P# ■•ate sa« UnObt N vratine Din —«75, •k nedeljah Din •TABOK* U»i. nat <*—, mmmm •*M|« ia pramtof, «b U. wi • §£$&£•£ »U^ M M. D»-. tarna« f« ^am ssa».»jjB^i?ssc « Pti3tntfiVttta?fiif& cena aanušiue stev. oi« 1*5® TABOR P esamezne StevUkm Kevadn# Din •—'75, ob nedelfab Din 1*— UMUMUSTVO „ priut* * i_________ toom, Jarčiacmm mi. it- 4^ L amA> gtmp*e. TV4cf • MM •U« *. < prilSicH, ‘1 .ju- goslovanskega delavstva bo nedvomno tekom časa zmagal in bo pripeljal našega delavca na pravo pot, na pot spoznanja, kje je nesebično delo za delavske koristi in kje so prazne fraze, za katerim se skrivajo osebnp koristi. Daj Bog, da bi čez leto dni mogli zapisati, da smo do tega cilja prišli vsaj za korak bližje. Že to bi pomenilo napredek v borbi za interese delavstva. Leto: VIL — Številka: 98. BORZA CURIH, (Avala), 30. aprila (Izvirno), Beograd 9.1!, Pariš 17.05, London 25.17< Newyork 517.375, Milan 20.795, Berlin 123.20, Praga 15.325, Dunaj 73.05, Buda« pest 0.007245, Bukarest 1.95, Sofija 3.75. bora; središnja uprava uspešno pospešuje take raporte. — Predsednik. — Državni nameščenci in avtonomne doklade. V naši javnosti se je v zadnjem času, s pozivom na neki odlok ministrstva pravde, izražalo mnenje, da so državni nameščenci oproščeni vseh avtonomnih doklad. Napram temu opozarja finančna delegacija, da čl. 127., 2. odst.* novega uradniškega zakona res odreja* da so državni nameščenci oproščen? »vseh državnih in samoupravnih doklad! (prireza) 2. Kakor pa je razvidno iz konteksta, zlasti pa iz 1. odst. tega člena, se tiče ta določba samo službenih prejemkov, nikakor pa ne drugih davčnih virov* Dočim bi bilo torei nedopustno, da bi se naložile doklade k neposrednemu davku od plač (penzij), ki ga plačujejo državni uslužbenci v smislu čl. 127.. 1. odst., i. c., morajo ti uslužbenci, ako imajo zemljišča* hiše etc. doklade k zemljarini. hišnemu davku etc. brez dvoma ravno tako plačati. kakor vsak drugi. Tega tudi ne izključuje dotični odlok ministrstva pravde, marveč samo izraža gotovo utemelienO, mišljenje, da se službeni prejemki tudi s samostojnim! komunalnimi davščinami ne smejo obremeniti. Nekatere občine v drugih upravnih območjih so bile namreč skušale izigrati čl. 127 1. c. na t a način, da so mesto doklad v tehničnem pomenu sklenile take davščine, in jedino to je hotelo ministrstvo nravde preprečiti. V ostalem pa odlok šp sam v marsičem potrebuje pojasnila, ker se ne ozira dovolj na naš" unravne razmere. — Tečaj o čebelnih kužnih boleznih. Čebelarsko društvo za Slovenijo priredi v nedeljo, 2. maja ob 10. uri v III deški šoli v Riiški cesti, Maribor, tečaj o kužnih' boleznih za vse podružnice Mariborske oblasti. Ta tečaj je izredne važnosti za vse čebelarje brez izjeme, ker nam preti vsled čebplne gnilobe in kuge največja nevarnost za oh&pi čebelarstva sploh, ako ne napnemo v zadnjem trenutku vseh sil proti usodepolneinu razširjenju teh kužnih bolezni. Seznanil) se bomo z vzroki, ooiekom in posledicami z zabranjpvaujem in pobijanjem naihmšega sovražnika čebel, pa tudi s nravilpim razkuževanjem PEUliev iii drugih potrebščin. Zato se naj udeležijo tečaia vsi čebelarji, ki jih ne o-vira niih služba. — Iz vremenske opazovalnice. NajveS nadavin je bilo v prosincu, svečan, pa sušeč sta se enako porazdelila in sta skupno komai prosinec malo nadkrilila. Rekord so dosegli dnevi 15. jan. 114 točk, 5. marca — 125 točk in 8. aprila — 242 točk. 8. aprila je padlo sploh največ vpde v tekočem letu. Zanimivo je, da je ta dan otvoril nebne zntvornice enkratni, strelu podoben krhki strel. 4. in S. aprila je bila! huda slana, 13.. 14. in 15. pa pip slabša; obrala je marelice, ostalo sadje pa nepoškodovano odcveta. Sadno leto, da bo kaj! Februar in marec sta bila zavita vi gosto in nezdravo meglo. Prohlad, kašelj, »španska? ter ošpice ali šničke so imeli svoio žetev, posebno rped šolskimi ot?oc! na deželi, ko sjo po uro dalep s premočenimi čeveljčki prihajali v šolo. Pomladni dnevi so prišli do svoje veljave šele 24, aprila. Sedaj pa imamo splnčne tople dneve, da se smeje hrib in dol. — Mednarodni avtomohiinl znaki. Nai avtomobilih, ki jih vse polno^drvi dnevno skozi Maribor, so določene črke, ki zna-čijo ime države, Potom katerih črk človek lahko takoj dpžene državo, v večin? slučajev pa ni vsakomur to mogoče. Radi tega podaiemo seznam teh znakov: A avstrija, B Belgija. BG Bolgarija CS Češkoslovaška. D Nemčiia. Dit (Danzig) DK Danska, E Španija (Pipana), F Francija, OB Anglija (Great Britain), GR Grška, H Madžarska. I Italija. L Luksenbur-ška. MC Monte Carla, N Norveška, NU Nizozemska (Nederland). P Portugalska, PL Poljska. R Rusiia. RM Rumuniia. S Švedska. SB Jugoslavija (Srbija") SF Finska (prva črka iz Suomi, dPinače ime za Finsko) SB Švica, US Zedinjene države.: mtm l vr E w rs w Z V MariSoru.' 0 \ \ $ ‘f * 1 * Od leve na desno: državni tajnik von Schubert, ministerljalni direktor G a u s, dr. S t r e s s e m a 1111 in poslanik Krestinsky, V. C. Panamski prekop Kmalu po odkritju Amerike so spoznali narodi, ki so imeli trgovske zveze ž zapadno obalo severne in južne Amerike, velik pomen in vrednost komaj 73 km širokega panamskega istma. Pričeli so se ukvarjati Z mislijo, da bi ta ozki zemeljski pas prekopali in tako spojili Atlantski in Tihi ocean. Prekop, ki bi bil velikanske gospodarske važnosti, je najbolj zainteresiral Anglijo in Unijo. Razni strokovnjaki in nestrokovnjaki so izdelali nekako 30 načrtov; toda pomanjkanje tehničnih in denarnih sredstev je zadrževalo izpeljavo kateregakoli teh načrtov. Končno je nastopila proti temu drznemu podjetju tildi cerkev, ki je smatrala' za greh. da bi človeška roka razdrla to, kar je ustvarila v svrho krotenja valov modrost Vsemogočnega. Filip II. je celo pod smrtno kaznijo prepovedal soudeležbo pri tako grešnem podjetju. Kljub temu pa so sc nadaljevale po osvobodilni vojski španske Amerike resne razprave in v poštev so prišli najbolj sledeči projekti: Nikaragua, Tehvante-pec. Panama in Darija. Pacifičnih prog takrat še ni bilo in v idalnii Zaipa4 se je moglo priti le po sulio- zemni poti, ki ie bila polna nevarnosti in jako dolgotrajna, ali pa po še daljši morski poti. Da bi skrajšala to pot je zgradila neka amerikanska družba 1. 1855. »Panama železnico« z velikimi žrtvami na -kapitalijah in ,na ljudeh. Toda železnica se je koj v začetku že rentirala. Tudi po dovršitvi te proge se je pridno delalo na- načrtih in osnutkih. Unija in Anglija sta bili druga na drugo ljubosumni in sta se leta- 1850 pogodbeno (Cjayton-Bu;lver pogodba) zavezali, da: si ne bo skušala nobena osvojiti bodisi zaščititi katerikoli prehod, ki bi nastal v centralni Ameriki in spajal Tihi in Atlant-sk ocean. Pri gradbi prekopa naj bi sodelovali obe in ga tudi obe upravljali. Ker pa vsled zavisti ni prišlo do grad-be se je odločil Ferdinand Lesseps, da zgradi t» splošno pozornost vzbujajoči svetovno morski prekop. Odločil se je za projekt »Panama« in si ohranil, kljub temu da jc bil že 75 let star. ono zaupanje, ki ga je imel pri,gradbi Sueškega prekopa, S prvimi deli se je pričelo že V. 1880 neglede na to. da je bil Lessepsov korak jako v protislovju z »Mouroc doktrino«: Ameria Ainerikancem. Delo jc pričela francoska »Panama« družba. Čas v katerem bi moral biti prekop ■zgrajen, je bil določen na sedem let. Delo je bilo na višku 1. 1885. Istočasno so pričele razne finančne težkoče in nov kapital je bil na razpolago le proti visokim 0-brestinr. Spoznanje,' da so sc v stroških, ki so bili preračunani na 843,000.000 Frs, uračunali, je privedlo do zmede. (Celokupni izdatki so Vnašali 3 'A milijarde Frs). Lesseps se je, v stiski posluževal vseh mogočih sredstev. Podkupljeval je ti-glednejše finančnike in politike ter tisk. Podkupljevanja so ga stala ogromno svo-to 120 milijonov frankov. Neizmerno pa ie bilo razočaranje a še večje razburjenje ko jc svet izvedel za istinit položaj. Meseca decembra 1888. leta je Lesseps objavil, da je njegova družba ustavila izplačila. 1 Vi milijarde frankov je bilo izgubljenih in stotisoči Francozov po večini malih ljudi — med njimi 15.000 samostojnih zena, je prišlo ob prihranek. Položaj za Republiko je bil vsled tega jako neugoden posebno radi tega ker z ozi rom na Unijo ni tnogla priskočiti Lessep-su z denarno podporo na pomoč. Upošte* vati pa je morala tudi številne pritožbe in tožbe obupanih upnikov. 21. nov. 1893. je reakcijonarni poslanec Delahay izjavil v parlamentu, da ie v svrho podelitve loterijskega posojila panamski družbi, podkupljenih 150 narodnih ttoslaaccvj dane sicer manifestacije in obhodi, da so pa dovoljena zJborovanja. predavanja ltcu m Jugoslovanske Matice podr. ^ Mariboru sklfcu.ie svoj redfti občni zbor na dan 10. maja v Narodni dorrf za 20. uro. m Na mejo! Zopet in zopet'morames povdariati vaSiost. izletov v obmejne kraje. Zlasti društva je treba posebej opozoriti na to važno narodno propa^ gando. Brez dvoma je pa ravno v tej smeri najagilneje delovalo društvo; »Jadran«. Ako mu dajemo to prizna nje', pa je treba, da ga tudi' riioraln® in gmotno podpremo. Naj naši na* rodni krogi ne zamude priti 8.'maja vi Narodni dom, kjet priredi »Jadranj svojo II. Jadransko noč na rivijeri. 1 m Iz občinstva smo prejefi: Med letošnjimi sladoledarji se odlikuje V0* sebno eden. ki z žalostno pojočim glasom ponuja po ulicah svoj »en k<-za dinar«. Sedem let so Mariborčani vedeli, kaj pomeni sladoled, ta, pa ja dvojezičnost: za letos je Gelroff^ nes še na drugem mestu, drugo >et® bo nemara narobe. Take jezikovi’® »pridobitve« priporočamo narodn'1” društvom, pa tudi obrtni oblasti Vj premislek. .1 m Društvo odvetniških in notarski« nradnlkov v Alariboru opozarja svoj® članstvo, da se vrši IV. občni zbor naše ptujske skupine dne 1. .majnlK« 1.1. ob 6. uri zvečer v Ptuju, v restav^ raciji pri Zamorcu, Ker so oisarfl® dne 1. maja popoldne — kot običaju** — zaprte, vabimo kolege in.kole2*J nje, da se po možnosti z odborom vre« odpeljejo na to zborovanje v PtuJ j* vlakom, ki odhaja Iz Maribof^ ob J3’ uri 22. min. Nazaj imamo rta r|?5t; r go 2 vlaka pred polnočjo. —Odbor. m Koncert vojaške godbe se bo vr^ šil v parku dne 2. t. m. ob 11. uri s sledečim sporedom: 1. Bernard': ki po svojim«, koračnica: 2...Rossif1'* »Seviljski brijač«, ouvertura; bal: »Kavalier«, valček izrOPcre -Poliška kri«; 4. Zajc:. »Duefct-iz OtiP rc: »Zrinski«; 5. Brodil: »Srbiiwv dan i san«, potoouri: 6. Kalmanj $itT>i operete: »Grofica Marica«. : m Glasbena Matica priredi veift orkestralni koncert v petek, • dne 'J maja pri Gotzu s sledečim sporedoH1* 1. Slavko Osterc: Povodni rntiž Prešernovi baladi), simfonična shK* za veliki orkester; 2, Filip Beriiar°,‘ Flegiia. skladba za veliki orkester-. Mendelssohn: Koncert EmoH. za V?! lino s spremlievanjem orkestra-Saint-Saens: Rondo capricciosO violino s spremljevan.iem orkestrft^^ Dvorak: Polednice (opoldanska f.fj rovnica), simfonična basen za velijV orkester. Pri 3. in 4. točki igra sol cr violino znana umetnica ga: Brandlova. Da se omogoči vsak®111^ poset te važne kulturne prireditve. cene izredno znižane. __________ Dvorana je odmevala gromovitih L kov ogorčenja in začudenja. Parlart1^ je sklenil, da se določi parlamcfltar. preizkovalna komisija, ki bo pod stvom Brissona vodila preizkavo. iL, Lessepsa je postalo predmet skuiP51: ^ skih debat, časopisnih polemik,, kaV^ škili po-govorov, ženskega besedice™ • številnih razprav). Ministrski predsednik Ribot i#;. sK 0ii preprečiti delovanje preizkovalhe^a bora, a je padel. ^ V .novem kabinetu je 13. dec. ložil časfl finančni minister Rouvier. * sec dni kasneje vojni minister^Fr«' j in mornariški minister Burdeau. valni komisiji so priznali, da so Pre podkupnino in jo uporabljali v stran j sko-politične svrhe. ,|TlC. Ferdinand Lesseps. Človek losti in volje, človek, ki je na ppI.iiMr' 0f M janja,vlival že s svojim imenom uspeh, je prišel na zatožno klon- u je bil na 5 let ječe in na 3000 Frs. Kasacijsko sodišče pa je obsodbo. lo. Vendar tudi ta položaj ni z»tc® jS»iel ja ja in slave, preteklosti. Lesseps, neupogljivo voljo in nenadkriliij/dog# niški duh. To nam dokazuje sledeč uidivi uuu. I Jiaui -in TJt dek: 16. novembra 1869. bi n'K]r‘’L)gu veliko dobrodelno' tombolo. V slučaju slabega vremena se preloži na nedeljo dne 16. maja t. 1. Vsaka tablica stane 2 Din 50 para. Tablice prodajajo v§i 'pismonoši in trafike. Dobitki $o sledeči:' 1. tombola: pohištvo 'spalna soba):. II. tbmb. Singer šivalni ?troj; IH. tombola: zlata moška °rar IV. tombola: moško kolo. »Ne-ger«; V. tombola: 4 metre bukovih dry in mnp.do drugih dobitkov. Nihče naj ne zamudi te ugodne plilike, vsak , naj -Poskusi- svojo srečo. Čisti dobiček ,i® namenjen bolnim.in podpore potrebnim članom, 'njih vdovam in sirotam. Dobitki so izločeni na Grajskem trgu v okmi trgovine zadružnih mizarjev. m Hranilni in pos. konzorciji javnih nameščencev in upokojencev v Ljub- 'lani vabi tem potom vse interesente na sestanek 4. maja t. 1. ob 1814 (M7.) v dvorani pri Pečniku v Mariboru. v syrho ustanovitve podružnice v Mariboru. — Odbor. m Po dveh letih najden lastnik. Tukajšnja, policija je že pred dvema le- - mrha zaplenila večjo količino posteljnih' rjuh in salonskih namiznih prtov 1 iztrganimi monogrami. Po dveleten raziskovanju se je vendar posre-cdo odkriti okradenca. Ugotovilo se je Uatnreč, da so rjuhe in prti last deloma zdravilišča »Tobelbad« pri Gradcu, .deloma pa graškega hotela »Zurn drei Hacken«. Poleg omenjenih predmetov- je policija zaplenila tudi več žimnic, pernic in blazin, ki jih je pokradel bivši sluga omenjenih podjetij franc Kramberger in jih skušal raz-, Pečati v Mariboru. Oddan je bil okrožnemu sodjšcu. m Tat dvokoles prijet. Včeraj okrog 5- ure popoldan je izginilo iz veže *Vglike kavarne« damsko dvokolo, btorilcg pa je opazil nek izvošček, ki J® kasneje s primernimi pojasnili omogočil takojšnjo izsleditev tatu. Drzni Lojze K. se je odpeljal po Koroški ce-stl Skozi Kamnico in skril kolo v neki Gostilni v Krčevini, kjer je prišel v roke pravici. Oblasti sumijo, da je javno on tisti, ki ima posebno veselje oo dvokoles, ki jih mora imeti že prednjo zbirko, m Nepazljivi kolesar. Včeraj ob 13. J1 i® zavozil kolesar Franc L. v Merski ulici v kolporterko Marijo K. ako silo, da jo je podrl na tla, pri čemer je zadobila občutne poškodbe na desni roki. Prepeljali so jo na rešil no postajo, kjer so ji rano povezali: Neprevidni kolesar pa bo moral poravnati zdravniške stroške. Varnost nim organom bi priporočali, da strožje zasledujejo divje dirkače, ki se brezobzirno pode med publiko in ogrožajo javno varnost. m Bojevite ženske. Pred dnevi smo pod istim naslovom poročali o zanimivem pretepu treh krvoločnih in menda ljubosumnih žena. Izgledalo je, da se jim bo kri ohladila, ko dobe zasluženo plačilo, toda zgodilo se je baš obratno. Kakor smo izvedeli, sta se včeraj Jerica in Tončka zopet spopri jeli. toda tokrat v Mesarski ulici. Krog njiju se je zbralo precejšnje število ljudi in ju vspodbujalo. Končno pa je prišel stražnik in jima ohladil kri. m Mestno kopališče bo jutri 1. maja celi dan zaprto. y m Hotel Halbw Idi v soboto 1. maja večerni koncert. V nedeljo 2. maja jutranji in večerni koncert. Izvrstno Gbtzovo črno in belo pivo. 860 m Dvomesečni večerni tečaj za šivanje oblek, ki ga priredi Mariborsko slov. žensko drštvo, se začne, ako se-oglasi dovolj udeleženk, v pondeljek 3. maja. Prijave sprejema In pojasnila daje ga Zlata Brišnik. N 55 Narodno gledali!fe RfJPERTOAR. Petek, 30. aprila. Zaprto. Sobota, 1. maja ob 20. uri »Grofica Marica«. Ljudska predstava ob jako znižanih cenah. Nedelja, 2. maja ob 20. uri »Evangeljnik« ab. C. (Po starem in kuponi). Zadnjikrat v sezoni. Pondeljek, 3. maja. Zaprto. Torek. 4. maja ob 20. uri »Greh« ab. A. Krstna predstava. Ljudska predstava »Grofica Marica« pri zelo znižanih cenah 1. maja. Opozarjamo, da se bo vršila na delavski praznik dne 1. maja ob 20. uri priljubljena opereta »Grofica Marica« pri zelo znižanih cenah, tako, da se bodo udeležili lahko te predstave čim širši sloji. Izprememba mariborskega gledališkega repertoarja. Mesto premijere »Ognjenika« se vprizori v soboto, 1. maja kot ljudska predstava »Grofica Marica« ob globoko znižanih cenah, izven abonmana. Premijera »Greha«, v torek. 4. maja pa se vrši za ab. A (mesto ab. B.) Zanimiva krstna predstava A. Cerkvenika »Greh« bo v torek, dne 4. maja. — Obširneje poročilo priobčimo v pondelj-ski številki »Tabora«. »Ognjenik« na mariborskem odru. V najkrajšem času vprizori mariborska drama v prevodu in režiji g. Joško Koviča zanimivo in velezabavno' veseloigro od L. Fulde »Ognjenik« (»Der Vulkan«), O delu in pisatelju več prihodnjič. Kultura in umetnost x J. Ipavec — Možiček; V. Blodek — V vodnjaku. Naša domača dramatska pantomima Možiček se je proizvajala Prvič v Mariboru L 1912 v Narodnem domu. ob priliki Ipavčevega večera. Dirigiral je takrat skladatelj sam. Razentega je bila nemara že na vseh naših večjih odrih. Za celjsko prireditev se je zavzemal svoječastio naš sedanji intendant, g. da*. Brenčič, ki je tokrat tudi vodil muzikalni del. v spomin prijateljskih odnoša-jev, v katerih je bil do žalibog prerano u-mrlega, velenadarjenega našega skladatelja. Ta čin pietete je našel budi pravi odmev pri publiki. Obžalovati jele, da danes ni več možno, izvesti orkestralnega dela .v prvotni zasnovi, za mali orkester (z obUgatnim harmonijem), kajti partitura z glasovi je šla v izgubo. Na podlagi klavirskega izvlečka je priredil skladatel Parma sicer prav spretno instrumentacijo, ki pa je vsekakor ©remasivna ih izvedena za večji orkestralni aparat, nego si je zamislil to Ipavec. Pantomima zahteva namreč delikatno, prozorno instrumentalno ozadje, kajti ustvariti mora predvsem gledalcu možnost osredotočiti svojo pozornost samolastni razlagi oderskih prizorov in kretenj. In uprav takega delovanja gledalčeve fantazije ne sme odvračati prevsiljiva glasba. V tem principu leži nekako bistvo pantomime kot umetniške tvorbe in to psihološko utemeljeno dejstvo je imel pred očmi tudi Ipavec pri ustvarjanja svojega Možička. In pogodil je instrumentacijo prav svojevrstno. — Predstava v režiji g. Urvaleka je bila prav dobra in inscenacija odgovarjajoča. Skrbno mater Pierreto, ki je hotela vzgojiti hčerko Colombino v pridno gospodinjo. .ie ustvarila gdč. Kovačičeva u-metniško samosvoje. Zaljubljeno Colombino. ki je kaj rada s svojimi mislimi vse drugje. kakor pa pri delu, je prav izrazito podala gdč. S a v i n o v a. Harlekina, ki ljubi Colombino, je podal spretno gosp. Harastovič in dobrodušnega očeta, s prav individualnimi potezami g. Urva- 1 e k. Columbinine prijateljice, ki slave z rajanjem zmago ljubezni in zaroko, so bile prav brhke in so vživele pestro sklepno sliko. Maske so bile dobre, kostumi v celoti primerni in inscenacija odgovarjajoča. Predstava je dosegla pri premijeri. kakor pri prvi reprizi priznanje občinstva Vsi predstavljači so bili o-petovano poklicani pred zastor in g. intendant, kot muzikalni vodja, je bil še posebej aklamiran. Naslednjo Blodekovo komično opero v enem dejanju, V vodnjaku smo videli na našem odru kot eno izmed prvih muzikalnih del, v sezoni 1920-21. Doživela je takrat 6 predstav. Delo je starejega datuma — prva vprizorifev v Pragi se je vršila I. 1867. Glasba je prav prikupljiva ter še ne kaže nacijonalnih, čeških značilnosti. Zdrava humoristična vsebina pa ji je zasigurala na odrih dosedanji uspeh. V glavni vlogi starega vdovca Janeka je nastopil g.. O k s a n s k i. Bil je prav prepričevalen ter mnogo pripomogel k živahnemu poteku in razpoloženju. Robustno in zdravo kmetsko dekle Lidunko je prav dobro podala ga Križeva, kmetskega sina Vojteha g. Burja, premeteno čarovnico pa.gdč. ZamejiČeva. Vsi so se v pevskem in Igralskem oziru zavzeli za svoje vloge. Zbor je sicer tu pa tam distoniral, ženski zbor pa je bil v igri prav živahen in naraven. V splošnem je bil potek v prvi polovici bolj skiciran in medel ter je zapustil utis, da je bila predstava z neko hitrico pripravljena. Razlagati pa si nismo mogli onega nemirnega senčenja pri polni luni. Ali naj bi bi! to mrk? Režija je bila v rokah g. R a s b e r-g e r j a, muzikalno vodstvo pa v rokah g. Herzoga. Obisk premijeTe je bil povprečno dober; pričakovali pa bi z ozirom na proizvajanje lepega domačega dela. kakor je to Ipavčev Možiček, napolnjene prostore. — H. D. MI ODPREMO NASO TRGOVINO 1. MAJA Maš© cene: Zenski „Nubuk“ pol uče vij i v vseh barvah v Čevlji z zaponkami črni » n n lakasti najnovejši kroj komtespete Tenis čevlji z gumijevimi podplati, najboljši angleški proizvod. Platneni čevlji z zaponkami rujavi in beli Lois, IX Moški polučevlji črni n n rujavi Trajni dečji čevlji za gore v vsaki vrsti. Din 199*- 169*- 229*- 129*- 99*- 230*- 266*- 36*- o OO HUMANIIl Maribor, Gosposka 17 pri JOSIPU MARTINC /okolstvo o Bratje v Prago! Poživljamo yse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti VIII. vsesokolskega zleta v Pragi, da javijo to najkasneje do 10. maja 1926 društvenemu odboru in sicer v društveni pisarni v Narodnem domu vsako sredo od 18.—19. ure in vsako nedeljo od 10.—11< ure. Prijava naj vsebuje: 1. Se ude- leži v kroju ali brez kroja; 2. Ako želi stanovanje: Ime, točen naslov, poklic, s kolikimi posteljami želi sobo in čas od do. Prijave za stanovanje naj bodo naj skromnejše, ker je privatnih stanovanj in hotelskih sob jako malo na razpolago. Poznejše prijave se ne bodo več vpoštevale. Podrobnejša navodila se dobe v, društveni pisarni, oziroma v »Sokolskem glasnika«* Prijave se oddajo lahko tudi br. in ss. odbornikom. Obenem opozarjamo tudi, dal so deležni voznih ugodnosti in se smejo udeležiti zleta le oni bratje in sestre, ki so zadostili vsem društvenim obveznostim. o Starešinstvo sokolske župe v Mariboru ima v torek dne 4. maja ob 20. url sejo v Narodnem domu. Kino GRAJSKI KINO predvaja od Četrtka 29. aprila do pon« deljka 3. maja »Dva potepuha v Pratru«. Največja senzacijonelna veseloigra s Pat in Patachonom v glavnih vlogah. Oglejte si fotografije ,v, naših izložbenih omarah. fefojanstvenlki in v svečanem razpolo-proslavljali uspehe Lessepsove jflJed četvorko, ki jo je plesal tudi Les-žJ"*.Plane v dvorano eden njegovih m-Se vFjev ’n mu žcPne v uho: »Velika ladja d^^brftkopu nasedla in zaprla pot tako, v.,«.svečana vožnja ne bo mogla vršiti. ^ nam je storiti«? 'r »Razstrelite brod«. Prod je vreden dva milijona«. Seni i*mo rhinirajte sra« je odgovoril Les-N-ln klesal dalje. ni hotel, da bi zmago svoje ie ^rajnega dela diskreditiral in hladnokrvno razblinil v nič dva nuona frankov. Pred -smrtjo se mu je radi velikih omračil um. Umrl je 7. dce. 1894. M dočakal dneva, ko je Panama-*°P bil izročen prometu. hrj.a,k bil Lesseps pri izpeljavi načrtov g^lJJdnejši, bi se bil katastrofi.lahko iz-K velikanskim tehničnim oviram J® Pridružilo še neugodno podnebje in bmv, - k podlegel nešteto žrtev. V petih U.A® družba izgubila 22.189 delavcev, frfaSct bodfegH deiobia klimi, deloma 'pa secira plastem kamenin, ki so se ugrc-se uv bf^Kppano strugo. (9. febr. 1911 ** teudrlo 220;000 m* kamenin in podsulo itt 2 vlaka). Od 1000 afriških črncev, ki so jih uporabljali kot delavce, ni ostal niti eden nad 6 mesecev, pri življenju. A Preteklo je precej let in veljko delo je še vedno počivalo. Toda 1.. 1898 (špan-sko-amerikauska vojna) se je začela močno širiti jjiisel, da bi Unija prevzela prekop. Velika Britanija je zahtevala samo popolno nevtralnost prekopa in pogodbeno prepovedala gradbo utrdb (1900 sklenjena Hay-Pauncelote pogodba). Toda ameriški senat je glede nevtralnosti izdelal popolnoma drug načrt, ki ga je morala Anglija pod pritiskom burske vojne ak ceptirati. L. 1903. je bil predsednik Združenih držav segeroameriških opolnomočen, da kupi nedovršen prekop (cenjen nad 109 milijonov dolarjev od francoske družbe, ** Ka P° razpadu družbe upravljala za 40 milijonov dolarjev. Unija je hotela vzeti kanalsko oono v zakup za 100 let in je nudila kot protivrednost enkratno odškodnino 10 milijonov dolarjev in 250.000 dolarjev zakupnih v i^Lr ^‘i. narodno zastopstvo Kolumbije m hotelo spžejeti pogojev ker so se mu zdeli neugodni v primeri z velikanskimi ugodnostmi, ki jih bo imela Un-ja. Posledica tega je bila krvava panamska revolucija, ki je dvorila sar.-'rir>Go. republiko »Panama«, katero je Unija takoj priznala in jo obenem zaščitila pred eventualnimi napadi od strani Kolumbije. Sestavljena in podpisana je bila nova pogodba, s katero je prešlo na obeh straneh prekopa 8 km stveta z lukami in oto-čiči za vedno v roke U. S. A. Unija je pričela z nadaljevanjem ogrom nega dela po amerikansko. Okolica pre kopa je oživela čez noč kot mravljišče. Ogromni stroji, bagerji in elevatorji so zamenjali samokolnico in lopato. Z mrzlično naglico je bilo za armade belih in barvanih delavcev pripravljeno vse potrebno. Proti moskitom. ki so okuževa-li ozračje v milijardnih rojih, so zgradili posebne tropske naselbine, nezdrava moč virja so izsušili in gozdove posekali. Vsako jutro so dopolnili prehranjevalni vlaki zaloge na postajah s svežo hrano. Strogo pa je bilo prepovedano y kanalski coni točiti opojne pijače. Edino tem napravam in ukrepom, anie-rikanski tehniki, spretnosti in vztrajnosti gre zahvala, da je bil prekop otvorjen že 15. avgusta 1914. . Prekop je dolg 80.5 km in meri v glo* biho 13.7 m, a .v šififio 91.4 m. Od sueškega se razlikuje v tem, da ima 6 dvojnih zatvornic in dva velikanska bazena, katerih večji je dolg 40 km in je 23 m glo-bok .-Jsjeuuje se Ga tun-iezero in ie večii od Gardskega jezera. Pri treh zaporednih zatvornicah ob tem jezeru dvignejo parnike v višino 26 metrov in jih prt prihodnjih treh na enak način spuste v nivo z morjme. Glavne zatvornice so Gatum, Pedro Miguel in Miraflores. Vrata zatvor-nic ščiti veriga, ki bi vzdržala sunek 10 tisoč tonskega parnika, ki vozi z brzino štirih milj. Vožnja skozi prekop traja le 10—14 ur, kar je z dolgotrajno vožrjjo okrog južne Amerike nekaj neznatnega. Toda prekop, kljub tej prednosti ni zadostil nadam Arne-rikancev, kajti številne pacifične proge, ki so izpeljane preko celine, so pritegnile večji del poštnega, osebnega in tovornega prometa. Vendar pa moramo priznati, da jc prekop izraz amerikanske moči, ki se uveljavlja v gospodarskem in političnem svetu vedno bolj. Ni daleč čas, ko bo v tej moči zatemnel vpliv Evrope in izginila »zolta nevarnost.« emiu.k n h i ii,uuu □ r.m.i jacxjqquxi Ali ste ie San Vodnikove družbe? Priglasite se takoj pri poverjeniku! mnux r»t A' B 'O' S r. ' V MantToruT tfne Clnala HJ26. Mofa mamica Vere moje obiekce samo s msllom „©aieBa“ Poglejte me, kako Je Bvete ^ ln bležčečo belo moje krilce. Kazen tega pa pri pranju pazite na to, da ne prezrete zlatnik, ki ae nahaja er njem, moja mamica ga je namreč Se naila! MILO GAZELA Cena Din 50’— Jlu-JItsu — moderna obrambna tehnika Jiu-jitsu se je v zadnjih letih močno razširil v športnem svetu vse Evrope, dočim je ta način borcnja udomačen na Japonskem že stoletja in ima precejšnjo praktično vrednost v slučaju nepričakovanih napadov. Na sliki vidimo dva japonska dijaka, ki se borita po pravilih jiu-jitsu tehnike. /port Mariborska športna nedelja Derby Maribor : Rapid. — Ves nedeljski šport v znamenju borb med ISSK Mariborom in Rapidom. — Športna senzacija — Kolesarske dirke. — Šport v filmu. Ves nedeljski šport bo potekel v zna-mcnjji ostre borbe med ISSK Mariborom ■in SD Rapidom. Poleg velikega zanimanja za te tekme Pa vlada tudi precejšnje zanimanje za kolesarske dirke. Da bi se dalo vsem nedeljskim prireditvam trajnejšo vrednost in posebno značilen žig. sc je odločil g. Roglič, lastnik »Apolo« kina. ki ie tudi velik prijatelj športa, da filmira yse važnejše momente omenjenih prireditev. Film se bo kasneje predvajal v vseh mestih Slovenije. Maribor s Rapid Nekaj misli o izidu tekme. V nedeljo dne 2. t. m. nastopita na igrišču (SSK Maribora najmočnejša rivala v Mariborski oblasti. Prvenstvena tekma, ki sicer ne more izpremeniti stanja prvenstva, bo vendar naizanimiveiša nogometna prireditev pomladanske sezone. Simpatizerji obeh klubov in vsa sportska javnost napeto pričakujejo izida. Obe moštvi sta se mrzlično pripravljali za odločilno bitko, koje izid ie jak« dvomljiv. — Mnenja so prav različna in težko je pogoditi pravo, kajti usneli se danes v resnici ne more prisoditi niti »Raoidu« niti »Mariboru*. »Maribor* si je sicer dobil trenerja, ki pa v teh dneh ni mogel dati moštvu potrebne šole m ni računati, da bi to lahko uplivalo na rezultat. Iz spodaj objavljene postave pa je razvidno, da za »Maribor« ne bo nastopil branilec Wag-ner, kar oomeni občuten minus za »Maribor«, Slabo pa bo tudi uplivala delna ipregrupacija moštva. Vendar je tudi pri »Rapidu« opaziti znatno oslabljenje. Branilec Barlovič ne bo nastopil, ker je bil kaznovan s fimesečno zabrano igre. vratar pa je odšel k vojakom, Edino upanje obeli moštev sta napada, ki v tehničnem oziru le malenkostno diferirata. Za »Maribor« je najbolj nevarna neodločnost domačega napada pred nasprotnikovim golom in pa spretni roki g. Tergletza. Toda v kolikor bi napad Maribora ne imel uspeha, v toliko bo obramba nudila večii odoor. kajti obramba »Maribora« ie kljub temu. da ne nastopa Wagner, boliša od »Rapidove«. Težko je torej uganiti, kako se bosta držali moštvi. Kljub negotovosti pa je v športnih krogih zavladalo uprav angleško hazardno razpoloženje. Stavi se na obe strani prav v visoke zneske in marsikdo stavlja na kocko svoje skromne denarje. Naj bo kakorkoli sigurno ie samo to‘, da bo nedeljska tekma nudila obilo športnega užitka, kojega smo končno vendar upravičeno željni. Trda borba, borba za prvenstvo in za prestiž v športu mariborske oblasti sili vse soortne kroge v napeto pričakovanje, ki bo za marsikoga po kratkih 90tih minutah razočaranje in mogoče tudi presenečenje. — Rivaloma želimo dovoli vztrojnosH in odpornosti, sodniku dobro oko. Vodeb, Škrobar; rezervi: Štavber. Skrabar. Rezerva: Kovačič, Tomac, Bur-jan. Safran, Korošec. Offer, Starc, Bertoncelj, Kirbiš, Rupreht, Brumen; rezerva: Laznička I.. Spitzer. I. naraščaj: Jug, Koser. Laznička II., Stertilka. Prevolnik, Potočan, Sket. Fischer, Petan, Weiss, Macun; rezerva: Pliberšek. II. naraščaj: Zgur, Kotnik, Veselko, Thaler. Najžer, Vobič, Strojan, Pohan Kukovec, Kopič, Pliberšek: rezerva: Konic. Reditelji imajo v soboto ob 18. uri sestanek na igrišču. Vsi igralci I. moštva, kot tudi obe rezervi morajo biti v soboto ob 5419. uri na igrišču. Članstvo se ponovno poziva, da takoj pojavna klubsko članarino, ker sc vsem onim, ki tega ne bodo storili ne bo dovolil nastop. Tajnik. : Predprodaja vstopnic, Z ozirom na velikanski interes, ki vlada med občinstvom za nedeljske prvenstvene tekme, se je v izogib gneči, ki običajno nastaja pri dohodih na igrišče, oddalo vstopnice v predprodajo. Dobe se v trgovini Mdfer, Gosposka ulica. Opozarjamo, da je večina tribunskih sedežv že razprodanih. : Postava moštev za nedeljo dne 2. maja: (Službeno). I. moštvo: Geuer. Jakovljevič, Vavda, Marussig, Hreščak I. :B.erg^L SitiK®čič, Unterreiter. Hreščak, Hazena : Hazena Maribor : Rapid. Jutrišnja prvenstvena tekma Maribor :Ra pid pomeni za Maribor višek spomladanske bazenske sezone. Igra bo oster in napet boj med slovenskimi ln nemškimi hazena ši-cami. Obe družini bosta napeli vse sile. da izvoju.ieta zmago svojim barvam, ali pa ako to ne bo mogoče, da vsaj častno podležeta. Maribor razpolaga z izvrstno vigrano družino, ki v tehniki in taktiki ter krasni kombinacijski igri daleč nadkriljujc svojega nasprotnika. Rapidova družina bo rhorala ta nedostatek nadomestiti s požrtvovalnostjo in elanom, ako bo hote* la biti Mariboru enakovreden nasprotnik. Tekmo bo sodil g. R. Peterka, ki slovi kot najboljši hazena sodnik Murske Sobote. Tekma sc odigra na igrišču ISSK Maribor ob >£11. uri. Ob Vi 10. uri se srečata v predtekmi prvič v prvenstvenem boju obe rezervni družini, ki v kombinacijski igri ne zaostajata mnogo za prvi-' mg. Kot sodnik te zanimive tekme bo fungiral najboljši sodnik mariborskega okrožja g. Harry Šepec. : Ravnikov pokal. Izvedeli srno, cla se je gospa dr. Rnvnikova. načelnica damske sekcije ISSK Maribora, odločila, da razpiše pokal za rokometna tekmovanja, ki bodo razpisana v najkrajšem času. Korak, požrtvovalni-sportašice, m bo mnogo doprinesel za povzdigo damskega športa v našem okrožju, pozdravljamo najiskrencjc. Pokal bo razpisan samo za rokometna tekmovanja med klubi marib-v-kega okrožja. Kolesarska dirka Maribor—Fala—Maribor Cilj in start na Vodnikovem trgu. FHmlranje na cilju. Mariborski klub kolesarjev in motociklistov »Perun« priredi popoldne kolesarsko dirko na progi Maribor—Fala— Maribor (30 km). Oblasti so izjemoma dovolile, da bo start in cilj cestne dirke na Vodnikovem trgu. kar pomeni veliko pridobitev za občinstvo, ki bo imelo redko priliko, da bo lahko prisostvovalo dirkam skoro v sredini mesta. Senzacijonel-no pozornost bo vzbudilo med občinstvom deistvo. da bo kinolastnik g. Roglič filmiral odhod in prihod dirkačev, ter zbrano občinstvo na Vodnikovem trgu. Dirke, ki bo prva letošnja preizkušnja Perunovih dirkačev, se bo udeležilo lepo število znanih kolesarjev, kakor Skrabar,. Nabergoj. Ferkanc in Gustinčič ter člani novoustanovljenega Perunovega odseka v Slovenski Bistrici. Dirka je razdeljena v štiri kategorije: 1. glavna dirka na 30 km (start ob 14. uri, 2. junijorji na 20 km, 3. senijorji na 10 km in 4. dečki z 10 leti na 3.5 km. Tekmovanje 10 let starih dečkov je novost za Maribor. Po končanih dirkah se bo formirala povorka vseh kolesarjev, ki bo krenila po mestnih ulicah na veselični prostor restavracije Kosovo na Grajskem trgu. Tu priredi Perun orosto zabavo, pri kateri bo sodeloval tamburaški zbor naprednega obrtnega naraščaja. Vse narodno občinstvo, ki razumeva težko delo agilnega Peruna v Mariboru in okolici na družabnem in kolesarskem polju, je iskreno vabljeno, da bo v lenem številu sprejelo dirkače in se udeležilo Peronove veselice pri Kosovu. : TSK Aferkur. Kolesarska sekcija. Otvoritev v soboto, dne 1. maja ob S. uri zvečer, v Kamnico. Odhod od Vodnikovega trga. Hazena. Sestanek igralk dne 2. maia ob 11. uri predpoldne pri Zamorcu. Šah. Šahisti kluba se srečajo vsako sredo v kavarni »Bristol« od 20. do 22. ure. Seja glavnega odbora v sredo dne 4. maja ob 8. uri v hotelu pri Zamorcu. Vodja plavalnega odseka se prosi, da se iste sigurno udeleži. Istotako tudi igralca: Barlovič in Jurič. DAMSKA LAHKA ATLETIKA IN HAZENA. Pondeljek: ob 16. uri Hazena. Torek: ob V<6. uri. Lahka ati. in Hazena. Sreda: ob 16. uri: Lahka atletika. Četrtek: ob 16. uri. Hazena. Petek: Oh V 6. uri. Lahka ati. in Hazena. : Madžarska Tourist-Trophv 1926i Za tretjo Kr.. madžarsko Tourist - Trophy (mednarodno dirko motornih koles), ki jo priredi kr. madžarski automobilski klub dne 16. maja t. ]., je dospel razpis, ki si ga interesenti lahko ogledajo v tajništvu Automobilskega Kluba kraljevine SHS, sekcija Maribor. : Internacijonalna Alpska vožnja 1926. Za internacijonalno alpsko vožnjo, ki io priredi automobilski Klub kraljevine SHS, skupno z avstrijskim automobilskim klubom od 20. junija do 3. julija 1.1.. so že dospeli razpisi in prijavni listi, kateri se lahko naročijo v tajništvu Automobilskega Kluba krali. SHSi sekcija Maribor. : Cestna dirka pri Samoboru dne 16. maja 1926. Opozarjamo posebno na cestno dirko v krogu Samobor—Plešivica— Jaška Sv. Nedelja—Samobor, katero priredi Automobilski klub kralj. SHS, sekcija Zagreb, dne 16. maja t, I. Dirkalna proga znaša 50 km in jo mora prevoziti voz dirkalne kategorije 4krat (200 km), športne kategorije 3krat (150 km), in turistične kategorije 2krat (100 km). Razpisi itd. se dobe v tajništvu Automobilskega Kluba kralievine SHS. sekcija Maribor- O isiki avtomobilski industriji Inženjer Ledvinka, šef - konstruktor češke firme »Tatra« je ubral za gradnjo avtomobilov popolnoma novi poti. Ustvaril je svoj znani maji model, ki je znan daleč preko čeških mejah in celo upoštevan onstran velike luže. Mali »Tatra« ima dvocilinderski motor z ležečima cilindroma in zračno hlajenje, ki ga n skr bu je posrečilo'konstruirano puhalo. Vrhutega ima .ehassis brez podloge in slobodne osi ali kakor imenujejo francoski konstruk-terji neodvisna kolesa. Slednji dve posebnosti — ali reči smemo prednosti, je pito-vzel tudi 31itcrski Šestciiinder znamke' »Tatra«, nova kreacija, ki se ne vrsti le z najboljšimi amerikanskimi stroji, nego jih celo nadkriljuje, kar se tiče uporabno*, sti na dosti slabših evropskih cestah. Iz govora z inženjer jem Janom Led-vinko hočemo povzeti le glavne misli. Evropska industrija se zato ne P°Y' spne do boljšega stališča, ker sc preveč krčevito drži Starih modelov, namesto da bi po Specialnihr konstrukcijah, ki jim Američani ne morejo slediti — ker je njih smoter produkcija na veliko — ustvarili stroje, ki bi se izkazali na naših goratih potih. Američani imajo dobre ceste, nas so slabše in predvsem manj dobi® speljane. Evropski stroj mora torej pr®! kašati Američana po boljših vzmetih ah z drugimi besedami, teči mora hitreje ia mora odgovarjati ekonomskim principom, ki trpijo po davkih in carinah, pereče vprašanje. Visoko prožnost doseže voz po svojih prostih elastičnih oseh, ki bodo v par le* tih standard konstrukcija. Že danes 3° uporabljajo nekatere priznane tovarne kontinenta. Da izdelajo motorje čim eko-nomičnejše, sili konštrukterja že davčni sistem. Tako nastaja in se izpopolnjuj® motor z malo cilmdersko vsebino in visoko delazmožnostjo. Ni pa to zadostno, ako obenem ne znižamo teže voza. Motor z malim vohunom mora imeti za isto delo višje število tur. Čim višje ture palma, tem prej se uporabi. Vrhutega igra cena pneumatike izvanredno veliko ulogo. Težo chassisa je treba torej zmanjšati na mi* nirnuin. To se je zgodilo prt »Tatra« na ta na* čin. da je spojen ehassis s karoserijo ^ eno. Inženjer Ledvinko misli, da konštruk' ter ji bodočnosti sploh ne bodo .več ločin med podlogo in karoserijo. Na vprašanje, kaj misli o gradnji malih avtomobilov, odgovarja inženjer Ledvinka, da je momentano v povojih, da P3 naj bi bilo stremljenje vsakega konstruk-terja, ustvariti mali stroj — ne le vozu® za cen denar — ampak stroj, ki je enakovreden velikemu, računati mora z vozači začetniki in lastniki, ki ga vozijo satrU> torej naj bo v svoji strojni razporeda* kar mogoče enostaven in naj prenese * naj večji napor ob rninimu nege. ‘ Promet s tovornimi avtomobili je še $ povojih. Vozilo tehta še vedno toliko m* celo več kakor tovor, ki ga prevaža. Tovorni avt, naj obstoja več ali manj le■ motorja, da bi dosegli z njim večji dejer efekt. V tem oziru so nas Amerikanci da' leko prekosili. Tam uporabljajo v jako datnj meri in z najboljšim uspehom traktorje. ki prevažajo na priklopnih vozovi3 mnogo večja — reči moremo — poljubu0 velika bremena. Direktor Ledvinka pripravlja 'dva tiP° svojih tovornih avtomobilov, 2A tono m 5 ton ki bodo zagledali v jeseni končn®* veljavno luč sveta, poizkusni vozovi P® tečejo že sedaj in sicer z najboljšim usP®' bom. vj Upati je , da bo letošnji ljubljanski v®' lesejem pokazal na svoji avtorazstavi di tipe znamke »Tatra«. Razvoju te n usmerjene tvornice sledijo strokovnjak* z izrednim interesom,'prinesla je žo tolik novega, dobrega, da se moramo čudu • da vidimo tako malo vozov tega tipa naši državi. Imeli smo priliko PO^dravi voz. na nemških in laških avtomobila«? razstavah, slednjič na dunajskem vel sejmu: upajmo torej, da ne rečemo * stonj »Na svidenje na ljubljanskem vel sejmu!« . Cena malih »Tatra« avtomobilov .1® cer višja od cen drugih pri nas P°znaija, malih avtomobilov, vendar smo da kunec ne sme Slediti pri nabavi. ■ j Dak da mora računati z amortizacijo ^ znatno manjših pogonskih stroških«. „ »Tatra«-Standard porabi na 100 km malne noti samo 8—9 litrov bencina- .0> rci nekaj več kot težko motorno * vendar pa ie zmožnost vozila dalcK datnejša. Peres,ie je Idealno, posebno. , slabih ozkih, strmih cčstah. ' ki vijug in ostrih zavojev. Zračni Ju3". t je genlialno dovršen in ima v pr njTjuilb vodnim hladilnikom ..posebno znatne prednosti. Cena se ravna vcai kakovosti blaga. . Anglist Zastopstvo za Slovenilo ima Stoinschcgg v Rogaški Interesenta opozarjamo jua, oglas. Mohamedanska verska svečanost v London« ljajo kljub inaloštevilnosti vse svoje verske obrede, kakor da bi bili doma. Član-i mohamedanske kolonije v Londonu so sila religijozni in oprav- — Strašna nesreča v zrasti med po* grehom. V Varšavi se je dne 27. aprila vrfil pogreb inšpektorja zrakoojovne čute polkovnika Jercbnickejra. Pogreto jd spremljalo 21 letal. Pad; megle je eno le* talo trčilo ob drugo in jc strmoglavilo, nri čemur je bil pilot Br-zezina takoj mrtev. niegov sprpmlievalec pa težko ra-njen Prugo letalo je vsled močnega pritiska prvega trčilo v tretje letalo, katero jc istotako strmoglavilo v srlobino in je tudi mehanik tega letala bi! takoj mrtev. Brez posebnega obvestila. Potiti neizmerne ža'osti naznanjamo vsem prijateljem in, znancem Pie-tresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni oče, oziioma brat, bratanec, svak in stric, gc*p. '!$!« kOlC‘r,tAt. zn Din 650’— v trgovini A. K»?(e, votral Državaa iti TržaSka cesta. 938 W*CT* 8l! in na'holi*e meSnna gnojila /.a «n(ivje in cvet'1«« nu li ter -fe priporoS* 7,. TO NEJI'. Maribor, Aleksandrova cest« "5 R63 ---.„1 TurSka kavarni n* u£>wi t vrture^tavr. „!\’o'iovo‘ Maribor. Grajski Irg 1 zonet otvoijena. SŠ6 črneli« ko*- P1-' razprodali se prodan pri TRPIN-u v Maribor«. tam »e dobi *e 10% popust*. 815 ; m pn sta gtnnovan a, lokale, mesef ne sobe pri »‘anovani^ki bor/i ,.Mar«tan‘, Rotovški trj?. Islo tam ponsnila v stanovar.jstjh zadevah. 85' igesilisiia suM “.fK! Mai: trovs ulica 2. s e odd; bcljSerrin po.rodu. Poizve *■ v npravi „Tabora“. £53 pretti'J na sobi s ~ osehi se odda. Cerkov^ka cesta 41, Pobrežje._________SM se takoj odda. Gosposko uljca 46/11. 7. 864- Anton Ivanetič Narodni dom ,*» « štajerska klet '«<' Otroške nogavice kratke . . . „ 6 • » Damske Trikot-rokavice Reklam , 16 „ » MoSke . . » 1fi - » Damske Olafe- - . - 60 , » OtroSke patent-nogavice sive, ruiave. čine, bele. Veslarske majice — dokolenke — žepne rute. Modne srajce — ovratniki — samoveznice. Spodnje hlafe — spalne srajce. DaSnlkl Potovalni kovlekl od Djn 55“ - naprej. Potrebščine za hrlbolasce. Galanterija, Parfumerija in modno blago. PotrtbSClne za krojaia. Šivilje In modlstke. PBTRI GRAŠKI majski TEDEN ■M BtOŽHNA KONKURENCA 1.-9. MAJA 1926 ZABAVEN PROSTOR GRAŠKEGA SEJMA Kreditnega društva mestne hranilnice v Mariboru, ki se vrši cjne 3. maj'a 1926 ob 18. uri v uradnih prostorih mestne hranilnice v Mariboru, Orožnova ul. 2. DNEVNI RED: t. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo predsednikovo o bilanci za prpšlo upravno leto. 3. Poročila računskih preglednikov. 4. Odobritev bilance. 5. Volitev: a) 9 odbornikov in 2 namestnikov, h) pregledovalcev računov in 1 namestnika. 6. Slučajnosti. Natančnejše podrobnosti v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti od 16. aprila 1926. Stanko Detela s. r. 84^ predsednik. OM2V*SO ODPRTO OD 2. URE POPOLDNE OB NEDELJAH OD 10. URE DOPOLOKR Gaspari Ck Fenlnger nasl. SLAVKO ČERNETlž MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 93 po konkurečni ceni v veliki izbiri na novo ' dospelem blagu, dobite- pti urarju in zlatarju lQWm ST0JE€, Maribor, Jurčičeva ul. 8 Oglejte ?i Izložbe pred naliupom 809 Javna dražba enega vagona hrastovih dog ca 6000 kg se vrši dne 5. maja 1926 ob 10. uri v tovornem skladišču postaje Maribor, glav. kolodvor. ®<3 Podpirajte Jugoslsvensko Matico* Sklopne m in za delo na domu za šivanje vojaškega perila se trajno sprejmejo pri tvrdki Purlava y Mariboru, Gregorčičeva 24 Dražbeni oklic stojala za cvetlice, pleteno pohištvo, drobnarijo, 'parfumerijo, vrvarske in ple-tarske izdelke priporoča Drago Rosina |Maribor, Vetrinjska ul. f'6 Dne 16. junija 1926. dopoldna ob 10. uri bo pri podpis®111 $odišču v sobi št- 11 dražba nepremičnin, zpmljiška knjiga: d Koroška vrata, vi. štev. 65, cenilna vrednost; Din 73.395’—,najmlr ponudek: Din: 36.697-50. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri *odič najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicef se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zd žitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na un§< deski sodišča v Mariboru. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 21. aprila J926. MARIBOR OTVORITEV V S O E p T O DNE 1.MA3A 192«. Konceiti dnevno od 16.^-18. In od 20,-1. ure. Izvrstne tople In mrzle pijačel 852 Najprijetnejše in naJlepSe bivališče sredi mestnega parka! ga»BMMHRpaBpaBRBaanGrs8a!naRaHBBBBRBaMnBRM>«flisn*isiR!*&B^ Samo 6 dni čez morje — Dobra hrana in pijača brezplačno J; Cie Ghargeurs Rgunis, Sud atlantique, TRANSPORT? —MARI TIMES za pomorske vožnje v južno Ameriko, Avstralijo, Argentinijo in Kanado. §f|iZa družine poljedelcev je brezplačen Pf®vpz v San Pa«lo- — Tozadevna pojasnila in vozne listke daje zastopnik Ivan Kreker v Uubiiani Kolodvorska ulica Itav. 35. 371 prodaja mm Mn H rrrrr AAnTOrhmn Ha ca nrlnnlta v cnhrtfn H tl 6 I s opozarjamo, da se prioelje v soboto dne gj s I, maja v Marlbqr družba z večlml »Ta- ^ ^ tra« avtomobili. Glavni zastopnik Infr §| gg Bamberger bo Interesentom rade volje jgl na razpolago in jim bo dajal potrebna P°' 0. gg jasnila, Avtomobili bpdo na ogled okrog ^11. ure pri kavarni »F?otov|« na R°' IH tovžkem trgu. Zastopnik za Slpvenijo: »*■*« Augujt Stoinjchegg, Rog. Sla*|" B« i i d a T ® s y jt pf a^wpMa' W«te«eiuu % Mavi bom, predstavnik: Stanko Da ta 1 a, ravnatelj. ■eedateietiu Vekoaieir ■ «*!■ 41** novinar.