Poštnina plačana v gotovini
Štev. 8
V Ljubljani dne 1. avgusta 1940.
Leto XX.
TELEFON 45-85
GLASILO UDRUŽENJA VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega prvega v mesecu. Posamezna številka 1 din. / Naročnina mesečno 1 din. / Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica
Plenarna seja širšega središnjega odbora Udruženja vojnih invalidov
Za popolno izvedbo pravic, ki nam jih daje invalidska uredba
Namen invalidske zakonodaje ne obstoja samo v tem, da se posameznim vojnim invalidom in ostalim vojnim žrtvam priznajo procenti nesposobnosti in določi višina invalidnine, marveč tudi v tem, da se jim daje odškodnina in zaščita: z zdravljenjem, s protezami in z drugimi ortopedskimi pomočki, s strokovnim poukom, z olajšavo pri izvrševanju obrtov, s službo in delom, z gospodarskim okrepčevanjem, z voznimi olajšavami itd. Vse te panoge invalidske zaščite so zajete v uredbi v § 8. do § 43. Polnih 35 členov uredbe določa razne pravice vojnim žrtvam, ki pa se nekatere le delno upoštevajo, nekatere pa prav nič.
Zakaj so bile te razne pravice vnesene v invalidsko uredbo? Vse države, ki so po vojni reševale invalidsko vprašanje, so stale pred dvojno možnostjo: ali dati vojnim žrtvam zadostno denarno odškodnino1 ali pa samo skromno invalidnino in razne predpravice za gospodarsko osamosvojitev in okrepitev. Prvo možnost so lahko izbrale samo najbogatejše države — ostale pa so se poslužile druge možnosti in med tc spada tudi naša. Če so nam v omenjenih 35 členih invalidske uredbe določene razne predpravice, je naloga in dolžnost vseh odločujočih či-niteljev, da se zavzemajo za striktno izvajanje omenjenih določb, a naloga naše invalidske organizacije pa je, da budno pazi na to, da se vojne žrtve nikjer in po nikomer ne zapostavljajo, marveč, da vsaj po dvajsetih letih pridejo že do svojih pravic, ki sp jim z zakonom določene. Zaradi tega moramo naglasiti, da napačno gledajo na izvedbo invalidske zakonodaje oni, ki vidijo rešitev invalidskega vprašanja v tem, če je invalidu, vojni vdovi ali staršem padlih prisojena invalidnina, ki jo potem tudi redno prejemajo. Invalidsko udruženje bo tudi v bodoče, kakor je doslej, zahtevalo striktno izvajanje vseh členov zaščite, predvsem pa onih, ki se v zadnjem času najbolj zapostavljajo in proti katerim so se nekatera podjetja postavila v odkrito borbo. So to določbe o zaščiti, ki so zajete v poglavjih: olajšave pri izvrševanju obrtov, služba in delo in gospodarsko okrepčevanje.
Invalidska uredba je s svojimi določbami posegla v delokrog raznih državnih in samoupravnih oblastev. Prav zaradi tega, ker njena striktna izvedba ni odvisna od enega samega urada, je njena izvedba otežkočena. Toda morda je prav iz tega razloga bilo z uredbo določeno tudi delovanje invalidske organizacije, ki ji je s tem dodeljen nekak polslužben značaj in ker je po isti uredbi članstvo v njej za vse vojne žrtve obvezno, je ona s tem postala zastopnica prav vseh vojnih žrtev brez izjeme in je upravičena in tudi z zakonom obvezana, zavzemati se za pravice vojnih žrtev in zaradi tega tudi za striktno izvajanje uredbe. In prav s temi ugotovitvami pridemo do nujne potrebe sodelovanja med raznimi oblastmi in našim udruženjem v prav vseh primerih, ko gre za izvedbo invalidske uredbe. Skušnja je namreč pokazala, da še nikoli niso pogrešili oni, činitelji, ki so se za vse potrebe vojnih žrtev obrnili za nasvet na našo' organizacijo in nasprotno, da so zelo po-
V	invalidskem domu v Beogradu , je bila 6. in 7. julija plenarna seja I širšega središnjega odbora Udruženja vojnih invalidov, ki jo je vodil predsednik tovariš Mrvaljevič. Poleg zastopnikov vseh oblastnih odborov, iz-vzemši onih iz banovine Hrvatske, sta prisostvovala seji tudi načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socialno politiko g. dr. Popovič in častni predsednik in zastopnik udruženja pri narodnem invalidskem fondu tovariš Nedič. Na dnevnem redu so bile poleg poročil ožjega središnjega in nadzornega odbora tudi sledeče važne točke: sprememba uredbe, reorganizacija u-druženja, nova pravila udruženja, o čimer je bilo govora že na prejšnji plenarni seji.
Za spremembo uredbe je središnji odbor pripravil predloge na osnovi gradiva, ki so ga poslali posamezni oblastni odbori. .Svoje predloge je skušal spraviti v zvezo z ugotovitvami konference med zastopniki hrvatskih invalidov in središnjim odborom, ki je bila v ministrstvu za socialno politiko.
V	pogledu predlogov za spremembo pa še ni popolne jasnosti, kajti zastopniki hrvatskih invalidov so sicer pristali na skupno vrhovno invalidsko sodišče in skupno organizacijo, vendar obstojajo še nekatere diference v pogledu nove ureditve invalidskega udruženja. Od tega dejstva je v veliki meri odvisna tudi reorganizacija našega udruženja. Središnji odbor bi namreč moral sklicati odbor za pravila, a tega ni storil, ker je, kot to sam izjavlja, čakal na upravno razdelitev države. Na seji sami je pa prevladovalo mišljenje, da je treba reorganizacijo izpeljati ne glede na razne okolnosti, kajti za nas je enotnost udruženja nesporna. Iz tega razloga je bilo sklenjeno, da se izdela načrt pravil in se vprašanje uredi na prihodnji seji.
Iz poročila ožjega središnjega od- i bora posnemamo, da hoče izpeljati enotno administracijo in enotno knjigovodstvo. Zaradi tega je založil nove blagajniške knjige in zapisnike odbo-rovih sej in skupščin.
. Središnji odbor je preuredil svojo notranjo, administracijo in poenostavil dosedanje poslovanje tako, da prihrani letno 300.000 din, kar se je doseglo z redukcijami nepotrebnega osebja. Zaradi tega bo središnji odbor v pogledu finančnega poslovanja povsem neodvisen od raznih podpor in subvencij ter se bo lahko vzdrževal iz lastnih sredstev.
O delovanju invalidskih sodišč kakor tudi višjega invalidskega sodišča naj nam služijo sledeči podatki ministrstva za socialno politiko. Vrhovno
grešeli oni, ki so to sodelovanje odklanjali.
V čem naj bi bile ugodne posledice tega sodelovanja v prav vseh primerih invalidske zaščite? Ravno dejstvo, da posegajo določbe invalidske uredbe v delokrog raznih državnih oblastev, nas privede do zaključka, da bo naša organizacija edina mogla v največji meri paziti na popolno in pravilno izvajanje invalidske uredbe in bo edino njeno prizadevanje pripomoglo do predvidenih pravic prav vsem vojnim
invalidsko sodišče je dosedaj po novi uredbi rešilo 53.000 predmetov in ima še 25.000 predmetov zaostanka, čeprav reši sedaj mesečno do 7000 predmetov. S 1. aprilom t. 1. je prejemalo invalidnino 22.000 osebnih invalidov in 53.000 rodbinskih članov (vdov, sirot in staršev). Pri prvoinštančnih sodiščih v vsej državi pa je približno še 200.000 nere-rešenih predmetov.
Mnogo je bilo govora o ustanavljanju kreditnih ustanov za izkoriščanje ekonomsko socialnih določil uredbe. Pri tem je treba strogo ločiti podpore od kreditov, kajti če razpolagajo invalidske kreditne ustanove z zadostnimi krediti, se marsikdo izmed invalidov lahko osamosvoji, medtem ko enkratna podpora pomaga vsakemu le iz trenutne zadrege.
Kakor že zgoraj omenjeno, se je udeležil seje tudi načelnik invalidskega oddelka v ministrstvu za socialno politiko g. dr. Popovič, ki je pozdravil prisotne in naglasil, da je dosedanje sodelovanje med invalidskim udruženjem in ministrstvom prav iskreno in si želi takega sodelovanja tudi v bodoče.
Naš častni predsednik in zastopnik našega udruženja pri narodnem invalidskem fondu tov. Nedič je poročal, da je sedanja uprava fonda prevzela to ustanovo v tistem trenutku, ko se je nahajala v precejšnji materialni krizi. Toda s koncentracijo dohodkov od raznih koncesij in procentov dobav za narodno obrambo se je stanje zelo izboljšalo. Sedaj je nameščeno pri sodišču vse osebje. Poročal je tudi o podporah iz narodnega invalidskega fonda, ki jih sedaj delijo posamezni oblastni odbori, od katerih pa nekateri prepočasi poslujejo. Stanje fonda je zadovoljivo.
Razvila se je živahna razprava o poročilih središnjega odbora iz katere bi lahko ugotovili, da je seja razjasnila mnogo vprašanj, ki so važna za vojne žrtve. Tako se je naglasila potreba striktnega izvajanja uredbe, kajti na konkretnih primerih je bilo dokazano, da celo oblastva, predvsem občine, nc upoštevajo določil uredbe. Na osnovi teh ugotovitev bo skušal izvršni odbor izposlovati upoštevanje prav vseh u-godnosti, ki jih uredba predvideva. S tem v zvezi je bilo sklenjeno intenzivneje delovati na ustanavljanju raznih zadrug, ki naj pomagajo vojnim žrtvam do gospodarske osamosvojitve.
Glede notranjega poslovanja udruženja je bilo sklenjeno, da poda -središnji odbor pismena poročila o svojem delu. Dosedanje delo in prizadevanje središnjega odbora se povsem odobrava, istočasno pa se izraža so-
žrtvam. V zvezi s tem moramo naglasiti, da je to sodelovanje pri nas že v precejšnji meri izvršeno. — Toda prav zaradi tega, ker se izvedba raznih določil uredbe ne more prepustiti samo državni administraciji, ker ta pač ne more imeti celotnega pregleda, zato je potrebno, da z absolutnim sodelovanjem invalidskega udruženja z oblastvi preprečimo vsa kvarna in krivična prizadevanja raznih podjetij, ki so započela borbo proti izvedbi najvažnejših določil invalidske uredbe.
glasna potreba novih pravil udruženja in njegove reorganizacije.
Plenarna seja je tudi ugotovila, da je v našem udruženju precejšnje število zelo aktivnih odborov, a tudi nekaj povsem pasivnih. Ta ugotovitev bo brez dvoma vemjala tudi za odbore, pripadajoče našemu oblastnemu odboru.
Bilo je govora tudi o obveznem naročanju Ratnega invalida. Pri nas bi to veljalo le za posamezne odbore.
Bistvo ugotovitev in sklepov seje nam poda sledeči
Komunike in resolucija plenarne seje
Plenarna seja Udruženja vojnih invalidov se je vršila v Domu vojnih invalidov v Beogradu 6. in 7. julija kot redna seja po čl. 51. pravil udruženja. Poleg članov ožjega središnjega odbora so bili na seji tudi člani širšega središnjega odbora:	Balaban Dušan
(Banja Luka), Koštrinovič Peter (Bi-hač), Živkovič Sava (Bitolj), Milisav-Ijevič Tihomir (Valjevo), Nikita Djor-dje (Vranje), Milojkovič Svetozar (Za-ječar), Vučkovič Jovan (Jagodina), Di-mitrijevič Spasoje in Baltič Aleksander (Kragujevac), Pavlovič Jovan (Kru-ševac), Štefe Matko (Ljubljana), Geč Franjo (Maribor), Kepic Anton (Novi Sad), Mitič Aleksander (Niš), Stojanovič Sava (Požarevac), Draškovič Aleksander (Priština), Popov Miha (Petrov grad), Milovič Andrija (Podgorica), Stamenkovič Lubivoje in Vu-kanovič Nikola ((Skoplje), Sposojevič Vladimir (Smederevo), Simatkovič Lazar (Sremska Mitroviča), Bajič Peter (Subotica), Perič Peter (Tuzla), Drob-njakovič Ljubomir (Užice), Ivanovič Radislav (Čačak), Djuro Popovič (Cetinje), Čačič Dragič in Pavlovič Novak (Šabac).
Ožji središnji odbor, upravni in nadzorni sta podala svoja poročila o delu za preteklih 6 mescev. Ta poročila so pokazala, da je ožji središnji odbor celokupno svoje poslovanje izvajal po pravilih udruženja in direktivah, ki so mu bile dane na zadnji plenarni seji. Z zadovoljstvom je ugotovljeno, da je ožji središnji odbor pokrenil vse za pravilno izvrševanje in neobhodno potrebno spremembo uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah, da je racionalno izkoriščal dohodke udruženja in dosegel znatne prihranke, da je posebno pažnjo posvetil organizaciji dela oblastnih in sreskih odborov in invalidskega kreditnega zadružništva v swho gospodarske okrepitve vojnih žrtev.
Ko' so podali izčrpno svoje mišljenje in pripombe ter poglede na vsa vprašanja dnevnega reda seje, so člani širšega središnjega odbora ugotovili:
1.	Da je ožjemu središnjemu odboru od strani gospoda ministra za socialno politiko in narodno zdravje izkazana polna pažnja in podpora za izvajanje njegovih nalog.
2.	Da se je pri izvrševanju uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah izkazalo, da ima ta uredba gotove nedostatke, ki otežkočajo pravilno in hitro reševanje invalidskega vprašanja in jo je kot tako treba dopolniti in izpremeniti.
3.	Da se pravice vojnih žrtev na ugodnosti, zaščitene z omenjeno uredbo, omalovažujejo od posameznih oblasti in se s tem otežkoča možnost, da se vojne žrtve z njimi okoriščajo v svrho svoje gospodarske okrepitve.
4.	Da je treba sedanja pravila udruženja spremeniti in dopolniti za-
radi njihove nepopolnosti, ki se je pri uporabljanju pokazala, in zaradi razmer, ki so nastale z novim preureje-vanjem države. Toda pri tem je treba računati, da se tudi s temi spremembami zagotovi edinstvena invalidska organizacija za vso državo, člani širšega središnjega odbora izjavljajo^ da je to vprašanje izključno vprašanje udruženja vojnih invalidov.
5.	Da je delo posameznih zdravniških komisij za oceno nesposobnosti precej počasno in v nekaterih krajih tudi nasprotno dolžnostim proti vojnim žrtvam. Zaradi tega je otežko-čeno pridobivanje invalidskih pravic in so vojne žrtve izpostavljene težko-čam in neprijetnostim. Prav tako se ugotavlja, da tudi posamezna sodišča počasi rešujejo invalidske predmete, tako da veliko število invalidov niti do danes ni prišlo do svojih pravic.
6.	Da se uredba v onem delu, v katerem so predvidena sredstva za gospodarsko krepitev vojnih žrtev, posebno potom posojil, ne izvaja ter je zaradi tega invalidom odvzeta možnost za samostojno gospodarsko delo in so primorani, da se vzdržujejo izključno z invalidnino, ki je v tej dobi gospodarskih pretresov povsem nezadostna. Zaradi tega se vsiljuje potreba, da se čim prej pristopi k organizaciji invalidskega kreditnega zadružništva.
7.	Da čas, ki ga preživlja naš narod, čeprav nevtralen nasproti vojnim zapletljajem in prepojen s težnjo, da ostane izven teh zapletljajev, pospešuje potrebo za narodno solidarnost in pripravljenost, da vsak Jugoslovan, pa tudi vojne žrtve, svoje zahteve in
svoja razpoloženja podredi smotrom narodne skupnosti in jih dovede v sklad z možnostmi, s katerimi razpolaga država za izboljšanje ogroženega gmotnega položaja svojih državljanov.
Na osnovi vseh ugotovitev so člani širšega središnjega odbora sprejeli sledečo resolucijo:
1.	Izjavljajo svojo zahvalnost gospodu ministru za socialno politiko in narodno zdravje za pažnjo in podporo, ki jo izkazuje udruženju, in ga prosijo, da jih tudi v bodoče podpira.
2.	Da se zaprosi kraljevska vlada, da spremeni in dopolni uredbo po predlogu ožjega središnjega odbora in s tem popolnoma zagotovi rešitev invalidskega vprašanja. To bo tem lažje, ker te spremembe ne zahtevajo nika-kega finančnega efekta.
3.	Da se zaprosi gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje, da izvede uredbo posebno- v onih delih, ki se nanašajo na gospodarski dvig vojnih žrtev in na ugodnosti, jih zagotovi in prizadevanje središnjega odbora za organizacijo- invalidskega zadružništva moralno in gmotno podpre.
4.	Da se zaprosi gospod minister za socialno politiko in narodno zdravje, da nujno ukrene vse potrebno, da se delo posameznih zdravniških komisij in sodišč požuri in dovede v sklad s pravicami vojnih žrtev.
5.	Da se takoj pristopi k spremembam in dopolnitvam pravil udruženja s sodelovanjem oblastnih odborov.
6.	Da so invalidi pripravljeni, da kot vedno, tako tudi danes, čeprav v težkem položaju, v katerem se nahajajo, doprinesejo vse žrtve za domovino, posebno pa še v teh težkih dneh.
Še nekaj misli o invalidskem domu
v Ljubljani
Parcela za invalidski dom v Ljubljani je že kupljena. Za narodni invalidski fond je nakup posredovala kr. banska uprava, ki je tudi sestavljala kupno pogodbo z mestno občino v Ljubljani. Ker zaradi tega lahko- povsem sigurno trdimo, da bo invalidski dom v Ljubljani stal, je prav in potrebno naglasiti še nekaj pripomb k načrtu samemu.
Invalidski dom v njubljani je projektiran na vogalu Jegličeve ceste in Bohoričeve ulice. Poslopje naj bi imelo dva trakta, od katerih je večji ob Jegličevi cesti trinadstropen, manjši trakt ob Bohoričevi ulici pa enonadstropen.
Čemu to, se bo morda marsikdo vprašal?
Kaj vse naj bi bilo v bodočem invalidskem domu, smo že poudarili v prejšnji številki Vojnega invalida. Poleg protezne delavnice, invalidskega sodišča in invalidskega odseka, naj bi imela svoje prostore tudi invalidska organizacija, ki se bo po novi uredbi razmahnila predvsem na gospodarskem polju. Poleg gospodarskih ustanov za izrabljanje ugodnosti iz § 39. uredbe se pripravlja tudi ustanovitev zdravstvenih zadrug in za vse te ustanove naj bi bilo prostora v novem invalidskem domu. Iz podrobnega načrta je
razvidno, da bi zavzemali prostori protezne delavnice prav vse pritličje, a v L nadstropju bi imela nekaj pisarn in sobe, namenjene za prenočišča invalidom, prihajajočim po proteze in ostale ortopedične pripomočke. Vse ostale ustanove, to je invalidsko sodišče, invalidski odsek in prostori udruženja bi se lahko razmestili v ostalem delu prvega in v drugem nadstropju, kjer sta poleg tega predvideni tudi dve stanovanji. Toda v načrtu je predvideno tudi tretje nadstropje s štirimi privatnimi stanovanji. Zakaj?
Niti protezna delavnica niti ostale invalidske ustanove naj bi ne plačevale najemnine. In vendar bo- treba misliti na vzdrževanje doma in na plačevanje davkov. Potrebno pa je, da se poslopje vzdržuje iz lastnih sredstev. To pa je mogoče edino z ureditvijo gotovega števila privatnih stanovanj in z najemnino za ta stanovanja se mora dom vzdrževati. Zelo nespametno bi bilo, če bi žrtvoval narodni invalidski fond za zidavo doma nekaj nad 4 milijone dinarjev, kajti na toliko so preračunani stroški za dvonadstropno poslopje, pa bi potem moral še vsako leto stavljati v svoj proračun posebne zneske za vzdrževanje domai. Mnogo pametneje je dodati še 600.000
din za tretje nadstropje, ki po načrtu edino more prinašati dohodke za vzdrževanje celotne stavbe.
Ta ugotovitev se nam je zdela potrebna, ker bi utegnil kdo misliti, da bi zadostovalo zidati dvonadstropno stavbo, ker bi smatral za nepotrebno tretje nadstropje, v katerem naj bi bila samo privatna stanovanja. Računati pa je tudi treba z eventualnim razmahom ene ali druge ustanove in v tem primeru bi se pač priključilo še kako stanovanje onim prostorom, ki so potrebni invalidskim ustanovam. In prav iz teh razlogov se zavzemamo za popolno realizacijo načrta za bodoči invalidski dom.
Trinadstropna stavba bo dostojno reprezentirala velikodušnost narodnega invalidskega fonda, katerega uprava je uvidela potrebo zgraditve posebnega poslopja za vse invalidske ustanove v Ljubljani. Ta novi invalidski dom je nujno potreben. V Ljubljani je namreč že bil invalidski dom, v katerem so imeli stanovanje in vso oskrbo oni invalidi, ki -so se zaradi invalidnosti izučili drugega obrta. V Celju je bil dom za onemogle vojne invalide. V Rogaški Slatini je bil poseben invalidski dom za zdravljenje invalidov, bolnih na notranjih organih, a na Golniku za tuberkulozne. Vprašanje teh domov pa čaka na pravično rešitev.
*f* Josip Jurak
V soboto, 13. julija, je legel k večnemu počitku tov. Josip Jurak, davčni upravitelj v p. in agilni tajnik sres. odbora UVI v Novem mestu. Po kratki in mučni bolezni je umrl star komaj 50 let.
List za listom pada z nekoč tako košatega drevesa naše invalidske organizacije. Vrzeli se večajo, kajti življenjske sile vseh nas so precej zrahljane.
V času, ko so srpi poželi prve snope zrelega žita po valovitih dolenjskih poljih, je tudi božja dekla smrt zamahnila s svojo koso med naše vrste, in pod njenim neizprosnim zamaham je padel prvi naš dragi Jože Jurak.
Grobovi tulijo in neusmiljeno terjajo svoje žrtve ... Toda ko je omahnil on, je zaplakala družina in z njo mnoge vojne žrtve po Dolenjskem. Njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetjem, in sam težek vojni invalid, je najbolje razumel težnje, želje in zahteve vojnih žrtev, zato se je z vso svojo vnemo in odločnostjo zavzemal za njihove pravice in je stal v prvih vrstah borcev invalidskega udruženja.
Vojna vihra, ki je v letu 1914. za-divjala širom Evrope, ga je takoj v početku potegnila v krvavi vrvež — in težko ranjen v glavo, je že v prvih
Iz teži flii ifi ziodo«
28. VIL 1914.
Naglo beži čas in ravno sedaj je minilo šest in dvajset let, ko je Evropo zajel vrtinec grozot strahotne vojne v svetovni zgodovini. Milijonske armade so se premikale tedaj sem in tja, v gigantskem bruhanju številnih topov se je krčevito stresala s krvjo napojena zemlja. Ponosne legije najboljših junaških borcev, prekaljenih v strahotnem naporu sredi krutih prirodnih sil in orjaške jeklene pesmi človeškega izuma, so našle svoj grob, milijone ujetnikov je požrla negotova usoda. Evropa je bila ena sama strašna krvaveča rana, ki je onesposobila armade junakov, v ognjeni krst so hiteli najmlajši in pol zreli letniki. V zaledje je pritisnil glad, smrt je neprenehoma žela vsepovsod. Vojna sreča je prestavljala armade kakor šahovske figure, končno pa nam je vendarle prinesla zmago jugoslovanske ideje, za katero so se borili in umirli na bojnih poljanah naši najboljši sinovi.
Jugoslovanska misel se je od časa, ko je nastopil vlado v Srbiji kralj Peter I. Karađorđević, naglo širila v vseh jugoslovanskih pokrajinah in vera v narodno vstajenje je nenadoma oživela in se silno okrepila. Nastal je nacionalistični pokret in sta zanj bila značilna dva momenta: jugoslovanstvo in revolucionarni nacionalizem. Avstro-Ogrska se je zavedala, da ima v svobodni Srbiji jugoslovanski Piemont in od 1. 1903. dalje, ko se je Srbija otresla avstrijskega varuštva, so na Dunaju gledali v njej največjo oviro avstro-
ogrske hegemonije na Balkanu. Tri leta pozneje je Dunaj na carinsko unijo med Srbijo in Bolgarijo odgovoril s sovražno zaporo avstro - ogrske meje proti Srbiji. Nastala je tako zvana carinska vojna, ki je Srbijo zelo težila, čeprav je ta država sklenila ugodne trgovske pogodbe z drugimi državami. Dve leti po carinski vojni 1908. je Dunaj vnovič in še silneje udaril po Srbiji, ko je proglasil aneksijo* Bosne in Hercegovine. Srbska vlada je morala izjaviti, da se Dunaj ni dotaknil njenih interesov in je samo na ta način rešila svet pred vojno. Balkanska vojna 1912. leta je bila habsburškim državnikom trn v peti. Hoteli so za vsako ceno preprečiti Srbiji dohod na Jadransko morje in so delno že mobilizirali vojaštvo, toda trenutek še ni bil ugoden, pač pa so uspele njihove spletke, ko so Bolgari 1913. 1. napadli svoje balkanske zaveznike Srbe, ki pa so zmagali ob Bregalnici in je morala Bolgarija na to priznati Srbom sporno ozemlje v Makedoniji. Na Dunaju so bili oblastniki skrajno ogorčeni in Avstro-Ogrska, ki se je že davno obnašala sovražno* proti Srbiji v balkanskem in jugoslovanskem vprašanju, se je pripravljala na odločilen spopad s Srbijo in čakala ugodne prilike v takratni evropski politični konstalaciji.
Pred svetovno vojno 1914.—1918. se je Evropa delila v dva politična tabora, ki sta jih predstavljali antanta in poleg te trozveza. V antanti je bila združena Rusija s Francijo in Anglijo, trozvezo pa so tvorili Nemčija, Av-stro-Ogrska in Italija, ki pa se je med svetovno vojno pridružila antanti. Oba tabora sta večkrat merila svoje sile v
raznih mednarodnih vprašanjih, tako v času aneksijske krize 1908. leta, v vprašanju Maroka 1911. leta in v balkanskih vojnah 1912.—1913. Zaradi gospodarskih in političnih razlogov je napetost med obema taboroma vedno bolj naraščala in končno je dušeče ozračje predvojne Evrope razčistil strel srednješolca Gavrila Principa na Vidov dan 1914. leta v Sarajevu, ko sta padla avstro-ogrski prestolonaslednik Franc Ferdinand, poosebljenje avstrijskega sovraštva do Srbije, in njegova žena.
Po sarajevskem atentatu so dvignili takratni mogotci na Dunaju obtožbo zoper srbsko vlado, češ da je sokriva atentata in smrti prestolonaslednika ter njegove soproge. Ta spletka je imela očiten namen, izzvati vojni *spo-pad in uničiti Srbijo, ker je bil trenutek za to izredno ugoden. Avstro-Ogr-ska z Nemčijo je bila vojaško povsem pripravljena, dočim se Rusija po vojni z Japonsko in notranji revoluciji še vedno ni okrepila, Srbija pa se je v osvobodilnih balkanskih vojnah znatno izčrpala in je potrebovala miru za ureditev novo osvobojenega ozemlja, razen tega pa je zijal še globok prepad med Bolgarijo in iSrbijo, ki so ga povzročile avstro-madžarske in nemške spletke. Z ozirom na te okolnosti so mogotci na Dunaju zamišljali ponižanje in kaznovanje Srbije kot majhen vojni pohod, ki bo ustrahoval ves slovanski jug in ustvaril Dunaju pokorne sosede.
Tako je prišlo do usodnega ultimata, ki ga je dne 23. julija 1913. leta izročil srbski vladi avstro-ogrski poslanik in v imenu Avstrije zahteval, da mora Srbija v 48 urah nanj odgo-
voriti. Ultimat je zahteval, da vodijo preiskavo proti sokrivcem sarajevskega atentata na srbskih tleh avstro -ogrski uradniki, kar bi pomenilo kršitev srbske suverenosti. Zatreti se mora srbska propaganda po časopisih, šolah in društvih, česar Srbija po svojih ustavnih določbah niti storiti ni mogla. Splošna sodba evropske diplomacije je bila, da te zahteve sploh niso združljive s častjo neodvisne države. Zato je začela evropska diplomacija posredovati, toda Avstrija je dosledno odklanjala posredovanje in je 25. julija 1914. proglasila zelo pomirljiv srbski odgovor na ultimat za nezadovoljiv, na kar je mobilizirala polovico svoje armade in napovedala 28. julija Srbiji vojno. Toda Srbija ni ostala osamljena. Dogodki so se po ultimatu vrstili z bliskovito naglico in evropske države so se zapletle v vojno, ki pa je po vstopu drugih držav in Amerike postala svetovna. Prvi potek dogodkov je kmalu pokazal, da bo svetovna vojna v zgodovini zaključila dobo, ki bo določila državam nove meje in pokazala novo pot v političnem in gospodarsko - socialnem razvoju. Umljivo je bilo torej, da je napočil tudi čas za rešitev jugoslovanskega vprašanja in je ta zahtevala, da se Slovenci, Hrvati in Srbi osvobodijo tuje oblasti in zedinijo v lastno narodno državo. Pot do tega cilja je bila strašna, bila je pot mučeništva in junaštva, vodila je preko številnih krvavih žrtev, ali vodila je do zmage, do vstajenja Jugoslavije, ki pomeni za vse Slovence, Hrvate in Srbe edino jamstvo za njihov uspešen politični razvoj in gospodarsko-socialni napredek.
vojnih mescih padel v rusko ujetništvo, odkoder se je vrnil šele 1. 1918. Začelo se je novo življenje. Vrnil se je v državno službo — ustanovil si lastno družino.
Dolnja Lendava — Velike Lašče — Novo mesto so bile po vojni postojanke njegove službene karijere. Toda posledice vojne so bile pretežke in služba prenaporna. Moči so mu odpovedale in prisiljen je bil stopiti predčasno v pokoj.
Miru — pravega miru je bil potreben. Toda kdo more prisiliti delavnega človeka k brezdelju — kdo borca za pravico k molku, ko je njegova beseda potrebna? In prav v invalidskem udruženju v Novem mestu se je pred petimi leti pokazala velika potreba po delavnih ljudeh in pokojni Jurak ni omahoval. Prijel je za delo in uspehi so bili kmalu vidni. Naraslo je število članstva — delo je šlo hitro izpod rok in mnoge vojne žrtve so prišle do svojih pravic prav po njegovi zaslugi.
Sredi dela, sredi borbe za popolno realizacijo vseh pravic vojnih žrtev je omagal — omahnil je v prerani grob. In zaplakala je njegova blaga soproga, zaplakali so njegovi sinovi, a poleg njih ga objokuje tudi na stotine vojnih žrtev, ki jim je bil svetovalec, pomočnik v potrebi in neizprosen borec za njihove pravice.
Bodi mu lahka zemlja dolenjska!
Slava njegovemu spominu!
* * *
Uredba določa, da dobivajo starši, ki so izgubili v vojni več sinov, za prvega • celo invalidnino, za vsakega drugega pa po 20% poviška. Vprašanje je, če to velja tudi za vdove, ki so izgubile v vojni može in sinove? Ako je princip, da ise za izgubo več družinskih članov priznava za vsakega neka odškodnina, potem morajo dobivati tudi vdove za izgubo mož in sinov te predpisane dodatke. Ker pa v uredbi slučaji za izgubo mož in sinov niso omenjeni, se takim vdovam odklanjajo dodatki z utemeljitvijo, da ne morejo dobivati dveh invalidnin, ali pa invalidnino za vdove po § 49. uredbe, dodatke pa po § 50. uredbe, ki velja samo za starše. Na ta način se ali po pomanjkljivosti uredbe ali pa po krivdi napačnega tolmačenja godi vdovam krivica.
Razumljivo je, da pomeni izguba moža in sina za vdovo ravno toliko ali pa še več, kakor izguba dveh sinov za starše.
Zakaj je torej izjema? Razumljivo bi bilo, ako bi bila invalidnina za vdovo večja od invalidnine za starše, da
Odkar je uveljavljen nov pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov z dne 30. decembra 1935., po katerem se podeljujejo trafike, opažamo, da se prvenstvo vojnih žrtev še bolj prezira. Po prejšnjih predpisih je pristojna finančna kontrola pred vsako podelitvijo trafike vprašala Udruženje vojnih invalidov, ako more predlagati kako osebo, zaščiteno po invalidskem zakonu. Tudi je bilo predpisano, da se mora pred podeljevanjem novih trafik gledati na že obstoječe trafike vojnih žrtev. Vse to se ne vrši več, odkar se podeljujejo trafike po novem pravilniku, zato se pa kar množe nove trafike nezaščitencev.
Trafikanti invalidi in vojne vdove se stalno pritožujejo in prosijo Udruženje vojnih invalidov, da naj jih zaščiti pred propastjo zaradi naraščanja konkurence, toda monopolska uprava se ne ozira na to. — Navadno pa prihajajo te pritožbe šele potem, ko so nove trafike že podeljene tako, da je prepozno, ker se podelitve sploh ne prekličejo.
TOVARIŠU JURAKU V SLOVO
Niti dva mesca nista pretekla, odkar smo bili na Zaplazu. Takrat si bil vesel in nihče ni slutil, kako blizu je tvoja zadnja ura. Lepo je bilo takrat in tisto romanje na Zaplaz je bilo tvoje delo.
Dne 11. julija t. 1. pa so novomeški zvonovi turobno zapeli in oznanjali, da si se poslovil od nas in odšel tja, odkoder ni več vrnitve. V dno duše nas je zabolela ta novica.
Tovariša Juraka ni več ...
Zajokala je tvoja blaga gospa soproga, ker si tako nenadno odšel. Zgubila je, kar je najboljšega imela ...
V silni žalosti jočejo za teboj tvoji dobri otroci, ker so zgubili predobrega očeta.
Tvoji prijatelji in znanci objokujejo bridko zgubo najboljšega in najzvestejšega prijatelja...
In tvoji vojni tovariši, dragi Jože, žalujejo za teboj, ker sami najbolje vedo, kaj so izgubili. Saj jim nisi bil samo tovariš, bil si mnogim veliko več. Vedno moder svetovalec, posredovalec v borbah za pravice, bil si jim brat in oče. Hvala in slava ti, dragi, nepozabni tovariš! Počivaj v miru!
Za mir si prosil na Zaplazu in dosegel si ga. Zdaj si v večnem miru, ki ti ga ne bo nihče več kalil. Nam pa ostaneš v neizbrisnem spominu. — Morda, morda kmalu na svidenje ...
Bodi ti lahka zemljica, dragi Jože, Tvojim preostalim pa naše iskreno sožalje!	k.	O., Sevnica.
se ji potem ta ne povišuje. Toda invalidnina za vdovo je popolnoma enaka invalidnini staršev, zato bi se § 50. uredbe, čeprav se glasi samo na starše, lahko uporabljal tudi za vdove. Uredba bi morala določati, da velja § 50. tudi za primere iz § 49., kolikor se tiče 20% poviška za več padlih sinov tako, da bi veljal tudi za take vdove, ki so izgubile v vojni može in sinove.
Ker se invalidska sodišča drže točno določb uredbe, ne priznavajo omenjenega poviška vdovam, ki so v vojni izgubile može in sinove, čeprav je stvar logična in sama po sčbi razumljiva. Potrebno bi bilo, da bi naredbodavce že prej izdal tozadevno tolmačenje, da se gori navedena določba o povišku invalidnine za več padlih družinskih članov smatra tudi za vdove, ki so izgubile može in sinove. Na ta način ne bodo trpele krivice zaradi očividne pomote. Tiste vdove, ki so jih v takih primerih posebne doklade odklonjene, naj se vseeno pritožijo, ker bo morda Vrhovno invalidsko sodišče načelno odločilo, da veljajo predpisi tudi za nje.
Ta način podeljevanja trafik ne ustreza vsem predpisom. Čeprav gori omenjeni pravilnik o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov nima formalnih predpisov, kako je treba postopati v zaščito vojnih žrtev, je treba upoštevati, da vendar obstojajo.
Uredba o vojnih invalidih določa, da se maloprodaje tobaka oddajajo predvsem vojnim invalidom in ostalim družinskim članom, in da je pri izdajanju novih dovolil monopolska uprava vezana, da jih sporazumno z ministrstvom za socialno politiko in ljudsko zdravje najmanj 50% odda omenjenim osebam. — Ne vemo, če pristojni organi pred podeljevanjem novih trafik izpolnjujejo obvezo, da se vselej obračajo na ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, vendar pa hoče naše udruženje izposlovati, da bo preko tega ministrstva obveščeno pred podeljevanjem.
Nove trafike se oddajajo trgovcem in gostilničarjem ne glede na to, da bi jih morale najmanj 50% imeti vojne žrtve. Če vsak lahko brez omejitve
ali zadržka dobi trafiko, kakšen pomen pa ima potem prednost in zaščita vojnih žrtev? Ako se vojne žrtve pritožujejo. nad neomejenim podeljevanjem, se naglasa, da je v interesu državne prodaje, ako je več trafik in večji promet. Popolnoma vseeno je, ako je v nekem kraju manj trafik, ker kadilec bo cigarete gotovo kupil, čeprav bi bila samo ena trafika. Toda trgovcem in gostilničarjem so trafike privlačnost za njihove trgovine ali gostilne.
Jasno je, da invalid ali vdova spravita skupaj komaj skromna sredstva za vzdrževanje trafike in da živita samo od tega zaslužka, dočim je trafika trgovcu ali gostilničarju le postranski zaslužek.
Pravično je in v nekaterih državah tudi v navadi, da imajo trafike samo vojne žrtve in bivši državni nameščenci, ki so v slabih razmerah, ali njihove sirote. S tem jim država daje velik del preskrbe mesto drugih dajatev. Ni pa prav, da zdravi nezaščiteni ljudje s trafiko kot postranskim zaslužkom odjedajo vojnim žrtvam skromni zaslužek, potreben za preživljanje. Zato bi morale biti v tem oziru določbe za vojne žrtve strožje in natančnejše.
Za vojne žrtve ni prednost, če in-
Iz 132. seje dne 12. junija 1940.
Podeljena je bila podpora 20.000 dinarjev sanatoriju v Surdulici za zdravljenje invalidov, rešene prošnje za sprejem gluhonemih v zavod v Zemunu, odobreni izdatki za zdravila, zakupi kantin, podpore oficirjem za zdravljenje, honorarji za tolmače pri inv. sodiščih in prošnje za razne podpore.
Iz 133. seje dne 14. junija 1940.
Na predlog kr. banske uprave v Ljubljani za nakup zemljišča v svrho postavitve poslopja Protezne delavnice se sklene, poslati predlog v izjavo oblastnemu odboru Udr. voj. inv. v Ljubljani, potem pa ponovno pretresati na seji.
Na intervencije posameznikov za sprejem v sanatorije se sklene posredovati pri tistih sanatorijih, da preskrbe mesta za sprejemi v najkrajšem času za tiste primere, za katere je fond odločil, da se zdravijo na njegov račun.
Za tiste dnevničarje pri okrožnih invalidskih sodiščih, katerim poteče rok službe konec junija t. L, se sklene podaljšati-službo za nadaljnje 3 mesce, t. j. do konca septembra 1940.
Prošnjam za podporo v svrho spo-polnitve orodja se bo ugodilo le na podlagi priporočila pristojnih oblastnih odborov ali središnega odbora, ki morajo voditi evidenco.
Iz 134. seje dne 19. junija 1940.
Prošnjam za sanatorijsko zdravljenje se bo ugodilo na stroške fonda le proti izpolnitvi pogojev in mnenju zdravnikov. Povračilo stroškov za zdravljenje se bo izvršilo le tistim, ki postopajo točno po uredbi in pravilniku za dajanje zdravniške pomoči.
Za kantine v vojašnicah se pošljejo prošnje v izjavo fondu in se bo dalo povoljno mnenje le proti obvezam plačevanja v korist fonda.
Razmesti se potrebno osebje po okrožnih invalidskih sodiščih radi pospešitve že rešenih predmetov.
Podpora v nujnih primerih se bo dajala le v primerih dokazane potrebe.
Iz 135. seje dne 20. junija 1940.
Po predlogu okrožnih invalidskih sodišč, da se jim priznajo1 potni stroški zaradi pridobitve važnih podatkov v svrho reševanja, se sklene zaprositi najprej mnenje ministrstva za soc. politiko in glavno kontrolo.
Pomoč se more dati le takim zdravstvenim zadrugami, ki imajo včlanjene vojne žrtve, ki jim je zdravljenje pri teh zadrugah že zasigurano.
Odobri se referat o pregledu nastanitve in prehrane invalidov po toplicah, ki je zadovoljiv.
Iz 136. seje dne 21. junija 1940.
Odobrene so nekatere prošnje za podaljšanje zdravljenja. Ugovori ne-
valid dobi trafiko, poleg njega pa tudi vsak drugi! Ako prosi za trafiko neinvalid, pa se poteguje za njo invalid, jih navadno dobita oba ali pa je invalidu celo odklonjena. Na kakšen način naj bo potem najmanj 50% vseh trafik v rokah vojnih žrtev.
Ako se ne bo izvedla zaščita vojnih žrtev tudi v tem pogledu, kmalu ne bo nobena trafika več v rokah vojnih invalidov, vdov in staršev padlih, namesto, da bi jih bilo po predpisih vsaj 50% v njihovih rokah.
Monopolska nadzorništva, ki podeljujejo trafike, se morajo v vsakem primeru predhodno obrniti na ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje odnosno na njegove podrejene organe, ti pa na pristojno Udruženje vojnih invalidov v svrho izjave, ali je nova trafika sploh potrebna ali pa zaradi predloga za njeno podelitev vojni žrtvi. Tudi mora monopolska uprava gledati, da 'bodo vojne žrtve v vsakem oziru zaščitene tako pri podeljevanju kakor tudi pred propastjo z otvarjanjem novih trafik.
Edino to je namen in smisel predpisov uredbe o vojnih invalidih.
katerih prosilcev za avtobusne koncesije se zavrnejo in se ostane pri prejšnjih pogojih.
Odobreni so potni stroški za pregled invalidov, stroški za zdravljenje in zdravila onim, ki so postopali po pravilniku, prošnje za podpore v smrtnih primerih, za nakup kantin in za zdravljenje oficirjev.
Iz 137. seje dne 25. junija 1940.
Najprej je bil sprejet načrt uredbe o izplačevanju nagrad dnevničarjem pri invalidskih sodiščih v primeru mobilnega ali vojnega stanja in se predloži še v pregled delegatu ministrstva financ zaradi soglasnosti.
Oblastni odbori udr. voj. inv. se pozovejo, da predlože obračune izplačanih podpor i. s. za dva obroka; sicer v bodoče ne bodo dobili poprej drugega nakazila.
Iz 138. seje dne 26. junija 1940.
Na prošnje nekih podjetij, da bi še oprostila dolžnosti zaposlovanja vojnih invalidov in oprostila tudi plačevanja odškodnine, se bo razpravljalo obširno na eni prihodnjih sej.
Ker se prošnje invalidov oficirjev za zdravljenje vedno množe, je odobreno naknadno v to svrho še 300.000 dinarjev poviška kredita. Rešijo se razne prošnje za povračilo bolniških stroškov.
Radi izplačila honorarjev za preko-urno delo pri Vrhov. inv. sodišču se najprej intervenira pri glavni kontroli v svrho vizuma.
Končno se rešijo še prošnje za kantine, da se zasigurajo dohodki fondu.
Iz 139. seje dne 28. junija 1940.
Nadaljuje se z debato o prošnjah podjetij za oprostitev obvez zaposlovanja invalidov. Uprava Narod. inv. fonda odbije vsako tako prošnjo na podlagi § 34. uredbe. Za konkretne primere je sklenjeno vprašati g. ministra socialne politike in nar. zdravja za določitev višine odškodnine za vsakega invalida, ki bi ne mogel biti zaposlen. Odškodnina bi prišla v korist fonda. Tudi se zaprosi g. minister za opozorilo vsem banskim upravam, da pozovejo vsa v poštev prihajajoča podjetja na izpolnitev obvez glede zaposlovanja vojnih žrtev.
Iz 140. seje dne 2. julija 1940.
Zaradi novih poplav v nekaterih krajih, ki so vojnim žrtvam uničile skoro vso žetev, tako da so nekateri ostali sploh brez vsakih sredstev za preživljanje, se odobri naknadna podpora 1,000.000 din. Ta podpora se bo delila preko središnjega odbora in oblastnih odborov izključno samo po poplavah prizadetim vojnim žrtvam.
Za zgraditev stavbe za Protezno delavnico v Ljubljani se po prejemu
O dodatkih za izgubo dveh ali več družinskih članov
Preziranje prvenstvene pravice
za trafike
OBVESTILA UPRAVE
NARODNEGA INVALIDSKEGA FONDA
mnenja oblastnega odbora U. V. I. iz Ljubljane sklene na predlog kr. banske uprave v Ljubljani zaprositi odobritev ministra socialne politike in soglasnost glavne kontrole, da se kupi ponuđeno' zemljišče za 815.000 din.
Iz 141. seje dne 3. julija 1940.
Na referat o izvršeni prvi licitaciji za nabavo plugov siromašnim voj. invalidom za odobreni kredit se sklene, prvo* licitacijo razveljaviti, ker cene in vrste ne ustrezajo pogojem. Obenem se sklene izvršiti druga licitacija v najkrajšem roku ter se pozovejo tiste tvrdke, katerih plugi pridejo v poštev.
Nato ,se rešijo prošnje za bolniške stroške, prošnje invalidov oficirjev za zdravljenje v toplicah, za zakupe kantin, razmestitve pomožnega osebja pri inv. sodiščih in enkratne podpore.
Iz 142. seje dne 5. julija 1940.
K pogajanjem za prodajo zgradbe na Mirju v Ljubljani se za utrditev pravnega stanja zaprosijo podatki od kr. banske uprave v Ljubljani, ker uprava smatra, da je treba imeti od te prodaje v vidu obveze protn Narodnemu invalidskemu fondu.
Rešijo se prošnje za podaljšanje zdravljenja, za povračilo napačno vplačanih kazni, za povračilo prevoznih stroškov, za zdravljenje invalidov oficirjev, za zakup bifejev in kantin in za razne podpore.
Iz 143. seje dne 9. julija 1940.
Na podlagi poročil delegatov, ki so pregledali zdravljenje invalidov v nekaterih toplicah in konštatirali potrebe, se sklene povečati kredite.
Prečita se elaborat kr. banske uprave v Ljubljani o potrebi zidanja nove Protezne delavnice v Ljubljani in se pregledajo tozadevni načrti. Po debati se sklene čakati poročila o nakupu sveta. Dotlej pa se elaborat dostavi vsem članom fonda v preštudiranje.
Iz 144. seje dne 10. julija 1940.
Po zahtevi poedinih proteznih delavnic za povišanje kreditov za izdelavo protez in nabavo materiala zaradi podražitve blaga na trgu se sklene intervenirati pri pristojnih ministrstvih, da naj povišajo odobrene kredite, ako bi se pa to ne zgodilo, so podvzeti potrebni ukrepi.
Iz 145. seje dne 11. julija 1940.
Da se zdravljenje invalidov v toplicah in klimatičnih krajih razširi in da bi se moglo- zdraviti čim več invalidov, se je razpravljalo o vprašanju posebnih domov. Ob tej priliki se vzame na znanje referat delegatov iz seje širšega središnjega odbora udruženja invalidov, ki so pregledali posamezne kraje, v katerih bi se mogli invalidi uspešno zdraviti. Po obširni razpravi o tem vprašanju je sklenjeno, da je treba detajlno proučiti in izdelati konkretne načrte za zgradbo ali adaptacijo zdravstvenih domov.
Iz sej od 15. do 21. julija.
Ob sestavljanju predloga za dvanajstine je na zahtevo ministrstva financ proučeno poročilo o stanju dohodkov in izdatkov narodnega invalidskega fonda v času od 1. januarja do 30. junija t. 1. Ob tej priliki je bilo ugotovljeno, da fond z ozirom na svoje velike dolžnosti in obveze po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah še ne more prenesti iz svojih sredstev viška vseh izdatkov za izplačilo invalidom, zaščitenim po uredbi v smislu § 133. uredbe, kajti uprava fon-
da smatra, da so ji sedanja gmotna sredstva fonda neobhodno potrebna za organizacijo sistematičnega zdravljenja vojnih invalidov, zagotovitve zdravniške pomoči in zdravil kakor tudi za gospodarsko okrepitev vojnih žrtev. Zato je naprošen gospod minister za socialno politiko, da izposluje pri ministrstvu financ, da bi se to stališče fonda upoštevalo ob priliki sprejemanja nadaljnjih dvanajstin v letošnjem proračunu.
Izkazalo se je, da je za zagotovitev kreditov za posojila invalidom po uredbi neobhodno potrebno, da se najprej z zakonom omogoči fondu najetje kreditov pri državnih denarnih zavodih in to na osnovi obveznic vojne škode v višini do 10,000.000 din, kar se do sedaj še ni moglo izvesti. Sklene se, da se z ministrstvom za socialno politiko in v soglasnosti z ministrstvom financ ukrene vse, kar je potrebno, da se v najkrajšem roku omogoči upravi, da lahko dobi omenjeni kredit, ki bi se uporabil za posojila na podlagi že prej izdelanih pravilnikov za dajanje posojil invalidom in ostalim vojnim žrtvam.
Na znanje se sprejme poročilo o uporabi prve in druge subvencije, dodeljene oblastnim odborom po središnjem odboru UVI v višini po 500.000 din. Ugotovljeno je bilo, da osem oblastnih odborov do sedaj še ni podalo obračuna o podeljeni pomoči in zato se opozori središnji odbor, da se tem oblastnim odborom, ki še niso podali obračuna o nakazani jim denarni pomoči, ne dodeljuje nadaljnje subvencije prej, dokler ne obračunajo prve.
V zvezi s prejšnjimi razmotrivanji uprave o potrebi, da se za zdravljenje osebnih invalidov zagotovijo v posameznih kopališčih ali klimatičnih krajih potrebna okrevališča ali domovi za invalide, da bi se v bodoče moglo zdraviti večje število vojnih žrtev, se je proučila tudi predstavka središnjega odbora UVI, ki vsebuje isto vprašanje, a je spopolnjena z izčrpnimi osebnimi motivacijami zastopnika središnjega odbora UVI. Ker je v tem vprašanju tako mišljenje uprave fonda, kakor tudi mišljenje središnjega odbora identično, je sklenjeno, da se za realizacijo celotnega projekta ustvari čim ožje sodelovanje. V ta namen bo obiskal določeni delegat fonda z zastopnikom središnjega odbora UVI Ulcinj in okolico, da na licu mesta vidita, kaj bi bilo potrebno, ter da se na osnovi njihovega poročila lahko čim prej pristopi k zgraditvi prvega kopališča na morju za osebne invalide. Nato se pregledajo tudi objekti za nastavitev invalidov tudi po drugih kopališčih, ki so določena, da se v njih omogoči zdravljenje čim večjemu številu osebnih invalidov v prihodnjem letu.
Glede vloge središnjega odbora UVI za subvencijo 2,000.000 din, ki bi se porabila za dajanje posojil po kreditni zadrugi v okrilju središnjega odbora, je uprava fonda sklenila, da sedaj ne more ugoditi tej prošnji, ker se pripravlja organiziranje dajanja pogojim po fondu samem, za kar iso priprave že v teku.
Po prošnjah za zdravljenje v sanatorijih se to zdravljenje odobrava v breme fonda na osnovi strokovnega zdravniškega poročila in to v skladu z razpoložljivimi mesti v sanatorijih.
Na zahtevo posameznih okrožnih kot invalidskih sodišč je bila izvršena spopolnitev pomožnega osebja za izdelavo rešenih invalidskih predmetov.
nega gorja kakor tudi vseh drugih nadlog, ki so s tem v zvezi. Vabljeni so vsi tovariši brez razlike stanu in političnega prepričanja kakor tudi vsi svojci padlih žrtev svetovne vojne in bojevnikov, da se tabora na Brezjah udeleže v čim večjem številu. Za prehrano bo preskrbljeno, vendar pa tudi lahko vsak vzame s seboj hrane za en dan. Prav posebno pa bo preskrbljeno, da bodo vsi romarji lahko pravočasno opravili svete zakramente, ker bo na razpolago precejšnje število duhovnikov. Bojevniki, na svidenje na Brezjah, naj nikdo ne manjka!
*	Tekom mesca julija je bila 207 vojnim žrtvam izplačana invalidnina od 1. aprila 1939. dalje. Kar je od razpoložljivega kredita po teh izplačilih še ostalo, se ne sme več črpati. Vsi. katerih rešitve pridejo sedaj na vrsto, bodo prejeli nakazano invalidnino samo od 1. aprila 1940. dalje. Tekom par mescev jim bo pa izplačan tudi zaostanek od 1. aprila 1939. do 1. aprila 1940. Po dosedanjih skušnjah lahko pričakujemo, da bo finančna direkcija pospešeno reševala vse obveznosti iz prejšnjih let. Oblastni odbor bo pa skrbel za to, da bodo krediti, ki jih bo finančna direkcija zahtevala, redno odobreni.
*	Koliko vojnih žrtev prejema invalidnino. Po podatkih o članarini, ki jo odteguje Dravska finančna direkcija, je razvidno, da je 30. junija 1940. prejemalo invalidnino po uredbi iz leta 1938. vsega 2894 invalidov in 2988 vdov, staršev in sirot. Poleg tega je še 530 vojnih žrtev, ki prejemajo invalidnino še po invalidskem zakonu iz leta 1925. Iz teh številk lahko posnemamo, da je v Sloveniji 30. junija dobivalo invalidske prejemke 6412 vojnih žrtev. To število pa se z dneva v dan veča.
* Smrt rešuje vojne žrtve! Neizprosna smrt nam je v juniju ugrabila dva člana sreskega odbora Litija in sicer najprej tov. Sirka Lojzeta iz Lu-pince. Bil je kot 70% voj. invalid 1929. zaradi bratovih davkov reduciran. Pred 6 mesci pa je bil po novi inv. uredbi zopet priznan in ves zadovoljen in srečen je prejemal invalidnino, s katero si je lajšal svoje trpljenje. V 46. letu starosti je po šestdnevnem trpljenju umrl v ljubljanski bolnici za boleznijo meningitisom. — Rešila seje trpljenja tudi članica Pregelj Ana, vojna vdova in posestnica v Gradiških Lazih št. 9. Ker ji je svetovna vojna vzela dobrega moža, se je na obširnem posestvu s številnimi otroki trudila v upanju na boljšo bodočnost, ki je pa ni dočakala. Po prejšnjih inv. zakonih zaradi davč. cenzusa ni prejemala invalidnine. Po novi inv. uredbi pa je bila od okr. inv. sodišča v Ljubljani s sklepom dne 21. oktobra 1939. priznana, toda, žal, nakazila invalidnine ni dočakala! — Počivajta v miru! Sorodnikom naše globoko sožalje.
OKROŽNO INVALIDSKO SODIŠČE V LJUBLJANI se je preselilo iz prostorov v vojašnici vojvode Mišiča v sodno palačo na Trgu kralja Petra. Začasno posluje sedaj v bivši porotni dvorani, pritličje, naravnost iz glavnega vhoda. Tisti, ki imajo opravke pri tem sodišču, se na to opozarjajo.
Sreski odbor U. V. L v Novem mestu se najlepše zahvaljuje vsem, ki so spremili pokojnega tajnika tov. Juraka Jožeta na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljuje Oblastnemu odboru za lep venec, pevcem za ganljive žalostin-ke, zlasti pa tov. Mlekužu za njegov globoki poslovilni govor. — Tovariša, ki je za pravice invalidov živel in se boril, dokler ga ni zadela smrt kakor vojaka na bojišču, bomo ohranili v trajnem spominu.
Ljubljana. Razpoložljiva količina premoga je že razdeljena. Člani, ki so naročili premog odnosno se zanj prijavili, naj požurijo s plačilom, da jim bo premog dobavljen. Oni člani, ki pa so premog že prejeli, naj se čim prej zglasijo k obračunu. Nova naročila se letos ne sprejemajo več.
*	Za nagrobni spomenik pok. Iva Vuka je daroval sreski odbor v Ljubljani 500 din. S tem zneskom je zbranih že 2300 din. Ostali odbori — prispevajte!
*	Redčenje naših vrst. Krajevnemu odboru v Slov. Bistrici je nemila smrt letos ugrabila že šest članov. Vzela nam je zvesto našo članico Pušaver Marijo od Sv. Ane. Nadalje smo izgubili tri invalide in sicer Butolena Andreja iz Pokoš, Vinklerja Jožefa iz Stopnega in Jelena Valentina iz Rito-znoja. Umrla sta tudi dva očeta v vojni padlih sinov, preden jima je bila priznana in podeljena invalidnina, ki sta jo tako željno pričakovala. Ta dva sta bila Verdnik Simon iz Spod. Ložnice pri Makolah in Malv Ignac iz Črešnjevca, slednji je bil star 92 let. Ako bo med, našimi vrstami tako kosilo, bo v kratkem rešeno naše invalidsko vprašanje in prenehale bodo prošnje za invalidnino. — Vsem sorodnikom omenjenih umrlih izreka krajevni odbor globoko sožalje.
*	Razpis kantine. Dne 6- avgusta 1940. ob 11. uri bo pri štabu komande vojašnice Viteškega kralja Aleksandra L Zedinrtelja v Celju licitacija pismenih ponudb za izdajo v zakup kantine za čas od 1. septembra 1940. do 31. avgusta 1941. Pogoji so razvidni pri gori navedeni komandi med uradnimi urami.
*	Poizvedbe. Neki Roštohar Tomo (Tomaž) rojen 25. oktobra 1894. v Samoboru na Hrvaškem, pristojen v občino Blanca, srez Brežice, je služil v svetovni vojni pri nekem slovenskem polku (verjetno pri bivšem 87. pp. v Celju). Leta 1917. je na fronti padel. Sedaj poizveduje njegova siromašna in bolehna mati Marija Roštohar iz Zagreba zaradi priznanja invalidske podpore, če bo kdo kaj vedel o njem, in prosi, da javi to v svrho dokazov na uredništvo Vojnega invalida v Ljubljani.
Čestokrat so se izražale želje od
strini naših odjemalcev knjig, pisarniških in šolskih potrebščin, da naj bi Učiteljska tiskarna otvorila v Celju podružnico. — Da ustrežemo tej želji in spopolnimo svojo organizacijo, se je Učiteljska tiskarna odločila, da bo izpolnila to željo.
Vsem gg. odjemalcem sporočamo, da bomo otvorili prihodnji mesec podružnico v Celju, Krekova cesta št. 1 (Narodni dom).
V svoji podružnici bomo mogli postreči s knjigami, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami, šolskimi zvezki, bloki, notesi, črnilom, papirjem vseh vrst in oblik, skratka z vsem, kar se potrebuje v pisarni, šoli in doma. Učiteljska tiskarna bo skrbela, da bo zadovoljila vse svoje stare in nove odjemalce.
Izredni občni zbor sreskega odbora UVI v Šmarju pri Jelšah se bo vršil v nedeljo, dne 11. avgusta 1940. ob 10. uri dopoldne in sicer kot običajno v salonu gostilne pri Dteičku poleg sodišča, Dnevni red bo:	1. Otvoritev.
2.	Tajniško in blagajniško poročilo.
3.	Razrešnica odboru. 4. Volitev novega odbora in delegatov. 5. Poročilo delegata O. O. 6. Slučajnosti.
Slov. Bistrica. Vsem tistim članom, ki še ne prejemajo invalidnine ter še niso obnovili naročnine za list »Vojni invalid«, sporočamo, da naj jo najkasneje do 10. avgusta t. 1. pri tajništvu poravnajo, sicer jim bomo list brez nadaljnjega obvestila z mescem septembrom ustavili. Nadalje se pozivajo tisti, ki še niso poravnali prispevka za pisalni stroj, da ga takoj poravnajo, ker tozadevni rok enega leta je že z mescem junijem t. 1. potekel. Večina članov je storila svojo dolžnost, ker je zavedna, samo nekaj jih misli, da imajo samo pravico dobivati, ničesar pa žrtvovati. — Krajevni odbor ima točno evidenco o vsem tem.
RAZNE VESTI
TABOR »ZVEZE BOJEVNIKOV« Letošnji tabor »Zveze bojevnikov«, ki se bo vršil 18. avgusta t. 1. na Brezjah, bo še posebno slavnosten, ker se bodo tovariši bivši bojevniki in ka-drovci videli po dolgem presledku zopet enkrat. Dela za regulacijo prekrasnega trga pred in okoli cerkve Matere Priprošnjice so po zaslugi »Zveze bojevnikov« in uprave frančiškanskega samostana na Brezjah tako napredovala, da nudijo vsakemu, ki obišče Brezje, prekrasen pogled in u-
dobnost. »Zveza bojevnikov« zaradi pomanjkanja dovoljnih denarnih sredstev za letos še ni mogla postaviti monumentalnega spomenika žrtvam, padlim v svetovni vojni, upa pa, da ji bo s pomočjo požrtvovalnosti svojega članstva in dobrotnikov omogočeno postaviti spomenik že prihodnje leto. Letošnji tabor »Zveze bojevnikov« na Brezjah bo še posebne važnosti za nas vse tudi zaradi tega, ker bomo ponovno prosili svojo Priprošnjico Mater božja na Brezjah, da nas obvaruje voj-
SLUŽBENI DEL
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta 13. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francč Štrukelj).