obvestila KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Moste pri Komendi - prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 88.40 m2 (bruto površine), dva pripadajoča parkirna mesta. Enota se gradi v poslovno stanovanjskem objektu zgrajenemu l. 1993. Stanovanje je v izdelavi, vseljivo konec leta 2007, možnost sodelovanja pri razporeditvi prostorov in opreme. Cena: 2000 EUR/m2. - Moste pri Komendi - Prodamo triinpolsobno stanovanje v izmeri 125 m2 (bruto površine), dva pripadajoča parkirna mesta. Enota se gradi v poslovno stanovanjskem objektu zgrajenemu l. 1993. Stanovanje je v izdelavi, vseljivo konec leta 2007, možnost sodelovanja pri razporeditvi prostorov in opreme. Cena: 2000 EUR/m2. - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 154.398 EUR Parcele: - Lukovica; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri 1498 m2, parcela leži na sončnem pobočju, lep razgled, 1 km od avtoceste, možnost gradnje eno ali dvodružinske stanovanjske hiše. Cena; 85 EUR/m2. - Količevo; prodamo zazidljivo zemljišče v izmeri cca. 1100 m2, ravna , vsi vodi v neposrednji bližini, možnost gradnje stanovanjske hiše, dvojčka........Cena: 170 EUR/m2. Hiše: - Moste pri Komendi; Prodamo dvostanovanjsko hišo bivalne površine 400 m2, zgrajeno leta 1983 na parceli 1500 m2, gabarit hiše 10x20m (P+1). V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Stanovanji in delavnica imajo ločene vhode, veliko dvorišče, garaža 35m2 z dvema parkirnima mestoma. Prvo stanovanje je manjše, dvosobno, drugo štirisobno s prehodom v delavnico, balkon, terasa. Cena: 480.000 EUR - Kamnik okolica; Na izredno mirni lokaciji prodamo samostojno hišo, zgrajeno l. 2003, K+P+M,143 m2 bivalne površine, 69m2 kleti, 17m2 garaže in 19m2 terase. Poleg stavbišča, 414 m2, se na isti lokaciji prodaja tudi kmetijsko zemljišče (delno gozd, delno travnik), v izmeri 13.805 m2. Cena: 271.000 EUR Poslovni prostori: - Moste pri Komendi, gostinski lokal na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupna površina lokala 234 m2 , letni vrt 82 m2. Objekt je star 15 let. Izdelava objekta je kvalitetna, vgrajeni materiali in oprema so nadstandardni. Možnost takojšnjega obtratovanja. Skupna površina zemljišča je 1556 m2, parkirišča so asfaltirana. Cena: 700.000 EUR - Kamnik, gostinski lokal, kava bar z vso opremo, na frekventni lokaciji, prodamo. Površina lokala je 60 m2 + letni vrt 30 m2. Lokal se nahaja v poslovno stanovanjskem kompleksu, zgrajenemu l. 1992. Cena; 180.000 EUR - Ljubljana, Sp. Šiška, v poslovno-stanovanjskem objektu DROGERIJA, zgrajenem dec. 2005, prodamo poslovni prostor v pritličju, 52,52 m2, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom v garažni kleti. Enotaje namenjena mirni dejavnosti, potrebna finalizacija (strop, fina inštalacija, ometi, tla). Možnost spremembe namembnosti. Cena: 118.094 EUR ODDAMO: Poslovni prostori: - Mengeš, center - oddamo poslovni prostor v izmeri 50 m2, zgrajenem l. 1994. Prostor je primeren za opravljanje mirne trgovske dejavnosti, pisarno... Opremljeno s CK in sanitarijami. Cena: 400 EUR / mesec - Mengeš - 30 m2, prostor za storitve, zgrajen l. 1994, K/P nad., 14, 95m2 v pritličju - poslovni oz. prodajni prostor, 14, 95m2 v kleti - skladiščni oz. pisarniški prostor, CK, klima, prodajni pult, sef, alarm, video nadzor, sanitarije, bližina brezplačnega parkirišča, oddamo. Cena: 255 EUR / mesec KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si CERKLJE, Zgornji Brnik - Prodamo samostojno hišo, tlorisni gabarit pritličja 80 m2, zgrajeno leta 1950, nadzidava etaže cca. 85 m2 leta 1990. V spodnji etaži je stanovanje v izmeri 50 m2, kompletno obnovljeno pred tremi leti, zgornja etaža še ni izdelana, enoti imata ločen vhod. Na dvorišču sta zagotovljeni dve parkirni mesti, možnost dokupa sosednjega zemljišča. Cena: 112.670,00 EUR Uredniški odbor je sprejel odločitev, da naj bi sedaj vsi Mengšani imeli rdečo nit in ponujali več informacij na isto temo. V tej številki vam ponujamo intervju z ravnateljem Osnovne šole Mengeš Brankom Liparjem, ki se v letošnjem šolskem letu, kot mi je sam dejal v enem izmed pogovorov, poslavlja. Zdi se, da se najbolj veseli poletnih počitnic. Glavni temi, ki sta povezani s šolo, sta prav gotovo telovadnica in krožni promet. Vse nas zanima, kaj je bilo narejenega in predvsem, kaj ima v načrtu nov župan. V tej številki vam je Urban pripravil kratko kronologijo in dodal svoj pogled na prebrano dokumentacijo. S šolo je povezan tudi dobrodelni dogodek, ki ga je pripravil Šolski sklad ter prispevek Prvošolčkov dan. Na intervju je pristal tudi Jože Žargi, dolgoletni predsednik in tajnik PGD Mengeš. Njegovo navdušenje nad tehniko se kaže v moderni opremi voznega parka PGD Mengeš; tako lahko marsikateri Mengšan mirneje spi. Njegov odhod bo pomembna prelomnica v delovanju društva, zato smo na kratko predstavili njegova prizadevanja in dosežke. Urška je za vas pripravila prispevek o Sreč ku Gregorcu, ki je prvi del rubrike Znamenite osebnosti Mengša. Prav prispevki drugih članic in članov uredništva bodo vsem nam ponudili vsebinsko polno glasilo in tako predstavili nove poglede na občino Mengeš. V mesecu maju bo prišlo tudi do težko pričakovane druge seje uredniškega sveta, ki bo ponudila sistemske rešitve Mengšana in tako s sprejetimi odločitvami presekala večletni gordijski vozel. Tu bi se rada zahvalila vsem članom sveta, ki so podprli prizadevanja za boljše glasilo. Njihovo delovanje je bilo pozitivno, konstruktivno in presenetljivo za Mengeš, povsem apolitično. Seveda pa ne smemo pozabiti na začetek pomladi. Bliža se mesec zaljubljencev in vse bolj se zdi, da je narava prebudila tudi nas. Prepustite se pomladni zaljubljenosti, obiščite obalo, ki s toplim soncem ponuja čisti vir energije in dobre volje. Vsem želim prijetno praznovanje prvega maja in da bi čimbolj izkoristili prihajajoče kratke počitnice. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 16. 5. 2007 MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorna urednica Tina Železnik, e-pošta: mengsan@menges.si, tina.zeleznik@t-2.net, tel.: 031 831 500 Uredniški svet: Janja Verbančič, Peter Škrlep, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek. Uredniški odbor: Marij Urh, Urban Ropotar, Maja Krempl, Urška Vahtar Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel.: (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Fotografija na naslovnici: Peter Škrlep Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Mengšan je dostopen tudi na spletni strani: www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini Mengeš ga prejmejo brezplačno na dom. občinska uprava ALEŠ JANEŽIČ, podžupan občine Mengeš Prvi mesec podžupanovanja je za mano. Operativne zadeve so stekle, začeli smo z rednimi kolegiji z županom in občinsko upravo ter si razdelili prve konkretne zadolžitve; ena je ustanovitev Športne zveze Mengeš, druga spremljanje razpisov, tretja priprava in pregled materialov za občinski svet ter seveda vodenje občinskih sej^ V prvih mesecih po zamenjavi na županskem stolčku, ki je bila po mojem občutku težko pričakovana, je bil pritisk za reševanje vsakdanjih problemov ljudi zelo velik. Počitka skoraj ni bilo in probleme, številne tudi še iz prejšnjih mandatov, je bilo potrebno reševati pogosto individualno, kar pa zahteva veliko časa in energije. Seveda v okvirih zakona in v luči, da je rešitev namenjena vsem. Konkretne pobude za reševanje dolgoletnih problemov smo prejeli že na občnih zborih društev, npr. za ureditev osvetlitve Športnega parka Mengeš; svet staršev je zahteval zagotovitev varne poti v šolo, predvsem z razširitvijo Šolske ulice in z obnovitvijo oziroma postavitvijo brvi pri kamnitem mostu, ker je obstoječi most preozek. Oba projekta je potrebno umestiti v širši prostor in zato smo se pogovorili s stroko ter hkrati predstavili rešitve, ki jih bo potrebno v prostoru izvesti v letošnjem letu. Pri šoli bomo začeli z izvedbo krožnega križišča, ki bo uredil normalen dovoz in odvoz ob konicah in se tudi že navezuje na kasnejšo izgradnjo parkirnih mest ob telovadnici. Začel sem z naštevanjem projektov, ki zahtevajo celoviti pristop - proces priprav projektov in njihovo realizacijo. Zame pa so zelo pomembni tudi reševanje vsakodnevnih problemov ljudi, ki jih sami ne uspemo rešiti, pa vendar pomembno vplivajo na naše zadovoljstvo ter kvaliteto življenja. V kratkem bom imel urejeno tudi pisarno ter uradne ure. Seveda pa je najbolj pomembno, da imamo z županom in občinsko upravo korektne in odprte odnose ter da je pretok informacij dober. Tako sem prepričan, da bom lahko nekaj naredil za Mengeš. Predvsem sem vesel, da imajo ljudje, ki so me podprli ali pa so kandidirali na listi in niso bili izvoljeni, možnost aktivno sodelovati pri realizaciji projektov na svojih strokovnih področjih. Tako kot so s kandidaturo ali podporo pokazali željo za boljši Mengeš. Občutek imam, da nam je uspelo depolitizirati situacijo, da ni več takšnega rivalstva, ampak v občinskem svetu delujemo skupaj in podpiramo realizacijo dobrih idej in projektov. Aleš Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret. VABIM VAS NA PRVOMAJSKI KRES NA MENGEŠKO GOBAVICO, KI BO NA PREDVEČER PRVEGA MAJA, TO JE 30. APRILA 2007, S PRIČETKOM OB 19. URI. ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE BODO POSKRBELI ČLANI MENGEŠKE GODBE. Župan Občine Mengeš Franc Jerič JAVNA TRIBUNA O IZGRADNJI MBO V torek, 17. 4., je ob 19. uri v kulturnem domu Mengeš potekala javna razprava o izgradnji mehansko-biolo-ške predelovalnice odpadkov (MBO), ki jo ima namen zgraditi občina Komenda. Gostitelj tribune je bil župan občine Mengeš g. Jerič, kot gostje pa so na razpravi sodelovali strokovnjak na tem področju dr. Ivanc, župan občine Komenda g. Drolc, župan občine Trzin g. Peršak, podžupan občine Domžale g. Juhart ter predstavniki nekaterih komunalnih podjetij. Osvežimo si spomin. S 1.1. 2008 se zapre deponija na Dobu, kar pomeni, da Mengša-ni odpadkov tja ne bomo mogli več odnašati. Zaradi tega je potrebno poiskati (vsaj začasno) rešitev kako naprej. V igri so vsaj tri: Ljubljana, Celje in morebiti Komenda. Slednja bi bila, zaradi svoje bližine, za plačnike komunalnih prispevkov najprimernejša, vendar je bil projekt občine Komenda do sedaj premalo (strokovno) dodelan oz. slabo predstavljen kraja- nom, kar se je pokazalo tudi na tribuni. Pomisleki krajanov so (zaenkrat) predvsem glede varovanja okolja (zrak, podtalnica, poljščine), čeprav se je na razpravi izpostavilo vprašanje ekonomičnosti, funkcionalnosti ter seveda lokacije. Dr. Ivanc je zbranim razložil, da predelovalni sistem MBO ni rentabilen, če nima vsaj 300.000 uporabnikov ter kupca, ki bo energijo, pridobljeno s predelavo, kupil. Prav tako je povedal, da je stopnja vpliva MBO na okolje odvisna od njene tehnologije; pri tehnološko najvišje razvitih je ta povsem ali skorajda nična, odvisno od denarja. Takšni podatki so pomembni za ljudi in na tak način se je potrebno pogovarjati, saj so nekateri prisotni krajani povedali, da niso a priori proti MBO, moti jih predvsem lokacija (vodovarstveno območje) ter diametralno nasprotne informacije. Zadeva je zaenkrat še preveč v zraku, da bi lahko govorili o konkretnih odločitvah, ki pa jih brez sodelovanja občank in občanov tudi ne bo. Urban Ropotar OBČANKAM IN OBČANOM OB DNEVU BOJA PROTI OKUPATORJU - 27. APRILU IN PRAZNIKU DELA -1. MAJU, ŽELIM PRIJETNO PRAZNOVANJE. Župan Občine Mengeš Franc Jerič telovadnica CEZCESTNI TRANSPARENTI IN MENGEŠKA DRUŠTVA V zvezi z izobešanjem čezcestnih transparentov je bilo v zadnjih letih nekaj težav in nesoglasij. Že pred časom je bil za opravljanje te dejavnosti izbran koncesionar Amicus d.o.o.. S predstavniki podjetja je bilo zaradi spornosti lokacije, ki so jo do sedaj uporabljala mengeška društva dogovorjeno: - Društva oglašujejo brez plačila komunalne takse, plača se samo namestitev transparenta, - lokacija se lahko uporablja izključno za dobrodelne oziroma neprofitne prireditve, - čas oglaševanja je največ 7 dni, - če je v predvidenem terminu oglaševanja prosta katera izmed treh uradnih lokacij, se oglaševanje izvede na njej, - občina vse vloge ali prošnje za oglaševanje po potrditvi njene ustreznosti pošlje podjetju Amicus d.o.o. z navedbo odgovorne osebe za namestitev transparenta, - Amicus d.o.o. najkasneje 1 dan pred predvidenim oglaševanjem občini in odgovorni osebi za namestitev transparenta sporoči, ali se bo oglaševanje izvedlo na uradni ali nadomestni lokaciji, - namestitev, odstranitev in odgovornost na uradni lokaciji nosi Amicus d.o.o., - namestitev, odstranitev in odgovornost na nadomestni lokaciji nosita Občina Mengeš in odgovorna oseba za namestitev transparenta. uprava Občine Mengeš KRONOLOŠKI PRESEK DOGAJANJA OKOLI ŠPORTNE DVORANE Hm, sploh ne vem kaj bi napisal kot uvod na temo športne dvorane. Težava je najverjetneje v tem, da je bilo okoli dvorane oz. telovadnice prelitega že ogromno črnila ter povedanih še več besed. Spominjam se, da sem se o tej temi pogovarjal že v s svojimi sošolci v osnovni šoli, saj smo bili večinoma vsi (moram priznati) športni fanatiki. Kar pomeni, da je bila telovadba v samem vrhu priljubljenosti šolskih »aktivnosti«, časa in prostora zanjo pa je bilo vedno premalo. Zaradi tega bi nam nova telovadnica prišla še kako prav. Kakorkoli že, te časi so minili, medtem se je spremenilo kar nekaj stvari (cene, EU, valuta, nekaterim plače, ipd.), le področje športne dvorane oz. telovadnice ostaja enako. No, pa si pobližje poglejmo kaj se in se je dogaja(lo) s tem. Letos mineva že okroglih deset let od sprejetja investicijskega programa o izgradnji telovadnice oz. športne dvorane pri OŠ Mengeš. S tem dokumentom sta takratni župan in občinski svet (OS) »uradno« potrdila idejo o izgradnji nove dvorane. Problem pa je seveda bil ta, da je bilo, glede na časovni okvir izgradnje dvorane, v občinski blagajni premalo denarja. Zaradi tega je takratna občinska oblast dobila idejo, da uvede samoprispevek (vrednotno oceno prepuščam bralcem), s katerim bi občani sami delno pokrili stroške izgradnje telovadnice, prostorsko razširitev OŠ Mengeš ter obnovo Gasilskega doma Loka. Ker pa je Slovenija demokratična država in Mengeš demokratična občina, je bilo potrebno za realizacijo te ideje dobiti potrebno soglasje občanov oz. politično legitimnost, zaradi česar so 17. septembra 1997 takratni občinski svetniki na svoji 30. seji soglasno sprejeli sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka. Referendum je bil izveden 19. oktobra, kjer je bila udeležba slabih 65%, za samoprispevek je bilo dobrih 18% in pol, proti pa slabih 80%. Zaradi izida referenduma je celotna zadeva povsem zastala (leta 1998 je bil na seji OS imenovan le gradbeni odbor) in se tako z novo oblastjo prenesla v naslednji mandat. Na začetku maja leta 2000 je Občina Mengeš s podjetjem Slovenija projekt d.d. preko natečaja sklenila pogodbo o izvajanju storitev svetovalnega inženiringa pri izgradnji telovadnice. Celoten projekt in dokumentacija Slovenije projekta d.d. je bila 9. septembra istega leta predstavljena OS, ki je z nekaterimi opombami in popravki sprejel sklep, da sprejema izhodiščni inženiring dokument s cilji in nameni investicije ter terminskim planom realizacije športne dvorane. Dva meseca kasneje je OS na seji sprejel sklep, da se projektna naloga (SP d.d.-varianta A) z idejno zasnovo ter grobo oceno investicije celovite rešitve športne dvorane in objekta območja OŠ Mengeš sprejme kot podlaga za nadaljnjo obravnavo. Prav tako so na isti seji imenovali šest člansko strokovno delovno skupino za spremljanje izgradnje športne dvorane pri OŠ Mengeš. Delovna skupina je v obdobju od novembra 2000 do aprila 2001 imela štiri sestanke, ki so vplivali na nadaljnji potek »izgradnje« telovadnice. Na svoji prvi seji so ugotovili, da predstavljena rešitev SP d.d. z vidika zastopane stroke ni sprejemljiva. Na drugi seji je bila tako predstavljena nova projektna naloga ter sprejet sklep, da se obdelata dve varianti idejnih zasnov arhitektov Urbanca (varianta B) ter Bende (varianta C). Obe projektni ideji sta bili prikazani na tretjem sestanku, na katerem je bilo predstavljeno tudi strokovno mnenje o vseh treh variantah, ki ga je na podlagi različnih kriterijev (funk- cionalnost, tehnična izvedljivost, ocena letnih stroškov, višina investicije) izdelalo SP d.d. Najvišjo oceno je prejela varianta A, vendar so slednjo člani skupine z vidika zadovoljitve potreb ocenili kot najmanj ustrezno. Do konsenza oz. skupne odločitve zato ni prišlo. Zaradi nedokončanega »poslanstva« delovne skupine je bil potreben še četrti sestanek, kjer so člani skupine za nadaljnjo obravnavo predlagali varianto C, župan pa je predlagal varianto A. Deljena mnenja so bila prisotna tudi na seji OS z dne 13. junija 2001, kjer so po burni razpravi sprejeli sklepe, da se sprejme idejna rešitev C, da se predvidi faznost izgradnje glede na potrebe in finančne zmožnosti ter se izdela celotna prometna študija za območje OŠ in celotnega športnega parka Mengeš. Kaj konkretno se je od te točke dalje dogajalo v zvezi s projektom izgradnje telovadnice oz. športne dvorane pristojni na občini vedo povedati le, da je zadeva operativno zastala. Zaradi pomanjkanja informacij si lahko tako pomagamo s proračuni zadnjih let (dostopnih na spletu), kjer je zraven postavk napisan namen porabe. Za leto 2002-03: prometna presoja; inženiring Slovenija projekt; idejna zasnova celotnega kompleksa šole kot nujen predpogoj za povrnitev pravega vhoda v kompleks, osrednjega prostora v šoli, določitev (možnosti) dodatnih kapacitet za bodoče potrebe šole in občine, 2004: zasnove, študije, investicijski dokument, razširitev obstoječe telovadnice v manjšo športno dvorano z možnostjo razširitve v veliko športno-prireditveno dvorano (politični dogovor koordinacije 10,12 jan/feb 2004), 2005: izvedbena dokumentacija. O relevantnosti tega naj vsak presodi sam. (Naslednjič pa več o denarju za dvorano ter načrtih za prihodnost) Urban Ropotar novice IZBIRNI PREDMETI V OSNOVNI ŠOLI Aktiv svetov staršev sedmih osnovnih šol domžalske regije je na svoji četrti seji ugotovil, da je pristojno ministrstvo v predlogu upoštevalo pripombe na obstoječo ureditev, ki so jih izoblikovali aktivi svetov staršev, učitelji in ravnatelji. Pri tem so ponovno izrazili podporo ukinitvi delitve predmetov na družboslovno humanistični in naravoslovno tehnični sklop, omejitvi izbirnih predmetov na dve uri tedensko ter možnosti, da so učenci, ki obiskujejo glasbene ali baletne šole z javno veljavnim programom, na željo staršev oproščeni obiskovanja izbirnih predmetov. Dodajajo, da imajo številni izbirni predmeti v praksi značaj interesnih dejavnosti, zaradi česar bi dosegli boljše učinke, če bi takšne predmete ponudili v obliki krožkov. Ob tem pa, zaradi poraznih rezultatov raziskav o telesnih sposobnosti otrok, podpirajo prerazporeditev športne-re-kreativne vzgoje iz sedanjih izbirnih predmetov v obvezni program za vse učence. Urban Ropotar PODJETNIŠKI CENTER DOMŽALE Center je imel lansko leto okoli 340 obiskovalcev; v njihovem paradnem programu vav-čerskega svetovanja je sodelovalo 85 podjetij in 85 brezposelnih oseb, ki so skupaj koristili prek 166.900€ svetovalnih storitev. Pripravili so štiri delavnice, namenjene različnim ciljnim skupinam, ter beležili 80 novih samozaposli-tev, kar pomeni, da je bilo ustvarjenih vsaj toliko novih delovnih mest. Prek 1.200 podjetij v njihovi bazi podatkov prejema tedensko bilten Moj spletni priročnik, ki vsebuje vse aktualne informacije na področju gospodarstva. Tako upajo, da so vsaj delno pripomogli k razvoju podjetništva v Občini Domžale. Poleg osnovnega svetovanja in informacij se bodo tudi v letu 2007 trudili organizirati čim večje število delavnic in seminarjev, ki bodo za podjetnike brezplačni. Okvirne teme, ki jih pripravljajo so: možnosti financiranja podjetij, EU projekti, kadrovanje, internacionalizacija, itd. Svoje delovanje usmerjajo tudi navzven, saj bodo organizirali mednarodno srečanje podjetnikov in ponudnikov kapitala tako lokalnih kot tujih partnerjev (Avstrija, Italija, Bosna in Hercegovina). Urban Ropotar V KAMNIKU PODPISALI KOALICIJSKO POGODBO Kamnik je po štirih letih spet dobil koalicijo, saj je bila podpisana koalicijska pogodba, ki povezuje dve tretjini kamniških svetnic in svetnikov. Koalicijsko pogodbo so po temeljitem usklajevanju podpisali Lista ATS (župan) ter Liberalna demokracija Slovenije, Socialni demokrati, Aktivna Slovenija, DeSUS, Obrtniška lista ter Stranka Mladih Slovenije. Koalicijska pogodba naj ne bi bila izključujoča, saj so vanjo še vedno vabljene tudi druge svetniške skupine. V pogodbi so konkretno zapisani cilji z vseh področij ter časovne določnice izvedbe projektov. Urban Ropotar V KOMENDI PRVI V SLOVENIJI CEPILI PROTI RAKU Samoplačniško cepljenje proti okužbi papilo-ma virusa, ki povzroča raka na materničnem vratu, ki je najpogostejša oblika raka med Slovenkami, je zelo drago, za nekatere star- še skoraj nedosegljivo. Zato so se na občini Komenda skupaj s svetniki soglasno odločili, da iz občinskega proračuna in z morebitnimi donacijami uspešnih podjetij zagotovijo finančna sredstva za cepljenje deklet, ki so letos v osmem in devetem razredu komend-ske šole. Ta poteza občine je doživela zelo dober odziv, ne le med dekleti, ki končujejo osnovno šolo in njihovimi starši, ampak tudi med predstavniki lokalnih oblasti v drugih slovenskih občinah, ki tudi razmišljajo o podobnih akcijah. V Sloveniji namreč letno za rakom na materničnem vratu zboli okoli 200 žensk, več kot 2300 jih je operiranih zaradi predrakavih sprememb, zaradi raka pa jih letno umre 50 do 60. Cepljenih je bilo vseh 44 prijavljenih deklic, ki bodo drugo in tretjo dozo cepiva prejele po dveh oz. štirih mesecih. Akcijo bodo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, vse dokler cepivo ne bo uvrščeno v nacionalni program. Urban Ropotar LOŠKI GASILSKO-KULTURNI DOM DOBIVA PRAVO PODOBO Ugodne vremenske razmere nam omogočajo, da se dela v novem gasilsko-kul-turnem domu nadaljujejo. Loški gasilci se dobro zavedamo, da čas beži in da smo brez pravih prostorov že dolgih deset mesecev, zato si prizadevamo, da bi dom čim prej uredili. tako da bi ga lahko uporabljali. Treba pa bo še zelo pljuniti v roke, saj denarja za plačevanje storitev ne bo nikoli dovolj. Zaradi mile zime smo lahko opravili kar nekaj zastavljenih ciljev. Izvedena so bila, oziroma se v teh dneh zaključujejo naslednja dela: vodovodna inštalacija, grobi in fini omet v medetažnih prostorih in elektroinštalacija. V prihodnjih mesecih nas čaka izdelava tlakov, keramičarska in pleskarska dela ter napeljava centralnega ogrevanja. Velik zalogaj bo zagotovo večnamenska dvorana, ki nam jo bo pomagalo opremiti tudi Kulturno društvo Antona Lobode. Povsem na koncu nas čakata fasada in ureditev okolice. Gasilci si močno želimo, da bi nam vse to čez leto uspelo narediti in da bi z dobrotniki, ki so se že izkazali, in tistimi, ki se še bodo (položnice so seveda na voljo), še pred naslednjimi zimskimi dnevi nazdravili ob otvoritvi. Jože Brojan GASILSKO GODBENI DOM IMA NOVO STREHO Gasilci in godbeniki so skupaj z občino dokazali, da je dogovor možen tudi v občini Mengeš. Stopili so skupaj in strešnike, ki so se krušili 18 let po gradnji, zamenjali. Celoten projekt je bil ocenjen na 6 milijonov starih tolarjev. Od tega je občina pristavila tretjino, ostalo pa sta dodala lastnika in sicer skladno s svojima deležema, gasilci 69 odstotkov, godba pa 31 odstotkov. Projekt je stekel ob prvih sončnih dneh in bil zaključen ravno pred zadnjim snegom. Jože Žargi, častni predsednik PGD Mengeš, rad pove: » Streha je bila vključena v plan dela za leto 2007. Zamenjava je bila kvalitetno izvedena.« Položena opeka ima 33 let garancije. Tina Železnik novice GIBANJE, SPORT IN ZDRAVA PREHRANA - 7. APRIL SVETOVNI DAN ZDRAVJA V današnjem času človek ob tako napornem urniku težko najde čas za gibanje in zdravo prehrano. Vse pogosteje ugotavljajo, da je pomanjkanje zdrave prehrane in gibanja pogost vzrok za smrti, bolezni in druge prizadetosti. V svetu pripisujemo temu približno dva milijona smrti letno. Raziskave Svetovne zdravstvene organizacije o dejavnikih tveganja kažejo, da je sedeči način življenja eden od desetih glavnih vzrokov za smrt in prizadetosti na svetu. Raziskave v Sloveniji pa so pokazale, da se pomemben delež odraslih in mladih premalo giblje in je zdravo prehrano. Zakaj sta gibanje in šport tako pomembna za naše zdravje? Redno gibanje in ukvarjanje s športom prinaša mnoge koristi, saj zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt, zmanjšuje tveganje za smrt zaradi srčne bolezni ali kapi, ki so vzrok za tretjino vseh smrti, zmanjšuje tveganje za razvoj srčne bolezni ali raka debelega črevesa do 50%, zmanjšuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa II za 50%, pomaga preprečevati/zniževati povišan krvni tlak, ki muči tretjino odraslega svetovnega prebivalstva, spodbuja duševno blaginjo, zmanjšuje stres, občutja strahu, depresije in osamljenosti. Ugotovili so tudi, da je razširjenost duševnih bolezni med ljudmi, ki se redno gibljejo, manjša. Gibanje je lahko poceni in blizu in je dostopno vsakemu posamezniku. Z gibanjem se lahko ukvarjate kjer koli in zanj ne potrebujete nobenih posebnih pripomočkov. Nošenje vrečk iz trgovine, pospravljanje, prenašanje knjig, otrok in tudi hoja po stopnicah so dober primer gibanja. Hoja, morda najpogostejša in zelo priporočljiva vrsta gibanja, je popolnoma brezplačna. V večini urbanih okoljih najdete parke, obrežja ali ostala območja za pešce, ki so namenjena hoji, teku ali igranju. Za gibanje vam torej ni treba iti v telovadnico, bazen ali druge športne objekte. Zdrava prehrana Seveda pa je za gibanje izredno pomembna izbira hrane, predvsem zdrave prehrane. Naj povem, da je zdrava prehrana v osnovi mešana, pestra prehrana, ki vsebuje čim več hranil, potrebnih za delovanje telesa. Hrana je v svoji osnovi, kakorkoli že obračamo, še vedno le nosilec hranil, ki jih telo za svoje delovanje potrebuje. Na splošno velja, da naj bo hrana tako pripravljena, da izgubi čim manj sestavin in da je njen izkoristek v telesu optimalen. Temu se zelo približamo, če vključimo v vsakodnevno prehrano zadostne količine sadja in zelenjave, ki sta vir številnih mikrohranil (vitaminov, antioksidantov) in drugih za zdravje zelo koristnih učinkovin. Ker pa so za optimalno podporo delovanja telesa potrebna vsa hranila, tudi zadostna količina beljakovin in zdravih maščob, bomo težko zdravo živeli samo s surovo hrano. Pogledi na to so sicer različni, zgodovinsko potrjeno dejstvo pa je, da noben način prehrane, ki je preveč enostranski, ne zadosti vsem potrebam organizma. Zaključek Zelo pomembna je zdrava prehrana, gibanje in ukvarjanje s športom, saj za odrasle osebe velja, naj se gibljejo in/ali ukvarjajo s športom vsaj 30 minut na dan, vsak dan. Otroci in mladostniki pa vsaj eno uro na dan, vsak dan, saj premalo gibanja in športa v otroštvu lahko botruje težavam z zdravjem v vsem življenju. Za konec bi le še dodal, da nam zdrava prehrana in gibanje povrneta vse, v tej meri,da je naše počutje stabilno in da smo zadovoljni sami s seboj. Jaka Klajderič V APRILU 60 LET MELODIJE MENGEŠ Melodija je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja paradni konj Mengša in je zaposlovala veliko ljudi iz Mengša in njegove okolice. Umetno ustanovljena tovarna glasbil v zapuščeni slamnikarski tovarni Stember-ger-Mellitzer so napolnili s stroji mizarske delavnice Avgusta Šuštariča, stroji iz delavnice za izdelovanje klavirjev War- m bineka iz Ljubljane ter strojev izdelovalcev harmonik Fleisa iz Ljubljane in Železnika z Vrhnike. Sprva so z direktivo ustanovili Državno podjetje glasbil v Mengšu, nato so obnovili prostore ter po obnovi v začetku leta 1947 preselili proizvodnjo v Mengeš. Drugega aprila 1947 je v Mengšu stekla proizvodnja glasbil, ki je v začetku zaposlovala 20 delavcev, 2 glasbilarja in tri uslužbence. Kmalu je začelo število zaposlenih naraščati, največ zaposlenih je bilo v letu 1965, in sicer 414 delavcev. Leta 1953 je podjetje podprlo odprtje Glasbene šole Mengeš ter je bilo tudi drugače pomembno vključeno v skupnost. Prav zato je njen zaton v času tranzicije osebno prizadel marsikaterega zaposlenega. Ime Melodija je prevzel Ciril Burger, ki je s proizvodnjo nadaljeval v Mengšu. Tina Železnik □diin intervju INTERVJU Z BRANKOM LIPARJEM, predmetnim učiteljem in ravnateljem á Î BRANKO LIPAR se je v Mengeš preselil pred 20 leti, že 17 let pa je ravnatelj mengeške osnovne šole. S seboj je prinesel obilo delovnih izkušenj, saj je pred tem podobno delo opravljal na več šolah, nazadnje v Ljubljani. Pedagoško pot je začel na učiteljišču v Novem mestu in kot sam pravi, je bila to odločitev, ki je ni nikoli obžaloval. Kako se je začela Vaša pot v Mengšu ? Življenjska pot posameznika je splet bolj ali manj naključnih in planiranih dogodkov. Tako je tudi z mojim prihodom v Mengeš. Šel sem za časopisnim oglasom, ki je govoril o prazni stanovanjski hiši _ Precej dela in stroškov je bilo, preden je bila pripravljena za vselitev, ker jo je zadnji lastnik zanemaril. Prej pa je bila to skrbno urejena domačija, v kateri je živela družina Matka Lipovška. Bil je med prvimi, ki sem ga spoznal in zagotovo med tistimi Mengšani, ki sem jih najbolj spoštoval. Postala sva dobra prijatelja in ostala tako vse do njegove smrti. Tri leta sem se vozil v službo v Ljubljano - bil sem ravnatelj osnovne šole Ledina. Še slabši prometni pogoji kot danes - trzinske obvoznice takrat še ni bilo - in razpis za ravnatelja mengeške šole so odločilno vplivali, da je leta 1990 Mengeš postal ne samo moj kraj bivanja ampak tudi službovanja. Letos praznujem dvajsetletnico, odkar živim v Mengšu. Kako ste takrat gledali na Mengeš? Ali se je Vaš odnos do Mengša v teh letih kaj spremenil? Pred prihodom, priznam, sem Mengeš poznal zgolj kot enega od krajev na zemljevidu Slovenije. Pred tem sem odlično ali celo dobro poznal kraje in pokrajine, kjer sem prej živel: rojstno Posavje z Brežicami, Dolenjsko z Novim mestom, kjer sem končal učiteljišče, Notranjsko s Postojno, kjer sem »služil domovini«, Gorenjsko s Cerkljami in Kranjem ter Ljubljano, kjer so bila tudi moja službena mesta. Tudi dokler sem v Mengšu samo živel, ga nisem kaj dosti poznal. Dobro sem se razumel s sosedi, česa več pa ni bilo. Pravzaprav mi je ustrezalo, da sem bil nekako neopažen, saj sem bil v »ljubljanski« službi zelo zaposlen. Ravnateljevanje na najstarejši in zelo ugledni ledinski šoli sem namreč sprejel kot izziv, povezan z obširnim programom. Šele delovno mesto ravnatelja mi je nekako pomagalo, da sem se začel vključevati v mengeško krajevno dogajanje. Dasi je bilo to obdobje politično zelo živahno - oblikovala se je nova država Slovenija, potekale so priprave za novo občino Mengeš - nisem imel občutka, da »pravi« Mengšani v priseljencih vidijo koristno pridobitev in kadrovsko osvežitev. Prej nasprotno _ Prej sem bil namreč navajen, da sem bil skoraj zasut z različnimi funkcijami in dolžnostmi. Mislim, da se je v zadnjih letih, zlasti odkar obstaja občina, stanje precej spremenilo. Občina pač drugače funkcionira in potrebuje sodelovanje čim večjega števila svojih občanov. V medijih veliko slišimo in preberemo o trpinčenju med mladimi. Kako Vi gledate na današnjo mladino - vprašanje vandalizma nasilja odnosa do stvari, kaj mislite da to pogojuje? O tem negativnem pojavu so različna gledanja. Da je povsem nesprejemljiv, ni dvoma. Mislim pa, da včasih na ta problem gledamo nekoliko poenostavljeno, vse neurejene medsebojne odnose zmečemo v isti koš. Nasilje zelo radi opredelimo kot neločljivi del sodobnega časa. Zmota. Nasilje spada v katerikoli čas, če ljudje medsebojnih odnosov ne zmorejo urediti na miren način. Zato imamo nasilje med starejšimi, med mlajšimi, med generacijami, spoloma, narodi, _ Zato imamo, smo imeli in bomo imeli vojne. Je pa res, da so nasilni odnosi med mladimi, celo med otroci, najbolj žalostna stvar. Ob tem smo najbolj zgroženi, obenem pa najbolj hinavski. Odrasli namreč dajemo mladim tak vzorec obnašanja. Kadar pri drugih ne vidimo ničesar dobrega, kadar starši vpričo otrok kar naprej govorijo, da so vsi barabe, tatovi, lenuhi, bedaki (samo v naši družini ne!), kadar svoje pravice in blagor uveljavljajo na račun drugih, kadar se otrokom nasilni prizori smehljajo z vseh ekranov, plakatov, letakov, filmskih platen (tja jih namestijo oz. jih ustvarijo odrasli, da se razumemo!), kadar starši nimajo časa, da bi se z otroki pogovorili o teh izkrivljenih podobah odnosov, kadar z lastnim ravnanjem ne dajejo drugačnega zgleda za življenje, do takrat seveda ne more biti drugače, kot da tudi mladi uporabljajo nasilje za način urejanja svojih medsebojnih odnosov. Zgražanje nam pri tem prav nič ne pomaga. Kakšno pa se Vam zdi stanje v Mengšu glede nasilja nad mladimi? V Mengšu v tem pogledu ni bistveno drugače kot v drugih okoljih, morda je celo nekoliko boljše. Govorim seveda o primerih, kolikor jih poznam. Pogosto se namreč dogaja, da vsi primeri niso znani, iz različnih razlogov ostanejo skriti. V tem se primeri nasilja razlikujejo od vandalizma, ko so posledice teh dejanj vidne, povzročitelji hočejo, da so vidne, ker na ta način komunicirajo z okoljem. Upam si trditi, da imajo tudi številni preventivni programi, ki jih že vrsto let izvajamo v šoli, svoj blagodejen učinek, da razmere niso preveč zaostrene. Imate kakšen predlog kako bi nasilje v Mengšu preprečili? Da bi te pojave preprečili, je težko verjeti, lahko pa vplivamo, da se ne bi razraščali. Bolj na državni, manj na lokalni ravni. Na državni ravni zato, ker bi morala sprejeti program ukrepov posamezna ministrstva, vlada pa bi jih morala povezati v strategijo na državni ravni. V lokalnem okolju seveda takoj pomislimo na ustrezne programe v šoli in vrtcu, ki imata pomembno vlogo. Ne pa odločujočo. Mislim, da bi pri preprečevanju nasilja in vzgoji za strpno reševanje odnosov lahko pomembnejši delež prispevale organizacije in društva, lokalna skupnost pa nikakor ne bi smela varčevati pri zagotavljanju pogojev za ustvarjalno preživljanje prostega časa mladih (ustrezni prostori, mentorji, itd.). Nikoli ne bom mogel razumeti, kako krčevito se je dosedanja občinska »oblast« izogibala gradnji novega dovolj velikega pokritega prostora za športno dejavnost in je bil poglaviten problem, ali se bo imenovala športna dvorana ali povečana telovadnica. Pa nobenih stroškov s tem ne bi smeli imeti. Za božjo voljo: Za koga oziroma zakaj pa je bila ustanovljena občina, če ne za ljudi!? In v kaj se splača bolj investirati kot v tisto, kar omogoča kvalitetno in zdravo življenje vsem generacijam? Da pri mladih in najmlajših ne bi smeli niti za hip oklevati, je povsem samoumevno. Kako je že s tistim: Otroci so naše največje bogastvo!? intervju Ali se vam zdijo otroci v Mengšu v čem posebni? Ko sem prišel v Mengeš, se mi je zdelo, da je res razlika med mengeškimi in ljubljanskimi šolarji. Naši so se mi zdeli nekako preprostejši, lažje se je bilo z njimi dogovarjati, manj vedenjske problematike je bilo. Takrat se mi je zdelo, da so droge, alkohol in podobno daleč od Mengša. Z leti pa se je - vsaj po mojem občutku - razlika zabrisala. Zdaj pa so mengeški otroci pač nekaj posebnega, ker so naši in jih sprejemamo take, kot so. Kot je to v družini. Mnogo je čudovitih, ustvarjalnih otrok in so za vsakega pedagoškega delavca pravi izziv. Kaj jim lahko ponudi šola, kaj jim morajo starši? Sodobna šola lahko otrokom ponudi številne možnosti predvsem pri pridobivanju in utrjevanju znanja, socializaciji, oblikovanju vrednot. Seveda pa šola že dolgo ni več edina, ki posreduje znanje, kot je to bilo včasih, je pa še vedno najpomembnejša. Sodobni informacijski viri nudijo veliko možnosti, šola pa mora vse bolj skrbeti za sistematično uporabo znanja, vcepljati zavest o potrebi vseživljenjskega učenja in usposabljati za lastno zmožnost pridobivanja znanja. To je pomembno spremenjena vloga šole, ki bo v bodočnosti še izrazitejša. Tudi starši so vse bolj izobraženi; res pa je, da so čedalje bolj zaposleni in da čedalje manj prostega časa namenjajo sebi in svojim sprostitvenim potrebam. Otroci so dostikrat žrtve nekontroliranih in brezkompromisnih pritiskov sodobne informacijske in zabavne tehnologije. Zato je opaziti, da je tudi vzgojna vloga staršev šibkejša. Namesto tradicionalnih človeških in družinskih vrednot v življenjske poglede mladih in že najmlajših vse bolj obvladujejo tako imenovane ekranske vrednote. To so nikogaršnje vrednote. In ko zaradi njih medosebni odnosi postanejo otežkočeni, šola ne more prevzeti niti krivde niti odgovornosti za tako stanje. Pri oblikovanju vrednot si morata šola in starši trdno podati roko, si zaupati, se dopolnjevati in si tako pomagati. Najslabše je - in to se žal pogosto zgodi - ko starši ob spoznanju lastne vzgojne nemoči in zamujenih priložnosti s prstom kažejo na šolo in jo vpričo otroka pribijajo na križ kot glavnega krivca za težave. Otrok tako stališče staršev razume tako, da mu bodo vedno opravičili napake, da mu ni treba biti odgovoren, da bo vedno kriv nekdo drug. Na OŠ Mengeš ste ravnatelj že več mandatov. Kateri se vam je zdel najtežji? Res je, na mengeški šoli sem ravnatelj že četrti mandat, že 17 leto. Težko bi rekel, kdaj je bilo težje ali najtežje. Vedno so okoliščine in obdobja, ko človeka stiska, mu jemlje energijo, pravega rezultata pa ni. In nasprotno: so obdobja, ko imaš občutek, da letiš na krilih optimizma, spodbujen z nizom posrečenih in dragocenih drobnih sporočil. Imam pa občutek, da je delo čedalje težje, ker so splošne razmere za pedagoško delo spremenjene, a ne na bolje. Duh nezaupanja, ki se namerno ali nenamerno širi do šole in učiteljev, je ubijajoč. Pogosto mi je hudo, ko kljub jasnemu stanju z razgovori in argumentiranim prepričevanjem ne moremo spremeniti stvari na bolje. Vse prevečkrat v zraku obvisi izrečena ali samo nakazana misel: vi (šolniki) kar govorite; kako je prav, pa vem jaz in ne boste mi solili pameti! Zanimivo, da o malokateri stroki vsi toliko vedo kot o pedagoški, da vedo več kot tisti, ki so se za to šolali! O čisto navadnem popravilu avta smo pri mehaniku ponižno tiho, ko postavi »diagnozo«, brez besede plačamo zasoljen račun, se vrnemu k istemu »mojstru«, če še kar naprej škriplje v motorju. Pa vendar se imamo za odlične šoferje in poznavalce svojih konjičkov. V šoli pa _ Na kaj ste najbolj ponosni? Če je prehojena pot dolga, je to že samo po sebi neke vrste dosežek. Pri pedagoškem delu je težko opredeliti velike dosežke, ki bi predstavljali razlog za ponos. Včasih sem mislil, da je npr. izgradnja objekta velik dosežek. Danes vem, da je to forma, sicer pomembna, vendar prazna, če ni napolnjena z vsebino. To pa je vsakodnevni delovni živžav, dobro počutje učencev in zaposlenih, dosežki, ustvarjalne življenjske poti. Na vsakega učenca, za katerega sem kot ravnatelj prevzel odgovornost, sem ponosen, če je v življenju uspel in je srečen. Tudi zaradi sodelavcev sem ponosen, če so pri svojem delu zadovoljni in uspešni in sem jim pri tem pomagal, ko sem skušal ustvariti kar najboljše delovne pogoje. Mislim, da je prav to glavna naloga ravnatelja. Pa še to sem ponosen, da smo uspeli obdržati visoko stopnjo socialne občutljivosti, saj vsako leto s pomočjo šolskega sklada rešimo na desetine prošenj za pomoč. Poseben dosežek pa je tudi dvigalo za učence - invalide. Bili smo prva šola v Sloveniji, sedaj pa to postaja skoraj nuja za šolo s humanim obeležjem. Ali se vam zdi, da je OŠ Mengeš povezana s skupnostjo? Namreč nekateri trdijo, da premalo^ Mislim, da je naša šola dovolj povezana s skupnostjo, v kateri uresničuje svoje poslanstvo v skladu z zakonodajo. Njena vrata so široko odprta za vse, ki imajo obojestransko koristne pobude in predloge ter realne želje. Šola je kot samostojen pravni, gospodarski in strokoven subjekt zavezana uresničevanju svojih programov in ciljev. Vsako leto sprejema delovni načrt, v katerem so jasno navedene tudi oblike povezovanja z okoljem, predstavitve ustvarjalnosti in dosežkov ipd. Starši kot najbolj neposredno zainteresirani morajo imeti možnost videti, kaj so se njihovi otroci naučili, kako so napredovali od prejšnjega leta; šola mora omogočiti učencem, da se vključijo v različne šolske programe in preverijo, kje so njihove sposobnosti večje. Prav je, da ima šola svojo »programsko produkcijo«, s katero se umešča v splošno ponudbo, ki jo predstavljajo društva, gledališča itd. V Mengšu je ta močna in v šoli se moramo pošteno potruditi, da so naše prireditve kvalitetne in zanimive, a še vedno šolske. Naši učenci pa so tudi aktivni člani različnih društev in organizacij in tudi šola je z nekaterimi tesno povezana. Odlično sodeluje npr. s čebelarji, nogometaši, gasilci in še s kom. Pomembno je, da imajo društva lasten program in usposobljen kader za delo z otroki. Če tega nimajo, ni šola kriva, da nimajo mladih članov. Tu in tam še vedno kdo misli in tudi v Mengšanu je bilo zapisano, da bi »morala šola vpeljati najmlajše v delovanje društev in njihove vsebine Ni mogoče izvajati prakse, da je šola podaljšana roka društev in organizacij kot tudi ne, da bo organizirano polnila dvorano ob raznih proslavah in prireditvah. Starši so tisti, ki presodijo, kaj bo njihov otrok počel v prostem času, katere prireditve naj se udeleži sam in na katero bodo šli skupaj kot družina. Kaj počnete v prostem času? Prostega časa zaenkrat ni prav veliko. Kolikor ga je, je namenjen drobnim domačim opravilom, kakemu sprehodu, branju. Zadnje čase me je za aktivnejše spremljanje športa spodbudil sin, kar se mi zdi zanimivo in dobro. Veliko veselja imam tudi z urejanjem rojstne domačije v posavskih hribih. Ti kraji so mi še vedno najlepši in najljubši. Če mi je hudo, se mi zdi, da bom najprej prišel k sebi tam. Zato ne vzdržim dolgo, da me pot ne bi zanesla v mojo Oklukovo goro. V bodoče pa bi več časa rad preživel na družinskih izletih in sprehodih, pa s prijatelji, ki jih sedaj zanemarjam. Kakšni so Vaši načrti za prihodnost? Kam pričakujete, da vas bo odnesla pot? Načrti za prihodnost? Prepustil se bom razkošju, da ne bom vpet v načrt. Naj se življenje odvija spontano. Kako že pravijo? Pustimo se presenetiti! V prijetnem smislu, seveda. Urška Vahtar dogodki ŽIVLJENJE JE UČENJE V četrtek, 15. marca, je v Kulturnem domu Mengeš potekala že 5. tradicionalna humanitarna prireditev Življenje je učenje, na kateri so do sedaj nastopali že številni glasbeniki in umetniki tako iz okolice Mengša kot ostalih delov Slovenije. Medijski pokrovitelj prireditve je bil Radio Hit, častni pa predsednik države dr. Janez Drnovšek, ki se prireditve žal ni mogel udeležiti, zato pa je bila prisotna predstavnica njegovega kabineta Magdalena Tovornik, ki je bila nad videnim izjemno navdušena. Veliko navdušenja in vzpodbudnih besed za nadaljnje delovanje sklada so izrazili tudi mnogi drugi obiskovalci, ki so z udeležbo na prireditvi in nakupom vstopnice pripomogli k bogatejši sedanjosti in boljši prihodnosti. Saj veste, otroci so naše največje bogastvo in naša prihodnost. Urban Ropotar Prireditev je organiziral šolski sklad OŠ Mengeš z namenom zbrati čim več finančnih sredstev za socialno šibke učence OŠ Mengeš, da lahko ti doživijo tisto, kar drugi otroci. V petih letih delovanja sklada so zbrali že okoli 35.000 €, s katerimi so pomagali dograditi dvigalo, na katerega smo lahko vsi zelo ponosni, saj je OŠ Mengeš ena od redkih šol, ki na ta način omogoča nekaterim otrokom lažje gibanje. Denarno pomoč so nudili družinam v primeru smrti ter družinam, da so se njihovi otroci lahko udeležili nadstandardnih aktivnosti, taborov, ipd. Prav tako so pomagali pri nakupu računalniške opreme ter nakupu oblek šolskega pevskega zbora. Kot rečeno, se lahko prireditev pohvali z zelo pestrim glasbenim »repertoarjem«. Tretji marčevski četrtek so obiskovalci tako lahko uživali ob mladinskemu šolskemu pevskemu zboru, Ladu Leskovarju, vokalni skupini Domen, baletnikih šole Vanje Bele, mengeškemu har-monikarskemu orkestru, tolkalcih glasbene šole Domžale, plesalcih plesne šole Miki, citrah Žive Pečenko, Viliju Resniku, kvintetu Dori ter Atomik Harmonik. Poleg glasbenega in umetniškega izražanja nastopajočih je vse obiskovalce s pozdravnim govorom nagovoril župan Franc Jerič, na koncu pa se je, za izkazano pomoč, vsem skupaj zahvalil ravnatelj OŠ Mengeš Branko Lipar. Nekje na sredini je imel povezovalec prireditve Niko Robavs kratek pogovor s predsednikom šolskega sklada Bogom Ropotarjem, ki je vsem zbranim razložil smisel in pomen delovanja sklada. EKIPA RAUBŠIC OČISTILA PŠATO V torek, 10. aprila 2007, smo se člani RAUBŠIC lige zbrali na čistilni akciji, da očistimo strugo reke Pšate in sicer na delu skozi Mengeš. Akcije se je udeležilo enajst od trinajstih članov, ki so bili razporejeni po določenih delih struge od kamnitega mostu na Šolski ulici do »Bognarjevega« jezu. Sama udeležba in zavzeto delo sta pokazala pravi obraz našega imena, ki pomeni vse kaj drugega kot ljubitelj čistega okolja in športnega ribolova. Ob pobiranju raznoraznih vrst odpadkov smo bili na koncu zgroženi nad količino le-teh. Nesporno je, da so vse smeti prišle v vodo in brežine z našo malomarnostjo in miselnostjo, da bo voda pač vse odnesla, pa žal temu ni tako. PVC vrečke, gume, sveče, kolesa, organski odpadki v vodi so le ogledalo našega pravega obraza in odnosa do stvari, ki so nam dane, da jih uživamo in ne uničimo. V prihodnje pričakujemo tudi kakšno skupno akcijo z ribiško družino Domžale, ki sicer lepo skrbi za okolico bajerja »Cegvnca«, na Pšato, ki pa ni toliko zanimiva za ribolov, pa pozablja. Aleš Janežič Hl^ Mengšan - april 2007 dogodki FOTO REPORTAŽA SPOMLADANSKE ČISTILNE AKCIJE Letošnja čistilna alccija je potelcala od 24. marca do 5. aprila. V akcijo so se vključila številna društva, posamezniki in lastniki individualnih hiš. Odpeljanih je bilo več kot 25 velikih zabojnikov iz Mengša, Loke, Topol in Dobena. Še vedno je veliko divjih odlagališč na Drnovem ob gozdnih poteh in drugod. Posebej opozarjamo na številne pasje iztrebke, zato pozor lastniki hišnih prijateljev - skrbite za čisto okolje. Posebna zahvala gre članom veteranske godbe, da so prevzeli zahtevno nalogo in prepleskali ograje na mostovih proti Leku, proti Jaršam in ob mrliških vežicah - zahvala in čestitike. Za Turistično društvo Mengeš Franc Zabret Foto: Franc Zabret Člani kolesarskega društva že tradicionalno čistijo ob cestišču proti Kamniku in Drnovem. Akcije se je udeležilo 15 članov in napolnilo 14 vreč. Taborniki so se med drugim lotili Glavni organizator je bil Lojze Pišek. okolice Pristavskega jezera. Za delo sta prijela tudi kapelnik Vinko Tudi člani Teniške sekcije ŠD Partizan so uredili okolico teniških igrišč in pri- Sitar in Franc Kompare. pravili igrišča za prihajajočo sezono. Člani Turističnega društva so se temeljito lotili trim steze in jo ustrezno uredili V soboto, 31. marca, so se udeležili čistilne akcije člani SDS in se podali na za številne obiskovalce. Potrebno bo še odstraniti podrta drevesa. gozdno pot proti Rašici. Zbrali so se pri Pristavskem jezeru. Člani PGD Mengeš so uredili okolico Gasilsko godbenega doma. Mengšan - april 2007 - Člani veteranske godbe so se odločili, da temeljito obnovijo most proti Leku. društva 11. MAŠKARADA V LOKI V Loki smo 17. februarja že 11. leto zapored pripravili otroško maškarado. Prekrasen sončen dan je privabil lepo število prisrčnih, izvirnih maškar, ki so plesale, rajale in še posebej uživale v animaciji čarovnika Grege, ki je za otroke, kot vedno, pripravil zanimiv nastop. Po končani prireditvi smo se počasi razšli; otroci radostni od hiše do hiše, odrasli pa zadovoljni, da smo se ponovno dobili s prijatelji na klepetu in preprosto veseli, da je za nami čudovit dan. Za vse skupaj smo se tudi tokrat trudili člani KD Antona Lobode, za dodatno voljo in pomoč pa se zahvaljujem še Matjažu, Minki in Justi. Hvala, da naš trud nagrajujete z vašo udeležbo. Prihajajte še naprej! Tanja Dečman Prispevek je v uredništvo žal prispel prepozno, zato ga objavljamo v aprilski številki. ŽEGEN-BUTARA Odrasli smo se v času nastopa lahko greli z vročim čajem, brezskrbno klepetali in opazovali otroke na prostornem igrišču ob brunarici. Nekaj mask smo tudi nagradili za izvirnost, vsem pa postregli s slastnimi krofi. IZDELOVANJE BUTARIC Kulturno društvo Franca Jelovška in Mestni muzej Mengeš sta tudi letos organizirala izdelovanje butaric, po mengeško žegnov, za cvetno nedeljo. V velikem številu smo se zbrali otroci in starši v četrtek, 29. marca 2007, popoldne pred spomenikom Francu Jelovšku na cerkveni ploščadi. Pod vodstvom Petra Škrlepa in Marjana Vrhovnika smo odšli nabirat veje in zelenje na mengeški hrib. Brinje smo pripeljali z Bibe planine. Naslednji dan, v petek, smo se spet zbrali na istem kraju in kar na prostem izdelovali butarice. Vsak, ki je prišel, si je lahko izdelal eno (ali več) iz zelenja oziroma oblancev. Janez Škrlep nas je poučil, da je bil žegen iz zelenja značilen za podeželje, iz oblancev pa za mesto. No, ker je Mengeš zdaj mesto, nas je veliko otrok upravičeno izdelovalo take iz oblancev v barvah slovenske zastave, saj so nam bili ljubši od zgolj nabranega zelenja. Pod Janezovim mentorstvom smo najprej pripravili pet ali šest šib - drobne in kratke za majhne butarice ter daljše in krepkejše za večje - jih zvezali, potem pa nanje z vrvico pritrjevali bršljan, brinje, ciprese ter bele, modre in rdeče oblance, na koncu pa spet zelenje. Otroci smo med seboj tekmovali, kdo bo naredil lepšo in višjo butarico. Nastale so lepe umetnine. Prostor okrog Jelovškovega spomenika je tisti zadnji marčevski petek zaživel v pisanih barvah, čeprav je bilo oblačno. Ko smo delo že skoraj končali, nas je obiskala TV-ekipa A-kanala in ob 18. uri za oddajo Svet neposredno prenašala naše izdelovanje butaric. Po stari slovenski navadi smo jih na cvetno nedeljo nesli še blagoslovit. Doma smo jih zataknili za razpelo ali postavili na kakšno drugo vidno mesto, da bi varovale imetje in pridelek pred hudo uro ter pregnale bolezen. Liza Mušič Ves postni čas imamo na voljo, da se temeljito pripravimo na velikonočno praznovanje. Ena od oblik priprave je tudi izdelovanje žegna- butare. Člani Kulturnega društva Franca Jelovška smo se odločili, da izdelamo butaro velikanko. Že vrsto let je navada, da izdelujemo butarice, a odločitev o velikem žegnu je zorela že kar nekaj časa. Ko so se nam pridružili še člani cerkvenega mladinskega zbora, je delo steklo. Fantje so v »našem« posekali mlajček, ki je služil za sredico, nato je sledila pritrditev leskovih palic. S tem smo imeli največ dela. Za ozelenitev butare smo potrebovali še bršljan, brinje, resje, pušpan, vrbo in srobot. Vseh »sestavin« je sedem, toliko se jih po tradiciji potrebuje za pravi žegen. Za izdelavo 15,8 metrov velike butare smo potrebovali sedemdeset ur dela. Narejen je v ponos prazniku. Fantom hvala za dobro voljo in pripravljenost narediti kaj lepega. Animator pri KD Franca Jelovška Mengeš Tone Hribar Foto: Peter Škrlep SUŠENJE SMREK NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ V zadnjih nekaj letih gozdarji na območju Mengša - zlasti v nižinskih gozdovih - beležimo povečano sušenje smreke. Zaradi katastrofalne suše leta 2003 in s tem povezanega znižanega nivoja talnice ter močnega semenenja smreke, so se prekomerno namnožili smrekovi lubadarji. Največje škode v gozdovih gozdnogospodarske enote Domžale beležimo na področju Krumperka, Ihana, Brda, v Do-bensko-mengeškem predelu, okrog Jabelj in v Kolovcu. V letu 2005 smo tako na območju gozdnogospodarske enote Domžale označili za posek rekordnih 23.000 kubičnih metrov z luba-darji napadene lesne mase, v lanskem letu je ta številka padla na 18.000 kubičnih metrov, medtem ko je v letih brez večjih namnožitev lubadarjev ta številka pod 2.000 kubičnih metrov. Glede na izredno milo zimo, ki je za nami, se tudi letos za smreko ne obeta nič dobrega. Gospodarska škoda se odraža na več nivojih: zaradi predčasnega poseka dreves, zaradi manjše vrednosti posekanega lesa in zaradi povečanih stroškov obnove takega gozda. S čim imamo opraviti Smrekovi lubadarji so običajni prebivalci gozda, ki se ob ugodnih razmerah zelo hitro razmnožujejo. Najprej se naselijo v manj odporna drevesa, v pogojih, kakršne imamo letošnje poletje, pa napadejo tudi mogočne zdrave smreke. Rumenenje in odpadanje iglic, zlasti pa odpadanje lubja je znak, da je lubadar že zapustil drevo in se zavrtal v druge, še zdrave smreke. Pri takih smrekah opazimo le rjavo črvino, podobno cimetovemu prahu, ki se nabira za luskami skorje in na pajčevinah ob koreničniku. Lastnik gozda je odgovoren za izvedbo sanacije gozda Delavci Zavoda za gozdove Slovenije evidentiramo lubadarke in izdajamo lastnikom gozdov odločbe za sanitarno sečnjo lubadark, s katerimi določamo način sanacije in rok za izvedbo sanacije žarišča. Za pravočasno in pravilno izvedbo sanacije so odgovorni lastniki gozdov. Učinkovit varstveni ukrep, s katerim lahko zmanjšamo škodo v gozdovih, napadenih od lubadarjev, je čim hitrejši posek lubadark, odstranitev lesa iz gozda na lesna skladišča ter požig vrhačev in vej. Če posekanih lubadark ni mogoče pravočasno odpeljati iz gozda, je treba debla olupiti in požgati tudi lubje. V izrednih primerih Zavod za gozdove izda dovoljenje za uporabo kemičnih sredstev za zatiranje lubadarja. Lastniki gozdov naj tudi sami redno pregledujejo svoje gozdove. Ob morebitnem odkritju žarišča lubadark o tem obvestijo krajevno pristojnega revirnega gozdarja, ter se takoj lotijo poseka. V poletnih mesecih imamo od najdbe lubadark naprej le dva do štiri tedne časa za izvedbo sanitarne sečnje, odvisno od tega, ali smo lubadarko odkrili bolj na začetku napada lubadarjev ali kasneje. Od zaleganja jajčec pa do izleta novih hroščkov v toplih poletnih mesecih mine lahko tudi samo pet do šest tednov. Sanacija mora biti pravilno izvedena Sanacija mora biti torej pravočasna in pravilno izvedena. Najbolj pogosta napaka pri izvajanju sanacije je, da lastnik poseka samo lubadarke, ki so se že popolnoma osule; še zelene lubadarke pa pusti v sestoju, češ, da si bodo morda še opomogle. S takim ukrepanjem lastnik izgubi večino smrek v sestoju in si nakoplje jezo lastnikov sosednjih parcel, kamor se bo lubadar v ugodnih razmerah razširil; zagovarjati pa se zna tudi pri sodniku za prekrške. Če bi lastnik pravočasno posekal vse za posek označene lubadarke, bi bil njegov izkupiček od lesa večji, hkrati pa bi verjetno zaustavil širjenje lubadarja. Bogdan Bartol vodja KE Domžale Zavod za gozdove Slovenije 4. POHOD PO POTI GENERALA MAISTRA Drugo soboto v aprilu 2007 je Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS), Območna zveza Domžale organizirala 4. tradicionalni pohod po poti generala Maistra. Seveda s pomočjo veteranov iz Trzina in Mengša, kjer je bil tudi začetek in cilj pohoda. Že nekaj let torej ZVVS organizira pohode, ideja pa je bila na začetku, da se le ti odvijajo po poteh, ki jih je v vojni zgodovini ali natančneje, na katerih je prvi slovenski general Rudolf Maister doživel vojne vihre. Tako je prvi pohod potekal v Lenartu, naslednji v Ljubnem, tretji na Uncu in kot rečeno četrti v Mengšu oziroma v njegovi okolici. Traso, dolgo 8.5 km, so organizatorji speljali od starta pred mengeško osnovno šolo na Dobeno, z Dobena v Jablje, kjer je bil predviden kratek ogled gradu, ki pa je žal zaradi sobotnih porok odpadel in skozi Loko nazaj na ploščad pred Osnovno šolo Mengeš. Za prehojeno pot so veterani potrebovali dobri dve uri in pol, pravo poletno vreme in žgoče sonce pa sta malce otežila hojo. Sicer tudi zima ni bila preveč hladna, da bi zakrneli, vendar pa se je temperatura ozračja kar malce prehitro dvignila. Na startu se je zbralo približno 250 udeležencev, potrebno pa je povedati, da so bili povabljeni tudi ostali člani družin veteranov, ki so se z veseljem odzvali. Saj je pohod, kot je povedal Jože Kosmač, predsednik ZVVS Trzin, Pozdrav župana občine Mengeš Franca Jeriča Po pohodu prija vojaški pasulj Stoparjevi harmonikarji predvsem druženje, spodbujanje domovinske zavesti in pokazatelj domovinske pripadnosti. Vabila so poslali tudi vsem društvom z imenom generala Maistra, mladim od severne Primorske do Pomurja. Tako lahko rečemo, da je to druženje vseslovensko, podpora pa prihaja tudi iz Slovenske vojske. Kar se tiče finančnega zalogaja pri organizaciji, ga pa pokriva ZVVS. Na cilju je udeležence pozdravil tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič in jim zaželel še veliko prijetnega druženja. V kratkem nagovoru je izrazil upanje, da se v Mengšu dobro počutijo in vsem zaželel prijetno dobrodošlico tudi v drugih krajih po Sloveniji. Kot je dejal, se vse pre-malokrat zavedamo pomena dogodkov in dejanj prisotnih v trenutkih, ki smo jih doživljali pred leti. Dodal je, da zgodovina ostaja taka, kot smo jo doživeli, pomembno je le, da ne utone v pozabo. Vendar pa je menil, da prav takšna srečanja, pohodi in prireditve pripomorejo, da tudi naslednje generacije spoznajo prizadevanja svojih očetov. Po uradnem delu so se udeleženci okrepčali s pravim vojaškim pasu-ljem in hladno tekočino, ki pa je bila zares potrebna. Kulturni program je oblikovala skupina harmonikarjev Robija Stoparja iz Mengša in ob lepih zvokih so se udeleženci lahko lahkih nog zavrteli. Če so bile le te še lahke. Marij Urh društva 9. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA LOKA PRI MENGŠU V soboto, 31. januarja 2007, je v Loki pri Mengšu potekal 9. redni občni zbor športnega društva Loka pri Mengšu, ki smo ga pripravili v brunarici na športnem igrišču v Loki. Prisotnih je bilo veliko članov, ki se jim je pridružil tudi župan občine Mengeš Franc Jerič. Občni zbor je vodilo delovno predsedstvo, ki mu je predsedoval Tomaž Šinko, člana pa sta bila Jure Frantar in Miha Kuzmič. Uvodni pozdrav je pripadel predsedniku športnega društva Matjažu Anžlovarju, ki je v nadaljevanju podal tudi svoje poročilo za leto 2006. Športno društvo Loka pri Mengšu je v letu 2006 dobilo novo podobo, saj je na športnem igrišču zrasla nova brunarica. Le ta je bila zgrajena s pomočjo občine Mengeš, ki je prispevala začetni vložek. Kasneje, ko je bila sama brunarica že postavljena, pa je bilo potrebno postoriti še veliko del, da je brunarica dobila današnjo podobo. Kakor je bilo povedano v blagajniškem poročilu, poleg vseh prihodkov in odhodkov, je bilo v samo brunarico oziroma v njeno dokončanje vloženih prek 1500 prostovoljnih ur dela. Seveda pa poleg brunarice ne gre spregledati tudi ostalih aktivnosti, ki so se dogajale v sklopu športnega društva Loka pri Mengšu v letu 2006. Tukaj gre omeniti vse sekcije, ki delujejo v našem društvu. Na prvem mestu je seveda šahovska sekcija, ki se lahko pohvali tudi z največ uspehi. Tako kot vsako leto je bil tudi v letu 2006 organiziran šahovski turnir v gostilni Tavčar. Udeležilo se ga je 50 igralcev iz Slovenije in tudi iz tujine. Med moškimi je turnir osvojil Robert Lončar z Reke, med ženskami pa je bila najboljša mojstrica Simona Orel iz Slovenije. Poleg omenjenega turnirja so bili organizirani še drugi, pa tudi na sodelovanja naših igralcev v različnih ligah smo zelo ponosni. Poleg šahovske sekcije je izjemno aktivna tudi malonogometna sekcija, ki v Loki vsako leto organizira nekaj malonogometnih turnirjev. Tako smo v letu 2006 odigrali 4 turnirje, sodelovali v 2 ligah, igrali pa smo tudi na 12-urnem maratonu v Zalogu pri Komendi in ga skupaj z igralci iz Mengša tudi osvojili. Na vseh turnirjih smo osvojili zavidljive rezultate in dokazali, da se tudi v Loki igra dober nogomet. Tako smo si v letošnjem letu zadali cilj, da spet organiziramo malo-nogometni turnir, vendar letos za spremembo dvodnevni turnir. Poleg tega je v načrtu tudi organizacija 12-urnega maratona. Na zadnjem mestu, vendar ne kot najmanj zanimivo, pa gre omeniti tudi odbojkarsko sekcijo. Ta razpolaga z enim igriščem, ki je vse leto zelo dobro obiskano. Odbojkarska sekcija je v letu 2006 organizirala nekaj manjših turnirjev, na katerih smo sodelovali predvsem člani. Veliko dela je bilo postorjenega na samem igrišču kot tudi v njegovi okolici. Tako smo s pridobitvijo brunarice tudi v odbojkarski sekciji zelo zadovoljni, saj bo tako v letošnjem letu poskrbljeno tudi za sanitarije. Tako kot vsako leto so tudi letos mogoči zakupi terminov in sicer od ponedeljka do sobote. Nedelja pa je dan, ko je igrišče odprto za vse. V letošnjem letu si v odbojkarski sekciji prizadevamo, da dokupimo manjkajočo količino mivke, saj je za kvalitetno igranje izredno pomembna. Na koncu občnega zbora smo z županom Francem Jeričem podpisali tudi pogodbo o uporabi in upravljanju športnega igrišča v Loki, v kateri smo se zavezali, da bomo objekte uporabljali s skrbnostjo dobrega gospodarja. Tako se je obrnil še en list v delovanju našega društva, ki bo v naslednjem mandatu obeležilo že 10 obletnico samega društva, ki mu ob ustanovitvi marsikdo ni napovedal preživetja, kaj šele tako uspešnega delovanja. za ŠD Loka Matej Urbanc Stisk rok ob podpisu pogodbe o uporabi in upravljanju s športnim igriščem. OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ Društvo upokojencev Mengeš je imelo 24. marca 2007 v avli Osnovne šole Mengeš svoj redni letni občni zbor. Še pred uradnim začetkom občnega zbora so za popestritev in dobro voljo prisotnih s prijetnimi skladbami poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe, predsednica Nadzornega odbora Teodora Blejec pa z recitacijami. Občnega zbora se je udeležilo 176 članic in članov društva. Povabilu so se odzvali: oba podžupana Občine Mengeš Jože Vahtar in Aleš Janežič, častni občan Občine Mengeš Franc Blejc ter predstavniki sosednjih društev: iz DU Kamnik Stane Simšič, ki je zastopal tudi ZDUS in PZU Gorenjske, DU Trzin Franc Pavlič, DU Domžale Miro Avbelj, DU Komenda Ivan Hlade in DU Vir Marija Skok. O delu društva v letu 2006 in o programih za leto 2007 so poročali: predsednik društva Janez Šutar, vodje posameznih sekcij (pohod-niki, kolesarji, balinarji, ženski rekreaciji, izletništvo) in predsednica NO Teodora Blejec. Delovanje društva: na športno tekmovalnem področju so dejavni balinarji pod vodstvom požrtvovalne Marjan-ce Lavrič. na področju rekreacije pa so aktivni: - kolesarji pod vodstvom Jožeta Niederwangerja - pohodniki pod vodstvom Alojza Janežiča - telovadke pod vodstvom Jožice Janežič Z organizacijo izletov pa se uspešno ukvarja vodja Alojz Ručman. Ko ocenjujem delo vodij sekcij, jih moram javno pohvaliti za skrbno načrtovane in organizirane aktivnosti, ki so bile izvedene v zadovoljstvo vseh udeležencev. Kolesarska sekcija Kolesarska sekcija šteje 30 članov. V preteklem letu smo prekole-sarili 1550 km. Najprej naj omenim srečanje kolesarjev, sosednjih društev upokojencev, na katera smo bili povabljeni. Najbolj množično srečanje je bilo v Cerkljah. To je bilo pokrajinsko srečanje kolesarjev gorenjskih društev upokojencev. Komend-ski upokojenci so nas povabili na srečanje pri Mlinčkih. Prav tako smo bili povabljeni na srečanje v Moravče. Predsednik kolesarskega društva Mengeš Ciril Porenta nas je povabil na vsakoletno kolesarjenje na Zbilje. Pokrovitelj tega kolesarjenja je občina Mengeš, ki skrbi za popularizacijo množičnega kolesarjenja. Teh kolesarskih srečanj se udeležujemo zelo radi, zato se vsem, ki so nas povabili, najlepše zahvaljujemo. Ob tem naj še povem, da smo tudi mi pripravljeni organizirati tako kolesarsko srečanje v Mengšu. Kdaj bi pa to srečanje bilo, pa bi se dogovorili ob prvih srečanjih s sosednjimi društvi. Nadalje naj omenim najbolj zanimiva kolesarjenja. To so: relacija od Mojstrane, po evropski kolesarski poti, čez Kranjsko goro, do Belopeških jezer pri Ratečah, kjer smo prevozili kar veliko višinsko razliko, na Kokri-ci nad Kranjem, v Preddvor, po Sorškem polju, do Škofje Loke, do Kranja, v poletni vročini večkrat v Kamniško Bistrico, do Jevnice ob Savi, Bukovško jezero pri Lukovici, ljubljansko Pot spominov in tovarištva, večkrat okrog Šmarne gore, do Dolskega, po Domžalski kolesarski poti, čez Komendo v Tunjice in v Kamnik in še mnogo drugih poti, ki jih vedno na novo odkrivamo. Tako poskrbimo, da je naše kolesarjenje bolj pestro. Če seštejemo vse srede, pa tudi nekaj četrtkov in nedelj, je bilo skupaj 32 kolesarjenj. Odpadlo je samo dvakrat in to zaradi slabega vremena. S kolesarjenjem pričnemo v mesecu aprilu in končamo konec oktobra z zaključnim druženjem. Lani smo zaključili v Jamarskem domu na Gorjuši. Zbrali smo se vsako sredo pred našimi društvenimi prostori in se odpeljali po dogovorjeni poti. S takim urnikom bi kolesarili tudi v letošnjem letu in po poti skupnega, sprotnega dogovora. Vodja: Jože Niederwanger Balinarska sekcija Društva upokojencev ne miruje! Ženska sekcija šteje 13 članic, vse smo včlanjene tudi v balinarsko sekcijo TD Mengeš, moška ekipa šteje 6 članov in jo sponzorira BS Mengeš. Treniramo trikrat tedensko, v ponedeljkih in petkih od 9. do 11. ure, v sredah pa od 17. do 19. ure, na našem lepo urejenem balinišču v športnem parku. Udeležujemo se tekmovanj, ki jih organizirajo društva v bližnji okolici, enkrat letno pa tudi sami organiziramo tekmovanje. Udeležile smo se Pokrajinskega prvenstva DU Gorenjske v Škofji Loki, kjer je tekmovalo 12 ekip, dosegle smo 9. mesto - žal je bilo bolj malo športne sreče. So bili drugi pač boljši! Važno je druženje in prijetno prijateljsko vzdušje, ki je vedno pristno na vseh naših tekmovanjih. Tekmovale smo še: 1. BŠK Svoboda - Lj. - 12 ekip - 8.mesto; 2. DU Gameljne - 4 ekipe - 4. mesto; 3. Bičevje Ljubljana - 14 ekip - 6. mesto, bližanje v krog 1. mesto Gena Kržan 4. Lesce - 12 ekip - 6. mesto; 5. Predoslje, Milje - 8 ekip - 6. mesto; 6. Kamnik - 6 ekip - 5. mesto; Vodja: Marjanca Lavrič Ženska rekreacijska skupina, Upokojenke 1 in 2 Rekreiramo se vsak četrtek popoldan od 16.30 do 18. ure in v torek dopoldan od 8.30 do 10. ure. Rekreacija poteka v telovadnici Športnega društva Partizan Mengeš. Na začetku telovadbe imamo ogrevanje telesa, ker je telovadba predvsem razgibalnega značaja in sicer od glave do pet. Vsaka rekreativka telovadi po svojih zmožnostih. Enkrat na leto imamo tudi pohod na Dobeno. Rekreacija nas stane za eno šolsko leto 60 evrov, kar je za nekatere mogoče dosti drago. A verjemite mi, da se splača nekaj narediti zase, tudi v bolj zrelih letih. Zato vas vabim, da se nam pridružite. Vaditeljica: Jožefa Janežič Avtobusni izleti DU Mengeš v letu 2006 Glede na volilno leto in novo formiranje UO društva se je tudi naše izletništvo začelo šele z majem. V letu 2006 je bilo tako izvedenih osem avtobusnih izletov in sicer: 25. maj Novo mesto - Čateške toplice 29. junij Srečanje upokojencev Slovenije v Mozirju 24. avgust Maribor - Pohorje 07. september Srečanje gorenjskih upokojencev na Pokljuki 21. september Trgatev Agroind Bilje 19. oktober Trenta - Kobarid 16. november Martinovo na Krasu 13. december V neznano/ Kino Kranj - Soklič/ Skupno se je vseh izletov udeležilo 388 naših članov ali povprečno 49 udeležencev na izlet. Vodja: Alojz Ručman Plan dela za leto 2007 - Povečanje števila članstva DU Mengeš. - Povečanje števila članstva za VS ZDUS. - Sodelovanje z ZDUS in PZDUG ter usklajevanje našega dela s sprejetimi smernicami na skupščinah obeh krovnih organizacij. - Sodelovanje na sestankih koordinacije Društev upokojencev Kamniško - Domžalskega področja, to so: DU Kamnik, DU Motnik, DU Komenda, DU Domžale, DU Mengeš. DU Moravče, DU Lukovica, DU Radomlje, DU Vir in DU Trzin. - Udeležba na srečanju upokojencev Slovenije pod pokroviteljstvom ZDUS v Mariboru 28. junija 2007. - Udeležba na srečanju upokojencev Gorenjske pod pokroviteljstvom PZDUG v Komendi 6. septembra 2007. - Pospeševanje rekreativnih dejavnosti in športne aktivnosti društva. Mlajše člane vabimo, da se vključijo v aktivnosti . - Organizacija in udeležba na športnem meddruštvenem tekmovanju balinarske sekcije ter tekmovanje oziroma gostovanje sekcije na podobnih srečanjih. - Srečanje kolesarjev pri Mlinčkih 21. aprila 2007, v Moravčah 7. junija 2007, v Cerkljah. - Organizacija izletov po letnem koledarju. - Ustanovitev nove aktivnosti na morebitno pobudo članic ali članov DU Mengeš. Janez Šutar, predsednik Foto: Društvo upokojencev Mengeš naš pogovor JOŽE ŽARGI - 44 let tajnik in predsednik PGD Mengeš V letih 1950 je stopil med pionirje Gasilskega društva Mengeš, kar takrat še ni pomenilo, da si gasilec. Med člane gasilskega društva je bil sprejet kasneje. Rojen je v gasilski družini, oče je bil takoj po naselitvi v Mengeš tajnik gasilskega društva. Pritegnila ga je tehnika in še danes je to pogovor, kamor ga najprej zanese. Tudi svoje tri otroke, Tomaža, Jožeta in Vando je vzgajal v »gasilskem duhu«, sinova sta oba gasilca. Starejši Tomaž je že več let poveljnik PGD Mengeš. Gasilsko društvo je v svojem času - in tako ga vidi tudi danes - prineslo v kraj napredek, zato je tu aktiven že 57 let. Mesto tajnika in predsednika društva opravlja že 44 let. Pravi, da se počasi poslavlja, vendar njegovo navdušenje med pogovorom pokaže, da je gasilec in ostaja gasilec, usmerjen v napredek in izboljšanje. Sedaj ko je »samo« častni predsednik, bo imel čas za ureditev arhiva. Kaj nam lahko poveste o svojih začetkih? Začel sem leta 1950, pri mladincih, ko sem bil star 14 let. Takrat me je zanimala tehnika in Gasilsko društvo Mengeš je imelo črpalk Ilo, kupljeno 1940, ki je imela motor z notranjim izgorevanjem in je omogočala pretok vode 600 litrov na minuto. Takrat smo črpali vodo iz Pšate ali kar iz vodnjakov. Poleg novejše črpalke pa je mengeško društvo imelo tudi eno močnejših črpalk v okolici, saj je stara prevozna črpalka Rosenbauer iz leta 1928 omogočala pretok 1200 litrov na minuto. Poleg obeh črpalk so leta 1950 pridobili tudi starega Renaulta, ki je omogočal hiter prevoz moštva na prizorišče in hkrati služil kot reševalni avto. Takoj ko je bilo mogoče, sem opravil vozniški izpit A in B kategorije in v letu 1995 opravil 107 prevozov v bolnico izven delovnega časa, saj sem bil v tistem času eden redkih, ki so imeli opravljen izpit. Kako bi lahko predstavili svoje delovanje kot predsednik društva? Živeli smo poleg starega gasilnega doma in oče me je navdušil za aktivno delovanje v društvu. Tajniška dela sem prevzel prav od njega. Kot predsednik sem se nenehno zavzemal za napredek in izboljšavo, tako starega gasilskega doma kot voznega parka PGD Mengeš. Leta 1956 sem odšel na služenje vojaškega roka v JLA in po vrnitvi, leta 1958 je Gasilsko društvo Mengeš s strani gasilske brigade Ljubljana prejelo starejše gasilsko vozilo angleške izdelave Fordson izpred druge svetovne vojne iz leta 1936 s 1000 litri vode. Nenehna pogajanja in dogovarjanja za napredek so obrodila sadove in leta 1968 smo od zavarovalnice, ki je imela takrat sedež v Mengšu, prejeli moderno tipizirano vozilo Tam 550G z 2500 litri vode. To je bilo tudi prvo tipizirano vozilo v t.i. bivši domžalski občini in v sušnih obdobjih oskrbovali z vodo vse od Trojan, Črnega grabna, Moravč, Moravške doline, do Vač. Tudi to vozilo nam je zelo koristilo, na njem se je usposabljalo zelo veliko gasilcev in šoferjev. Ali ste bili aktivni tudi v kakšnem drugem gasilskem društvu? Kot podpredsednik sem sodeloval tudi v takratni zvezi Domžale - SIS za požarno varnost in tako smo leta 1983 prejeli moderno tipizirano vozilo TAM 130 s 4000 litri vode in 400 litri penila. To vozilo nam je služilo dobrih 23 let, zamenjali smo ga leta 2005 z novo avto-cisterno, ki smo jo svečano izročili svojemu namenu 26. novembru 2005. Takrat nas je, kljub snežnemu metežu, obiskal minister za obrambo Karl Erjavec. Kdaj pa ste se selili iz starega v nov gasilni dom in zakaj? Stari gasilni dom z majhno garažo je postal premajhen, čeprav smo mu dodali dve garaži. Kmalu ni več služil namenu in prisiljeni smo bili razmišljati o nadomestni lokaciji. Začeli smo z aktivnostmi za izgradnjo novega gasilskega doma. To nam je uspelo ravno leta 1990, seveda s pomočjo samoprispevkov krajanov, ki bi se jim na tem mestu še enkrat zahvalil, da so nas tudi takrat razumeli in uresničili naše sanje. Seveda tudi z našimi godbeniki in skupaj smo sodelovali pri izgradnji prepotrebnega gasilsko godbenega doma. Vsa vozila do leta 1990 ste prejeli v dar. Kako pa je bilo z vozili, ki jih imate danes? Ko smo praznovali 105-letnico, smo si zamislili lahko gasilsko vozilo za začetniške požare. To je vozilo z visokim tlakom, ki porabi malo vode in ima velik učinek. To nam je uspelo in kupili smo Mercedes 210 s tovorno črpalko s 350 litri visokega tlaka. Tudi to vozilo nam je zelo koristilo, tako pri samih akcijah kot pri izobraževanju. Za 110-letnico, leta 2000, smo želeli zamenjali staro vozilo 2500 z novim in tudi to nam je uspelo. Nabavili smo Mercedes Atego ter ga svečano izročili svojem namenu. Toda želja po napredku še ni ponehala in odločili smo se, da bi za 115-letnico svojega delovanje zamenjali tudi avtocisterno Tam 130 za novo. Tudi to nam je uspelo in tako smo zamenjali še to vozilo. Društvo ima danes celoten nov avtopark. Leta 2002 smo morali zamenjali tudi kombi za prevoz moštva - mladine na tekmovanja. Vozilo je bilo staro več kot 15 let in ni imelo več dovoljenja za prevoz. Kako vam je uspelo? To je precejšen finančni zalogaj? Vse te investicije so zahtevale veliko truda in energije. Brez dobre volje in pomoči krajanov si ne bi znal predstavljati nakupa vozil in gradnjo doma. Krajani so nam vsakokrat stali ob strani. Bi pa poudaril, da je za zadnji dve vozili nekaj prispevala tudi občina, nekaj država, krajani, predvsem pa tudi gasilci sami (okoli 1/3). Pogajanja so bila izredno zahtevna, vendar smo bili na koncu uspešni. Če pustimo tehniko in pogledava še malo človeka. Poudarili ste, da vas je oče vzgajal v »gasilskem« duhu in da ste tako vzgojili tudi svoje otroke. Kako na to gledajo danes? Moji otroci, oba sinova in hčerka, so šli po moji poti. Oba sinova sta aktivna člana društva, Tomaž, starejši je poveljnik; hčerka pa pomaga pri administraciji - dopisih, saj se sam nisem vključil v računalništvo. Na žalost sem zelo kmalu izgubil ženo Minko, ki je bila navezana na družino in gasilstvo. Mogoče me je ta osamljenost še bolj potegnila, da sem se vključil v to dejavnost. Lahko rečem, da sem z dušo in telesom 44 let delal za društvo. Kako gledate na svoj prispevek kraju? Zelo sem ponosen. Vložil sem veliko prostega časa, truda, energije in seveda tudi sredstev. Vendar je to vložek v humanitarne namene, z namenom pomagati nekomu v nesreči. Tukaj mi je bila v veliko pomoč podpora s strani krajanov, ki s svojo humanostjo gradijo naprej in pomagajo tako sebi kot drugim. Želim si, da bi krajani gasilstvo podpirali še naprej in omogočili, da bi še naprej bdela nad premoženjem prebivalstva. Želim si tudi, da bi bilo v kraju čim manj nesreč ali ognjene stihije. Vse opisane naloge predstavljajo skoraj delovnik in ne le dodatno honorarno delo? Koliko časa na teden ste namenili opravljanju te funkcije? Vsak dan, uro in dve, včasih ves dan - lahko bi rekel, da poleg redne službe še eno službo. Vloženih je bilo ogromno ur in to vse brezplačno. Posebej zadnje čase, ko si moral spremljati vsakodnevno pošto, urejati stvari z banko^ Sleherni dan je opravka s to dejavnostjo. Glede na to, da je veliko dela - ali podpirate profesionalizem gasilstva? To v Mengšu ne pride v poštev. Tu je zelo blizu center požarne varnosti. Č pa bi se kaj zgodilo, lahko posredujeta tudi drugi društvi, Topole in Loka. V skrajnem primeru pridejo na pomoč tudi iz sosednjih občin. V Mengšu je prosto-voljstva zelo veliko in ko se enkrat nekaj plača, je potrebno vse plačati in za tako občino to ni primerno. Reakcijski čas »naših«operativcev« je izredno kratek, v času od minute do dveh so v akciji. Društvo ima 25 do 30 aktivnih članov, obvestila starih med 18 in 40 let. So pa fantje, kar se tiče izobrazbe, podkovani z vsemi strokovnimi znanji in pripadnostjo društvu. Kako ste zadovoljni z mlado generacijo? Je po vaši oceni dovolj aktivna? Z mladino smo zadovoljni. Manjka nam generacije med operativci in veterani (pripravniki za veterane). Vendar pa ugotavljamo, da je podmladek dober in se nam ni potrebno bati za privrženost naši organizaciji. V Mengšanu smo zapisali, da so bili Meng-šani aktivni tudi v drugih krajih. Kako je s to pomočjo? Seveda si pomagamo, ne samo sosednja društva, ampak pomagamo tudi drugim. Bili smo na Krasu in zaupana jim je bila zelo težka naloga, ki so jo uspešno rešili. Kako gledate na aktivno, operativno delovanje obeh sinov? Npr. na Krasu. Tu je bilo zelo napeto in lahko bi se zgodilo, da bi bilo ogroženo kakšno življenje? Vsak gasilec se mora zavedati, ko gre v akcijo, koliko je sposoben in koliko ima znanja, koliko lahko tvega, da ne bo ogrozil svojega življenja. Tvegati pa ne sme. Bolj je strokovno usposobljen, več lahko naredi. Veliko je odvisno tudi od srčnosti gasilca. Vsak, ki je z dušo in srcem gasilec, ne sme tvegati lastnega življenja. To pomeni, da vi niste nikoli tvegali^ Tudi sam sem bil operativec in sem šel v akcijo. Sem tudi tvegal in utrpel več poškodb, med njimi eno resno, ko so me že proglasili za mrtvega. Enkrat pa sem bil tudi cel v plamenih, od tu pa imam opeklino po nogi - od kolena navzdol. Sedaj ko razmišljam, vem, da sem večkrat tvegal. Sem pa zato tudi veliko ljudi rešil, zelo veliko in to je pomembno. Takrat in danes. Zakaj ste predali funkcijo^ Sprašujejo me, zakaj sem predčasno, eno leto pred iztekom mandata, zapustil to funkcijo. Smatram, da sem pravilno storil. Nov predsednik ima tako eno leto časa, da se pripravi, pomagal mu bom, tako da bo lahko drugo leto samostojno prevzel te stvari, ki jih mora prevzeti pri tako močnem gasilskem društvu, kot je mengeško Nikoli mi ni bilo žal ure, ki sem jo vložil, v čast mi je bilo reševanje državne in zasebne lastnine. To mi je dajalo moč in mi jo daje še danes. Še kaj? Na koncu bi se rad zahvalil vsem članom društva za nesebično vlaganje v častno opravljeno delo, krajanom Mengša, prijateljem gasilstva, bivšemu županu mag. Tomažu Štebetu, novemu županu Francu Jeriču, GZ Mengeš, Mengeški godbi in vsem društvom, ki ste sprejemali naše napotke. Hvala za vas čas in prijeten počitek pred urejanjem arhiva. Tina Železnik Foto: Arhiv Jože Žargi NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE - RDEČI KRIŽ Spoštovani občani in občanke, krvodajalci in krvodajalke, člani in članice Rdečega križa. Z novo dohodninsko zakonodajo lahko zavezanci za plačilo dohodnine del odmerjene dohodnine (do 0,5%) namesto državi namenite delovanju Rdečega križa Domžale. V primeru, da se boste odločili za prispevek, je potrebno v obrazcu napovedi za odmero dohodnine 2006 na zadnji strani, 6. stran (rubrika : Zahteva za namenitev ...) v tabelo vpisati davčno številko Rdečega križa Mengeš in odstotek (0,5 %). Davčna številka Rdečega križa Mengeš SI - 31484239 (0,5%) Za vaš prispevek se vam zahvaljujemo. OO Rdeči križ Mengeš OBVESTILO Obveščamo lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: SOBOTA, 5.5.2007, OD 8.00 DO 12.00 URE, V TRZINU NA PARKIRIŠČU ZA OBČINO TRZIN SOBOTA, 12.5.2007, OD 8.00 DO 12.00 URE V MENGŠU V JAMI SCT, PRED PODJETJEM SIGNACO, (NEKDANJA DRUŽBENA PREHRANA LEBAN TOPOLE) Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo krmilni mehanizem, svetlobna telesa in zavore, s seboj pa naj imajo obvezno opremo: prvo pomoč in varnostni trikotnik! Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, izjavo o ustreznosti vozila (homologacijo) in pogodbo. S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument, o istovetnosti lastnika vozila! Direktor: Darko Gognjavec NAMENITEV DELA DOHODNINE ZA DONACIJE - PGD MENGEŠ Drage krajanke, spoštovani krajani! Po novem Zakonu o dohodnini, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2007, je opredeljena namenitev dela dohodnine za donacije. V zvezi s tem je Vlada Republike Slovenije v marcu 2007 sprejela uredbo, ki omogoča, da lahko zavezanci do 0,5% odmerjene dohodnine namesto v državni proračun preusmerimo neposredno izbranim organizacijam, ki opravljajo dejavnosti, ki so v javnem interesu. Zavezanci lahko del dohodnine podarimo enemu ali več upravičencem. Uredba določa, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni „zaokrožen" delež (0,1, 0,2, 0,3, 0,4 ali 0,5%), kar pomeni, da lahko nekomu namenimo vso donacijo ali jo razdelimo na največ 5 delov po 0,1%. Namenitev dela dohodnine za donacije se bo prvič uporabila pri odmeri dohodnine za leto 2007, zavezanci za dohodnino pa bomo lahko svojo zahtevo za namenitev dohodnine določenim upravičencem navedli že v obrazcu napovedi za odmero dohodnine 2006. To zahtevo pa lahko do konca leta spremenimo ali prekličemo. Na seznam zavezancev (objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani: http://www.durs. gov.si/si/aktualno/dohodnina_2006), katerim lahko namenimo del svoje dohodnine, sodijo tudi gasilske organizacije (prostovoljna gasilska društva, gasilske zveze in Gasilska zveza Slovenije). Zato se PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ, davčna številka: 55015425 OBRAČA NA VSE ZAVEZANCE ZA DOHODNINO, DA NAM NAMENITE DEL DOHODNINE ZA DONACIJE, SAJ VARUJEMO IN REŠUJEMO VAŠA ŽIVLJENJA IN VAŠE PREMOŽENJE. To storimo tako, da v obrazec za dohodnino „Napoved za odmero dohodnine za leto 2006" (na strani 6) vpišemo davčno številko PGD Mengeš: 55015425 in odstotek (%): 0,5 dohodnine, ki ga namenimo za delovanje PGD Mengeš: TA SREDSTVA ZA ZAVEZANCE NE POMENIJO NOBENIH DODATNIH STROŠKOV, AMPAK SE 0,5% ODMERJENE DOHODNINE NAMENI TOČNO DOLOČENEMU UPRAVIČENCU - PGD MENGEŠ IN NE V DRŽAVNI PRORAČUN. Letošnji rok za oddajo dohodninske napovedi je 30. april 2007. Za vašo odločitev za namenitev donacij domačemu Prostovoljnemu gasilskemu društvu Mengeš, se vam iskreno zahvaljujemo in vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Prostovoljno gasilsko društvo MENGEŠ, Zavrti 2, 1234 MENGEŠ DŠ: 55015425, MŠ: 5260957, TRR: 183010090946635 poveljnik: Tomaž Žargi predsednik: Anton Kosec starejši SKUPAJ SMO PRAZNOVALI Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale vsako leto ob pomladnih praznikih kot so Valentinovo, osmi marec ali materinski dan pride med oskrbovance Doma počitka Mengeš. V LIPI SMO ZAKORAKALI V DRUGO DESETLETJE DELA Pred desetimi leti nam je bilo jasno, da želimo obogatiti svoje znanje in spoznali vsaj nekaj tistega, kar nam v aktivnih letih zaradi razpetosti med obveznosti v službi in družini, ni bilo mogoče. Vedeli smo, da imamo veliko ustvarjalnega nemira, ki ga je potrebno le vzpodbuditi in usmeriti. Ustanovili smo Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale. Lipa je ozelenela in vzcvetela. Svoje veje širi med vse tiste, ki ljubijo znanje, kulturo, pesem, šport, rekreacijo, predvsem pa dobro družbo in prijateljstvo. Pravzaprav smo že stari znanci saj se najmanj dvakrat na leto srečamo. Lepo smo sprejeti in veseli smo, da so veseli tudi oskrbovanci. Skupaj zapojemo kakšno domačo, se nasmejimo šalam in veselim zgodbam ter prisluhnemo harmonikam, pevskemu zboru in pesmicam naših literatk. Nič ni lepšega kot to, da se v veselju zaiskrijo oči ljudem, ki so vso svojo življenjsko moč podarili nekaterim ali nekomu, ki mogoče ne najde čas, da bi ob materinskem dnevu rekel: »Mama, rad te imam«! Od ganjenosti včasih poteče tudi kaka solza, pa nič zato, poslovimo se veselih src z obljubo: še bomo prišli, lepo nam je z vami! Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Metka Zupanek Brez skromnosti lahko rečemo: nismo največji, smo pa programsko najbogatejši v Sloveniji. Znamo prisluhniti pobudam in predlogom članstva, zato je naš program resnični odraz naših potreb in želja. Pravilna programska usmeritev se kaže tudi s hitro rastjo članstva. V Lipo je vpisanih že prek 800 članov iz Domžal, Trzina, Mengša, Kamnika, Moravč in iz drugih občin. Naše programske usmeritve so usmerjene v izobraževanje, kulturo in šport in rekreacijo. Na izobraževalnem področju so najbolj obiskani jezikovni tečaji. Največje zanimanje je za angleščino, sledijo nemščina, italijanščina, španščina, francoščina in ruščina. Med oblike splošnega izobraževanja spadajo tečaji, ki so med člani zelo priljubljeni. To so umetnostna zgodovina, zgodovina in kultura drugih narodov, zgodovina religij, psihologija, astrologija, računalništvo in različne krajše oblike. V Lipi smo zelo ponosni na našo kulturno dejavnost, ki jo gojimo v pevskem zboru, harmonikarskem kvartetu, v likovnih krožkih, pri izdelavi Unicefovih punčk, z oblikovanjem gline in v literarnem krožku. Vsako leto izdamo literarni zbornik in letošnji bo že deseti po vrsti. Članice literarnega krožka so v svojem literarnem ustvarjanju izredno napredovale. Za svoja dela prejemajo na različnih natečajih priznanja in nagrade in so že redne gostje v radijskih oddajah. Naša kulturna ustvarjalnost se kaže z izdajo literarnih del članic Lipe, z razstavami likovnih in keramičnih del naših članov in Unicefovih punčk, z nastopi harmonikarskega kvarteta in pevskega zbora. V veliko zadovoljstvo so nam tudi kulturne prireditve v drugih univerzah za tretje življenjsko obdobje, v domovih za starejše občane v Domžalah, Mengšu, Kamniku in drugje ter s sodelovanje z mladimi Za naše fizične sposobnosti člani Lipe skrbimo s telovadbo, jogo, plesno rekreacijo, kolesarstvom in s pohodništvom. Radi smo v naravi, zato vsako leto organiziramo zimsko in letno šolo v naravi, ki sta povezani z igrami in s športnimi tekmovanji. Na začetku drugega desetletja z veseljem ugotavljamo, da so naše programske usmeritve: znanje, kultura, šport in rekreacija, pravilne. Prav je, da razvijamo znanje in sposobnosti ter ustvarjalni potencial starejših, kar daje občutek sposobnosti, samozaupanja in nam ohranja umske in fizične sposobnosti. Prispevek je v uredništvo žal prispel prepozno, zato ga objavljamo v aprilski številki. Univerza za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale Metka Zupanek starejši RESNIČNA LJUBEZEN MARIJE IN LUDVIKA V življenju vsi nekako označujemo ali primerjamo dogodke, še posebej tiste, ki jih načeloma vrednotimo s časom, z lepimi in všečnimi rečmi. Šestdeset let skupnega življenja med možem in ženo smo poimenovali po biserih, saj so le ti prav tako redki kot je biserna obletnica zakonskega stanu. Ta redek dogodek sta obeležila gospa Marija in gospod Ludvik Mikola in v poročni dvorani Občine Mengeš pred županom Francem Jeričem, matičarko Marto Kuret, pričami in najbližjimi sorodniki potrdila in obnovila zaobljubo, dano 20. marca 1947 v Dolnji Lendavi. Bisernoporočenca s pričama Ludvikom in Mileno Bisernoporočenca imata svoje korenine v Prekmurju. Sicer iz različnih delov; gospa Marija iz Gaberja pri Lendavi, gospod Ludvik pa iz Goričke-ga. Oba je zaznamovala skromnost tedanjega časa, revščina, ki je svoje zobe kazala tudi v tem, nerazvitem delu Slovenije. Vojna leta, obnavljanje domovine, huda nezaposlenost in le sezonsko delo je značilnost ne le slavljencev, temveč tudi drugih ljudi iz te pokrajine. Mama Marija, ki je bolj zgovorna, ata Ludvika malce pestijo zdravstvene težave, je povedala, da oba izhajata iz velikih družin. Odrasli otroci so morali s trebuhom za kruhom in že omenjeno sezonsko delo je zbližalo Marijo in Ludvika. Veliko posestvo Jablje jima je ponudilo zaposlitev in skromno sobico, v kateri sta preživljala leta zakona. Tudi sama sta si ustvarila veliko družino z desetimi otroki in ker se je družina večala, je postala soba premajhna za vse. Največja njuna želja je bila, da si zgradita lastno streho nad glavo in to jima je s potrpljenjem, delavnostjo in z mislijo na prihodnost otrok tudi uspelo. Ob tem poudari veliko skromnost skozi vso življenjsko pot, veliko razumevanja, spoštovanja drugačnosti in drugačnega presojanja stvari. V tem smislu sta učila in vzgajala tudi svoje otroke, ti pa nadaljujejo njuno poslanstvo tudi pri njunih vnukih in pravnukih. Še naprej z možem Ludvikom živita skromno življenje, sta zadovoljna, občudujeta sadove svojega dela in navdušena sta nad vsem, kar so ustvarili tudi njuni otroci. Marija si želi le zdravja, tako zase kot za Ludvika, kaj več pa tudi ne pričakuje. In seveda, rada vidita, da mladina pride na obisk, da povedo kako je v šoli, vrtcu in kaj novega znajo. Župan Franc Jerič jima je ob jubileju čestital in poudaril, da je prehojena pot v šestdesetih letih zakona ponujala od trnja do rož, od temačnih dni do sončnih žarkov. Zato vsekakor ni bila lahka in redko kdo jo prehodi. V svoji čestitki je župan izpostavil tudi slogo, ljubezen in medsebojno spoštovanje, brez katerih ni skupnega življenja. Dejal je še, da je iskreno vesel in ponosen, da sme skupaj s slavljencema in domačimi proslaviti tako čudovito obletnico, kot je šestdeset let zakonskega življenja. Marij Urh Pravnukinji Špela in Maja Skupaj z otroci MENGOSKOP Piše: Marij Urh Vzgoja je jako pomembna reč, že doma otročad ni zadovoljna prav z vsako rečjo, v šoli pa dekličem in fantičem vtepajo vzgojo tuji ljudje. Naporno, da je kaj. Preveč energije imajo tudi doma, ampak, če kaj rečeš, ti mulc pomoli beležko o otrokovih pravicah, ki jih menda dobijo že v prvem razredu, in si lahko tiho. Presežek hormonov nekateri sproščajo s sprehodi po drevoredu, v tej pasji vročini skočijo mimogrede do sladoledarja ali pa s trimčkanjem. Kar nekaj jih skuša zadeti koš na ploščadi ali premagati rolkarske ovire, vendar se vse skupaj neha, ko padajo kaplje dežja. Ali bi lahko to počeli v pokritem prostoru? In to s pomočjo prijaznega vaditelja? Vse nikakor ne, vendar pa več, kot si lahko mislite. Zakaj torej v Mengšu ni pokritega telovadnega prostora, športne dvorane, da bi lahko mengeški šolarji tekmovali recimo v ŠKL? Zdaj ne morejo, ker je po vseh predpisih sedanja telovadnica premajhna in, če tako gledamo, nevarna za tekme z gledalci. S koncem letošnjega šolskega leta se od svojega delovnega mesta poslavlja ravnatelj Branko Lipar. Je eden izmed prvih, ki je že leta opozarjal na stiske, tako s prostorom za telesno vzgojo, kot tudi posledično z neustreznim izvajanjem pouka. Predlagal je rešitve, ko je bil še član občinskega sveta, nastopal je s prošnjami o ureditvi tega problema, poleg njegovih neizpolnjenih želja pa se je pojavilo še več težav, tudi s protipotresno obnovo šole. Tako se je telovadnica vedno za mišji repek izmikala, minevala so leta, šolarji pa ostajajo na istem. Razne izgovore, da je šolarjev čedalje manj, da imamo športno dvorano, samo uporabiti je ne znamo, ni denarja, bi pričakoval od koga drugega, ne pa od vodilnega kadra občine v preteklih letih. Že nekaj let so svetniki v proračunu namenjali nekaj denarja za športno dvorano, pa se je spet zapletlo z velikostjo, kje naj stoji, ali povečati obstoječo. Še šolarji se večkrat hitreje in konkretneje zmenijo. Tudi denar je nekam poniknil, niti za izdelavo projekta ga ni, ki je sicer bil že obljubljen pred leti. Zaključek vsega je, da nekateri politiki podrejo še tisto malega, kar so zgradili zaradi nepoznavanja potreb prebivalcev. Ali pa so posredi še kakšne druge vrednote, ki ne padejo na plodna tla, lahko pa kam drugam. Politiki so politiki, še zdaleč ne vsi strokovno podkovani, torej »Le čevlje sodi naj kopitar«. Šolskega leta je še za dobra dva meseca. Šolarji, ki ostajajo na šoli, se bodo morali sprijazniti s tem, kar imajo. Tisti pa, ki odhajajo naprej, pa se bodo spominjali sicer le lepih trenutkov, vendar pa jim bo ostalo v spominu, da se niso mogli udeležiti tekmovanj z vrstniki iz vse Slovenije v športu in spominjali se bodo tudi avle, ki so jo uporabljali namesto telovadnice. Upali bodo, da bo za njihove otročke bolje poskrbljeno. Ravnatelju Branku Liparju, ki je kljub vsemu odlično opravil svoje poslanstvo, pa želje za mirnejše uživanje v družinskem krogu. drobtinice MENGEŠKI ZVONIK - turistična privlačnost Mengeš in okolica sta tekom stoletij doživela razne nadloge in nesreče. Za obrambo pred Turki v 16. stoletju je bila mengeška cerkev obdana s tabornim zidom, tudi turn je bil v obzidju, vse skupaj pa obdano z vodnimi jarki in dvižnim mostom. To je bil TABOR. Kdaj je zvonik dobil sedanjo velikost, je mogoče zapisano v kakšni kroniki, sicer pa tega nisem nikjer zasledil. Spominjam se, da smo zvoniku vedno rekli TURN, tudi takrat, ko je raj dobival slovenska imena: Menguš, Mengiš in končno Mengeš so ga prav gotovo tako imenovali. Ob tej priliki naj povem, da je bil do danes najboljši turistični prikaz Mengša podan v zbirki vodnikov: Kulturni in naravni spomeniki Slovenije. Knjižico je leta 1984 uredil in napisal prof. Ivan Vidali, publicist in kulturni delavec, tudi mengeški župan, urednik treh zbornikov ob 800 letnici Mengša, predvsem pa tedaj živeči največji poznavalec mengeške zgodovine. Koncem osemnajstega in v začetku devetnajstega stoletja so se tudi v Mengšu in okolici dogajali nepozabni zgodovinski dogodki, ki so bili pomembni tudi za tedanjo Evropo. Napoleonova vojska je bila prvič v Sloveniji že pomladi 1797. V Mengeš se je v teh časih naselil krošnjar Mihael Stare - kramar, kakor so ga ljudje poimenovali. Ljudsko izročilo nam je pustilo sporočilo, da je razne drobnarije prodajal iz priročne košare in koša, ki ga je nosil na svojih ramenih. Menda je bil eden tistih srečnežev, ki so našli francoske blagajne s srebrniki in zlatniki. Nekateri so ZAHVALA Za nami spet je ena luštna noč, Res veliko nas bilo je dolgo čez polnoč. Enkrat v letu na Dobenu se dobimo, Letos že sedmič je odkar slavimo, Ob marčevskih se praznikih poveselimo. Ločanke vse bile smo prav vesele, Ob muziki se zavrtele in zapele, Še muzikantom smo se kot mladenke zdele, Ko smo ob poskočni Golici se vrtele, O, da bi le še dolgo tako cvetele. Kdaj, če ne zdaj, lahko bi pohvalile in Letošnjim sponzorjem se zahvalile, A vedite, tudi me se bomo potrudile in Se ob priliki vam oddolžile. Ja, še enkrat hvala vam možje, žene Enkrat dobro z dobrim vrne se. Sponzorji so K.D. Antona Lobode, Robert Ručigaj, Andreja Zupan, Tomaž Štebe, Vida Strajnar, Matjaž Anžlovar, trgovina HA-NI, Marjana Brojan, Vera Vrhovnik. za ZRELO LOŠKO KLASJE Justi Jerič zaradi teh najdb tudi obogateli. Naš Mihael je bil ob prihodu v naš kraj hitro premožen gospod, saj mu je vse dobro uspevalo, česar se je lotil. Septembra 1813 je prišel francoski general Beloti s 6000 možmi od Tržiča prek Šenčurja v Mengeš. Tu ga je čakal francoski oddelek, ki je prišel iz Ljubljane po Dunajski cesti. Pri bistriškem mostu sta nameravala napasti Avstrijce. Ti so bili že prek mostu in so se spoprijeli s Francozi. Francoski general Beloti je opazoval bitko iz lin mengeškega zvonika. Francozi so bili premagani. Toliko ljudi na mengeškemu polju še ni bilo nikoli. Zgodovinar dr. Josip Mal omenja ta boj kot bitko pri Trzinu. Za časa francoskih vojska je bilo več mengeških domačinov in okoličanov odpeljanih v francosko ujetništvo. Interniranci so bivali v bližini italijanske Florence. Tam so se naučili pletenja slamnatih kit ter šivanja in vezenja slamnikov. Doma so to obrt nadaljevali, dobili veliko odjemalcev v Italiji, pa tudi v Nemčiji. Po italijansko - avstrijskih vojskah sredi 19. stoletja so Mengšani svoje kite in slamnike prodajali predvsem v Nemčijo. Kmalu so se v okolici Domžal in Mengša naselili Tirolci, ki so kupovali te izdelke. V Mengšu je nastala največja tovarna slamnikov in klobukov, v Domžalah pa več manjših. Nekaj tovarn slamnikov je obratovalo še sredi prejšnjega stoletja. Mengeška tovarna klobukov in slamnikov je prenehala poslovati leta 1930. Po drugi svetovni vojni je bila v istih prostorih organizirana tovarna Melodija, prav v teh dneh pa se dograjujejo stanovanja in nova trgovina. Kaj se bo prodajalo, pa je menda še neznanka? Zakaj obujam spomine na stari mengeški turn? V njem je zanimiv mehanizem stare cerkvene ure, ki je dolgo dobo kazala čas našim prednikom, pa tudi starejši se je dobro spominjamo. Morda so še vidne kamnite uteži, ki so poganjale to napravo in bitje ure. Sedaj je ura modernizirana. Zvonovi so nadvse zanimivi, še posebej veliki zvon. Veliki večini je všeč pritrkavanje mengeških zvonov. Ob praznikih nas vabijo v veliko mengeško farno cerkev. Velikonočno pritrkavanje je najlepše in najbolj veselo vstajensko oznanilo. Pogled iz zvonika obsega skoraj vso nekdanjo župnijo, ki je bila izredno velika. Vidno je veliko mengeško polje, prostor na katerem je bila ena od zadnjih bitk mogočnega Francoza, tirana narodov, Napoleona. Naj svoje razmišljanje zaključim z velikim spoznanjem: mengeški zvonik je edinstven v svoji bahavi veličastnosti, ki omogoča slikovit pogled na celotno nekdanjo veliko župnijo od Kamnika do Save. Tu je širok razgled od Menine planine v zasavsko hribovje in velik del našega planinskega sveta. Morda se bo našel kdo izmed domačih likovnikov, ki bi znal upodobiti zgodovinsko bitko med Avstrijci, skupaj z njimi so se bojevali tudi Slovenci, in z nekdaj nepremagljivimi Francozi. Takšna slika bi privabila veliko ljudi v zvonik. Vsi obiskovalci bi si istočasno ogledali tudi mengeške zvonove. Vabim vse Mengšane, še posebej društva, da začnejo resno razmišljati, da bi ta edini razgledni stolp v našem kraju dobil dvigalo, ki bi omogočilo številnim ljudem enkraten pogled vsega videnega. Stane Lužar drobtinice VSI, NE LE LOVCI, POTREBUJEMO OKOLJSKI ETIČNI KODEKS K tem pisanju me je vzpodbudil članek prof. dr. Marijana Kotarja iz biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani. V letu 2007 slovenski lovci praznujemo 100-letnico organizirane dejavnosti. Lovska organizacija je bila ustanovljena z namenom, da bi skrbeli za divjad in njen življenjski prostor. Ali smo lovci v preteklih letih naredili dovolj - ali smo bili uspešni, o tem morajo presoditi mnogi dejavniki. Vendar se moramo zavedati, da s prostorom ravnajo mnogi drugi, ki jim je pogled bolj usmerjen v pridobitveno stran. Če se ozremo samo na številčnost posamezne divjadi, ugotavljamo, da se je stalež divjadi srnjadi, jelenjadi, divjih prašičev zelo dvignil. Ob tem pa je stalež »male divjadi« (zajec, fazan, jerebica in druge ptice) zelo padel, kljub skoraj več letni zaščiti lova. Vzroki so predvsem v spremembah v naravi in okolju, ker ljudje preveč jemljemo in siromašimo, zastrupljamo in uničujemo. To so dejansko svetovni problemi, ki pa jih ljubiteljsko in prostovoljno delo lovcev ne more obvladovati več, saj so to problemi, ki jih bo morala sistemsko reševati država do lokalne skupnosti. Zavedati se moramo, da je divjad državna last (tudi po novem zakonu) zato bomo morali terjati odgovornost za varstvo narave in okolja ter za trajnostno rabo naravnih dobrin. Ob letošnjih čistilnih akcijah se ne malokdo vpraša (seveda tisti, ki čisti nesnago, ne tisti, ki jo odvrže v gozd, naravo), zakaj za boga Slovenija ne uvede zastavnine za kovinsko, stekleno in plastično embalažo. Ukrep, ki se je uveljavil že v mnogih državah! Uvedba »mirnih con« z zaporami cest za motorna vozila, razen za promet z lesom in službena vozila? Zakaj še vedno dopuščamo zastrupljanje voda z odplakami. Zakaj rodovitno zemljo škropimo s herbicidi in pesticidi? Zakaj smo dopustili, da so se težke kovine zalezle v prehranske verige že do take mere, da ponekod že ribe in divjad niso več primerne za prehrano? Zakaj v imenu »napredka« (glej cone v Komendi, Želodnik in še marsikje) dopuščamo, da se z občinskim in državnim denarjem uničujejo še zadnja pribežališča za divjad in ptice? Še nešteto je zakajev, samo pogledati moramo okoli sebe. Ko se tako ozremo tudi vase, me teži misel, zakaj nismo te stvari bolj izpostavljali. Zakaj ne gremo v skupni boj proti tem anomalijam, ampak se raje zaganjamo eden v drugega, resnični povzročitelji kaosa pa se nam v zavetrju smejijo. Razna društva za zaščito živali bi morala poiskati zaveznike v tistih, ki že 100 let delajo na tem področju. Lovcem nam je že dolgo znano, da če ne gojiš, potem tudi ne moreš pričakovati uspeha. Danes pa imamo skupnega sovražnika - to pa je nebrzdan razvoj v imenu kapitala. Zakaj tak naslov, se boste vprašali spoštovani bralci. Odgovor je zapisal prof. dr. Kotar: VSI, NE SAMO LOVCI, POTREBUJEMO OKOLJSKI ETIČNI KODEKS! Člani lovskih družin ga imamo in ga mora vsak član ob vstopu v LD podpisati! Starešina LD Mengeš Jože Vahtar RAZNOS MENGŠANA V zadnjem mesecu je bilo več pripomb na distribucijo oziroma raznos Meng-šana, ki ga opravlja g. Kržan. Vsem vpletenim sem zagotovila, da jim bom odgovorila v naslednji številki Meng-šana. G. Kržan oziroma njegovo podjetje je bilo izbrano za izvajalca za raznos Mengšana in v pogodbi je zagotovil, da bo Mengšan dostavljen v vsako gospodinjstvo v 3 dneh od izida glasila. Vedno se trudi, da je raznos hiter in tudi sama bi pohvalila sodelovanje z njim, saj se je v času volitev prilagodil in skupaj s sodelavci opravil raznos v enem dnevu. Po pošti se oddajo le Mengšani za Dobeno in Ogrinovo. S tem je dostava Mengšana v vsako gospodinjstvo cenejša, kot če bi to opravila pošta, vendar pa po drugi strani ne zagotavlja dostave v enem dnevu. Toliko v obrazložitev vsem, ki Mengšana niste prejeli v prvih dneh. Oglasili so se tudi tisti, ki naj bi prejeli le vsako drugo ali tretjo številko. Za naslednjo številko smo pripravili prečiščen seznam gospodinjstev in podjetij, ki bo zagotovil redno in prijazno dostavo. Vse pripombe sem posredovala tudi Uredniškemu svetu, ki jih bo pregledal in podal rešitve. urednica TUŠ - SMETI IN UMAZANIJA? Svoje nezadovoljstvo z razmerami v bližini Tuša nam je Mengšanka, ki pravi, da stanuje v bližini, posredovala po telefonu. Povedala je, da se v bližini Tuša, za ograjo, nalagajo stara kolesa in druge smeti. Poudarila je tudi, da je na to stanje večkrat opozorila blagajničarke ter jim smeti celo prinesla v trgovino, a so ji odvrnile, da pri blagajni nimajo košev za smeti. Gospo prav tako motijo smeti, ki jih, najverjetneje veter in čakajoči v vrsti, odlagajo od križišča za Loko pa do trgovine Tuš. Tudi sama se zavzemam za čisto okolje in podpiram vsako pozitivno prizadevanje za ohranjanje okolja. Zato bom zelo vesela pisma omenjene gospe, lahko je napisano tudi na roko, da je o odlaganju smeti na območju trgovine Tuš obvestila pristojne ljudi (ne blagajničarke v Tušu), ampak vodjo trgovine ali pa druge pristojne službe in s tem dosegla, da bodo smeti odpeljali ali pa na območje namestili primerne koše ali še kaj večjega. Prav tako v uredništvu oziroma z objavo prispevka ne moremo doseči, da mimoidoči v vrsti od Loke do Tuša ne bodo praznili svojih jeklenih konjičkov. Najlažje in najprijetneje z obvoznico, lahko pa za prehodno obdobje o smeteh obvestimo občinsko upravo. To sem storila sama in ga. Marija Kos mi je, ko sem jo opozorila na problem, prijazno zagotovila, da bodo javne delavce poslali na omenjeno lokacijo in da jo bodo poskušali v kratkem očistiti. Gospa, predvsem pozitiven pogled na svet in v rešitve usmerjeno razmišljanje, pa bo tudi naš Mengeš manj umazan in pripravljen na svetlo prihodnost, ki mu jo vsi tako srčno želimo. Rumeni tisk je namenjen napihovanju problemov in zapolnjevanju medijskega prostora, Mengšan pa je javno glasilo, namenjeno prijaznim opozorilo oziroma poročanju o dogajanju v občini. urednica politika ANALIZA LOKALNIH VOLITEV 2006, 3. del Volilna participacija na lokalnih volitvah v Sloveniji je praviloma nižja kot na državni ravni. Leta 1994 in 1998 je bila na lokalnih volitvah (okoli 58%) približno 10 odstotnih točk nižja kot na primerljivih parlamentarnih. Le leta 2002 je bil na lokalnih volitvah odstotek nekoliko višji (72,1 %), kar je bila posledica istočasnih volitev v državni svet in za predsednika države. Udeležba na letošnjih volitvah je bila standardno 58,2 % in je povsem identična z volitvami leta 1998 ter za malenkost manjša od prvih volitev, kjer je bila udeležba 61,1 %. Razlika glede na prejšnje volitve je v tem, da je volilna udeležba zelo enakomerno porazdeljena pri obeh volilnih sistemih; malenkost višja je pri večinskem sistemu (66 %). Na pravkar minulih lokalnih volitvah je bil večinski sistem uporabljen v 60 občinah, čeprav občin z manj kot 3000 prebivalci ni 60. (NE)USPEŠNOST KANDIDATOV ZA OBČINSKI SVET Na letošnjih lokalnih volitvah (2006) smo izvolili 3382 občinskih svetnikov izmed 26.658 kandidatk/ov. Od tega je bil delež kandidatk za občinski svet 32,8, kar je za 11,6% več kot na lokalnih volitvah izpred štirih let. Zanimivo je, da je bil proporcionalni volilni sistem (23 %) letos za kandidatke bolj »prijazen« kot pa večinski (14,7 %). Kljub opaznemu dvigu deleža ženskega spola v lokalni politiki, v njej s % večino še vedno (pre)močno prevladujejo moški, ki imajo tako veliko večje možnosti za zmago. To dokazuje razmerje med številom kandidatov ter številom izvoljenih (1:12 ženski spol, 1:7 moški spol). Enako pa ne moremo trditi za (paradno) strankarsko politiko, saj slednja, za razliko od državnozborskih volitvah, na lokalni ravni letos ni odigrala odločilne vloge za uspeh. Glede na lokalne volitve 2002 je tako opazen dvig deleža glasov »neodvisnih« kandidatov ter neparlamentarnih strank za tri oz. štiri odstotne točke. Po drugi strani pa je varianca glasov parlamentarnim strankam manjša kot na lokalnih volitvah izpred štirih let. Takrat je zmagovalna stranka LDS dobila kar 23 % vseh glasov, druga pa le 12,6 odstotka. Letos je bila ta razlika med zmagovalko in drugo uvrščeno znatno manjša (1,8 %). Manjša varianca po eni strani pomeni prevlado uravnotežene sredinske politike, po drugi pa »zmedenost« volivcev katera stranka je (najbolj) prava. To pa še dodatno prispeva k rezultatu neparlamentarnih strank ter »neodvisnih« kandidatov. (NE)USPEŠNOST KANDIDATOV ZA ŽUPANA Izmed 991 kandidatov smo izvolili 210 županov, pri čemer je za županjo, podobno kot leta 2002, kandidirala le dobra desetina žensk, še manj pa jih je bilo izvoljenih- le slabe 4 %. Za razliko od postopoma večje prisotnosti žensk v občinskih svetih, je število kandidatk za vodilno politično vlogo v lokalni samoupravi ter iz-voljivost le teh zanemarljivo. Še nekoliko večje kot na volitvah za občinski svet, je na županskih volitvah, v korist moškega spola, razmerje med kandidiranimi in izvoljenimi (pri kandidatih je bil izvoljen vsak četrti, pri kandidatkah pa vsaka trinajsta). Podobno (politično) sliko kot pri svetnicah/kih dobimo pri županskih volitvah, kjer so najvišji odstotek izvoljenih županov tako letošnjih kot na lokalnih volitvah 2002 prejeli neodvisni kandidati, ki so sicer imeli tudi največ predlaganih kandidatov (166 oz. 165). Razlika v deležu med zmagovalci (neodvisni) in drugo uvrščeno stranko (SLS) je na županskih volitvah veliko večja kot na volitvah za občinski svet (8,7%: 3,2%), kar pa še dodatno utrjuje položaj neodvisnih kandidatov na lokalni ravni. Zanimivo pa je, da je med vsemi političnimi strankami največ županskih mest zopet dobila SLS, čeprav ta stranka na ravni države ni najmočnejša stranka. Pomemben pa je tudi podatek, da je bilo letos splošno gledano več predlaganih kandidatov za župana posameznih strank. To kaže predvsem na večjo tekmovalnost med političnimi strankami ter na drugi strani večjo izbiro za volivce, kar zagotovo dviguje in utrjuje raven lokalne demokracije v Sloveniji. VOLITVE IN MEDIJI Najbolj popularna metoda neposredne vključenosti medijev v samo predvolilno dogajanje oz. v volilno kampanjo so zagotovo strankarska soočenja na televiziji, ki so eden izmed substitutov za seznanjanje volivcev s programskimi usmeritvami posameznih strank. Vse bolj pa se v strankarska soočenja vpeljuje proces ta-bloidizacije, ki celotno volilno tekmo gradi na populizmu, »showu« in »škandalih«. To se je pokazalo tudi na letošnjih lokalnih volitvah, kjer so na naši edini (že bivši) »rumeni« TV oddaji E+ potekala predvolilna soočenja kandidatov nekaterih večjih (mestnih) občin. Prav tako pa so se elementi populizma pojavljali na obeh osrednjih postajah (POP TV in RTV Slovenija), kjer so voditelji soočanj z različnimi vprašanji s področja zasebnega življenja kandidatk/ov za župana preizkušali njihove (ne)sposobnosti. Pri tem pa se je vseskozi zastavljalo vprašanje objektivnosti ter uravnoteženosti poročanja, saj na ta način prihaja v ospredje atraktivnost in zanimivost kandidatk/ov, ne pa njihove (delovne) sposobnosti in kompetence. Druga metoda vključenosti medijev je poročanje o kandidatih, kjer je koncept poročanja podoben kot pri soočanjih oz. gre še dlje, saj ni neposredne interakcije med kandidatom ter novinarjem. Poleg že omenjenih elementov gre tu še za senza-cionalizem, ki bolj ali manj služi za medsebojno obračunavanje (parlamentarnih) političnih strank, ki pri tem ne izbirajo sredstev. Nekaj podobnega se je dogajalo tudi v kampanji proti kandidatu za župana Ljubljane, Tržiča, Ormoža, Izole, Kopra, etc. Seveda pa to ni nič novega, saj je senzacionalistično poročanje o politiki mogoče zaznati po vsem zahodnem svetu, še posebej v ZDA, in temu se ni mogoče izogniti niti v Sloveniji. (naslednjič pa več o strankarski disciplini ter »usmeritvah« za prihodnost) Urban Ropotar ZAHVALA Žene in dekleta na novo ustanovljenega ženskega odbora Slovenske demokratske stranke Mengeš se zahvaljujemo gospodu Tomažu Štebetu za pomoč pri izvedbi ustanovnega ženskega odbora, ki smo ga imele v petek, 30. marca, v Restavraciji Grohar. Gospod Tomaž Štebe nam je veliko pomagal pri sami izvedbi, tako z nasveti, kot tudi z moralno podporo, zato se mu še enkrat prisrčno zahvaljujemo, kot tudi našim članom OO SDS MENGEŠ, ki so se odzvali našemu vabilu. Žene in dekleta ženskega odbora SDS Mengeš politika odgovori na vprašanja članov občinskega sveta Vprašanje Antona Hribarja Kam z odsluženimi avtomobili? Nekaj let se v Mengšu in tudi v drugih krajih pojavljajo divja odlagališča odsluženih avtomobilov. Sredi naselja je mogoče prešteti deset in več avtomobilov, ki nikakor ne sodijo v to okolje. Sedaj je pravi čas, da se ta nesnaga enkrat za vselej pospravi. Pozivam vse pristojne v naši občinski upravi, da argumentirano posredujejo k odpravljanju tega problema. Odgovor: Na 6. seji Občinskega sveta Občine Mengeš, ki je bila v četrtek, 19. aprila 2007, je na dnevnem redu Odlok o zapuščenih vozilih v prvi obravnavi. Če bo odlok dokončno sprejet na majski seji, bomo pričeli z izvajanjem le tega. Vprašanja Jožeta Vahtarja V zadnjem obdobju me več občanov opozarja na vandalizem, povečanje opažanja preprodaje mamil, da ne govorim o krajah, ki se dogajajo že davno ali na splošno povedano, varnostna situacija z odkloni se v občini Mengeš slabša. Zato kot svetnik občine Mengeš predlagam pobudo, da se tej problematiki nameni točka na naslednjem občinskem svetu, kjer naj bi ustrezni organi policije in inšpekcijskih služb podali poročilo za pretekle 3 mesece, s tem, da bi varnostno poročilo spremljali na občinskem svetu vsaj dvakrat letno. Skrb za varnost nam mora biti prioriteta tudi svetnikom, s tem skušamo predlagati ukrepe, ki bodo zmanjšali ali zajezili te pojav. Morda je zavzemanje za stalno prisotnost policije en vidik, drugo pa so tudi stroški (potrebno bo planirati dodatne stroške v proračunu), ki bodo potrebni, da zajezimo in zmanjšamo te pojave. Na predlog g. Vahtarja je občinski svet soglasno sprejel naslednji sklep: Na naslednji seji OS Mengeš, naj ustrezni organi predstavijo varnostno situacijo v občini Mengeš, kot naj se poročila teh organov občinskemu svetu predstavijo najmanj dvakrat letno. Odgovor: Z vodjem Policijskega okoliša Mengeš - Trzin Urošem Aljažem smo se dogovorili, da bodo na majski seji podali poročilo o njihovem delu in prisotnosti na območju občine Mengeš. S strani Občine Mengeš, je bila podana pobuda, da se okrepi nadzor in prisotnost policije na območju občine Mengeš. Pobuda Justine Jerič Skupina vaščanov me je pooblastila, da posredujem problem, ki je nastal na delu Gasilske ceste v Loki in sicer od Beravsa do mostu na Gmajno. Del cestišča tik ob pločniku se je tako posedel, da je bilo ob zadnjem deževju tam pravo jezero. Predlagajo, da si pristojni ogledajo in čim prej primerno ukrepajo. Če želite več informacij, jih lahko dobite tudi pri Francu Dimcu. Odgovor: Pobuda je bila posredovana v reševanje. Pobuda in vprašanja Tomaža Štebeta 1. Zahtevam, da Marija Sitar obrazloži obtožbo, ki jo je izrekla na 4. seji sveta občine 15.2.2007, da sem kot župan kršil 2. člen odloka o izvrševanju proračuna in sem denar uporabljal nenamensko, da sem prevzel obveznosti nenamensko in jih uporabljal, ne da bi bili izpolnjeni vsi s predpisi določeni pogoji. 2. Dajem pobudo, da se gradiva za svet pripravljajo bolj pregledno, z označevanjem strani, s kazalom (spajanje dokumentov). Odgovor: Pobuda je bila posredovana v reševanje. 3. Kljub sprejetemu sklepu na seji sveta 15.2.2007, da se na naslednji seji obravnava problematika predelave in odlaganja odpadkov, se točka ni uvrstila na dnevni red. Odgovor: Na seji, ki bo 19. aprila 2007, je uvrščena točka dnevnega reda MBO- Lokacija Publicus. Občina Mengeš DELOVANJE LISTE ZA OBČINO MENGEŠ IN NJEN RAZVOJ Skoraj pol leta je že minilo od lokalnih volitev, kjer ste nam občanke in občani zaupali odgovorno nalogo in mandat za izboljšanje skupnega življenja v Mengšu. Od svojih predvolilnih obljub nikakor ne bežimo, zato bi vam radi posredovali nekaj informacij o naših aktivnostih v občinskem svetu. V tem polletnem času našega delovanja se je zgodilo kar nekaj dogodkov, med drugim smo imeli pet sej občinskega sveta, na katerih je bilo vselej pestro. Na sejah smo člani naše skupine posredovali številne pobude in predloge, ki so del našega programa oz. ste nam jih zaupali občani. Naj jih na tem mestu naštejem le nekaj: - dodelitev dodatne koncesije za zdravstveno oskrbo - ureditev prostora za veterane vojne za Slovenijo - ureditev parka v centru Mengša - ureditev grbin - postavitev zaščitne ograje v športnem parku - sprememba lokacije knjižnice Mengeš v prostore bivše Zarje Predlogi, ki smo jih na sejah posredovali županu, se urejajo, zato kmalu pričakujemo njihovo uresničitev. Prav tako smo podprli dobre pobude ostalih svetniških skupin, saj je naše osnovno vodilo neodvisno delovanje ter sodelovanje z vsemi, ki želijo razvoj Mengša. Z nosilcem liste, županom Jeričem, se resnično trudimo že na začetku delovanja dokazati, da nismo prišli na volitve za okras kot statisti. Zavedamo se, da so pričakovanja občank in občanov zelo velika, vendar moramo priznati, da se vsega na enkrat le ne da narediti. Ampak že vzdušje med občinskimi svetniki ter v občinski upravi je zelo pozitivno, kar je dobra podlaga za nadaljnje uspešno delo. Z resnim in profesionalnim pristopom naše liste in župana želimo dokazati, da smo vredni vašega zaupanja, ki ste nam ga podelili na volitvah. Vse tiste, ki imate kakršne koli predloge in težave, vabimo, da se obrnete na nas vsak prvi torek v mesecu od 19. do 20. ure v naših prostorih objekta Naš slamnik, mi pa bomo vaše želje z veseljem posredovali županu ali jih izpostavili na sejah občinskega sveta. Vodja svetniške skupine liste za občino Mengeš in njen razvoj Bogo Ropotar Ob prazniku upora proti okupatorju 27. aprila in mednarodnemu prazniku dela 1. maja vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje! Lista za občino Mengeš in njen razvoj izobraževanje evropski projekti povezujejo šole - comeniusovci v padovi V okviru evropskega projekta Comenius z naslovom Ljudje na poti - Migracije - včeraj, danes, jutri je potekalo od 20. do 24. marca 2007 v Padovi 2. srečanje projektnih članic iz Češke (Kutna Hora), Nemčije (Oelde), Slovenije (Kamnik) in države gostiteljice Italije (Padova). Šolski center Rudolfa Maistra smo zastopali dijaka Sabina Ramić in Klemen Vozel ter profesorja Janez Klemenčič in Sonja Trškan. Slovenski predstavniki v mestni hiši Vsi udeleženci projekta smo predstavili svoje prve raziskave migracijskih tokov po posameznih državah. Naše ugotovitve bodo objavljene na spletni strani http://migration.tk. Udeleženci projekta bodo za naslednje srečanje v Kutni Hori raziskovali tekoče probleme v zvezi z migracijami, kot so trgovina z belim blagom, ilegalne migracije in zakonsko pod- lago v tej povezavi. Dnevi, ki smo jih preživeli v Padovi, so bili posvečeni predvsem problematiki tujcev v Padovi in Benečiji. Na šoli gostiteljici Isti-tuto Tecnico Statale Comemerciale e per il Turismo Luigi Einaudi iz Padove se izobražujejo tudi tuji dijaki in prav tem posvečajo še posebno pozornost. Zanje skrbi posebna šolska komisija, katere naloga je omogočiti, da se kar najbolje in najhitreje vključijo v novo okolje. Svoje izkušnje so nam predstavili dijaki iz Romunije, Albanije in Kitajske. Migracijsko problematiko mesta Padova nam je v mestni hiši predstavila gospa Ruffini. Izvedeli smo, da so vsa prizadevanja v zvezi z migracijami stara tri leta, prej se s to problematiko niso načrtno ukvarjali. V mestu, kjer danes živi okrog 20.000 tujcev (okrog 10 % prebivalstva mesta), poskušajo le-te naseljevati po različnih predelih mesta, da bi se hitreje in ob manj konfliktih z domačini vključili v okolje. Urad za migracije posreduje prebivalcem Padove informacije o tujcih, njihovih kulturah in običajih, da bi ljudje doživljali migracije ne le kot nekaj, kar prinaša številne probleme, ampak tudi kot vsestransko pridobitev in prednosti za mesto in regijo. V Provinci di Padova sta nam migracije v številkah in projekte v zvezi s tujci predstavila dr. Claudio Sarkona in Elizabeta Vergnani. V Benečiji, kamor spada tudi Padova, živi 320.000 tujcev (31.12.2005), od katerih je največ Maročanov, Romunov, Albancev in Srbov, v mestu Padovi pa je največ Romunov. Število tujcev se je v primerjavi z letom 2004 povečalo za več kot 11 %. Zaradi hitrega priseljevanja so pričeli z izdajanjem časopisov v različnih jezikih, tako tujce informirajo o mnogih zanje koristnih stvareh, kot so možnosti šolanja, organizacije, ki so jim na voljo in jim lahko pomagajo, da je preskok v novo družbo boljši in lažji zanje in za domače prebivalce. Profesorji in dijaki so nam predstavili šolo, pouk, popeljali so nas po Padovi in Benetkah. Dijaki so bivali pri sovrstnikih in njihovih družinah. Vsi skupaj (dijaki in učitelji) pa ne bomo nikoli pozabili njihove izjemne gostoljubnosti in prijaznosti ter kulinarike. V naslednjem šolskem letu bosta dve projektni srečanji. Najprej novembra 2007 v Kutni Hori na Češkem, zadnje srečanje pa bo marca 2008 v Kamniku, na Šolskem centru Rudolfa Maistra, kjer bomo udeleženci projekta predstavili rezultate dveletnega projekta, ki bodo na ogled tudi širši javnosti. Sonja Trškan Prijetno druženje dijakov prvi pomladni dan - prvošolckov dan Leto je naokoli in na OŠ Mengeš se je spet »zgodil« Prvošolčkov dan. To je dan, ko praznujejo vsi mengeški prvošolčki. Cilj praznovanja je, da prvošolčke kljub svoji majhnosti in mladosti v šoli opazijo starejši učenci, da se najmlajši počutijo med njimi pomembni in enakopravni. Prvošolčkov dan traja le en dan, priprave nanj pa so dolgotrajne. Začele so se že v prejšnjem koledarskem letu, saj je treba hitro rezervirati in poskrbeti za nekatere malenkosti, ki so v dnevu praznovanja ključnega pomena. Na začetku meseca marca smo učiteljice in vzgojiteljice v šolo povabile starše. Po poučnem predavanju gospoda Juhanta smo izvedle likovne delavnice, kjer so starši slikali na majice. Naloga vsakega starša je bila, da nariše na majico za svojega otroka znak mengeške šole. Dovoljeni so bili razni slikovni dodatki, le bistvo - deklica izpod Gobavice - je morala ostati prepoznavna. Starši so se dela lotili resno in z vso odgovornostjo. V dobri uri so nastali izdelki, v katere je bilo vloženega veliko truda. Prav zanimivo je bilo videti množico poslikanih majic, ki so si bile v nekem pogledu precej podobne, vsaka pa je bila unikatna. Podobno kot naši prvošolci. No, potem pa je le prišel tisti 21. marec, ki ga prvošolčki vedno nestrpno pričakujejo, saj je takrat pouk čisto drugačen. Letos so imeli tri različne dejavnosti. Eno uro so preživeli v likovni učilnici. Že premik v neznan prostor je dogodek, saj je likovna učilnica precej drugače opremljena kot njihova. Potem sta bila tu še dva učitelja - Lojze Kalinšek in pripravnik Jernej Jemec, ki sta strokovnjaka na likovnem področju. Učencem sta razdelila glino, modelirke, dala nekaj navodil in ustvarjanje se je začelo. Ne vem, kdo je bil bolj navdušen; učenci, ki so lahko po mili volji ustvarjali ali učitelja likovnega pouka, ki sta bila navdušena nad neposrednim, neobremenjenim in sproščenim izražanjem najmlajših učencev na naši šoli. Nastajali so čudoviti izdelki. Druga dejavnost se je dogajala v učilnici za pouk gospodinjstva. Vsak s svojim predpasnikom so se učenci postavili okoli delovne površine in učiteljica gospodinjstva Nika Mušič je podala kratka navodila za delo. V zelo kratkem času je skupina prvošolcev gnetla, valjala, oblikovala, zlagala^ Bilo je neverjetno, kako so otroci uživali. Ko je v prostoru zadišalo po sveže pečenih piškotih, je bilo veselje nepopisno. Na srečo so pri delu pomagale tudi štiri učenke iz predmetne stopnje, saj smo komaj utegnile dajati pekače v pečico in iz nje. Moram povedati, da so prvošolčki kljub svojim mladim letom dobro vedeli, kako se je treba izogniti opeklinam ali drugimi poškodbami pri takem delu. Seveda smo piškote tudi pojedli in zares so bili okusni. Tretja dejavnost pa je potekala v šolski avli, kjer je učiteljica športne vzgoje Simona Ši-janec poskrbela za zabavno in raznovrstno športno dejavnost, ki je vsem skupaj že zelo dobro dela. Učenci so uživali v gibanju, igrah in glasbi. Najbolj zabavno pa se je zdelo igranje z veliko ponjavo, kjer se je prav vsem povišal srčni utrip - malo zaradi napora, malo pa zaradi razburjenja. Do konca pouka nam je ostalo le še toliko časa, da smo učence spomnile na naš popoldanski del praznovanja. Popoldne je bila v Kulturnem domu Mengeš osrednja prireditev, na katero so učenci lahko povabili vse tiste ljudi, ki jih imajo radi. Ob petih je bila dvorana polna mamic, očkov, babic, dedkov, bratov, sester, prijateljev, učiteljev^ in lotevala se nas je rahla trema pred nastopom. Devetošolki Polona in Matea sta bili povezovalki dogajanja in sta svoje delo opravili zares odlično. Samozavestno sta povabili na oder vse učence 1 .a razreda, učiteljico Špelo Flajnik in vzgojiteljico Majdo Hočevar - Ple-ško. Ob spremljavi koračnice se je na oder vila kolona prvošolčkov, v raznobarvnih majicah, ki so jih poslikali njihovi starši. Napovedovalka je poklicala vsakega posebej po imenu, da so ga videli in spoznali prav vsi v dvorani in vsak otrok je doživel glasen aplavz, ki je bil namenjen samo njemu. Potem so ubrano in odločno zapeli še pesmico, ki so jo spremljali z ročno izdelanimi ropotuljami. Nastop jim je odlično uspel in ob glasnem aplavzu ter ob zvoku koračnice so odkorakali z odra. Istočasno pa so prihajali na oder učenci 1.b razreda z učiteljico Viktorijo Uršnik in vzgojiteljico Kristino Šegel. Tudi oni so bili deležni posebne pozornosti in ko so obiskovalci spoznali vsakega učenca posebej, se je začel njihov nastop. Zaplesali so indijanski ples, da pa so bili bolj prepričljivi, so si že pred časom pri likovnem pouku izdelali vsako svoj indijanski trak. Tudi njihov nastop je odlično uspel in tudi oni so bili nagrajeno z glasnim aplavzom. Predstavitev je čakala le še učence 1 .c razreda. Ponosno so prikorakali na oder, skupaj z njihovo učiteljico Majo Sršen in vzgojiteljico Marijo Medvešek. Ko smo jih spoznali vsi v dvorani, so zaplesali ples in bili so tako prepričljivi, da bi kar šli z njimi na morje. Na oder smo povabili tudi gospoda ravnatelja, ki je namenil nekaj spodbudnih in pohvalnih besed tako prvošolcem kot tudi njihovim staršem in učiteljicam. Potem pa je sledilo presenečenje za prvo-šolčke. Posebej za njih smo povabili v kulturni dom na praznovanje Prvošolčkovega dne pravega čarodeja Tonija. Bil je zelo zabaven in otroci so vriskali od veselja. Zabavali smo se tudi odrasli in čas je zelo hitro minil. Ob koncu je vsakemu prvošolčku poklonil še kužka, ki ga je oblikoval iz balona. Da dan ne bi šel prehitro v pozabo, je Sašo Božič prikazoval fotografije, ki so nastale v šoli, tako da so starši lahko dobili vsaj malo občutka o dopoldanskih aktivnostih. Ves čas so dogajanje na odru skrbno snemali snemalci, tako da se bodo lahko otroci spominjali posebnega praznovanja tudi v kasnejših letih, ko jim niti prvošolčkove majice ne bodo več prav. Ko je bila dvorana prazna, se je veliko praznovanje končalo tudi za vse tiste, ki so pomagali pri izvedbi vsega dogajanja. Bili smo zadovoljni, saj je bil dan prijeten, otroci pa navdušeni. Viktorija Uršnik G&eř GLASBENA ŠOLA DOMŽALE RAZPIS ZA VPIS V ŠOLSKO LETO: 2007/08 Inštrument/ petje/ skupina: Domžale: Mengeš: Priporočena starost: Dodatni pogoji za vpis: Opombe: klavir 8 2 7-9 let orgle 3 11-18 let uspešno končani najmanj 4 letniki klavirja in nauka o glasbi harmonika 4 3 7-9 let violina 4 7-9 let violončelo 2 7-9 let kitara 5 2 8-10 let flavta 1 10-12 let klarinet 5 10-12 let trobenta 2 9-11 let tolkala 1 9-18 let petje 2 1 dekleta 17-24, fantje 18-24 let 14 VPIS od 6.6. do Predšolska glasbena vzgoja 29 v primeru, da bo prijavljeno zadostno število učencev leto rojstva 2002 ne opravljajo sprejemnega preizkusa 8.6.2007 od 8.-15. ure v GŠ Domžale Ljubljanska cesta 61, Domžale VPIS od 6.6. do Glasbena pripravnica 12 13 leto rojstva 2001 ne opravljajo sprejemnega preizkusa 8.6.2007 od 8.-15. ure v GŠ Domžale Ljubljanska cesta 61, Domžale SPREJEMNI PREIZKUSI za vpis na inštrumente/petje bodo v petek, 25. maja 2007 ob 16. uri ter v soboto, 26. maja 2007 ob 9. uri v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. V Mengšu bodo sprejemni preizkusi v soboto, 26. maja 2007 ob 9.uri, v prostorih GŠ Domžale, oddelek Mengeš; Trdinov trg 8, Mengeš REZULTATI sprejemnih preizkusov bodo znani 5. junija 2007. VPIS za sprejete učence bo potekal od srede, 6. junija do petka, 8. junija 2007 od 8. - 15. ure v prostorih GŠ Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. VABLJENI! vrtec NAŠ SONČEK V vrtcu Sonček se zavedamo, kako pomembna je vez s preteklostjo.Le če poznamo preteklost, se lahko zavedamo sedanjosti. Zato smo se lotili projekta Kulturna dediščina našega kraja in si ga za letošnje šolsko leto postavili kot prioritetno nalogo. Povabili smo naše mamice in skupaj izvedli delavnico na temo: Punčke iz cunj. Prav gotovo je za otroke presenečenje ročno izdelana punčka; še večje presenečenje pa je, ko punčko izdela tvoja mamica. zakladnica znanja in idej, kjer radovedne otroške glave najdejo vedno nekaj zase. Za pomoč smo zaprosili starše, babice, dedke, ki so kot vedno radi pomagali. Pobrskali so po podstrešju in nabralo se je veliko starih knjig. Skupaj z otroci smo nato v mesecu februarju, mesecu knjige, naredili razstavo v avli našega vrtca. V okviru slovenskega kulturnega praznika smo priredili skupno proslavo. Pogovarjali smo se o Francetu Prešernu in prebrali nekaj utrinkov iz njegovega otroštva in življenja. Iz teh zgodbic so otroci lahko razbrali, kako težko je bilo Prešernovo življenje in ker volja vedno najde pot, ga danes slavimo kot največjega slovenskega pesnika. Mamicam hvala za udeležbo in pomoč pri izvedbi delavnice. Projekt smo nadaljevali z razstavo starih knjig. Otroke želimo opomniti,da je knjiga Tako pregnali smo zimo in pozdravili pomlad. Zapeli smo Prešernovo in sedaj našo himno Zdravljico ter poudarili vse simbole, po katerih je Slovenija prepoznavna: zastava, grb in himna. Februar smo zaključili z maškarado .V avli našega vrtca smo priredili pustno rajanje in se za en dan spremenili v miške, zajčke, klovne, princese, Spidermane^ Pomlad nas je povabila na naše igrišče, ki smo ga s skupnimi močmi uredili (pospravili veje, pograbili, pobrali smeti). Zasejali bomo tudi naš zelenjavni vrtiček. V Kulturnem domu smo priredili našo že tradicionalno prireditev Jaz pa grem na zeleno travco^ in se predstavili z ljudsko pesmijo in plesom. Želimo pokazati, da pesmi in plesi naših babic in dedkov še živijo. Vsak nov dan v vrtcu Sonček je nekaj posebnega, ker vanj hodijo mali ljudje, ki imajo tisto, česar ni mogoče kupiti nikjer na svetu -iskrenost, toplino in ljubezen. Mateja G. Znamenite osebnosti Mengša: Msgr. SREČKO GREGORC k je bil naš znani pisatelj, urednik, pesnik, dramatik in duhovnik. Rodil se je 6.aprila 1894 v Malem Mengšu v številni družini premožnega podjetnika. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu. Po osnovni šoli je šel študirati v Ljubljano in postal duhovnik. V letu 1917 je prišel za kaplana v Ilirsko Bistrico, od tam pa v Senožeče. Deset let kasneje je postal župnik v Šturjah pri Ajdovščini. Časi po prvi svetovni vojni so bili za Slovence v Italiji zelo težki, saj je fašizem pritiskal s svojo raznarodovalno politiko. Srečko Gregorc je ravno v tem času prišel skupaj z župnijo pod Italijo in v goriško nadškofijo. Sam je svojim župljanom pomagal tako, da je poleg verskega življenja vpeljal tudi kulturno dejavnost. Srečko Gregorc je za delo organizacij dal ob cerkvi zgraditi dvorano. Ker ni imel primernih del, je za otroke in odraslo mladino sam začel pisati igre, pesmi in deklamacije. Za komponiranje in spevoigre je pridobil skladatelja Vinka Vodopivca. Tako je Gregorc postal pesnik, dramatik in nabožni pisatelj. Msgr. Gregorc je v letu 1944 vas Šturje rešil pred požigom, ljudi pa pred internacijo. Kljub tolikšnim zaslugam se do konca vojne ni upal dočakati v Šturjah; pred "svobodo" se je v aprilu umaknil v Gorico. Nadškof ga je imenoval za kanonika. Vse do leta 1960 je bil na slovenskem učiteljišču, nato je odšel v pokoj. Sestavil, razmnožil ali tiskal je učbenike za vse štiri letnike učiteljišča. Prevzel je tudi uredništvo Pastirčka in v njem začel objavljati priljubljene zgodbe o Ivčku nagajivčku. Pisatelj, urednik in duhovnik Srečko Go-renc je umrl 6. oktobra 1972. Pokopan je v skupni grobnici duhovnikov na goriškem pokopališču. Pripravila: Urška Vahtar FOLKLORNI TABOR V OSILNICI - OB LETU OSOREJ! Bili smo enotnega mnenja - da gremo tudi letos na intenzivne plesne priprave v Osilnico, v miren kraj ob Kolpi. Lanskoletne izkušnje v penzionu Kovač so bile odlične; od izredno okusne hrane, do prijetnih, lepo opremljenih sob. Plesne vaje smo imeli v tamkajšnji osnovni šoli, izpopolnjevanje le teh pa v tako imenovani »žur sobi«. Zakaj bi torej pomišljali? Odpeljali smo se v petek popoldan. Kdor je že potoval v tisto smer, ve, da je cesta polna ovinkov in vožnja počasna. Vendar čas hitreje mine, če se vmes ustaviš na kavi in spotoma ugodno kupiš kakšno trenirko, za katero si tik pred odhodom ugotovil, da je nimaš. Prvo vajo smo imeli v načrtu že isti večer, vendar so zadnji udeleženci prišli tako pozno, da to ni bilo mogoče. Prepozno pa ni bilo za praznovanje rojstnega dne našega plesnega učitelja, ki se folklori posveča z vsem svojim pozitivizmom in kljub lastnim obveznostim najde še dovolj energije za delo z nami. Verjetno si ni težko predstavljati, kako se zabavajo plesalci. Ples, ples in še enkrat ples. Vmes še malo petja in potem spet ples. Razlog za mojo včlanitev k folklori je bila seveda želja plesati. In nisem bila razočarana. Še več, tu sem spoznala same prijetne ljudi, ki mi že od vsega začetka potrpežljivo kažejo plesne korake in bodrijo, kadar kaj »zamočim«. Spat smo šli pozno ponoči, vendar disciplina tudi tu ne izostaja. Dopoldanske vaje so bile že ob desetih. Pa to kljub nekajurnemu spanju ni bilo težko. Za začetek nekaj ogrevalnih vaj in že smo bili v formi. In v istem tempu popoldan, zvečer, v nedeljo dopoldan. Nihče ni izostal, dovolj energije in dobre volje so pokazali tudi trije novi člani. Kako hitro je prišla nedelja popoldan, ko smo se morali posloviti in se odpeljati nazaj, v drug svet, poln obveznosti in skrbi. Vendar bogatejši za prelep plesni vikend, z neko novo energijo, ki mi je dajala moč še dolgo časa potem, s spomini, ki nikoli ne zbledijo. Tako kot na začetku, smo bili tudi ob koncu enotnega mnenja - takšnih dni bi moralo biti v našem življenju več. Lidija Ropotar MOJA NAJ KNJIGA - marec 2007 Varja Kališnik: SVETLO MODRA Priročnik za duhovno rast in razvoj Pred časom me je prijateljica opozorila na tedensko kolumno v četrtkovi prilogi Dela, imenovani Polet. Že po nekaj prebranih povedih sem vedela, da je Varja Kališnik »moj človek«. Način izražanja misli, večna želja po spremembi, po razumevanju sebe in drugih, optimizem _ IN POTEM _ je izšla knjiga SVETLO MODRA s podnaslovom: Priročnik za duhovno rast in razvoj, ki me je najprej spomnil na množico podobnih »učbenikov« na knjižnem trgu. A le podobnih. Avtorica nam z lastno izkušnjo in številnimi zanimivimi primeri približa soočenje s samim seboj, z lastnimi strahovi, z bolečinami, ki nas ovirajo pri napredku. V nas, bralcih, krepi željo po spremembi, ki bo v naše življenje pripeljala novo energijo, ga napolnila s smislom, z ljubeznijo do sebe in drugih _ ^ kajti spremenimo lahko le sebe in svoj pogled na svet ^ Kar domiselno prikaže v »barvi oči«. Spoznanja, izkušnje mnogih svetovnih avtoritet s področja duhovnosti in v veliki meri tudi njene lastne, saj se je pri 40-ih znašla »na tleh«, a se je pobrala, si obrisala prah in šla dalje, dajejo tej »človeku in življenju prijazni knjigi« posebno vrednost (vsaj v mojem življenju). PET ZVEZDIC!!! Gerry BAILEY & Felicia LAW KAKO PRITI DO DENARJA? KONČNO! Res, skrajni čas je že, da se nekaj premakne tudi na področju finančne pismenosti, posebno še, ker govorim o knjigi, namenjeni zelo mladim bralcem, ki je izšla v zbirki »MOJ DENAR« pri ljubljanski založbi ARKADIJA. Avtorja slikovito ponazorita osnovne pojme, povezane z denarjem, govorita o njegovem kroženju, o inflaciji, o bankah in bankirjih, o obrestih, o odprtju računa v banki, o delnicah, o vlaganju, o borzi, o investiranju vase in v svojo prihodnost in še o marsičem, kar bi se moral v procesu šolanja naučiti vsak mlad človek, ki vstopa na trg dela, da bi glede na hitre družbene spremembe lahko živel dostojno, ustvarjalno življenje brez stalnih finančnih skrbi. Na koncu knjige vstopimo še v skladišče besed, povezanih z denarjem in verjamem, da se tukaj tudi veliko odraslih (vključno z menoj) sreča z marsikatero neznanko. Med branjem mi je v možganih ves čas svetila lučka: KO BI LE MOJA GENERACIJA V MLADIH LETIH IMELA NA VOLJO TAKO POUČNO KNJIGO! MATEJA ABRAM, Impulzi Mateja Abram je rojena 25. oktobra 1983 in živi v Mengšu. Diplomantka Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart ter študentka filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v Galeriji Mežnarija v Mengšu pripravila prvo samostojno kiparko razstavo, ki na bona ogled vsak dan do 5. maja med 17. in 19. uro, ob nedeljah in praznikih pa bo zaprta. Petja Grafenauer Krnc komentira: »Če je telo od nekdaj ključni element kiparstva, ki je bila v zgodovini umetnost z neštetimi upodobitvami že dodobra obdelano, je Abramova v inštalaciji Impulzi stopila korak dlje v njegovi razgradnji in ga povezala s prostori, ki jim telo ponuja okvir.« Vabljeni! Vabimo vas, da obiščete našo knjižnico! ponedeljek:15-19 torek: 15-19 sreda: 9-13 četrtek: 15-19 petek: 9-13 Knjižnica Mengeš šport o ciljih - takih in drugačnih Veliko beremo o motiviranosti otrok, o njihovih ciljih in izpolnitvah. O pogledu na zastavljanje ciljev in njihovo doseganje sem spraševal Aljaža, Elo in Lizo. Aljaž, ti kot najstarejši - kaj bi povedal o tem? Cilje v športu - v teku - si postavim glede na svoje zmožnosti. Lahko je gledati naprej, ko ti gre dobro, lani sem si postavil visoke cilje in jih celo presegel. Ko si postaviš cilj, da boš obdržal določeno mesto v svoji kategoriji ali celo napredoval, se moraš zavedati, da ostali razmišljajo enako, torej se boš moral potruditi še bolj. Pa ne samo to, v športu je že tako, da imaš včasih klub dobri pripravljenosti lahko tudi nekaj smole. Na letošnjem tekmovanju Topolino, ko nas je bilo v naši skupini dvesto tekačev iz različnih držav, sem bil četrti. Pred sezono sem si zastavil cilj, da bom med prvih pet, torej je bil cilj izpolnjen, ampak med tekmo sem bil ves čas drugi, šele na zadnjih sto metrih sta me prehitela dva tekmovalca, me stisnila vsak z ene strani in medalja mi je ušla za sekundo ali en meter. Temu bi lahko rekel, da sem imel smolo. Še kakšni drugi cilji, razen športnih? Rad bi bil več s prijatelji, se z njimi družil in zabaval. Velikokrat pa se mi ne da sploh ven, vendar poskušam vsaj enkrat dnevno komunicirati z njimi preko računalnika. Ela, opiši mi tvoj pogled na cilje. Na začetku sezone se mi je zdelo, da bi bila lahko med pet najboljših, kdaj pa tudi na stopničkah. To sem imela v mislih, ko sem poleti vstajala takrat, ko so vsi še spali, ko sem delala vaje za moč, ko sem imela popraskana kolena od padcev na rolkah in tudi takrat, ko sem še dodatno trenirala sama, kadar nisem dobila prostora v kombiju. Ko nastopiš na tekmi, se pokaže, da delo ni zastonj in rezultat je tu. Že na prvi tekmi sem bila druga in potem še enkrat druga in tretja. V biatlonu sem bila petkrat na stopničkah. Tega res nisem pričakovala, predvsem zato, ker mi lansko sezono zaradi starostne omejitve niso pustili tekmovati. Naslednjo sezono bom končno tekmovala med sebi enakimi - cilj je jasen - zmagati. So pa cilji tudi drugačni - lani sem si želela začeti z igranjem klavirja. Bolj želja kot cilj je bila, da bi znala zaigrati Titanic. No, tudi to mi je uspelo. Liza: moj cilj je, da se udeležim vseh tekmovanj in pridem do cilja. Vsak nekje začne. Res pa je, da nisem zadovoljna, če sem bolj zadaj. Je pa pri nas velika konkurenca, saj starta po 30 do 40 deklic, večina od njih je starejša od mene. Petra Majdič - jo poznate? Ela: ja, seveda, zelo je prijazna. Lani je podeljevala medalje v štafetah in s sotekmovalko sva zmagali in podarila nama je svoji. Kadar grem na sprejem, me prepozna prav po njej. Aljaž: meni je za skupno zmago pred dvema letoma podarila štartno številko s svetovnega pokala. Včasih jo za hec oblečem. Med počitnicami sem vstajal ob 6. uri zjutraj, da sem spremljal njene tekme (no, seveda tudi tekme Aljaž, Ela in Liza s Petro Majdič ostalih tekačev). Petra je letos res nagnala tekmicam strah v kosti. Ela: tudi jaz sem vstajala. Kako doma spremljajo vaš športni razvoj? Aljaž: Starši so vedno zraven na tekmah. To mi je bilo prej vedno všeč, letos pa mi je bilo včasih tudi odveč, ker sem vedno na njunih očeh. Če ne drugega, rad delam iztek s kakšno tekmovalko iz drugih klubov. Ela: Meni je v redu, da sta zraven, ker lahko dalj časa spim, kot če bi šla s kombijem. Liza: Jaz bi šla rada kdaj s kombijem na tekmovanje, ampak saj bo še čas. Hvala za pogovor in veliko uspeha še naprej. Naj omenim še njihove uspehe v pretekli sezoni na državni ravni: • Aljaž je zmagal na državnem prvenstvu, v skupnem seštevku vseh tekmovanj v teku na smučeh in petkrat stal na stopničkah v biatlonu. • Ela je v teku na smučeh trikrat stala na stopničkah, bila skupno četrta, v biatlonu pa druga. • Liza se je med cicibani uvrščala okoli sedmega mesta. Zapisal: A.V. LETNI PLAN V letu 2007 predvidevamo naslednje aktivnosti: 1. 2. 3. 4. 5. Klubski otvoritveni turnir dvojic, (pare se vsako igro sproti žreba) začetek maja 05.05.07 OP Turnir dvojic maj - 12.05.07. Liga Vsak z Vsakim po skupinah in Liga pod Kamniškimi planinami dve ligi - od maja do konca junija in od konca avgusta dalje. Srečanje tečajnikov teniške šole in njihovih staršev maj -19.05.07 Turnir samostojnih podjetnikov maj -26.05.07. 6. Turnir v počastitev občinskega praznika OP Mengeš -petek 01.06.07 ob 16. uri in v soboto 02.06.07 ob 9. uri. 7. Lekov turnir junij - 09.06.07 8. Klubski turnir - spomladanski - junij 16.06.07 9. Turnir dvojic (pari se vsako igro žrebajo) avgust. 25.08.07. 10. Srečanje Veliki - Mali Mengeš, september 05.09.07. 11. Klubski turnir - jesenski - september 15.09.07. 12. OP Loke - september 22.09.07. 13. Zaključek lige pod Kamniškimi planina-mi-september 29.09.07. 14. Zaključek liga vsak z vsakim - oktober 06.10.07. Za upravni odbor MARJAN MUŠIČ OBVESTILO VSEM LJUBITELJEM TENISA Teniška sekcija Mengeš vas vabi da obiščete športni park Mengeš v katerem se nahajajo teniška igrišča, kjer lahko svoje znanje in učenje preizkusite na petih lepo urejenih peščenih igriščih. Po končani aktivnosti lahko koristite usluge naše brunarice, kjer sta garderobi s tuši. Vse članice, člane vabimo, da obnovijo lansko članarino, prav tako dobrodošli tudi nove članice in novi člani, kakor tudi vsi dnevni obiskovalci, in igralci tenisa. Želimo vam prijetno počutje na igriščih in ob pogovoru po končanih dvobojih v prostorih naše brunarice. V pričakovanju vašega cenjenega obiska vas najlepše pozdravljamo ! Veselimo se vašega obiska, igranja tenisa in druženja z vami v poletni sezoni 2007. Za Upravni odbor: Marjan Mušič šport, obvestila ŠAHOVSKI TROBOJ TRZIN - LOKA - MENGEŠ Sedmega aprila 2007 je bil v dogovoru med ŠS ŠD Loka in ŠD Trzinom organiziran prvi tradicionalni ekipni šahovski tro-boj. Sodelovalo je šest ekip in sicer Mengeš, dve Loški ekipi in tri Trzinske četvorke. Tekmovanje je potekalo v prostorih Kulturnega doma. Otvoritve sta se udeležila oba župana, Tone Peršak in Franc Jerič, ki sta po krajšem nagovoru sodelujočim tudi simbolično s potegom začetne poteze odprla turnir. Na veliko veselje domačih šahistov in tudi generalnega pokrovitelja turnirja PEKOS PUBa je zmaga ostala doma (kot tudi prehodni pokal), odlično drugo mesto je pripadlo ekipi ŠS ŠD Loke, na tretjem mestu pa so pristali šahisti iz Mengša. Samo tekmovanje pa ni bilo bistvenega pomena, temveč druženje in tudi sodelovanje sosedskih šahovskih klubov. Na koncu nas je sponzor tekmovanja prijetno presenetil in poskrbel za dobro zakusko. Poleg sponzorju PEKOS PUBu bi se rad zahvalil tudi Borutu Bajcu, ki je veliko postoril pri organizaciji prireditve. Naslednje leto bo srečanje v Loki v brunarici na športni ploščadi. Za ŠS ŠD Loka Matjaž Anžlovar OTVORITVENI TURNIR DVOJIC TENIŠKE SEKCIJE MENGEŠ Z lepim vremenom se začne tudi teniška sezona na zunanjih igriščih. Člani Teniške sekcije Mengeš bomo novo sezono odprli s klubskim otvoritvenim turnirjem dvojic, ki bo 5. maja 2007 ob 9.30 na peščenih igriščih v športnem parku Mengeš. Tekmovanje bo potekalo tako, da bomo pare žrebali vsako igro sproti. Poleg zabavnega druženja na igriščih zagotavljamo tudi, da želodčki tekmovalcev po turnirju ne bodo ostali prazni! Teniška sekcija Mengeš Teja Jenčič ŠPORTNO POMLADNO DOGAJANJE V HARMONIJI MENGEŠ Športni park Mengeš je živahno oživel v prvih spomladanskih dneh, poleg nogometnih in igralnih površin, se v centru Harmonija ponuja tudi možnost odbojke na mivki, športnih piknikov, otroških športnih taborov ter letnega vrta z igrali za najmlajše. Dogajanje se v pomladno poletnih dneh v Harmoniji iz športnih dvoran seli ven, v hlad sence Mengeške koče in svežino bližnjih gozdov. Za najmlajše organizirajo športne rojstnodnevne zabave, kjer otroci poleg prijetne zabave igrajo badminton, odbojko, nogomet in iščejo izgubljeni zaklad. V času poletnih počitnic v Harmoniji pripravljajo otroške športne tabore. Namenjeni so otrokom od 5.-10. leta starosti in mladini od 11.-15. leta, ki želijo preživeti športni počitniški teden. Program je zasnovan tako, da otroci vsak dan počnejo nekaj novega. Igrali bodo tenis, baseball, nogomet, se zabavali ob igrah z žogo, jutra popestrili z zabavnimi igrami, spoznali atletiko (met kopija, diska, štafeto^), se odpravili na gozdno pot na Mengeško kočo. V prihajajočih poletnih dnevih in večerih v Harmoniji pripravljajo pestra družabna srečanja ter športne prireditve. (T.P.) Obveščamo vas, da je odprt razpis za oddajo poslovnega prostora v velikosti 41,19m2 v II. nadstropju Slovenske c. 30 Mengeš. Razpis je objavljen na oglasni deski in spretni strani Občine Mengeš. Župan, Franc Jerič , PRVOMAJSKA BUDNICA MOTO SEKCIJA pri AMD MENGEĚ VABI NA OTVORITEV MOTORISTIČNE SEZONE 1. MA] 2007 1, Maja vabimo vse (notons«, mopedi ste iti vse, ki želijo sodelovati na tradicionalni prvomajski budnici, da se zberemo ob 05.30 uri pred avto moto druStvom mengeS, na Trdinovem trgu 14. OBUDIMO BOONICO IN PREBUDIMO MENGES! PO budnici se bomo zbrali na parkirišču pri AVTO MOTO dro&tvu MENGEŠ. vljudno vabljeni ! vabi: upravni odbor moto sekcije Mengeš dogodki ODŠKISANI ŽE 10 LET Velika vseslovenska (letos celo še širi svoje meje) študentska zabava - v pravem pomenu besede - praznuje že svojo jubilejno deseto obletnico! Škisova tržnica, ki vsako leto popestri dan in noč okoli 15.000 študentom od blizu in daleč, se bo dogajala 9. maja, na telovadišču Ilirija v Ljubljani! Celodnevno popotovanje med regijsko značilnimi kulinaričnimi dobrotami, najrazličnejšimi športnimi aktivnostmi in glasbenimi okusi, bo zagotovo na vsakogar vplivalo blagodejno! Zato poskrbi, da ne boš manjkal/a! Vstopnine ni! Škisova tržnica je največja študentska prireditev in Slovenija mladih v malem! Ilirija se namreč ta dan prelevi v pravo malo Slovenijo, kjer se zberejo skorajda vsi slovenski študent- ski klubi. Tudi Študentski klub Domžale bo zastopal svoje barve! Najdete ga med baloni temno modre barve! Letošnja sončnična Tržnica mladine je še razširila okvire in prestopila geografske meje ter povabila med svoje vrste tudi kolege iz sedmih evropskih držav. T.i. Evropska vas/European Village bo zasedala svoj otoček v rumeno modri barvi, prebivalci pa bodo študentje sedmih evropskih držav: Švedske, Grčije, Turčije, Litve, Poljske, Češke in Madžarske. Tako bomo tudi vsi skupaj proslavili Dan Evrope, ki datumsko sovpada z veliko povorko študentov! Za vsakega se torej nekaj najde! Najdi se tudi ti, na Škisovi tržnici! Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale www.skisova-trznica.si JOMA FUTSAL TEAM PRED NOVIMI IZZIVI Zasebna malonogometna ekipa I.T. Futsal Team iz Mengša, ki je v sezoni 2006/07 nastopala pod imenom prestižnega sponzorja JOMA*, z aprilom 2007 zaključuje najpomembnejši - zimski del sezone v Futsalu ali za večino malem nogometu. Kot Joma Futsal Team (krajše J FT) smo se v skladu z napovednikom odločili za igranje v najštevilčnejši ligi malega nogometa (51 ekip, ŠRC Gradiant) in najkakovostnejši Futsal ligi (20 ekip, ŠC Triglav) v Sloveniji. Predvsem slednja se tako organizacijsko kakor tudi kakovostno zagotovo odvija na t.i. najvišjem možnem nivoju tekmovalne rekreacije in je v celoti primerljiva z 2. slovensko Futsal ligo (krajše SFL). Zato ima tudi tekmovalno v strokovni javnosti vsekakor mnogo večjo težo rezultat iz ŠC Triglav, kjer se je resnično igral pravi Futsal (4 igralci + vratar) s predpisano neodbojno žogo v.4, za ekipe pa so na najpomembnejših tekmah večinoma igrali sami uveljavljeni igralci malega nogometa (beri Futsal-a) iz 2. in 1. SFL. Gradiant liga se je igrala s petimi igralci v polju in vratarjem ter predpisano odbojno žogo v.5, ob predhodnem dogovoru obeh ekip se je lahko igralo tudi z neodbojno (kar se je sicer zgodilo bolj poredkoma). Tako so se komaj zaključne, izločilne tekme npr. najboljših osmih ekip lige po kakovosti igralcev in same igre šele takrat lahko primerjale z drugo - z nekaterimi redkimi predhodnimi izjemami. Z napornim, sistematičnim delom 12-članske ekipe na treningih so vratarji Miha Poje, Goran Bartulović in po potrebi tudi Bojan Maselj, obrambni igralci Peter Tome (kapetan), Pavel Lukič, Ivo Krivošija in Peter Tomažin, vezni igralci/napadalci Aleš Mežnaršič, Blaž Arko, Boštjan Slavec in Dragan Topić ter napadalca Dorin Milić in Iztok Sivec kar nekajkrat dokazali, da so kot ekipa zelo, zelo težko premagljivi. Slednje velja predvsem za ligaški del Gradianta, kjer v skupno šestnajstih (16) krogih nismo nikoli izgubili, ob tem pa smo dosegli 12 zmag in 4 neodločene rezultate. Z osvojenimi 40-točkami, ob gol razliki +42 (63:21 ), je vse skupaj zadostovalo "samo" za končno 2. mesto v naši, zagotovo najtežji skupini od treh. Med ostalim smo s 3:1 premagali tudi lanskoletne zmagovalce Gradianta, ekipo Teleteam & Fibernet ter odigrali 1:1 z lanskimi finalisti, ekipo KMN Koala. Z zmagovalci naše skupine, ekipo Storitve Eurokop smo odigrali 3:3, v končnem seštevku pa so bili slednji boljši od nas za 1 točko (13 zmag, 2 neodločena rezultata in 1 poraz proti ekipi KMN Koala z 1:5). Drugačna zgodba se je seveda odvijala v Triglavu, kjer smo v skupno štirinajstih (14) odigranih tekmah 5 krat zmagali, 5 krat odigrali neodločeno in 4 krat izgubili, ob gol razliki +7 (42:35). V prvem delu tekmovanja desetih ekip naše skupine B smo s 50-odstotnim uspehom (3 zmage, 3 remiji, 3 porazi) osvojili peto mesto, v ligo za prvaka je sicer napredovalo prvih šest ekip iz skupine - v zaporedju: Spon Copy Center, Dalus United, Avtošola Stop, Dravlje Nezi, JFT Mengeš in Paleste Plus. Le tem se je pridružilo še najboljših šest ekip iz skupine A, tj. Kia Črešnik Team, Rouvte Podlipa, V & P Inštalacije, Realka, Šipca steklarstvo in Druga + Pomoč. V drugem delu tekmovanja za prvaka Triglava smo naštete ekipe tvorile dve novi skupini. V "beli", kjer smo igrali mi, smo dvakrat zmagali (proti Realki 3:1 in proti nepopolnemu Dalus Unitedu 13:4), dvakrat odigrali neodločeno (proti Avtošoli Stop 1:1 in proti Drugi + Pomoč 2:2) in enkrat izgubili (proti lanskoletnim prvakom, ekipi Kia Črešnik Team z 1:2). Žal je zbranih 8 točk (samo ena premalo) iz teh petih tekem pomenilo, da smo zamudili izredno priložnost za polfinale, kamor sta iz naše skupine napredovali ekipi Kia Črešnik Team in Druga + Pomoč, iz "rdeče" skupine pa ekipi Spon Copy Center in Dravlje Nezi. Prvak članske lige v Športnem centru Triglav za sezono 2006/07 je nepričakovano, vendar popolnoma zasluženo postala ekipa Druga + Pomoč, mi kot novinci v ligi pa smo z odličnimi igrami in posledično odmevnimi rezultati (in komentarji posameznih krogov na www.kapodol. com, www.slofutsal.com, športni dnevnik Ekipa) kar nekajkrat opozorili nase - z osvojenim 5. mestom v skupni uvrstitvi (po točkah) in v tako močni konkurenci pa smo poskrbeli za nov in zagotovo največji rezultat Mengeškega malega nogometa (za poznavalce Futsala) brez primere. Za zaključek prispevka je prav, da vas seznanim še s tem, da ekipa postavljenih ciljev - s tem mislim predvsem finančnih, in deloma tudi tekmovalnih (krivec za slednje je tudi nespoštovanje propozicij tekmovanja s strani organizatorjev lig in občasno slabo sojenje ) - ni izpolnila, saj se v zaključne, polfinalne tekme najboljših štirih ekip, ki so bile upravičene do nagradnega sklada ni uspela uvrstiti. Ne v Gradiantu, kjer je ta znašal rekordnih 2.800 in ne v Triglavu, kjer je bil skromnih 650 evrov. Smo pa zato prejeli v spomin dva lepa pokala. Ker menim, da je najkakovostnejši del ekipe v prihajajoči sezoni 2007/08 sposoben storiti še korak naprej, sem se odločil za kadrovske spremembe v ekipi, katere pomanjkljivost predstavljajo predvsem premalo kakovostne menjave (Goran, Peter Tomažin, Dragan, Iztok) ključnih in najboljših igralcev ekipe (Miha, Peter Tome, Pavel, Ivo, Aleš, Boštjan, Dorin, Blaž). Ob tem si želim, da bi se ekipi ponovno pridružil Haris Durić in da bi Blaž ter Boštjan za ekipo lahko odigrala tudi večino tekem v ŠC Triglav. Primarni cilji ekipe v prihajajoči sezoni so zato naslednji: postati prvaki v Futsalu med člani v ŠČ Triglav in narediti odmeven rezultat vsaj na enem od treh najmočnejših MN turnirjev v Sloveniji (božično-novoletni v Ljubljani, Metalna Montanaver v Slivnici pri Mariboru in Koprska noč v Kopru). Prepričan sem, da bomo samo tako lahko obstali v širšem vrhu najboljših slovenskih ekip in ob tem storili še korak ali dva naprej - morda (že) v sam ožji vrh. Zato še enkrat več z veseljem ugotavljam(o), da danes v malo nogometnih in tudi strokovnih krogih vsi vedo, da ima mesto Mengeš oziroma občina odlično ekipo v Futsalu, katere člani (igralci) postajajo vse bolj zanimivi tudi za druge ekipe - predvsem iz 2. SFL / zahod in tudi iz prve. Igor TISAJ, vodja in trener ekipe JOMA FUTSAL TEAM povabila in obvestila PO JEZERU BLIZ TRIGLAVA LADJA PLAVA SEM TER TJA Društvo tabornikov Rod Upornega Plamena Mengeš tudi letos organizira letno taborjenje. Platnena streha nad glavo, sredi neokrnjene narave, na pretek svežega zraka, toplo jezero, prijatelji, nova spoznanstva, zabava, učenje, igre, sprehodi, sonce ali dež, večeri ob ognju s pesmijo v srcu, vse to in še več je taborjenje. Letos bomo na sledi starodavni legendi, ki pravi, da je v teh krajih skrit zelo bogat gusarski zaklad. Ladja bo rdeča nit letošnjega tabora, saj se bomo vsak dan vkrcali nanjo in vsak dan se bo ustavila nekje drugje, v upanju, da nam do konca uspe razrešiti uganko starodavne legende. Ne bomo pozabili na osvajanje taborniških veščin, gozdno šolo, lokostrelstvo, postavljanje pionirskih objektov, taborne ognje, dviganje in spuščanje zastave ob petju taborniške himne, veslanje s kanuji, kopanje v jezeru, hajk, orientiranje v naravi, bivakiranje in taborniški krst. Vse to je vključeno v ceno, poleg naštetega še: prevoz v eno smer, 6-dnevno bivanje, 4 obroki na dan in ostali organizacijski stroški. Prevoz domov ne bo organiziran. Vodstvo tabora in vodniki se bomo potrudili, da ti bo kar najmanj dolgčas, ti pa boš moral(a) pokazati pravo mero odgovornosti in discipline, da te ne ujame »skret patrola«. V petek 27. julija vabimo tvoje starše, da se nam pridružijo na dnevu staršev, da še sami malo začutijo taborniško življenje. Če imaš kakršnakoli vprašanja, bodisi glede opreme, prijave ipd. lahko pošlješ elektronsko pošto na naslov bohinj2007@qmail.com , potrudili se bomo za čimprejšnji odgovor. Z naravo, k boljšemu človeku! KDAJ? 22. do 28. julij 2007 KJE? Bohinj, Ribčev laz KOLIKO? 90 € člani, 110 € nečlani PLAČILO? Nakažite na TR RUP Mengeš: 18301 - 0013696320 ODHOD? Nedelja, 22.7. ob 9.30 izpred gasilskega doma SESTANEK S STARŠI! Sreda, 4.7. ob 20.oo v taborniškem domu TABOROVODJA Sašo Osenar (041/ 369-889) rup mengeš Turistično društvo Mengeš vabi na razstavo cvetja v Arboretum od 27. aprila do 6. maja 2007. V okviru Podjetne regije bo Mengeški dan v soboto, 28. aprila. Predstavili se bodo člani čebelarskega društva Mengeš, od 11. ure naprej pa harmonikarski orkester Kulturnega društva Mihaelov sejem pod vodstvom Francija Feiderja. Mengeška godba bo nastopila ob 13. uri in ob tem bo še predstavitev športnega centra Harmonija s celovito ponudbo. Vabljeni! Objavljamo prosto delovno mesto komercialnega referenta. Od kandidata/ke pričakujemo srednješolsko izobrazbo tehnične smeri, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, poznavanje osnov za delo z računalnikom, vozniško dovoljenje B kategorije, komunikativnost in urejenost. Pogodbo bomo sklenili za določen čas treh mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili pričakujemo do 30. aprila 2007 na naslov: ZORA Domžale z.o.o., Gorenjska cesta 11, 1234 Mengeš. Objavljamo prosto delovno mesto čistilke pisarniških prostorov. Od kandidatke pričakujemo osnovnošolsko izobrazbo, komunikativnost in urejenost Pogodbo bomo sklenili za štiri urno delo na dan za poskusno dobo treh mesecev, z možnostjo sklenitve pogodbe o delu za nedoločen čas. Vloge pričakujemo do 30. aprila 2007 na naslov: ZORA Domžale z.o.o., Gorenjska cesta 11, 1234 Mengeš. OBČINA MENGEŠ Občinska uprava OBJAVLJA: - javno povabilo k predložitvi programov za sofinanciranje vzdrževanja objektov, prostorov in opreme kulturnih društev (javno povabilo št. 629-1/2007), - javno povabilo k predložitvi programov za sofinanciranje vzdrževanja objektov, prostorov in opreme športnih društev (javno povabilo št. 679-1/2007). Razpisni pogoji: - naziv vlagatelja, - naslov, - status - davčna številka, - transakcijski račun, - ime in sedež objekta, - lastnik objekta, - namembnost objekta, - ostali uporabniki objekta, - večja realizirana vzdrževalna dela na objektu v zadnjih petih letih, - planirana vzdrževalna dela v letu 2007, - planirana sredstva za vzdrževanje opreme, - predračunska vrednost in - viri financiranja. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javno povabilo št. 629-1 /20-07 ali 679-1/2007« lahko vložite osebno v vložišče Občine Mengeš ali pošljete po pošti najkasneje do 15.05.2007 na naslov: Občina Mengeš Oddelek za družbene dejavnosti Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš Obrazec prijave lahko dvignete v oddelku za družbene dejavnosti ali vložišču Občine Mengeš. Rok za prijavo na razpisa je 15.05.2007. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 724 71 07 pri Eriki Lavrič. Vlagatelji bodo o izidu javnega povabila obveščeni v šestdesetih dneh po končanem razpisu. MALI OGLASI Prodam rabljena dobro ohranjena vhodna in sobna vrata. 01/7237-019, Anton Varstvo na mojem domu nudim vašemu malčku, lahko tudi popoldan ali v soboto in nedeljo. 040/204-806, Breda V naslednji, majski, številki vam bomo predstavili mlade in njihov pogled na svet. horoskop HOROSKOP ZA MESEC MAJ 2007 Oven (21.03. - 20.04.) Maja boste na svoj način okusili sadove ljubezni. Prihaja čas, ko se veliko naučite in se na pravilen način pogovorite. Sprva se bo zdelo, da ste si izbrali težjo pot in vendarle se bo kasneje izkazalo, da ste v veliki meri napredovali. Samoiniciativna drža in notranji pogum vam vsekakor boste v korist na delovnem mestu. Pogovori so ključ do uspeha! Bik (21.04. - 20.05.) Delo na vrtu vam bo vrnilo izgubljeno energijo in tako pridobite tudi motivacijo. Mnogi rojeni v tem znamenju bodo maja uživali in bili na svežo zaljubljeni. V primeru, da partnerja že imate pa z njim lahko predajate čarom majskih noči. Energija bo nekoliko bolj skrita v vas in tako se bodo delavni projekti ustavili. Zelo aktivni boste v spoznavanju duhovnih zakonitosti. Dvojčka (21.05. - 20.06.) Začetek maja bo minil v tem, da boste dokazovali, da ste drugačni, kot vas vidijo mnogi. Zaradi vedrega duha boste tudi uspeli. V ljubezni se bo dogajalo mnogo več, kot se bo videlo v tujih očeh, nekoliko je možno, da vas spremlja sebičnost in kasneje stvari spremenite. Finančni uspeh vam bo dal krila v poslovnem življenju. Dinamika prijateljev bo kot oaza sredi puščave. Rak (21.06. - 22.07) Energije vam bodo naklonjene in tako si boste opravičeno upali priznati, da je sreča na vaši strani. Meseca maja boste zelo delavni in če tudi tradicija pravi, da je to čas ljubezni, boste vi uživali tako v delu, kot delavnih obveznosti. Romantika ljubezni vas bo osvetljevala iz ozadja in to ne pomeni, da je ne bo. Dnevi bodo v osnovno prijetni in dobro je, da si kaj preberete. Lev (23.07. - 22.08.) Nasvet prijatelja vam bo koristil. Dobro je, da se odločite in stvari postavite na svoje mesto. Na delovnem mestu prihaja manjša sprememba, kako se bodo stvari razvijale v prihodnosti pa je odvisno od vas. Zanimivo je, da se v ljubezni zaprete vase in da boste simbolizirani s školjko bisernico. Prav pa je, da se pogovorite - kajti to bo eliksir čudežne energije. Devica (23.08. - 22.09.) Pomladni travnik s cvetjem je simbol pomladi in energija časa v katerem se trenutno nahajate. Prožnost vam bo nekoliko pomagala, čeprav se boste trudili biti zelo popolni. Zanimivo bo, da s srčnim izvoljencem iščeta skupno pot in vendarle se zdi, da boste vsak na svojem bregu reke življenja. Seveda pa je tako, da se lotite raziskovalnih nalog in da iščete odgovore v sebi. Tehtnica (23.09. - 23.10.) Veselili se boste tako življenja, kot vsega tistega, kar prihaja v vaše življenje. Preprosto prepričani boste, da sreča trka na vaša vrata in na vaše začudenje ugotovili, da se sploh niste motili. Energija vam bo rasla, čeprav bo diplomacija nekoliko zanihala. Na pravilen način se morate znate postaviti zase in to tako, da boste glasno rekli »ne«. Ljudje vam bodo učitelji! Škorpijon (24.10 - 22.11.) Magnetična privlačnost, katere so vam rojenice položile v zibelko se bo okrepila Življenje je lahko tako harmonično in to boste preizkusili na lastni koži. Prožnost bo nekaj, kar šteje in kar obrodi rezultate. Zanimivo je, da bo čas namenjen vsem tistim rečem, s katerimi ste odlašali. Naredite nekaj zase in se lotite disciplinirane vadbe - zdrav duh v zdravem telesu. Strelec (23.11. - 21.12.) Pridobili boste notranji mir in tako lažje uvideli zakonitosti življenja. Z nekim posebnim premislekom lahko gradite most med tistim, kar je skrito v vašem srcu in tisto kar ljudje opazijo. Prilagodljivost vam bo koristila in postavite si morate meje. Še bolj pomembno pa je, da se jih držite. Zdi se, da boste postali kreativni in ustvarjalni. Negujte notranjega otroka v sebi! Kozorog (22.12. - 20.01.) Dnevi bodo topli in tudi v vaši duši bo sijalo sonce sreče. Majske noči bodo romantične in nosile v sebi posebno sporočilo o ljubezni. Na svoj način in svojim tempom to tudi odkrivate. Zanimivo je, da v sodelovanju uživate in da kmalu ko vstopite v mesec maj ugotovite, da so zvezde na vaši strani. Veliko energije in moči porabljate v pogledu doma in družine. Vodnar (21.01 - 18.02.) Sledili boste osebni prenovi in bili zavarovani vase. Od ljudi, ko vam blizu in tudi od tistih, ki prihajajo na križišča vašega življenja se veliko učite. Globoko v sebi boste našli tudi moč, da na pravilen način znate reči bobu bob. Strmite k posebni dinamiki in nakazano je, da doživite marsikaj prijetnega. Lotili se boste spomladanskega čiščenja - bolje pozno kot nikoli. Ribi (19.02 - 20.03.) V vaše življenje bo popihal svež vetrič in tako se vam obeta paleta novosti. Trenutki v obdobje so tako čarobni in to si boste upali priznati na glas. Vsaka stvar se zgodi, ko je pravi čas in omenjeno preizkusite na lastni koži. Korak za korakom boste bližje ciljem, tako v službenem, kot ljubezenskem življenju. Pomembna je lastna aktivnost in odgovornost! Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog Astrolog Tadej Šink dela osebne in pisne analize, odgovori vam lahko na konkretno vprašanje, ustno ali pisno interpretira rojstno (natalno) karto in poda energetske smernice prihodnosti, kaj vam obetajo planetne energije za eno leto naprej. Lahko mu pišite na naslov Tadej Šink Grenc 24 4220 Škofja Loka ali ga pokličete tel: (04) 51 52 601 ali 041 428 966 Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 15. maja prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče ga. Marti Kuret, bomo 16. maja izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Prva nagrada bo 1 moto ura učenja praktične vožnje za A kategorijo. Druga nagrada bo 1 moto ura učenja praktične vožnje za B kategorijo. Tretja nagrada bo 1 moto ura učenja praktične vožnje za H kategorijo. Glavno nagrado je prejela Katarina Štic iz Mengša, tolažilno pa Mihaela Kotnik iz Loke pri Mengšu. Čestitamo! v spomin IN MEMORIAM: SLAVKO PIŠEK st. Če imaš zavojček semen in ga spraviš v omaro ter pozabiš nanj, se s semeni ne bo zgodilo nič, ostala bodo tam. Toda če jih posadiš v zemljo in jih gojiš, ne bodo samo rasla, ampak se bodo kopičila in obrodila vse več. Tako je z vsem kar imaš; nikoli se ničesar ne skušaj oklepati, raje veselo deli in glej, kako raste in raste ter je vse boljše. Tako si zapisal ob svoji osemdesetletnici in se vsem zahvalil. Tokrat se ti, vsi mi, še zadnjič zahvaljujemo za vse, kar si nam dal in kar smo doživeli lepih trenutkov s teboj. Bil si ti in nisi se trudil biti podoben drugim. Svet je pač sestav- ljen iz raznolikosti. Potrebni so različni ljudje, da vsak opravlja svoje delo in igra svojo vlogo. Tvoje srce je bilo na pravem mestu, ko si živel in delal za dobro celote. V življenju si iskal svojo lastno pot in hodil po njej, ne da bi sledil stopinjam drugih. Zgodilo se je, da si moral stati sam in narediti si moral stvari, ki so se drugim zdele nenavadne. Storil si, karkoli že, vendar si v sebi vedel, da je to prav za vse in bo prineslo le najboljše. Bila so obdobja, ko so se spremembe zgodile čez noč; tako kot pozimi, ko greš zvečer spat je svet zjutraj običajen, a ko se zjutraj zbudiš, vidiš, da je prekrit s snegom. Spremembe niso nujno boleče. Neizbežne so, ker ne more nič ostati tako, kakršno je; ko si pogledal v svoje srce, si želel biti zraven. Ravnal si z drugimi tako, kot si želel, da drugi ravnajo s teboj. Ko si mislil na druge, si spoznal srečo in zadovoljstvo. Nisi se ubadal z ovirami, prepoznaval si samo priložnosti. Problemi so bili rešljivi, iskal si odgovore, dokler jih nisi našel. Nikoli nisi posegal na pot koga drugega, niti zablodil na obvoze ali nadvoze. Ob tebi je vsak našel svojo lastno pot in na svoj način dosegel cilj. Nihče ni rad ranjen ali zapostavljen, nikomur ni všeč, da ga ignorirajo ali da se počuti neljubljenega, nezaželenega. Torej si z ljudmi ravnal ljubeznivo in s spoštovanjem. Poskušal si jih razumeti in bil pripravljen pre- hoditi z njimi še kilometer, če je bilo potrebno. Mnogi ljudje ne morejo videti dlje od sebe ali skupine, v kateri živijo. Drobne in malenkostne stvari jih tako utesnjujejo, da se nikakor ne morejo rešiti. Ti si to spremenil, zavedajoč se, da te bo vsak korak vodil k novemu spoznanju neznanega. Pripravljen si bil videti vse lepo v življenju. Zahvaljujem se ti v imenu vseh, kot župan Občine Mengeš; ker si kot častni občan spremljal delo vseh nas, da si z močno voljo in svojim delom pomagal živeti kulturni ustvarjalnosti za dobrobit slovenskega naroda. Franc Jerič župan Občine Mengeš Intervencije gasilcev Gasilske zveze Mengeš Pomembnejši dogodki s področja sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini Mengeš v mesecu marcu 2007 1. marec 2007 Ob 10.12 uri je pred Pekarno Blatnik na Kolodvorski cesti v Mengšu zagorelo pod kabino tovornega vozila - hladilnika. Posredovali so gasilci PGD Mengeš, ki so pogasili instalacijo za gorivo in zrak na podvozju, odklopili akumulator, z absorbentom posuli tla, kamor je izteklo dizelsko gorivo iz poškodovanih cevi in prečrpali preostalo gorivo iz rezervoarja. 12. marec 2007 Ob 14.55 so na Trdinovem trgu 6 gasilci PGD Mengeš odprli vrata stanovanjske hiše, kjer je obležala nezavestna oseba. Onemoglo osebo so reševalci prepeljali v Klinični center. Na kraju je bila tudi policija. 19. marec 2007 Okoli 19.30 ure so bili gasilci PGD Loka obveščeni, da je na cesti proti Dobenu s cestišča zaneslo manjše tovorno vozilo, tako da je onemogočalo prehod ostalega prometa. Po prihodu na kraj so vozilo s pomočjo tovornjaka postavili na cesto in sprostili promet. 19. marec 2007 Ob 23.46 so gasilci PGD Mengeš na Ropretovi cesti požagali in odstranili tri podrta drevesa, ki so bila poškodovana zaradi snego-loma in ovirala promet. 20. marec 2007 Ob 08.24 so gasilci PGD Mengeš izvozili na Kolodvorsko ulico, kjer so požagali veje, ki so padle na telefonski kabel zaradi obilnega sneženja. GZ Mengeš Poročilo o intervencijah policije v občini Mengeš 02.03.2007 TATVINA VOZILA Na Slamnikarski ulici je neznanec izvršil tatvino osebnega avtomobila Renault Clio, bele barve, registrskih številk LJ U3-88V. Materialna škoda znaša okoli 8000 evrov. 07.03.2007 INTERVENCIJA Občan je prijavil, da ga je ugriznil pes. Zoper lastnika bo podan obdolžilni predlog. 08.03.2007 VLOM V POSLOVNI OBJEKT Na Slovenski cesti je neznanec vlomil v poslovni prostor, iz katerega je vzel več različnih cigaret. Materialna škoda znaša 3458 evrov. 18.03.2007 INTERVENCIJA Občanka je prijavila, da jo je znana oseba s predmetom udarila v obraz. Zoper osumljenega bo podana kazenska ovadba. 22.03.2007 PROMETNA NESREČA Na Gorenjski cesti je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami, vzroka pa vožnja na prekratki varnostni razdalji. Materialna škoda znaša okoli 6000 evrov. Zoper povzročitelja bo podan obdolžilni predlog. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, telefonsko številko 01/724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080/1200. Še poln elana, veselja in nad z družinico svojo še živel bi rad. Odmerjena bila mu kratka je pot, v spominih bo z nami še vedno povsod. Mnogo prezgodaj se je za vedno poslovil naš dragi Aleksander Sašo Blejec Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili spominu pokojnega, se pomudili ob njegovi žari, ga spremljali na poslednji poti k večnemu počitku ter podarili sveče in cvetje. Hvala vsem za pisne in ustne izraze sočutja, govornikom za lepo podane poslovilne misli, pevcem okteta Zvon, Mengeški godbi in organizatorju pogrebnega sprevoda ter vsem ostalim, ki ste kakorkoli priskočili na pomoč v naših najtežjih trenutkih. Vsi njegovi V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, in čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. m Zahvala 15. marca 2007 se je v štiriinosemdesetem letu tiho poslovil od nas dragi mož, oče, ata, praded in brat Slavko Pišek st. Častni občan Občine Mengeš Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem mengeškim društvom za izrečena ustna in pisna sožalja ter za darovano cvetje in sveče. Posebej bi se zahvalili ga. dr. Gabrieli Kovač - Mohar za zdravstveno pomoč in Občini Mengeš za organizacijo pogrebnega obreda, vsem govornikom županu g. Francu Jeriču, g. Jožetu Vahtarju, g. Mirijanu Trampužu, g. Branku Liparju, ga. Tadeji Capuder in g. Janezu Hafnerju, pevcem mešanega pevskega zbora Svoboda, godbi Mengeš in vsem gasilcem. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in cenili ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Vsi njegovi Kako boli, ko od bolezni usihajo moči, veš le ti in vemo mi, ko smo bili ob tebi zadnje dni Zahvala Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, pradedka v Avgusta Ziberta Roj. 8.1.1913 + 5.3.2007 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za iskreno sožalje cvetje, sveče, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Zdaj je čas za Tvoj koraki ■y Župnijska karitas Mengeš vabi na dobrodelni KoncERT duhovno-ritmične glasbe v PETEK 4. 5. 2007 ob 20. uri v Kulturni dom Mengeš. Nastopajo ŠmARN'cE BEND z gosti: Mladinski pevski zbor župnije Mengeš, Otroški pevski zbor Angelčki in Odkloplen Grega. Po koncertu bo priložnost za nakup ročnih izdelkov. Prodaja vstopnic od 26. 4. dalje na blagajni Špas teatra in po nedeljskih svetih mašah pred zvonikom. Sponzorji: šmarn'ce bend Karitas *