I0C, osmrtnice 90 lir — Za FLHJ za vsak mir, iinne 1 snnpra ra vse vrsir oglamiv po 25,- din. — Tiska Tiskarski aavod ZTT — Podrutn Gorica Ul. S. Pellico l-II. Te'. 33-82	—	Rokopisi	se	r»-	vrstajo.
«Tam je, čez cesto,« je pokazal Meeks z	:{
sem in zapazil košato blondinko z barvanimi ‘ j-dpib	‘,.
onih, ki jih najpogosteje srečavaš po tretjer liačiP- volv Namignila mi je in Jaz sem odzdravil na orabitl	-■
klanovka, sem razmišljal, bo gotovo znala up	$
ki ga ima v torbici.	He9pi	sffV1*
»Niggerjev taksi je pravkar parkiral na ^jsli stajališča izvosčkov,« Je nadaljeval Meeks. časa bo treba, da pridejo naši fantje?«
(Nadallev^e
^ di*1 \oV>* ff5'
die«*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. p e d. IJud. repub Jugoslavija: Izvod ‘-0,
Poitnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaSkega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Iriozern. tiska. Dri. ^ ,/(>Z nlje, Ljubljana Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 . T 378 — Izdaja Založništvo tržaSkež3 ,KKa