Glas zaveznikov
i
pod
S.
Ido
3ba
;no ju i jih
šla
*■
;stl
ko
BO
lije
z
skl
Sni
cal
Me
je
to
šla
[le-
sti,
v
ral
Ine
va-
lat-
nje
na
Jal,
jva
ta
u-
?ta-
ne-
red
tri-
mci
na^
ga-
>re-
de-
Za-
Ije-
rih
žno
)bi-
šali
be-
300
Ivi-
ar-
ola
ne-
ibi-
na
an.
pol
Sili
'ali
»j-
238
‘.lepoti o-:im ta-Pri alh ino
iz-
te-
m-
po-
10-
ila
v
soo
alo
pri
Leto II * Št. 369
rmacšjski <dm®arnik A. I. S.
Cena 4 lire
TRST, sobota 31. avgusta 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. Pelllco 12 • Telefon It 93851 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20. finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini list« (tekstni oglasi) L, 45. Davek ni vštet. Plačljivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.T., Societi per la Pubblictti ln Italla, Trst, ul. Silvio Pelllco št 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. t 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo.
Grčija zahteva ureditev
meje z Albanijo
Razgibano plenarno zasedanje
Predlog pride na dnevni red
OBSODBE V LJUBLJANI
Beograd, 31. avgusta Beograjska radijska postaja poroča, da je vojaško sodišče v Ljubljani v peteh dopoldne ob devetih, izreklo obsodbo nad snarodnimi izdajalci in vojnimi zločinci Rupnikom, Rosenerjem, Rožmanom, Kre. kom, Vizjakom in Haclnomn.
Radijska postaja poroča, da so obsojeni: Rupnik Leon na smrt s streljanjem, na trajno izgubo političnih in državljanskih pravic ter na zaplembo vse imovine; Rosener Erivin na smrt z obešenjem in na zaplembo vse imovine; dr. Rožman Gregorij na IS let odvzema svobode, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo deset let po prestani kazni in na zaplembo vse imovine; dr. Miha Krek na IS let odvzema svobode, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo deset let po prestani kazni in na zaplembo vse imovine; Vizjak Milko na 20 let odvzema svobode, izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo deset let po prestani kazni in na zaplembo imovine, dr. Način Lovro na smrt ? obešenjem, trajno izgubo političnih in državljanskih pravic in na zaplembo vse imovine. Proti razsodbi je dovoljen priziv na vrhovno vojaško sodišče F. L, R. J.
ZAVZETJE GLAVNE
KOMUNISTIČNE BAZE
Nanking, 31. avgusta Elitne kitajske nacionalistične čete so zavzele Ceng Teč, prestolico pokrajine Jehol, ki je bila doslej glavna komunistična baza. Vladno poročilo pravi, da Se komunistične čete na celi črti umikajo.
PREPOVED SHODOV
V GRČIJI
London, 31. avgusta »Associated Press* poroča iz Aten, da so v Grčiji prepovedali Vse politične shode do konca nedeljskega plebiscita. Minister za javno v.u-nost jo sporočil, da se je povečalo število nasilnih dejanj, zaradi katerih je bilo v zadnjih 24 urah Ubitih 21 oseb.
Grško vrhodno sodišče je oprostilo urednika lista «Acropolls», 1;1 bo ga obtožili po protestu sovjetskegk Veleposlanika, po katerem naj bi članki omenjenega lista vsebovali kritiko generalissima Stalina.
ARETACIJA JUGOSLOVANSKEGA
Načelnika rečne plovbe
Beograd, 31. avgusta Dunajski dopisnik »Tanjuga* poroča, da so ameriške oblasti v mestu' Passau na Bavarskem aretirale r-tčelnika jug. rečne plovbe Vlado Antunovlča, nekega ladijskega kapitana in nekega inženirja.
Dopisnik poroča, da je policija zapečatila urade jugoslovanske ročne plovbe, poleg tega pa so organi ameriške vojske blokirali zimsko Pristanišče v Linzu v Avstriji, kjer so jugoslovanske ladje. Dopisnik pravtp da je razlog tek ukrepov »očlvldno v zvezi z jugoslovansko zahtevo pri Združenih narodih naj ■(Američani) vrnejo jugoslovanske ladje.*
Popravki
Nekateri glavni popravki, ki so jih razne delegacije predložile v pogledu mirovne pogodbe z Italijo:
OZEMELJSKE DOLOČBE
BRAZIL: da odločitev o jugo-
slovansko-italijanski meji odložijo za 1 leto in imenujejo novo komisijo izvedencev.
BELA RUSIJA: da v jugoslovansko ozemlje vključijo podro-čje Nadiže (Beneška SlovenijaJ, Gorico in Tržič (Jugoslavija dodaja tudi Trbiž).
JUGOSLAVIJA: meja svobodne tržaške države naj bi tekla znotraj miramarske naselbine do Debelega Rta. Jugoslavija je predložila tudi podrobni načrt začasnega in trajnega statuta za mestno Trst in pristanite.
VOJAŠKE DOLOČBE
JUGOSLAVIJA: zahteva, da omeje italijansko vojsko na 250.000 mož, izmed katerih bi bilo 30.000 karabinjerjev; zahteva tudi nadaljnje znižanje pomor, sklh sil.
GOSPODARSKE DOLOČBE
JUGOSLAVIJA: zahteva vojno odškodnino v znesku 1 milijarde 306 milijonov dolarjev (plačljivo med drugim, s trgovsko mornarico in zlatom italijanske banke). Nadalje predvideva ustanovitev komisije za vojno odškodnino.
PARIZ, 31. avgusta — Na včerajšnjem dopoldanskem plenarnem zasedanju mirovne konference je kot prvi govornik nastopil perzijski diplomatski predstavnik v Parizu, ki naj bi podal stališče do mirovne pogodbe z Italijo. Ker perzijska delegacija še ni prispela in ker prej ni mogla obrazložiti svojega stališča, se je pariški predstavnik omejil le na kratko izjavo. Uvodoma se je zahvalil zastopnikom Britanije, Francije, Indije, Kitajske, Sovjetske zveze in Združenih držav za prijateljsko zadržanje do Perzije.
Omenil je, da je vojna naipoved morda manj važna od sodelovanja v skupnem naporu. Perzijski prispevki zaveznikom pa so dovolj znani. Dojal je, da imajo danes vse države pravico sodelovat; pri oblikovanju miru, za katerega je bistveno; 1. da vsak narod znotraj svojih meja lahko živi neodvisno prost vsakega strahu in nasilja ter 2. da v vsaki državi ustanove demokratski režim. Perzijski zastopnik je zagotovil, da je Perzija demokratska država, ki ne goji do nikogar neprijaiteljsklh. čustev in ki s pozivanjem k pravičnosti, varnosti in svetovni demokraciji trdno veruje, da Izraža globoke težnje vsega človeštva. Konferenca je nato sklenila, naj perzijski odposlanec razloži stališče svoje vlade do mirovno pogodbe z Italijo na prihodnjem plenarnem zasedanju.
Grčija je nato zahtevala, naj pride na dnevni red prihodnjega zasedanja tudi predlog o pozivu Svet.u zunanjih ministrov, da preuči in reši ozemeljska vprašanjamed Grčijo in Albanijo, katero so na konferenci že večkrat predložili.
Grška delegacija je izjavila, da je postalo to vprašanje zdaj nujno.
Poleg tega je priporočila, naj bi grškim in albanskim delegatom dovolili, da prisostvujejo omenjeni razpravi Sveta zunanjih ministrov.
Na grško izjavo je odgovoril Molotov. Izjavil je: «Te konference se skušajo posluževati za slavljanje pritožb, ki se ne nanašajo na sovražne države, marveč na miroljubno in demokratsko državo, ki je naša prijateljica. Grška delegacija skuša sprožiti zelo nevarno vprašanje, ker hoče ustvariti motnje na Balkanu in nemire v tistem predelu Evrope, kjer je mir in kjer vladajo med narodi dobri sosedski odnošaji.*
Nato Je obtožil Grčijo, da načenja vprašanje meje z Albanijo zaradi tega, da bi vplivala 'na nedeljski plebiscit. Dejal je: «Grčija je kriva terorizma; v državi zatirajo demokratske elemente. Pri tem podpirajo Grčijo tuje čete, ki naravno nosijo odgovornost za položaj, ki je nastal v Grčiji na predvečer plebiscita
«Grška vlada noče počakati, da bi Varnostni svet razpravljal o ob. tožbah, da predstavlja grožnjo za mir na Balkanu, hi jih je proti njej dvignila Ukrajina. Nepotrpežljivo stavlja zahteve po vrnitvi, da bi na predvečer plebiscita dosegla uspeh v tujini, in sicer kljub dejstvu, da je še vedno središče nemirov, država, kjer demokratski elementi ne morejo svobodno dihati, kjer na cestah aretirajo urednike demokratskih
proti hitlerizmu v bližnji bodočnosti po vsej verjetnost ne bodo spremenile odnaša jev med katoličani in komunisti. Druge politične in verske skupine v Evropi bi morale zavzeti do tega boja več kot vlogo opazovalcev, ker so vse vanj več uit manj zapletene; to je danes za vsemi ostalimi vprašanji morde žeto odločilni boj v Evropi. Kljub te-'Vtu pa boj katoličanstva ni samo °bramba prvih postojank človeške svobode proti totalitarizmu, ki je danes na pohodu. Cerkev deli dvoumni položaj tisVh, ki vodijo Protikomunistično križarsko vojno.
Socialni nauk cerkve teoretično priznava bedo industrijskega prcr etariata in predlaga s pomočjo pravičnejše porazdelitve zasebne lastnine in razvoja sodelovanja med delavci in delodajalci dalekosežne Teforme dopušča državne ukrepe za Q°m.oč delavcem in posredovanje države za zagotovite v gospodarske maglnje in stabilnosti. Praktično p,a se je pokazalo, da vladata v gozdarske .blaginje in stablnasti, raktično pa se je pokazalo, da
„Economisl“ o nevarnosti nove verske vojne
Boj med katoličani in komunisti
LONDON, 31. avgusta. — Vplivni tednik «Econom,ist» vidi v razmotrivanju o globokem m vedno ostrejšem boju med katoličani in komunisti v Evropi nevarnost nove verske vojne, tl skušnje iz časov skupnega boja mdata „
naziranji in dvojno delovanje.
Članek nato obširno razpravlja o španskem in irskem katolicizmu v staiem in novem svetu in pravi, da je to močna in zelo konservativna struja, Ta struja je najmočnejša v Španiji, na Portugalskem in v nekaterih delih latinske Amerike.
Poleg tega pa imamp v katoliški skupnosti še drugo strujo, ki je najmočnejša v Zahodni Evropi tn v Franciji! Francija je središče hi. telektulnega vodstva in praktičnega uresničevanja (tankov tega ra. dikalnčjšega ' gibanja. To gibanje socialnega katolicizma enako kot komunizem odklanja anahronizem fevdalizma in socialne krivice ter nestabilnost industrijskega kapitalizma. Svoje pristaše si nabira v delavskih vrstah in je pripravljen v neki’ meri sodelovati s socialisti, v kolikor podpira drždvno nadzorstvo, vendar pa Vidi v pravičnejši porazdelitvi zasebne lastnine in zadružnem gibanju Osvoboditev delavcev izpod zasužnjenja tako pa podjetniku kot državi.
dnevnikov, kjer izvajajo teroristične in nasilne ukrepe, ki vzbuja. Jo splošno ogorčenost demokratskega javnega mnenja.-Grška delegacija potrebuje uspehov v tujini, da vzdubi naclonalstična čustva, da prikrijejo to, kar se na predvečer plebiscita dogaja v državi in da prikrijejo načrte, ki so jih napravili na predvečer samega plebiscita. Sovjetska delegacija meni, da konfernca ne bo dovolila, da bi jo uporabili kot sredstvo za prikrivanje terorizma, ki vlada v Grčiji, in sicer z zunanjimi spletkami, ki hočejo zagotoviti kraljevo vrnitev ln spremeniti Grčijo v središče vznemirjenj na Balkanu.
"Naravno, da je včasi potrebno In koristno zaupati se tujim četam,toda sprejeta pomoč je nevar. na, ker pri ljudstvu lahko vzbudi reakcijo, ker ugotovi, da potrebuje vlada tujo podporo, da ohrani svoj ugled. Sovjetska delegacija odločno odklanja, da bi podpirala spletke grške delegacij« v tujini in svetuje odklonitev njenih zahtev proti Albaniji.*
predsedujoči dr. Vang Sih Cleh je poudaril, da grški predlog ni na dntevnem redu in da gre le Za to, da odločijo, ali naj pride na dnevni red prihodnjega zasedanja.
Nato je spregovoril jugoslovanski delegat Moša Pijade, ki je silovito napadel Grčijo. Prekinil ga je britanski odposlanec Al«xander, ki je protestiral, da govornik razpravlja o grškem, predlogu. Pijade je nato izjavil, da se konfernca ni sestala, da bi podpirala grško vo-livno propagando. Ko ga Je Alexari--der znova prekinil, se jo Pijade obrnil proti odru in zahteval predsednikovo zaščito. Ker so od v»eh strani vzklikali po predsednikovi intervenciji in ker je Alexatider kričal močneje, Je nekaj trenotkov vladala splošna zmeda.
Predsednik Je pezval govornike, naj se omejijo le na snov, ki jo je treba razpravljati pred konferenco. Molotov ga je prekinil in protestiral, da omejuje govore. Med hrupom je Pijade z vedno močnejšim glasom skušal nadaljevati; odposlanci in predsednik so medtem pozivali k rodu. Končno je dr. Vang
vzpostavil red ln Pijade je nato govor, kateremu so nekateri Ploskali, končal.
Gornji prizor je bil eden izmed najbolj nemirnih, kar jih je doživela pariška konferenca. Včasi je več kot 20 delegatov kričalo proti dr. Vangu, ki pa je ostal med znftsšnjavo popolnoma pasiven. Ko se je Alexander drugič dvignil, ga Vang, kot se je zdelo, niti ni opazil; predsednikovo pozornost je
vzbudil šele, ko je pričel oblastno tolči po mizi pred njim. Zaradi tega je pri&lo če do večje zmešnjave. Končno se je dr. Vang dvignil in odločno pozval k redu.
Pijade je ob koncu svojega govora dejal: «Ne vidim razloga zakaj so grška delegacija ni obrnila neposredno na Svet zunanjih ministrov, če je hotela, da bi razpravljali o vprašanju meja. Ta zadeva nima ničesar skupnega z italijansko mirovno pogodbo.* V pogledu grških zahtev proti Bolgariji in Albaniji je Pijade izjavil, da je prepričan, da bodo sledile tudi zahteve proti Jugoslaviji, »ker tek zavojevalcev pri jedi narašča.*
Izzivalna govora Za njim je nato spregovoril britanski delegat. Dejal je, da ne razume nejevolje >,ki jo je vzbudil s svojim ugovorom. Govora sovjetskega in jugoslovanskega delegata sta bila «kot še nikoli izzivalna*; on pa Je le pozval delegate, naj svoje odgovore prihranijo, dokler grškega sklepa no bodo predložili v razpravo. Izjavil je, da ima vtis, da konferenca soglaša z Združenim kraljestvom, če trdi, da ima Grčija vsaj toliko pravice, da jo poslušajo, kot tisti, ki so jih na povabijo konference že poslušali. Alexander je Izjavil, da ne soglaša z mnenjem, da bi grška delegacija pri predložitvi predloga mislila na plebiscit, ker Je ta določen za nedeljo, glede predloga pa niso določili nikakega datuma za razpravljanje.
Byrnes je izrazil upanje, da bo konferenca sprejela grško zahtevo. Dejal je, da bi jo Grki lahko predložili Svetu zunanjih ministrov, iz razlogov, ki so se jim zdeli dobri, pa so jo predložili konferenci. Izjavil je, da se mu zdi nedopustno odrekat; eni izmed 21 držav, ki je kot prva pomagala pri dosegi zmage, predložiti vprašanje, pa naj bo mišljenje o važnosti tega vprašanja kakršno koli.
Poljski delegat Winiewlcz se je uprl grški zahtevi - Francoski delegat Marius Moutet je izjavil, da njegova delegacija ne more podpreti grške zahteve, ker se konferenca v sedanjem trenotku ne more brigati za drugo, kakor za pet načrtov mirovnih pogodb.
PREVOZ SESTRELJENIH LETALCEV V AMERIKO
USA BODO ZAHTEVALE ODŠKODNINO ZA LETALA
Rim, 31. avgusta
Včeraj ob 15.30 je na letališču Ciampino pristalo letalo iz Vidma, ki je imelo na krovu krste potih ameriških letalcev, sestreljenih nad Jugoslavijo. Krste bo čez noč ostale v letališki lcapeli; čuvala jih je častna straža. Danes zjutraj so jih z letalom prepeljali v Združene države.
Namestnik ameriškega zunanjega ministra Acheson je včeraj izjavil tisku, da bodo Združene drža. ve predložile Jugoslaviji odškodnin, sko zahtevo za izgubo življenj ln lastnine ob priliki sestrelitve dveh ameriških prevoznih letal. Odškodninsko zahtevo bodo predložili potem, ko bodo dospele v Washington vse podrobnosti z Izjavami preživelih in uradnimi dokumenti, da bodo lahko pripravili zahteve na točnih ln avtentičnih temeljih.
Acheson je spomnil, da je na tor-kovnl konferenc; dejal, da pričakujejo, da bo ministrski predsednik Tito pismeno potrdil ustmena zagotovila, ki jih je dal veleposlaniku Pattersonu, ki vsebujejo izraze njegovega obžalovanja in uradno zagotovitev, da se slična dejanja ne bodo ponovila. Dejal je, da ministrstvo do zdaj še ni moglo dobiti natančnih podatkov, če je Tito to storil.
Ukrajinska pritožba
še ni prišla na dnevni red
Delegacije preučujejo senzacionalni predlog Gromika
NEW YORK, 31. avgusta. — Posebni »Reuterjev* dopisnik poroča, da delegacije preučujejo Senzacionalni Gro-mikov predlog, da Varnostni svet preskrbi podatke o četah in vojaških oporiščih, ki jih imajo članice ZN v drugih državah. V krogih Združenih narodov menijo, da je predlog, ki je popolnoma iznenadil Varnostni svet, naperjen predvsem proti Veliki Britaniji in Združenim državam.
Na včerajšnjem večernem zase-
VOHUNSTVO V NEMČIJI
Frankfurt, 31. avgusta V zvezi z odkritjem vohunske organizacije, ki je delovala na ameriškem zasedbenem področju v Nemčiji, zaradi česar so aretirali 15 vohunov nemške narodnosti, Je tajna služba ameriških sil v Evropi včeraj sporočila, da je organlza-c ja pod vodstrom nekega VValterja Kazarameka, obveščala Sovjete o gibanju ameriških čet ter o drugih vojaških tajnostih. Bila je povezana z gibanjem »Svobodna Nemčija.* Kazaramek je imel neposredne stike z višjim sovjetskim častnikom.
danju je spet prišlo do nasprotij med Britanijo in Sovjetsko zvezo. Britanski zastopnik Cadogan se je uprl predlogu predsednika dr. Lan-geja, naj bi ukrajinske in grške zastopnike povabili na predhodna razpravljanja, na katerih naj bi odločili, ali naj ukrajinska pritožba proti Grčiji pride na dnevni red.
Cadogan je dejal: »Kdo izmed nas je imel doslej priliko, da je slišal dr. Manuilskega? Poznam njegove težnje po razširitvi in podaljševanju razprav.*
Sovjetski delegat Gromiko je izjavil:	»Britanskemu delegatu ne
ugaja, da bi slišal razlago dejstev, ki so neugodna za Združeno kraljestvo. Prišel ja v težaven položaj in razumem ga, toda odgovornost je na njegovi strani.* »Ce bi bilo dovolj dokazov — je omenil Gromiko — za opravičilo ukrajinske pritožbe, bi Svet moral dobiti druge.
Varnostni svet je nato sklenil, da ukrajinskih in grških zastopnikov ne bo povabil toliko časa, dokler ne bodo sklenili, ali pride ukrajinska pritožba na dnevni red.
Nizozemski delegat dr. Van Kleffens Je ponovil, da Je ukrajinska pritožba »vrsta kaj malo solidnih izjav, ki nimajo zadostnega temelja, da bi jih predložili Svetu*. Dejal je, da se bo dostojanstvo Sveta in njegov prestiž v očeh sveta omajal, če bo postal torišče mednarodne propagande.
Zunanja podpora
Ko Je obnovil kritike o udeležbi Velike Britanije pri razmerah v Grčiji, je Molotov izjavil: »Prav dobro vemo, da določeno zunanje sile tako uradno kot neuradno podpirajo sedanjo grško vlado.*
O vprašnju navzočnosti neuradnih ameriških ln britanskih opazovalcev ter britanskih čet v Grčiji jo Molotov opozoril, da so se tudi ameriške vojne ladje požurUc na obisk države. «Sam se začuden sprefšujem — je nadaljeval — če ni z.laj prišla ura, da bi napravili konec temu vmešavanju v notranje zadeve grškega naroda. Dajte grškemu ljudstvu možnost svobodno izvoliti svoj parlament, določiti ustavno vprašanje in sestaviti legitimno vlado.*
Nato so prešli na glasovanje ; grški predlog so odobrili z 32, proti 7 glasovom; dva sta se vzdržala. Za predlog so glasovale: Avstralija, Brazil, Velika Britanija, Kanada, Kitajska, Abesinija, Indija, Grčija,' Nizozemska, Novi Zelajul, Južna Afrika in Združene države. Proti so glasovale čoskoslovar čka, Francija, Poljska, Sovjetska zveza, Ukrajina, Jugoslavija In Bela Rusija. Vzdržali sta se Belgija in Norveška. To pomeni, da bodo grški predlog predložili na dnevni red prihodnjega plenarnega zasedanja in od konference zahtevali, naj povabi Svet zunanjih ministrov k preučevanju in re-* šitvi ozemeljskih vprašanj med Grčijo in Albanijo.
Včeraj sta zasedala tudi politični in ozemeljski odbor za Madžarsko ter gospodarski odbor za mirovno pogodbo z Italijo, kjer je Britanija podprla zahtevo Sovjetske zveze po vojni odškodnini 100 milijonov dolarjev. Po raznih govorih so nato odobrili 4 paragrafe čl, 64, s čimer je bila sankcionirana tudi sovjetska zahteva po zgoraj omenjenem znesku vojne odškodnine ZSSR.
Združene države in Poljska
Protest zaradi aretacije uslužbenke veleposlaništva
WASHINGTON, 31. avgusta Poročevalec ameriškega zunanjega ministrstva je v sredo izjavil, da je ameriški veleposlanik v Varšavi vložil pri poljski vladi formalni protest zaradi aretacije uslužbenke ameriškega veleposlaništva Irene A. Dmochovvske, kar se je zgodilo 23. avgusta. Združene države protestirajo, da Dmochowske, ki je ameriška državljanka, po aretaciji še ni mogel videti noben ameriški državljan.
Glede trditev o slabem ravnanju
"DflllV I1M„
Konservativni sDaily Tele-graphu piše, da je Sovjetska zve-za spet uporabila veto s cinizmom, ki smeši in prezira ves ustroj Združenih narodov. Proti sprejemu1 Irske, Portugalske in Trans jordani je sovjetska delegacija ni navedla drugega razloga, kot da Sovjetska zveza nima s temi državami diplomatskih odnošajev. Brez obotavljanja pa je isti delegat podprl prošnjo Mongolije, ki nima diplomatskih odnošajev z nobeno drugo državo, razen s Sovjetsko zvezo. «Daily Telegraphn obsoja to kot slorabo in zakljubje: »Ca Sovjetska zveza ne bo spremenila zadržanja, bodo Združeni narodi prej ali slej deležni usode stare poljske kraljevine, ki jo je zrušilo neodgovorno uporabljanje pravice veta*.
Cadogan je zahteval, da ukrajinska pritožba v sedanji obliki ne pride na dnevni red. Izjavil Je, da upa, da bo Manullski nadomestil obtožbo »z zmernejšim in manj pobarvanim dokumentom, ki bo vseboval dokaze v podporo obtožb.* Cadogan je izjavil, da pripisuje Manullski vse gorje Grčije akciji britanske vlade, ki jo obtožuje neposrednega vmešavanja v grške no. tranje zadeve. Ne navede pa niti
TISKOVNA KONFERENCA DEANA ACHESONA
Washington, 31. avgusta
Vršilec dolžnosti ameriškega zunanjega ministra Acheson je na torkovi tiskovni konferenci razpravljal in odgovarjal na številna vprašanja, k; so se v zadnjem času tikala, ameriške zunanje poU-tike. Med drugim je izjavil, da Ima ameriško zunanje ministrstvo zaplenjene nemške dokumente, ki se tičejo jeruzalemskega muftija Haj Amina El Huselnlja. Vsebine ni hotel razkriti; izjavil je, da jo bodo objavili skupaj z drugimi dokumenti. Bržkone Jih bodo priobčili kot Belo knjigo.
Acheson Je nato govoril o demilitarizaciji nemške vojske in o proizvodnji vojnega materiala na- zasedbenih področjih Nemčije. Sporazum štirih velesil v tej zadevi Je označil kot »mrtvo stvar*. Dejal je, da so Združene države predlagale, naj bi o vseh gornjih stvareh razpravljala tristranska komisija, kar,pa je bilo brezuspešno. Ker ni takšne komisije, Združene države nimajo možnosti, da bi izvedla preiskavo glede obtožb, po katerih Sovjeti na svejem zasedbenem področju baje proizvajajo vojni material. Ko so Achesona vprašal; o vesteh, da te tovarne Izdelujejo orožje in strelivo, kar Je v nasprotju s potsdamskim dogovorom, Je Izjavil, da krožijo te vesti že dalje časa.
Na vprašanje o vesti iz Šanghaja, da so Združene države prodale kitajski vladi letala in tako prekršile odredbe zunanjega ministrstva, je Acheson dejal, da je zunanjs ministrstvo pooblastilo komisarja za likvidacije s tujino McCabeja, da Izvede izčrpno preiskavo. Acheson je dejal, da bi sicer morali kitajski vladi prodati nekaj letal B-25 in B-24, ki so bila raaorožena, da pa je zunanje ministrstvo te prodaje prepovedalo, dokled se kitajski položaj ne razjasni.
V pogledu vojaške opreme, kar predstavlja presežke ameriških vojnih potrebščin, je Acheson dejal, da so majhen del poslali Veliki Britaniji, Franciji, Filipinom in nekaterim državam Južne Amerike. Acheson Je Izjavil, da mu ni znano,
enega dejstva v podporo obtožbe, ki bi jo lahko tolmačili kot prekrši-lda bi bm v°ln0 opremo dobavili tu-
s Poljaki v begunskih taboriščih je poročevalec izjavil, da so ameriške vojaške oblasti odločno zanikale, da bi te vesti sploh od daleč odgovarjale resnici.
Glede izjave poljskega veleposlaništva v fVashlngtonu, v kateri obtožujejo Združene države, da so z noto z dne 19. .t. m kršile suverene pravice Poljske in se vmešavala v notranje zadeve, Je poročevalec opozoril na nekatere navedbe te note. Ameriška nota je poudarila «težko odgovornost*, ki so jo Združene države prevzele do Velike Britanije ln Sovjetske zveze, da bodo na Poljskem izvedli «svobodne» volitve, katera načela so poljski voditelji »prejeli. Nota Združenih držav Je tudi izjavila, da imajo Združene države kot ena izmed velesil, ki je največ prispevala k osvoboditvi evropskih narodov izpod nacističnega jarma, »posebno odgovornost pomagati in dati poljskemu narodu, ki je toliko trpel pod nacistično zasedbo, ugodnost, da si svobodno izbere vlado, pod katero želi živeti.*
POMOČ EVROPI
sb ,r Washington, 31. avgusta Poročevalec' ameriškega zunanjega ministrstva je izjavil, da funkcionarji ameriške vlade preučujejo možnost, da bi zaprosili Kongres za nakazilo kapitala za pošiljanje pomoči nekaterim evropskim državam, ko bo VNRRA koncem leta prenehala s svojim delovanjem. Med državami, ki potrebujejo pomoč, so po tiskovnih poročilih Avstrija. Italija in Grčija.
KAMENJE PROTI
JUGOSLOVANSKEMU VELEPOSLANIŠTVU
Beograd, 31. avgusta Agencija «Tanjug» poroča iz Wa-shingtona: »Predvčerajšnjim so neznane osebe motale kamenje proti oknom jugosovanskega veleposlaništva v Washingtonu. Razbili so stekla enega okna. Kamen je padel v sobo svetovalca jugoslovanskega-veleposlaništva dr. Slavka ZoVeta,*
0ESKA PROTESTNA NOTA MADŽARSKI
Praga, 31. avgusta Češkoslovaška vlada Je poslala madžarski vladi protestno noto zaradi načina ki nima I primere kako osrednje in krajevne madžarske oblasti očitno terorizirajo Slovake na Madžarskem. Nota trdi da madžarske oblasti s svojimi akcijami kršijo češko-madzarskl sporazum o llzmenjavi manjšin, sporazum, na podlagi katerega sta se obe državi obvezali, da si bosta »nudili medsebojno pomoč in se po-god.li o potrebnih olajšavah za Izvedbo izmenjave prebivalstva*.
"PRAVDA,, OBTOŽUJE
STRANKO NA KRIMU
London, 31. avgusta
Uradno glasilo sovjetske komunistične stranke »Pravda* obdol-žuje v uvodniku, kot poroča radio Moskva, komunistično stranko na Krimu »nesposobnosti in lenobe*.
«Pravda» pravi, da stranka na Krimu opravlja delo na način, ki ni vreden komunistične stranke in da ne skrbi za to da bi v redu izpolnjevali izdana navodila.
Glasijo sovjetske komunistične stranke obtožuje tudi strankine funkcionarje, da so preveč domači in prijazni z delavci in da taki od-nošaji škodijo interesom države tor vodijo k podkupljivosti*. Partijski funkcionarji morajo biti branilci države in ne smejo sodelovati pri takem bednem ln zločinskem početju.*
Ob koncu pravi »Pravda* da jt treba ojačiti krajevne organizacije ter izboljšati in poostriti njihov politični in organizacijski aparat pri nadziranju mno-Žič,
tev a 1 Listine ZN. Te obtožbe so bedaste. Britanska vlada noče nikakor ovirati popolnega ln odkritega razpravljanja o katerem, koli vprašanju, ki ga resno predlo),c. Moti pa ga sistem izkoriščanja Var. nostnega sveta za širjenje neutemeljenih obož z namenom, da prejudicirajo nekega člana ZN. Ce bi primer širše zasledovali, bi se stvar brez dvoma končala tako, da bi se vrnil na tiste, ki so iz njega napravili pritožbo.
Gromiko je izjavil, da je naspro-tovanje poslušanja obtožb Ukrajine nelogična. Nato Je obravnaval obmejne incidente in izjavil, da so v preteklosti velike vojne izvirale iz sličnih majhnih incidentov. Citiral je članke iz britanski listov in parlamentarnih Izjav v dokav, da je grški režim reakcionaren in da predstavlja nevarnost za mednarodni mir.
Zasedanje Sveta so nato preložili na torek; doslej še niso odločili, ali naj pride ukrajinska pritožba na dnevni red. Glasovanja o tem ni bilo in razpravljanje je »ostalo v zraku*. Prišlo je le do glasovanja, ali naj povabijo na zasedanje grške in ukrajinske zastopnike. Sest delegatov je glasovalo za povabilo (Sovjetska zveza, Brazil, Avstralija, Mehika, Nizozemska in Poljska), trije zastopniki pa proti (bri. tanski, ameriški in francoski). Ker zahteva postopek sedem pritrdilnih glasov, so predlbg proglasili za zavrnjen.
dl Turčiji.
NABOR V ZAGREBU
Zagreb, 31. avgusta 'Kot poroča jugoslovanska agencija »Tanjug*, bodo v ponedeljek 2. septembra pričeli v prvem rajonu v Zagrebu z naborom za narodno armado. To bo prvi nabor po zmagi nad fašizmom-Ljudska front*, v Zagrebu bo to priliko proslavila na Trgu bratstva m edinstva. Pri proslavi bodo sodelovali zbori raznih kulturnih društev iz prvega rajona, izvajali bodo narodne plese ln odrske prireditve. Trg bratstva ln edinstva bo svečano okrasen in razsvetljen. Predstavniki jugoslovanske armade bodo govorili o pomenu tega prvega nabora po osvoboditvi ter o življenju v jugoslovanski arfnadi, kt aloji ne braniku svobode ln neodvisnosti narodov.
49. IN 50. DRŽAVA
Wash!ngton, 31. avgusta Ameriški notranji minister Julius A. Krug Je Izjavil, da je predložil, naj Havajske otoke ln Alaako skupno priključijo k Združenim državam kot 49. ln 50. državo.
Dejal je, da upa, da bo Kongres Januarja odobril zakonske osnutke, ki bodo dovolili prebivalcem Porto-rica, da z referendumom Izrazijo vtljo, da bolllo bodisi neodvisne država bodisi, država Združenih držav alf domonlon.
Razvoj v Indiji
Napetost ni popustila
NOVI DELHI, 31. avgusta — Ta teden se je trikrat sestal izvršni odbor kongresne stranke. Razpravljal je o porazdelitvi ministrskih mest v novi začasni vladi, ki bo začela poslovati v začetku prihodnjega tedna ter o indijskem položaju, ki kaže v zadnjem času delno napetost. Pandit Nehru je poročal tudi o razgovoru, ki sta ga imela Gandhi in on z indijskim podkraljem.
NAPADI NA DUHOVŠČINO V FRANCOSKI ZBORNICI
Pariz, 31 avgusta Zaradi napada komunističnega poslanca Rogerja Garaudyja na francosko duhovščino so vsi poslanici Ljudskega republikanskega gibanja v četrtek zapustili zbornico; zasedanj* so prekinili. Ljudskim republikancem so sledili, ostali desničarski poslanci. Ko so odhajali, so nekateri na naslov komunistov, ki so vstali in ploskali Garaudyju, vzklikali: »V Moskvo*.
Indijska radijska postaja je spo-strar,k<ne ■ ročiia, da delo za izbiro dveh ostalih muslimanskih ministrov dobro napreduje.
Predsednik muslimanske zveze Jinnah je sicer izrazil zadovoljsto o ponudbi indijskega podkralja, da zl muslimanska zveza še vedno lahko vstopila v vlado, ponovil pa je staro stališče, da bi bila edina rešitev indijskega vprašanja razdelitev Indije v dva dela, in sicer v Pakistan in Indostan, Kritiziral je tudi podkraljevo izjavo, da bi muslimanska zveza dobila izmed 14 ministrskih mest samo pet. Nadalje je obsodil imenovanje treh muslimanskih ministrov, ki so jih izbrali izven muslimanske zveze. Pok. val je člane muslimanske zveze naj se ne udeležijo sestankov vladnih odborov ali kakršnih koli konferenc, ki bi jih sklicala vlada. Ob
koncu ramadamskega posta je Jinnah pozval vse pristaše, naj se organizirajo, , da bodo pripravljeni kljubovat: vsaki težavi.
V mnogih pokrajinah Indije so Izdali posebne vojaške ln policijske ukrene zaradi morebitnih nemirov ob koncu muslimanskega postnega meseca. Tajnik kongresne stranke kalkutskega okrožja je od bengalskega guvernerja brzojavno zahteval, naj da okrutnemu glavarju navodila, da pripravi v pričakovanju težkega položaja vojaške sile. V Daki (Bengalija), kjer ie več dni prihaja do spopadov med Indijci ln muslimani, je policija vpeljr.la ■ strožje ukrepe. V nekaterih ulicah so postavili tudi zapreke iz bodoče žice. Doslej še ni nikaklh poročil o neredih v Kalkuti. Drugod Je. prišlo do manjših spopadov. \
Stran 2
GLAS ZAVEZNIKOV
Sl. avgusta 1946
■ "* V A
t ŽENSKI KOTIČEK
Angleške katedrale
Lažje je paziti, kot popravljati
- |' . "v ' - 'v' y
Srečujemo jih blede, zasanjane in oslabljene pod dragocenim bremenom in človeku se zasmilijo, tako so Se same 'mlade in otroške. Bodoče maitere so, ki mislijo na vse drugo, le nase ne. Ne opazijo oteklih rok in členkov, temnih lis na obrazu in izsuSenih ter mrtvih las. Zamaknjene so in za njih realnost nič ne pomeni. Lepo je, da se vse Zrvujejo bodočemu bitju, vendar ni dobro, da pri tem popol. noma pozabijo nase. Ko jih čez nekaj mesecev zbudi iz sanj ve-kanje novega zemljana in se pogledajo po dolgem času v ogledalo, se prestrašijo svoje podobe. Počasi odkrivajo pokvarjene zobe, razredčene in mrtve lase, uvelo polt, tetke členke in sploSni nezadovoljivi videz. Ali je vse to neizbežna posledica materinstva T Nikakor ne, vsem tem neprijetnim posledicam se je mogoče izogniti, če pravočasno mislite nase.
Elastični gumijast pas, ki ga je mogoče zaiiti in razš.nti po potrebi, pomaga, da se kota na trebuhu ne razvleče preveč in zelo trdna obveza po porodu pomaga do nor. malnlh oblik. Rumene in temne lise se pojavljajo zaradi pomanjkanja vitaminov, ker jih otrok vse porabi. Zato je treba uživati vitamine v obliki zelenjave, sadja in jih Se dodajati v obliki pastil. Obrazu bo dobro storila tudi vitaminska maska iz zmečkanega sadja ah zelenjave.
Zatekle členke je najboljše zdraviti z masažo, ki pobita krvni obtok. Pametna Zena si pomaga, preden je prepozno. Da ji izpadajo lasje, opazi Sele takrat, ko je ostala Ze skoraj popolnoma brez njih. Cim opazi, da ji lasje v večji meri izpadajo, prične s pogostimi masaiani z oljnatimi ali alkoholnimi proizvodi ter zvečer in zjutraj lase dobro skrtači s trdo krtačo.
Telo oddaja ves kalcij otroku, zaradi česar mu ga primanjkuje (it kot posledica so načeti zobje. Vsak meseo je treba obiskati zobozdravnika, da jih pregleda in sproti popravi (n eventualno predpiše zdravilo.
Med bodočimi materami pa tudi najdemo prav nasprotne primere, kjer je mlada Zena vsa prestrašena zaradi trenotnega videza in zaskrbljena, da je za vedno izgubila lepoto. Tudi to je pretirano. Narava je najboljši gospodar in vse pravilno porazdeli in uravnovesi. Koliko je Zena, ki imajo Ze kopico velikih otrok, pa so sdme Še mla-dostne in razigrane, kot da bi bile njihove sestre.
Ni se lepo popolnoma zapustiti negovati a* je treba še bolj kot po navadi. Izogibati se je iendar treba premočnemu rdečilu za ustnice ali pobarvanim trepalni. oam, ker premočno lepotičenje ni primerno. Visoke pete niso priporočljive, ker povzročijo krčne šile, ki jih pozneje s teZavo odpravite.
I Zapomniti si je treba, da je vselej laZje paziti, kot popravljati.
Robčki za otroke
V teh časih je teZko dobiti močne in cenene robčke za otroke. Zlasti otroci, ki hodijo v šolo, potrebujejo trpežno blago, katerega lahko po-gostoma perete brez strahu, da bi se utrgalo.
Malo pobrskajte p0 predalu s krpami in ostanki, pa vam bo gotovo prišel pod roke kos starega, vendar še močnega platna ali osta. nek goštega predvojnega Sifona. Po nitki ravno izreZite kvadrate primerne velikosti. Nato poiščite Su ostanke črtastega, rožastega ali kvadratastega blaga in narežite diagonalne centimeter in pol široke trakove. Trak mora biti nekaj centimetrov daljši kot vse Jfiri strani platnega kvadrata, ker drugače poševno rezano blago vle. če. Ce trak ni dovolj dolg, ga dostavite na način, da se tim manj vidi. Ko je dovolj dolg, ga z velikimi vbodi pritrdite na narobni strani robčka; pričnite na vogalu. Ko je oblika lepa, prišijte rob s strojem, zlikajte na*naropni strani, tako, da je diagonalni rob izravnan navzven. Nato rob do polovice zapognite za Siv (na znotraj) na narobni strani robčka,
potikajte in z drobnimi ter gostimi vbodi prišijte na stroj ali roko. Pazljivi morate biti pri vogalih, da jih lepo izoblikujete. Ko ste končali, potikajte zaradi morebitnih manjših napak pri šivanju.
S takšnimi robčki bodo otroci imeli veselje, izdatek bo malenkosten in trpeZni bodo. Poleg tega se boste pa Se veselili, da ste sami izdelali tako mične robčke. Ce imate Se več časa in blaga, jih lahko okrasite z začetnico otrokovega imena, zajčkom, mucko ali cvetko, kar izrečete iz pisanega blaga, ki je ostalo od roba in z gostim vbodom pričvrstite.
Za kuharice
Poizkusite za izpremembo vege-tarianskb juho, ki fo pripravite na sledeč način: zrele paradižnike olupite, jim odstranite semena in pretlačite skozi sito. Paradižnikovi mezgiHodajte nekaj mladega nastr. ganega korenja, nekaj zrn zelenega graha, nekaj rezin bučke, drobno nasekljano čebulo in strt strok česna. Juho, če jo po naših starih pojmih smemo tako imenovati, začinite s soljo im dobrim oljem.
Morda vas bo zanimala Se vegetarijanska močnata jed, ki jo pripravite na sledeč: način: Na stroj zmeljite pest sladkih mandljev, dodajte toliko krompirjeve moke in medu, da lahko vmesite trdno, vendar ne pretrdo zmes. Zmes uporabite kot nadev za jabolka, ki jih morate prej olupiti in v sredini zvrtati Jamico. Namesto jabolk lahko vzamete tu&i breskve ali mo. relicc. Sadje razporedite na plitev krožnik in polijte s sirupom iz medu in čašice konjaka. Okus je boljši, če sladkim mandljem dodate vsaj enega ali dva grenka.
Praktični nasveti
Madele kolomaza lahko odstra. nite z belih ali svetlih oblek, če učmazani del namočite v mlačno mleko in tako pustite ut ur. Nato operite z vodo in dobrim milom ter končno temeljito splaknite. Posušite med dvema belima krpama, ker se tako ne bo poznal rob vode.
Ce ielite očistiti svetlo usnje, stepite ti trd sneg jajčni beljak ter s krpico flanele dobro drgnite umazana mesta. Osušite s popolnoma suho in čisto flanelasto krpo.
Ne zametujte ostankov mila, marveč jih spravljajte v steklenico. Ko se jih je Ze precej nabralo, natočite nanje mlačno vodo in stresajte, da se popolnoma raz. topijo ter dodajte nekaj amonjako-ve kisline. Raztopina je izvrstno čistilno sredstvo.
MODA
Ko se poletje poslavlja, je najbolj primerna in za vse prilike uporabna temnomodra obleka z enakim plaščem. Oboje je iz lahkega volnenega blaga. Majhen spomin na poletje je šopek nežnega cvetja ob vratu.
AngleSlca katedralska mesta so nekaj posebnega. Ne samo katedrale, veličastne priče srednjeveške umetnosti in pobožnosti, marveč, tudi življenje v mestih okrog njih predstavlja posebno vzdušje, ki je značilno za Anglijo. Nastala so v starih časih, vendar niso nazadnjaška. Slika kaže zvonik salisimrpjske katedrale, ki je ena izmed najlepših v južni Angliji.
TRŽAŠKA KRONIKA
Nedovoljena demonstracija
Petnajstminutne stavke - Napisi po mestu Zahteva po preklicu poziva pred sodišče
Všeraj je bila po mnogih tovarnah in delavnicah vrsta 15 minutnih stavk v znamenje protesta proti pozivom pred sodišče voditeljev nezakonite dvanajstdnevne stavke v začetku julija. Vrhunec so dosegle stavke ob 18 uri, ko se je pred Ljudskim domom začela urejena, toda nedovoljena demonstracija.
Demonstracija je bila v zadnjih šestih tednih največja v mestu. Demonstranti so se razšli okoli 20 uic na trgu Garibaldi. Poročajo o maloštevilnih incidentih. Po tej uri je bilo je še nekaj posameznih prepirov v ulici XXX Ottobre in v ulici
Milano.
V Ljudskem doifciu so razni voditelji demonstracije predložili okrog 80 spomenic s številnimi podpisi, v katerih zahtevajo preklic pozivov pred sodišče. Po izročitvi spomenic je eden izmed voditeljev demonstracije nagovoril množico, naj se «v redu in disciplini* oddalji. Dodal je, da bodo nadaljevali z demonstracijami, dokler ne bodo zadostili njihovim zahtevam.
Od Ljudskega doma so demonstranti med vpitjem ln petjem šli proti trgu Garibaldi. Pred razhodom so poslušali še kratek govor delavca, ki je govoril stoječ na podnožju vodnjaka na trgu.
Okrog 23 ure »o demonstranti med nedovoljeno demonstracijo v ulfci Caprin ranili nekega policijskega agenta s kamenjem na glavi. Policija je bila prisiljena streljati v zrak, da razžene množico,
Pohvala
majorju Richardsonu
ZANIMIVOSTI
Anekdote o Sliauru
Ko so v Ameriki prvič uprizorili znano, toda neizmerno dolgo Shaivovo gledališko delo cNazaj k Metyzalemu», je pred predstavo režiser brzojavil pisatelju; «Prosim za dovoljenje za skrajšanje zadnjega dejanja, ker bodo drugače gledalci iz okolice zamudili zadnje vlake.* — Shaw je odgovoril: «Spremenite vozne rede.*
Neki prijatelj je obiskal G. B. Shawa na njegovem posestvu, kjer stoji hiša sredi razkošnega cvetličnega vrta. V svoje veliko presenečenje je obiskovalec opazil, da v vsej hiši ni niti ene cvetice, •s Ve m sicer, da zelo ljubite cvetje», je vprašal, rvendar kako to, da v vašem domu ne vidim nobene t*
cimam rad tudi otroke*, je odvrnil odločno Shaui. cNikdar pa mi ni prišlo na misel, da bi jim porezal glave in z njimi okrasil svoj dom.*
Neki filmski produoent je prišel k Shauiu na zaupen pogovor z namenom, da ga pridobi za dovoljenje za snemanje nekaterih njegovih del. Ko mu je is na dolgo in široko razlagal svoje namere in ideje, ga je pesnik prekinil: ^Vidim, da ste skoz in skoz umetnik. Na Žalost sem jaz samo navadni trgovca — zato se bojim, da ne bova nikdar prišla do sporazuma...*
Najdeni zaklad
Ko se je v letu 1910 gespa Gwynn Geflfreys iz Barcombe v Sussezu odločila, da odpotuje s svojimi sinovi v Ameriko, se ji Je zdelo pametno, da na vrtu svoje hišice zakoplje nekaj draguljev in denarja. Prejšnji mesec je pisala svojemu bratu ln mu razodela, da ima zakopan zaklad in mu dala navodila za odkopanje.
Začeli s* ga Iskati in ko so že začeli sumiti, da je kdo vedel za tajnost in se naskrivoma polastil denarja, so se zatekli k »čarodeju, vaškemu kovača Klingu, ki je že pokazal svoje preredke spo-sobosti z odkritjem podtalne vode.
Pričel je z delom, toda brez upanja. Toda lešnikova vejica, vl-ličaste oblike — njegova čarodejna priprava — je začela nenadoma trepetali. »Ravno toliko, da mi ni padla iz roke*, je dejal. Tam so skopali precej globoko jamo in prikazal se jim je zaklad, obstoječ iz dveh pločevinastih škatel :ena napolnjena z dragulji,
V premogovniku Zabukovci pri 7,alcu se je pripetila 12. avgusta huda rudniška nesreča. Nastala je eksplozija zemeljskega plina v zahodnem delu premogovnega polja «Barbara». Pri nesreči je izgubilo življenje 14 rudarjev, 9 j-k je bilo hudo ranjenih. Izvežba-ni reševalci so takoj odšli na delo ter pomagali reševati ponesrečene tovariše. Na kraj nesreče ja prišel tudi minister za Industrijo in rudarstvo. ki je določil, da bo pogreb žrtev na državne stroške, za preostale svojce Žrtev pa je določil polno plačo do 1. septembra tega leta, po 1. septembru pa tri četrtine plače. V sredo 13. t. m. popoldne ja bil pogreb ponesrečencev. Na zadnji poti jih je spremila velika množica prebivalstva iz vseh rudarskih revirjev.
druga z bankovci
Ljudska pravica je objavila dopis, v katerem pravi, da je v Slajmerjevem domu v Ljubljani uslužen kot hišni, zdravnik »e-dicinec Bojan Pochyia, doma Iz Jesenic. V letih 1941 in 1942 se je udinjal nemškim oblastem in je celo odšel študirat na Dunaj, kjer so ga Imeli tamkajšnji Slovenci za gestapovskega ovaduha. Po osvoboditvi je našel spet pot domov. Komisija za defašizacijo na ljubljanski univerzi je zaradi Pochy-lajevega medvojnega življenja odklonila priznanje izpitov, kljub teli pa je dobil medicine« službo hišnega zdravnika v Slajmerjevem domu. Tu je Pochyla s svoj'm delom pokazal, da je vreden svoje preteklosti. Dopisnik Ljudske pravice se vpračuje kako je to mogoče, saj je vendar za taka odgovorna mesta na razpolago dovolj vrednih, sposobnih in predanih ljudi in zaključuje, da je dolžnost Slajmcrjevcga doma, da si popravi slabo spričevalo svoje politične zavednosti, ki si ga Je sam izstavil s tem, da ob sprejemu PochyIa ni dovolj tehtno ugotovil njegove preteklosti,
V Ljubljani so se poročili: Tavčar Albin in Hafner Marija, oba iz Ljubljane; Lipičar Pavel ln Kastelic Marija, oba Iz Ljubljane; Bratanlč Leopold iz Maribora ln Neubauer Edita iz Ljubljane; Podbršček Milan In Ham Marija, oba iz Ljubljane; Ribnikar Franc in Smerkolj Silva, oba iz Ljubljane; Reščič Abel in Kure Elizabeta, oba iz Ljubljane; Gogala Franc iz Zagreba in Lončar Adela iz Ljubljane; Eber Brunislav in Oto-
repec Miri Jana, oba iz Ljubljane; Pavletič Karol in Mar kun. Sveta, oba iz Ljubljane; Bučar Janez in Vrečar Ana, oba iz Ljubljane; Gosar Franc in Pribošič Marija, oba 'iz Ljubljane; Filač Vilko iz Ljubljane in Močnik Melita iz Škofje Loke; Sitar Stanislav iz Toplic in Žagar Janja iz Ljubljane; Kovačič Anton Iz Godoviča in Lipej Marija, iz Ljubljane; Sušter-šič-Ceplrlo Valter in Jeza Angela, oba iz Ljubljane; Inž. Šegula Rudolf iz Celja in Klopčič Karolina iz Ljubljane; Cerkvenik Rudolf in De Cecco Karolina, oba iz Ljubljane; Benet Hubert in Vertin Marija, oba lz Ljubljane; Slemenšelo-Hen-rik in Bregant Frančiška, oba iz .Ljubljane; Pipan Anton in Kušar Marija,, oba iz Ljubljane; Gregorin Branko iz št. lija v Slov, goricah ln Dolenc Marija iz Ljubljane; Trpin Maksimiljan ln Dolinar Mihaela, oba iz Ljubljane; Peternel Mihael in Bašelj Marija, cba iz Ljubljapg; Luzar Franc in Valentinčič šteti, oba iz Ljubljane; Kupec Janez in Lapornik Ivana, oba iz Ljubljane; Cvelbar Frančišek in Mayer Vlasta, oba iz št. Jerneja; Urbanlč Feliks in Jančič Ana, oba jz Ljubljane; Srebernjak Fran in Jelnikar Marija, oba Iz Ljubljane; Paternoster Maks in Peruzzi Milka, oba iz Trsta; štubelj Milan in Juh Marija, oba iz Ljubljane; Mrevlje Frančišek in Dimic Sava, oba iz Ljubljane; Zajc Franc in Orel Marija, oba iz Ljubljane; Modic Bojan iz Ljubljane in Potnik Ivana lz Golnika ln inž. Penev Penju ln Kogovšek Jožefa, oba iz Ljubljane.
Umrli so: gturz Rudolf, uradnik drž. žel., 64 let; Perovinšek Anton, sin posestnika, 8 let; Vulc Janez, sin cestarja, 1 leto; Mikec Ivan, sin dninarja, % leta; Trtnik Frančiška, žena posestnika, 60 let; ši-pelj Marjan, sin sprevodnika cestne železnice, 1 dan; Milnar Ivan, uradnik Okrožnega urada, 77 let; Pezdir Andrej, delavec, 72 let; Novak Jo$e, borec, 24 let; Majnik Adolf, železničar, 36 let; Martinček Lado, sin služitelja, 13 let; Hering Franc, brivec, 56 let; Vrišar Tatjana, hči delavke, 1 leto; Prinčič Marija, gospodinja, 83 let; Mikič Bojko, ml. vodnik, 22 let; Vuičič Milan, borec, 23 let; Kerculj Jakov, 20 let, vsi v Ljubljani; Josip Mulej, trgovec v Mengšu; Frančiška Druškovlč-Ermenc v Kozjem; Franc Kessler, želez, uradnik v pokoju v Ljubljani; Marija Ter-žan-Čebulj v Šoštanju.
ki je bila maloštevilna, toda nasilna. Med civilisti ni bilo ranjenih.
Med incidentom v ulici Caprin so aretirali tri ženske zaradi kršitve javnega'reda ln ker so bile brez oijebn h izkaznic. Aretiranke so: Antonletta Spazzspan, Vittoria Ras-srni in Elda Guani.
Demonstracija v ulici Caprin je sledila demonstraciji, ki so jo priredili projugoslovanski elementi proti 18.30 pred sedežem Zavezniške vojaške uprave v Ljudskem do. mu. Kmalu nato so poklicali policijo, da razasne protidemonstracije za Italijo, ki so bile v manjšem obsegu v ulici Mazzini, na Korzu, na trgu Goldoni in na trgu ex-Impero. Policijo so nato poslali v ulico Val. dirivo, da razžene množico, o kateri so javili, da napada avtomo-b'l jugoslovanske misije. Množica se je kmalu po prihodu policije razšla in ni razvidno, da bi bil avtomobil poškodovan.
Organizirano agitacijo so začeli že zgodaj zjutraj z r.ap'si po zidovih v raznih delih mesta. V napisih so zahtevali preklic pozivov pred sodišče. Jutranje protestne stavke ch-lavcev so bile v ledjedelnlci sv. Marka, v tržaškem arzenalu, v tovarni Modlano, v pivovarni Dreher in v drugih podjetjih.
INCIDENT PRI STRAŽNICI V VIDEMSKI POKRAJINI
Trst, 31. avgusta Obveščevalni urad 13. abora’ sporoča: «V noči na 28. avgusta so se blizu vasi Paipama, ki je dva do tri km oddaljena od meje v videmski pokrajini, neznane osebe približale stražnici št. 517 in se na dano povelje niso ustavile. Straža je streljala in neznanci so izginili. Istovetnost oseb ni znana. Incidentu ne pripisujejo velike važnosti.
Namestnik vrhovnega poveljnika oboroženih sil na Sredozemlju general Lee je izrazil načelniku urada za javna dela Zavezniške vojaške uprave majorju Richardsonu priznanje za njegovo uspešno delo v Julijski krajini.
V Julijski krajini trenotno obnavljajo Slf vasi in v petih izmed njih bodo dela končana Ze septembra 191,6. Skupni stroški vseh teh del na področju A so do 15. avgusta znašali 5,614,539.607 lir. Urad za javna dela pa je izvršil doslej lili del v skupni vrednosti 1.178.117.172- lir.
Omejena odprava zapore nad odpusti
TRST, 31. avgusta
Zavezniška vojaška uprava je z ukažem št. 106 D, k,i bo v kratkem objavljen, določila, da za dobo od 1. septembra do 31. oktobra 1946 ne bo dana možnost nadaijnjh odpustov preko 21%*Ze določenih v ukazih št. 106 in 106 C Zavezniške vojaške uprave.
Tega ukrepa se lahko poslužijo lo Industrijska podjetja ki- se še niso poslužila 21% odpustov uslužbencev, ki velja od 31. decembra 1945, kot je predvideno in dovoljeno z navedenimi ukazi.
Istočasno s tem ukrepom določa ukaz št. 106 D, da se posebna podpora za. brezposelne, ki bi. morala zapasti 31. avgusta, podaljša na ves mesec oktober 1946, medtem ko bo blagajna za dopolnitev plač nadaljevala z izplačili.
Predaja poslopja št. 6 v ulici Garduccl
Včeraj ob 10 uri dopoldne se je, kot je določil pretor, pričela predaja nepremičnin v ulici Carducci, Pokrajinski osvobodilni odbor za Primorje in Trst je predal lastniku Zavodu za socialno skrbstvo poslopje Sh. 6. Uvedbi v last so prisostvovali pravna zastopnika obeh strank in njuni predstavniki ter geometri. Predaja se je zavlekla do 13 ure, ko so sodnemu uradniku Izročili ključe poslopja.
Neznanci so vdrli v bar v ulici Cologna 30 in odnesli večje število steklenic likerja v skupni vrednosti 30.000 lir.
Konec razprave zaradi pretepa v Romansu
Dva obsojena, štirje oproščeni
Valdemarn in S monetti vsak po 4 mesece zapora ■ Za ostale oprostilna sodba z opominom
Višje zavezniško sodišče pod predsedstvom podpolkovnika H. J. Atkinsona je tretji dan razprave proti šestim obtožencem, ki so jih. aretirali zaradi pretepov dne 11. avgusta v Romansu, zaslišalo zadnjo izmed obtoženih oseb, obtoženko Jone Ponti-novo. Oobtoženka Je izpovedala, kako je prišlo do pretepa, toda zanikala je obtožbo, da bi podajala stole tistim, ki so jih metali. Ne samo, da ni ščuvala k neredom, ampak približala se je policijskemu naredniku in ga prosila, naj naredi pretepu konec, četudi s strelom v zra k.
Nato se je -žač;lo zasliševanje
ee
razbremenilnih prič. Nobeden izmed treh dopoldne žašlišanih prič n: videl, da bi Ponitinova podajala stole, ali se z vapodoujajočlmi klici udeleževala pretepa. Priče so trdili, da je Pontinova poskušala pomiriti prepir, ker se je bala za svojega brata, ki je bil med množico. Zadnja priča je Izpoveda, da je poskušal končati zmešnjavo. Navzoče ženske so bile videti razburjene, toda videl ,ni nikogar, da bi podajal stele. Priča je potrdil, da je odstranjeval neke osebe, med njimi tudi Valdemarina od angleškega vojaka, ki je ležal na tleh. Potiskal je te osebe in jim prigovarjal, naj grejo domov.
Na popoldanskem zasedanju so zaslišali nadaljnje razbremenilne priče, nakar je pričel svoj govor branilec odvetnik Birsa, Poudaril ji*, da je bil začetek vsega pretep med angleškimi vojaki samimi.
WILLTAM SAROYAN
37.
ČLOVEŠKA KOHLOM
Ta glava je za Ullxa predstavljala čudovit pojav.
Med tem časom je med častitlji-v.m HoIlyjem in verniki potekal pobožen besedni dvoboj, In sicer o blaženosti. Častitljivi Holly je začel brati kitico, množica vernikov pa mu je v zboru in s pri-Jetnlmi in močnimi glasovi odgovarjala- Tako so vsi Izmenoma dalj časa brali verze lz svetega pisma in psalmov.
Pričeli so s čitanjem evangelija. Ullx Je še vedno z zanimanjem motril glavo plešastega gospoda. Opazoval je muho, ki je sedala na gospodovo plešo in se tam mirno sprehajala. Nekaj krat Je že hotel stegniti roko, da bi jo ujel, pa mu je gospa Macauleyeva to preprečila. Evangelij je še vedno trajal. Napeto se Je zagledal v gospodovo plešo ln si je predstavljal, da je ta pleša puščava. Predstavljal si Je. da je v' puščavi, oblečen v nedeljsko obleko in da gleda na drugam bregu potoka, ob katerem je
stal, leva. Nekoliko dalje je Ulix videl nekoga spečega Arabca, poleg katerega je ležala mandolina, ali nekaj sličnega. UHx je videl, kako je gel lev proti Arabcu, a mu ni potem, ko je prišel so njega, storil nič Zalaga.
Evangelij je bil končan. Vsi verniki so pričeli peti pesem »Hvalimo Boga». s pesmijo se je Ulix prebudil in mu je tako izginil lepi sen o puščavi.
35. poglavje LOV NA LEVA
Po nedeljskem kosilu se je Avgust Gottlieb ukvarjal na vrtu svojega doma s teniško mrežo, lfi jo je na vsak način* hotel nekako uporabiti. Približal se mu J« Enoch Hopper, dečko iste starosti kot Avgust in ga je radovedno gledal.
«Kaj delaš, GusU?» je vprašal.
«Mrežo», je odvrnil Avgust.
«Kaj pa boš lovil?* je vprašal Enoch. «Ribe?»
»Ne», je rekel Avgust, »živali.*
«Kako boš s to mrežo lovil živali? Pa saj tu tudi ni živali. Pojdi, pojdi, greimo rajši malo plavat v Malago,*
«Najprej moram pripraviti svojo mrežo, to je prvo*, je od/vrnil Avgust.
Tako je Enoch Avgustu prigovarjal, naj bi šla rajši na kepanje, ta pa se Je branil, češ, da mora pripraviti svojo mrežo za lovljenje živali, dokler ni prišel Libnel.
»Kaj delaš, Gustl?* je vprašal.
»Mrežo*, je odvrnil Avgust, <mrežo za lovljenje živali.*
«Lionel, ali greš na travnik, se bova žogala. Ali greš?* je vprašal Enoch In se zelo navdušeno o tem izrazil.
Enoch Hopper je na to pristal ln oba, En ob h ^in Llonel sta odšla naprej po cesti, Avgust pa je spet pričel s svojim delom.
V tem pa je prišel mimo Shag ln tudi on, kakor prejšnja dva, vprašal Avgusta, kaj dela in čemu ta mreža služi.
«Ali mi hočeš pomagati, da poskusim, kako mreža deluje?* je zaprosil Avgust.
»Seveda*, je vljudno odvrnil Shag. «Kako pa boš to naredil?*
»Poslušaj*, je dejal Avgust. «Jaz bom držal mrežo in se skril za Arovo trgovino, ti pa boš poklical
Emocha. Tamle se Igra z L'one-lcm. Eno-cha je težje ujeti kot leva in če bo ta mreža vzdržala Enocha, bo vzdržala vsako stvar na svetu. V redu? Jaz se skrijem. Pripravljen sem. Pokliči Enocha. Reci mu, da ga hočeš nekaj vprašati.*
Rečeno storjeno. Shag je poklical Enocbt in ta se je odzval ter pričel teči proti Shagu. Teb slednji pa se je skril k Avgustu iri tudi on prijel mrežo. V tem pa je Enoch že tekel okoli ogla trgovine gospoda Ara. Avgust in Shag ata planila pokonci in vrgla mrežo na Enocha. Ta se Je res boril kot lev in ker je bila mreža preslaba, se je Ifopperju v kratkem posre-f)lo osvoboditi se izpod nje In tre-notek kesneje je že stal poleg svojih lovcev živ in zdrav ter je kazal veliko navdušenje za izid poskusa.
»Tako, Gustl, zdaj pa pojdimo. Tecimo v sodnijski park. Bomo govorili z jetnik'.»
Vsi štirje, Avgust, Enodh, Shag in tudi Llonel, ki sa je med tem pridružil lovu na leve so pričeli teči proti »odnijskemu parku.
36. poglavje
SPANGLER IN DIANA NA IZLETU
Tcmaž Spangler in Diana Steel sta naredila v nedeljo s starim
Izlet
okolico
avtomobilom Kingsburga,
«Oh, dragi, so ti všeč rastline, ali ne?» je dejala mladenka.
»Vse mi je všeč*, je odvrnil Spangler in nato dodal: »Zdaj -pa me ne sprašuj spet, če mi ugajaš tudi tl, ker mi. Všeč st mi ln rad te imam, rad imam ves svet ln vse, kar je na svetu.* Spangler je poljubil mladenko na oči.
«Ah, dragi, si srečen?* je vprašala.
»Seveda, seveda*, je Spangler urno odvrnil ta položil mladenki roko okoli pasu.
Avtomobil je prevozil reko Kings, do mesta, kamor so hodili ljudje na južino. To nedeljo je bilo tam pet velikih piknikov z glasbo In plesom. Bilo je več družb — gpška, hrvatska, srbska, armenska, italijanska ta ameriška. Vsaka skupina je Imela svojo karakteristično glasbo in plese.
Pred neko skupino sta se Spangler ln Diana ustavila. »Poznam to glasbo. To so Grki*, je dejala Diana, «Poglej, kako pleše ona deklica. Tako plešejo v njilh domovini.*
Avbo je peljal nekoll naprej in se znova ustavil. »Oni tamle so Armenci*, je dejala Diana, Nekoliko sličijo Grkom. Nekoliko pa
vsem ostalim. Ali vidiš onega starca, kako pleše? Poslušaj glasbo.* AVtomob 1 se je nekaj deset metrov naprej^.'znova, ustavil. »To P® so Italijani*, je zatrdil Spangler. «Ali ne slišiš, da pojejo «0 sole mio*. Mogoče je tudi Corbett s svojo ženo in otroci poleg.* Ustavila sta se pred nekč drugo skupino. »To so pa Srbi In Hrvati*, je dejal Spangler, »in mogoče je tudi kdo drugi iz kake sosedne države vmes.*
Se enkrat sta ustavila avtomobil. Ta slednja skupina je pač bila r.ajlapša izmed V3eh. Glasba je bila swlng, jive in boogle-woogle, ples pa je bil zelo razvnet. »Američani*, je dejal Spangler. »Poslušaj jih.*
Nekaj časa sta še gledala in poslušala, nato pa sta se odpeljala.
37. poglavje
ITAKA, MOJA ITAKA Papoldnaskl vlak San Francisco-Santa Fe se je ustavil v Itaki. Izstopilo je devat potnikov, izmed teh dva vojaka. Ko je vlak že odhajal, je skočil z njega še neki tretji Vojak, ki je šepal ta se je počasi stopajoč oddaljil.
Prvi vojak je pogledal tovarna in dejal: «PrJjatelj, *v Itaki sva. Doma.*	(Nad. prih.)
Svoj govor je zaključil s pozivom na milo sodbo. Za odvetnikom je govoril javni tožilec stotnik Cobb, ki je pripomnil, da spretni poveljujoči narednik policijske postaje v Rcinansu ni mogel aretirati šestih oseb samo slučajno. Ipoved policijskega narednika je bila jasna, točna in počtena, medtem ko so si bile izpovedi obtožencev nasprotujoče. Javni tožilec ni imel zn potrebno, da bi angleške vojake pozval kot obremenilne priče, kajti njiheve Izjave bi morda bde subjektivne. Nato Je stotnik Cobb prešel k preučitvi posameznih pri. merov in jih osvetlil » stališča obtožbe.
Nato se je sodišče umaknilo In se po kratki odsotnosti vrnilo -v oedno dvorano ter razglasilo obsodbo. Obtoženca Iglna Valdemarina in Valterja Simonetija je
spoznalo za kriva žaljenja ZVU, kakor izhaja iz prva točke obtožnice, s popravkom, ki izključuje besede «ln civilno policijo*, ter ju obsodilo vsakega na 4 mesece zapora, računamo od včerajšnjega dne. Oba sta bila oproščena ostalih obtožb. Glede obtožencev Uga Fe-truza, Ottorina Bona, Giorgia Zor-zenona in Jolande Pontlnove je sodišče izreklo oprostilno sodbo z opominom.
Poziv urada za delo
Okrožni urad za delo v Gotici sporoča, da išče 70 zidarjev in tesarjev ter 160 navadnih delavcev za gradbena dela y Logu pod Mangartom. Interesenti, ki so vpisani v spisek brezposelnih, naj se do 3. septembra javijo pri posredovalnici za delo v Gorici.
NOVA LEKARNA
Danes so v Gorici na korzu Roosevelt 106 odprli novo lekarno. Število teh se je zvišalo tako na osem.
LAŽJA NEZGODA
Trinajstletni Giuseppe Piccotti, iz Trsta, ki je trenotno na počitnicah pri nekih sorodnikih v Gorici, Je pri igri tako nesrečno padel, da si je zlomil desno zapestje. Zdravi se v Civilni bolnišnici v ulici Brigata Pavia.
PREHRANA
Razdeljevanje tobaka. V prihodnjem tednu od 2. do 8. septembra bodo potrošniki dobili po 20 gr trlo-clata forte, 10 cigaret Popolari la 20 cigaret Fib. Cigarete Good Ludt Capltol in Turmac sl potrošniki laike nabavijo brez nakaznic, omeji no na dva zavojčka.
Poizvedbe o strelih na policijski kamion
Priprte potnike avtomobila «Lancia Avgusta« so izpustili
Potnike in šoferja avtomobila znamke »Lancia Augusta*, ki Jih ustavili na cesti v Barkov-ljah zaradi strelov na kamion civilne policije ta ki so jih pridržali zaradi ugotovitev slučaja, so izpustili.
Med preiskavo policija ni našla nobenih dokazov, ki bi jih obteži-vali. šofer ln potniki so v mestnil krogih dobro poznane osebe. Avtomobil so jim vrnili. JJed zašli še vanjem so izjavili, da so ss ustavili na Barkovljanski cesti ko so z izleta vračali v mesto. Zatrjeval so tudi, da se kljub streljanju nistj ustavili, ker so mislili, da je slo z* napad nanje. Ko pa so videli, Ja j( kamion .pripadal policiji ,so se ustavili.
Po domnevi policije bi krogla, k' je zadela mali policijski kamion l® ranija agenta Sergia Patiesa, lahko bila izstreljena Iz orožja kakega agenta zaradi poskakovanja kamiona med vožnjo.
I
I
vel
vet
so
doi
str
vn
»1 pris v p klic osel kon
A
fiio:
°bji
Par
Zarli obsojen na 9 let zaradi žeuarstva
Izredno porotno sodišče je biV^ ga zidarja Giuseppe Zarlija oprostilo obtožbe umora ter ga obsodilo zaradi obtožbe trajnega žeoarstvz na 9 let Ječe. Javni tožilec Je zahteval dosmrtno ječo.
Dopoldne so zaslišali nekatere priče, med njimi policijskega narednika Graziolija, ki je svoječasno vodil preiskavo o tem zločinu, k* pa niso podale sodišču nobenega novega dejstva in je zaradi teg9 ostal dvom o krivdi Zarlija pri zločinu Fabiani, ki so ga -ubili v n($ na 2. februar 1944 v ulici Media.
Javni tožilec se je v govoru skliceval na besede, ki jih je Zaril izrekel Fabianiju nekaj dni pred u-morom, ker kažejo sovraštvo Zarlija proti Fabianiju zaradi zaušnic ki Jih je Fabiani dal leta 1938 Zaril je vi ženi.
Po enournem posvetovanju je sodišče obsodilo Zarlija na devet le* zapora in 3 leta poboljševalnce.
ct
pr
Ti
od
m
da
P<
*d
3
Je
ttit
Nove cene za goriva
Komisija za cene javlja, da Zavezniška vojaška uprava odobrila za goriva sledeče cene: bencin 23 lir liter; gazolln 21 lir llteri petrolej 21 lir kg. Nove cene veljajo od 1. septembra naprej.
POPRAVLJAMO
V včerajšnji številki se nam J* v vest o obsodni zaradi posest* orožja vrinila neljuba pomot* Braida in Baldini iz Tržiča sta b*'} obsojena vsak na dve leti zapor* ne pa na eno.
PULJ

pt
*a
i-a
rti
g«
ro
za
H
Že
nj
st
nu
v
Z:
li V
kin;
Stili
kat-
Pop
V
ftair
Poti
M
tek
dos
Hat
Pri:
lesi
taei
»pr
Ve
I
Pai
S
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA SODISCA
Zavezniško vojaško sodišče i* obsodilo 15 letnega Pietra Mallc‘ nija na 18 mesecev zapora pogoju0’ ker so pri njem našli tri naboj* in ribo, ki jo je ujel z razstrelivo:”' , Mario Miazzi, jfc bil zaradi -po3°' sti zavezniškega vojaškega blag9 obsojen na tri mesece zapora.
NATEČAJ ZA SPREJEM V POMORSKI ZAVOD
Pristaniško poveljstvo obveži* da so v poklicnem pomorskem ž0.' vodu v Sabaud-ijl razpisali nateza 125 gojencev, ta sicer za četi1 osnovni razred — 25 prostih me9*1 peti osnovi razred — 17 prošt*" mest; prvi razred Industrijskega t* ča)a — 41 prostih mest; drugi J-8*-red istega tečaja — 15 prostih mes" Pouk se bo pričel 15. oktobra 1®^' Podrobnejše informacije daje Pf staniško poveljstvo.	,
RADIO
263,2 m
TRST I
- 1140 kc
Sobota, 81. avgusta
17.15 melodije iz filmov; 17^ glasbeni spored; 17.45 trio Alber, Sandlerja; 18 komorni orkester? vodotvom Maria Salerna; 18.45 r smi; 19 Glas Amerike; 19.15 iz % gio-ameriške literaturo:	Marj0’,,
ICinnnn Rawlings; 10.30 operni si*) vi; 19.45 lntermezzo; 20 uganke K radiu; 20.15 ital. vesti; 20.30 ve<L napevi; 20.45 teden v svetu; j Puccinijeva opera »Turandot*, vi”‘ poročila v slovenščini ln italij* ščlni.
I*
Pr
Ml
to
»Ja
•hi
da
*u
A
•n«!
ždi
Ki
®et
za;
•ut
ko
go-
‘tl:
1
to\
«v<
Fe
»n
doi
VOl
S<y
Sili
RADIO TRST II
411 m - 731 ko
Iti
•hi
Po:
na-
Soboto, 81. avgusta
17.30 slovenske pesmi; U‘J\ simfonična glasba; 18.45 vok8!*I
»jimironJUiia gmsua; 18.45 vu*-vj-koncert sopranistke Karle nove; 19 predavanje; 19.15
igra; 20 napoved časa - slov. v«9 > 20.15 ital. vesti; 20.30 slovenji-
za Slovence; 20.45 tedenski P,jO tični pregled; 21 zaključek; zadnje vesti v slovenščini na ” staji Trst I. na valu 263.2 m. .
Glavni urednik -
PRIMOŽ B. BRDNi” Izdaja A. I. S.
1
so
163
Mc
da
ter
I
rili
via
Mc
K:
Sei