potintnA piAčAnA v oorovtni.
£
£
SZ
KMAMeznA fcvUKA flAflg 4-Dia
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklošičeva 22./II. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. rač. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
LETO III.
LJUBLJANA, SOBOTA 16. DECEMBRA 1939.
ŠTEV. 51.
Delavstvo in politika
Zahtevamo decentralizacijo SUZOR-ja
Delavski stan je po svoji vlogi v produkciji in družbi eden izmed najbolj zrelih stanov naroda. Odločilne ideje, ki reformirajo družabne oblike in ustvarjajo nov družabni red, so se skoro vedno in povsod naslanjale na delavski stan in iz njega črpale svojo energijo ter svoje pr-voboritelje.
Razumljivo je, da so zaradi tega tudi politični pokreti z revolucijonamim programom morali iskati zaslombe pri delavstvu. Delavski stan je najbolj sposoben Za organizirani boj in se tudi najbolj zaveda pomena organizacije. V svoji borbi je odločen in brezkompromisen, ker v njej vidi edino možnost za zboljšanje svojega socialnega in gmotnega položaja.
Boljševiška revolucija je uspela v Rusiji samo zato, ker so se boljševiki opirali na delavce petrograjskih tovarn. Mussolinijeva revolucija in prevzem oblasti v Italiji po fašizmu sta uspela ravno radi tega, ker je fašistični pokret imel za seboj delavsko mladino severne Italije. Tudi Hitler se je dokopal do oblasti samo zaradi tega, ker se je naslanjal na delavstvo in zaradi tega tudi svojo stranko imenoval »delavsko«.
S tem seveda ni rečeno, da bi delavstvo moralo služiti le temu, da se razni pokreti s pomočjo njega spravljajo na oblast in ga izkoriščajo za svoje cilje. Delavski stan je s svojimi lastnostmi dobil pravico, da pri oblikovanju politične usode svojega naroda in svojega stanu sodeluje.
V	naši domovini se je odigrala ista borba kakor v drugih evropskih državah. To je borba n»ed intemacionalizmom in nacionalizmom, borba med onimi, ki stremijo za tem, da se uniči vse to, kar je bistveno narodnega, da se vzpostavi brezoblični mednarodni družabni red ali bolje rečeno družabni nered — in onimi, ki vidijo v spopolnitvi družabnih odnosov na narodnih temeljih najboljšo garancijo za boljšo bodočnost vseh stanov naroda. V tem boju je v Sloveniji naša Zveza združenih delavcev kot nositeljica. teženj in stremljenj slovenskega delavskega stanu v zadnjih letih odigrala odločilno vlogo.
Narodnega delavskega gibanja pri nas pred pojavom ZZD skoro ni bilo in se zato ni moglo parirati akcije sistematično finansiranega internacionalnega tabora. Sele ZZD je s svojo brezkompromisno od-' ločnostjo postavila močen obrambni zid, da s tem zajezi val intemacionalizma in ga postopoma s sistematičnimi udarci uniči.
Slovenski delavec, organiziran v Zvezi združenih delavcev, je s tem vzpostavil nove vezi v okviru samega stanu in tudi vezi do svojega naroda. Odrekel se je umetnim in bledim idealom, ki so bili pritihotapljeni iz inozemstva. To je bilo mogoče samo zaradi tega, ker je z obema nogama stal sredi svojega naroda. Samo ob sebi razumljivo je zaradi tega, da zahteva pravico soodločevanja pri usodi' naroda.
Čeprav igra delavski stan v narodni družini stanov tako velevažno vlogo, vendar do sedaj ni bil tako upoštevan, kakor to zasluži. Ce so bili v katerem izmed naših parlamentov po svetovni vojni tudi kakšni zastopniki delavstva, so se ti zbirali v vrstah tistih izborno plačanih funkcijonarjev, ki niso videli svojo nalogo v službi svojega stanu, temveč, da zadovoljijo svoje inozemske inštruktorje.
Zopet so na vidiku volitve v narodno skupščino. Narodno delavstvo ima pravico zahtevati, da bodoča narodna skupščina ne bo brez predstavnikov delavstva. Socialna in gospodarska vprašanja, ki jih bo morala ta skupščina rešiti, so tako važna, da ni nihče bolj upravičen pri reševanju teh problemov sodelovat^ kakor delavec sam, ker se vsa ta vprašanja v največji meri tičejo kože delavca samega. Delavstvo ima pravico zahtevati, da ne bo samo oddajalo svoje glasove in da se za njegovim hrbtom v narodno predstavništvo zarinejo taki njegovi zastopniki, ki nimajo s socialnim položajem in bojem delavstva nobenih vezi. V bodoči narodni skupščini mora biti naše delavstvo zastopano z ozirom na važnost kot proizvajalni stan in bo njegov boj v bodoče šel tudi v tem pravcu.
Z novo ureditvijo države je stopila na dnevni red tudi nova ureditev socialnega zavarovanja. V uredbi o banovini Hrvatski je osvojeno načelo, da se preneso posli socialne politike na bana Hrvatske banovine. To je, da se decentralistično reši tudi vprašanje delavskega zavarovanja, (bolniškega, nezgodnega, starostnega in brezposelnega.)
Za vse gospodarske kroge v Sloveniji je vprašanje decentralizacije delavskega zavarovanja velike važnosti in bila bi velika škoda, ako bi zamudili priliko, da pripomoremo, da se to zavarovanje uredi tako, da bo zavarovancem v korist ne pa v škodo, da bo v korist tudi delodajalcem ne pa v škodo.
Glavni nosilec zavarovanja je SU-ZOR. Ni ustanove, ki bi bila bolj centralizirana, kakor SUZOR — vsa plačila, izplačila, nakupi se vrše na njegov račun. Poglejmo, kakšno je bilo poslovanje SUZOR-ja z ozirom na Slovenijo:
SUZOR je imel po svojih 20 krajevnih organih v zadnjem času circa .706.000 zavarovanih članov* od teh odpade:
na Slovenijo ca 15% (okoli 109.000) na Hrvatsko banovino 30% na ostale dele države 55% (zavarovancev).
Celokupni dohodki SUZOR-ja so znašali za gornje članstvo ca 700 milijonov din.
K tej vsoti je dala Slovenija ca 16.5%.
Hrvaška ca 32%, ostalo pa ostali del države t. j. 51.5%.
SUZOR ima del svojega premoženja v nepremičninah in sicer ca 253 milijonov. Od teh investicij odpade ca 46% na Hrvaško, čeprav so dohodki ca le 32%. Na Slovenijo pa ca 12.5%, čeprav so dohodki prebl. ca 16.5%.
Na ostale dele države le ca 37.5%, čeprav so dohodki 51.5%.
Dolgoročnih hipotekarnih posojil je dal SUZOR do sedaj:
Sloveniji 18.5 milijonov,
Hrvaški ca 53 milijonov,
Srbiji in Vojvodini 43. milijonov, državi ca 53 milijonov.
Mislimo, da se bo za tako krivično zapostavljanje Slovenije vsak gospodarstvenik tako v pogledu investicij, kakor v pogledu posojil zahvalil za to skupno gospodarstvo.
Še hujše je pa, kiar se tiče kritja pri-mankljajev okrožnih uradov. Da nastanejo primankljaji so vzroki različni. Izvajanje socialnega zavarovanja za-visi od ljudi — (rigoroznost zdravnikov, pritisk članstva na OUZD itd.) Primankljaji zavise tudi od izterjatve. Po nekod se prispevki slabo izterjujejo. Morda je vzrok tega vsega prav to, da je SUZOR upeljal to prakso, da iz presežkov nekaterih okrožnih ^uradov krije primankljaje drugih okrožnih uradov. Tako m|nogi slabo upravljani okrožni uradi žive na račun tistih, ki vestno izvajajo socialno zavarovanje.
Tu ni druge pomoči, kakor decentralizacija. Ako pregledamo posledice, gornjih nedostatkov, tedaj vidimo iz posameznih bilanc, da so v letu 1922 do 1934 le v bolniški panogi okrožni uradi v Jugoslaviji imeli sledeče rezultate:
Okrožni	Višek primankljaj
uradi:	v	milijonih	v milijonih
Banja Luka 8.72 Bjelovar	1.74
Beograd 51.95 Brod na Savi 1.53 Ljubljana 21.72 Niš	1.02
Novi Sad	6.54
Sarajevo	2.58
Sombor	4.02
Subotica	0.67
Tuzla	1.05
Travnik	1.27
Veliki Bečkerek 3.84
Vršac	4.69
Zagreb	1.19
Merkur	7.26
Trg. bolniško podp. društvo 3.70
Trgovačka mladina Beograd 1.43
Mostar	0.78
Dubrovnik	7.34
Karlovac	4.58
Osijek	1.20
Split	12.49
Sušak	3.31
Varaždin	0.76
Zemun	0.28
V nedeljo dopoldne je bilo v Zagrebu zborovanje Hrvatskega radničkega sa-veza, ki ga je vodil predsednik Alojzij Pečnik. Na redni občni ^bor te organizacije je prišel med drugim podpredsednik HSS Avgust Košutič, dalje poverjenik za socialno politiko pri banski upravi dr. Rasuhin, zastopnik Gospodarske sloge, zasebnih nameščencev, železničarjev, brodarjev kakor tudi komisarji okrožnih uradov, ki spadajo pod Hrvatsko.
Glavno poročilo je podal glavni tajnik Vekoslav Martinec, ki je povedal, da je HRS lani imel 92.000 članov, letos pa jih ima že 133.000. Naglašal je razmere hrvatskega delavstva ter njegove organizacije, nakar je prešel na delavsko zavarovanje. Glede tega pa je izjavil dobesedno:
»Znanega našega stališča glede likvidacije centralističnega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev žal niti pri najboljši volji ne moremo spreminjati.
Čeprav so v najnovejšem času samouprave teh uradov razpuščene in postavljeni komisarji, vendar ti ne morejo nadomestiti primanjkljajev, ne da bi to občutili prav tisti, ki so te ustanove za nje bile ustvarjene.
Krivda vseh nesreč v socialnem zavarovanju je v oligarhiji, -ki je zavladala v Osrednjem uradu in v Okrožnih uradih. Tukaj je potrebna nujna in temeljita reorganizacija.
Osrednji urad naj se docela likvidira, ker hrvatsko delavstvo ne bo vzdržalo svojega nosilca, poleg njega pa še nekak drugi SUZOR.
Sicer pa je HRS izdelal predstavko s strokovno razlago, zaradi česar zahteva, naj se SUZOR odpravi ter izvede popolna avtonomija socialnega zavarovanja.«
Rezultati so taki, da se ne dajo zagovarjati. Samo dva hrvaška zavoda sta za dobo 12 let bila aktivna, vsi ostali hrvaški zavodi pa so za 29.76 milijonov deficitni.
Ljubljanski urad je v tej dobi imel 21.72 milijona presežka, ki je šel za kritje primankljaja drugih okrožnih uradov. Te številke govore dovolj jasno in se jih ne da izpodbiti.
Če pogledamo sedaj še nezgodno panogo, tedaj bomo videli še večje primankljaje, (SUZOR je iz previdnosti ne vodi posebej, čeprav bi jo moral).
Celokupni primankljaji le hrvaških zavodov so bili do danes ca 65 milijonov. To breme nosijo presežki drugih zavodov, med katerimi je tudi ljubljanski okrožni urad.
Kalj bi se s temi milijoni naredilo v Sloveniji, si lahko vsak misli. Rešitev je samo ena: da se čim preje decentralizira SUZOR.
Decentralizacija bo v korist tudi državi, ker bodo posamezne pokrajine skrbele za pravilno-vestno izvajanje delavskega zavarovanja in ne bodo zapravljale tja v en dan denarja delodajalcev, oziroma delavskega, končno pa tudi državnega denarja.
Potem je govoril inž. Košutič, ki je v daljšem govoru naglasil načelne temelje HRS.
Pred koncem zborovanja je predsednik Pečnik predlagal 11 resolucij, ki so bile soglasno sprejete kot zahteva HRS. Med drugim je bilo soglasno sprejeto, naj se socialno zavarovanje po deželah razdeli ter da se odpravi SUZOR.
Nazadnje je bilo soglasno sklenjeno tudi to, da poslej HRS ne bo imel nikdar nobenega stika več s socialistično delavsko organizacijo URS.
Iz centrale
Vse podružnične odbore opozarjamo na okrožnico št. 39. Prečitajte jo in delajte hitro.
MARKIČE
Z novim letom uvajamo plačevanje članarine potom posebnih markic, ki naj jih blagajniki nalepijo članom v njihove legitimacije.
KOLEDARČEK ZZD
Koledarček je pošel. Podružnice naj za prodane izvode pošljejo takoj obračun. — Neprodane izvode nam naj čim preje vrnejo, da moremo postreči novim naročnikom. Cena koledarčkuje din 8.
OBČNI ZBORI PODRUŽNIC
V mesecu januarju in prvi polovici februarja 1940 naj skličejo vse podružnice svoje redne letne občne zbore. Čim preje javite centrali dan in uro občnega zbora.
PROTIKOMUNISTIČNE BROŠURE
V prilogi »Slovenskega doma« so pričele izhajati brošure s protikomunistično smerjo. — Doslej je izšla tretja brošura. Brošure po svoji globoki vsebini zaslužijo, da jim naše podružnice posvetijo vso pozornost. Širijo naj jo med svojim članstvom in jih obravnavajo na svojih sestankih. Shranjujte jih tudi v arhivu, ker so trajne vrednosti.
Odločne besede hrvatske delavske zveze
Osrednji urad v Zagrebu naj se odpravi
Zenska volilna pravica
Beležke
Obsojena brošura proti komunizmu
Prejeli smo:
Musek K. Vitko, urednik »Delavske pravice«
Ljubljana — Bolgarska 32.-I.
V	Ljubljani, dne 11. 12. 1939.
P. n.
uredništvu lista »Slovenski delavec« Ljubljana Miklošičeva c. 22-11. Prosim, da z ozirom na točko 26. tiskovnega zakona objavite zaradi napačno navedenih mojih besed na medicinskem občnem zboru, ki ste jih objavili v 50. številki Vašega časopisa od 9. 12. 1939. na tretji strani v četrtem stolpcu zgoraj, sledeči popravek:
»Ni res, da sem ob volitvah na univerzi izjavil: »Snovanje kakršnekoli marksistične liste bi bil zločin nad slovensko medicino, za katerega se bodo morali taki ljudje zagovarjati pred vsem slovenskim narodom.« — temveč je res, da sem ob priliki volitev v strokovno društvo slovenskih medicincev v govoru o političnem razračunavanju na račun nepopolne medicinske fakultete v Ljubljani izjavil, da bi bilo snovanje kakšnekoli protimarksi-stične liste v smislu političnega obračunavanja greh nad' slovensko medicino, za katerega se bodo morali taki ljudje zagovarjati pred vsem slovenskim narodom.«
Zahvaljujem se Vam za uslugo!
S spoštovanjem!
Musek K. Vitko, 1. r. Prinašamo rade volje popravek gospoda akademika Museka. Smo itak mislili sami od sebe prinesti pojasnilo za tiste čitate-lje lista, ki morda Museka ne poznajo zadosti, da je v zadnji štev. našega glasila tiskarski škrat spačil vsebino sestavka »Obsojena brošura, proti komunizmu«.
Gospod Musek se kajpak zelo rad eks-ponira za levico. Zato je napadel brošure proti komunizmu, zato je podajal izjave v akademskemu društvu »Zarja«, zato širi tudi s podpisom svojega imena neke letake. Zato tudi ni poslal »Straži v viharju« popravka na njeno pisanje, da sumi, da je ob volitvi na univerzi volil marksistično listo ter tako podprl tam marksiste tudi praktično v borbi proti katoliškim organizacijam. Kato je tudi samo greh tiskarskega škrata, če je iz »snovanja kakršne koli proti marksistične liste« napravil »snovanje kakršne koli marksistične liste«. Gospodu Museku mi ne bi hoteli napraviti »krivice«, ki mu jo je storil tiskarski škrat, ko ga je iz borca za marksizem hotel napraviti za borca proti marksizmu, ker je gospod1 Musek od take spreobrnitve zelo daleč proč.
Podjetniška
S podjetniško organizacijo in z raz-dirači so psovali ob nastanku ZZD. Delavstvo so naši nasprotniki hoteli prepričati, da je zveza združenih delavcev v službi kapitala.
Od takrat so minula štiri leta. Delavstvo se temu varanju ni dalo zapeljati . Naša zveza pa je tudi praktično s svojim delom dokazala, da je prav ona najboljša zastopnica delavskih interesov in zato tudi kapitalistu trn v peti.
DELO MESTO KRIČANJA.
Mi nismo kričali o krvosesih in za-jedalcih, ker s kričanjem nikogar ne bomo rešili. Mimo in stvarno pa pre-vdarno smo delali za delavski dobrobit, za uveljavljanje delavskega stanu in za upoštevanje njegovih pravic v celotnem javnem življenju. Mi bomo to delo nadaljevali, dokler ne dosežemo svojega cilja. Pri tem delu je ZZD nastla številčno na svojem članstvu, rastla po svojih skupinah, po svojem ugledu in po svojih uspehih. Lahko rečemo, da so ti uspehi tolikšni, da takih nobena druga strokovna organizacija v razdobju tako kratkega časa štirih let niti od daleč ne more izpričati. Naša zasluga je, da je delavski pokret prekoračil ozke meje industrijskih cen-trumov in začel organizirati tudi podeželje v manjših krajih in v manjših obratih. Naša zasluga |je desetine in desetine sporazumov in kol. pogodb med delavstvom in delodajalci. Naša je zasluga, da se je s posredovanjem ZZD plača delavstvu dvignila tako, da so po zaslugi tega dela delavci prejeli težke milijone, ki bi jih drugače ne bi bili.
Smersu Rudolf:
V	zadnjih tednih čitamo v dnevnem in drugem tisku članke o ženski volilni pravici. Čitamo resolucije, ki jih izdajajo razna ženska društva, čitamo zahteve in razlolge, ki govore za to, da naj se da tudi ženskam volilna pravica. Kar je pri vsem tem posebno zanimivo je to, da te zahteve prihajajo iz onih vrst in onih taborov, ki doslej ženskam volilne pravice niso hoteli priznati. Tako na primer vidimo, da se za žensko volilno pravico poteguje ženstvo iz levičarskih in liberalnih krogov ter tistih krogov, ki ženskam ni hotelo priznati političnih pravic.
Nekatera ženska društva, pa tudi nekateri manj poučeni posamezniki nas povprašujejo, kakšno je naše stališče do ženske volilne pravice.
Resnično je manj poučen, kdor nam. zastavlja tako vprašanje. Mi iz slovenskega in katoliškega tabora smo imeli vedno enako stališče do tega vprašanja, ki smo ga mnogokrat jasno precizirali in jasno izpovedali. Bivša Slovenska ljudska stranka je bila pri nas prva stranka, ki ni samo priznavala ženskam volilne pravice, ampak, ki je imela tudi v svojem programu žensko volilno pravico in se je za ta program tudi borila. Ako v tej točki še do danes nismo uspeli, ni to krivda našega narodnega političnega vodstva, ampak leži krivda ravno pri zastopnikih onih krogov, ki bi si danes radi z vprašanjem ženske volilne pravice kovali svoj politični kapital.
Mi smo torej vedno bili in smo tudi danes za to, da se tudi ženam priznajo in dajo politične pravice Mi smatramo, da je v javnem življenju vse polno vprašanj, pri rešitvi katerih naj pomagajo odločevati ali pa naj samostojno odločajo ženske. Mnogo je namreč takih vprašanj, ki jih po svoji naravi ženske bolje razumejo in jih morejo zato tudi bolje rešiti. Zato z obema rokama podpišemo proglas, ki so ga sklenile poslati na merodajna mesta zastopnice slovenskega katoliškega žen-stva v Sloveniji. Te zahteve se glase tako-le:
»Ker je stala žena vse do sedaj ob strani vsega političnega življenja in dela ter je bila skrb za javni blagor izključno le v moških rokah, je skrajni čas, da se pokliče tudi ženo k soodlo-
ZZD KAPITALISTOM TRN V PETI.
Resno delo resne nekričave organizacije je ob vsem blatenju nasprotnikov nam dalo značaj neuklonljivega borbenega in zmagovitega pokreta. Zgodilo se je zato, da je od nasprotnikov za kapitalistično proglašena ZZD postala kapitalistom tm v peti in celo to se je zgodilo, da so se nasprotni strokovni pokreti v poedinih slučajih zvezah s podjetnikom, da bi v škodo delavstvu uničili naš vpliv.
Na neštetih krajih, kjer smo mi pričeli z organiziranjem delavstva, so morali naši organizatorji za delavstvo doprinesti nešteto šikan in žrtev. V mnogih slučajih jim je bila zaradi pripadnosti in delovanja v našem pokretu odpovedana služba. Vsa prizadevanja in vsa posredovanja, da bi se te odpovedi preklicale, so bila brezuspešna. Tako je bil odpuščen delavec organizator ZZD, pri podjetju Mergenthaler v Ljubljani, prvi predsednik in 6 odbornikov ZZD pri KID nia Jesenicah, blagajnik ZZD pri tvrdki dr. Perger v Mislinji. Šikaniran je bil predsednik ZZD v Kranju toliko časa, da je moral pustiti službo sam. Sličen slučaj imamo v Kočevcu, v Soteski, v rudniku v Senovem, celo ustanovitelj ZZD v banovinskem zdravilišču v Rogaški Slatini je moral iti. V Murski Soboti je bila zoper zaupnice ZZD umetno uprizorjena stavka in izvršen pritisk, da so se morale odpovedati zaupniškem mestom, če so hotele, da se jim ohrani kruh. Bila je vsem štirim zaupnicam, tvrdke Cvetič služba protizakonito odpovedana.
Imamo še dolgo vrsto podobnih slučajev, kako je podjetništvo našo orga-Nadaljevanje na 3. strani.
Čanju. V mnogih državah so že prišli do spoznanja in dali ženstvu priliko, da pokaže svojo politično zrelost.
V	javnem življenju je premnogo vprašanj, za katerih rešitev je žena zaradi svojega materinskega, vzgojnega in praktičnega smisla naravnost poklicana. Povsod tam, kjer je treba resničnega srčnega razumevanja, takta, spoznanja sočloveka, pogleda v podrobnosti življenja in pripravljenosti za pomoč, bo prej ali slej država morala poklicati ženo k sodelovanju.
Za splošno blagostanje naroda in države naj bi vsak državljan po svojih zmožnostih prispeval. To velja naravno tudi za ženo. Saj tudi zanjo veljajo vsi zakoniti predpisi glede davkov, taks in drugih dajatev. Kako čudno se sliši, da ima žena dolžnosti, pravice pa ne!
Zato naj vsi, ki pri sedanjem uveljavljenju volilnega zakona soodločajo, dajo tudi ženstvu vse politične pravice!
Tako kakor otroci. Z delavstvom in njegovimi interesi delajo kot z igračo. Nič jim ni mar, kakšne posledice bo rodilo njihovo nespametno ravnanje. Sebi in svoji trmi strežejo, v skrbi za lastne interese pozabljajo na delavstvo. Združeni socialisti so to. Govorijo o enotnosti, pa so sami med seboj razbiti, govorijo o svobodni borbi, pa je sami ne poznajo, govorijo o strokovnih gibanjih, pa jih voditi ne znajo. Povsod lepe besede, dejanj pa je malo. A vse lepe besede ne zakrijejo nelepih dejanj. Tisti, ki toliko govorijo o enotnosti med delavstvom, enotnost rušijo, med govorjenjem o svobodi teror uganjajo, v strokovna gibanja delavstvo zapeljujejo, iz njih Iga rešiti ne znajo. Dokaze imamo za to!
Ni ftvn za delavstvo.
Mislimo, da je Delavska zbornica tista, ki mora strokovna gibanja delavstva uravnavati in voditi. Mi smo to mislili in priznavali tudi takrat, ko naši zastopniki v Delavski zbornici besede niso imeli, ko je bila naša organizacija v zbornici kakor deseti brat. Iskreno smo z zbornico sodelovali takrat, zato danes še toliko bolj vemo ceniti koliko je to sodelovanje vredno. Ko je Delavska zbornica prišla v naše roke, bi pričakovali, da bodo tisti, ki so enotnost vedno povdarjali, to enotnost tudi dokazali.
A zgodilo se je drugače. Mesto da bi v težkih časih najvišjo delavsko socialno institucijo podpirali, so ji skakali v hrbet. Podpise so med delavstvom proti zbornici pobirali in delali nerazpoloženje. Toda to je bilo še razumljivo. Užaljeno samoljubje je to zahtevalo in njemu so ustregli, ko so to delali. A zopet smo pričakovali, da bodo vsaj takrat, ko bo šlo za delavski kruh, ko bo šlo za pomoč naj-bednejšim, pozabili osebne interese ter šli v borbo za delavstvo. Toda zgodilo se je drugače.
Delajo na lastno pest.
Radi svojih koristi so delavske koristi zapostavljali. Delavska zbornica je na zadnjo sejo tarifnega odbora povabila tudi vse delavske strokovne organizacije, da se te seje po svojih zastopnikih udeleže ter sta.vijo svoje predloge in pripombe k celi vrsti važnih uredb, katere se tičejo delavstva vpoklicanega na vojaško službo. Ne Jugoslovanska strokovna zveza, ne marksisti se te seje tarifnega odbora nista udeležili. Toda seja se je vršila tudi brpz njih. Pokazali pa sta obe organizaciji s tem, kako daleč pred skrbjo za delavske interese je pri njima postavljena užaljenost in samoljubje.
In šli so še dalje. Na lastno pest preko Delavske zbornice so začeli neko akcijo, za spremembo stavbinske kolektivne pogodbe, oziroma odpoved iste. Tudi ZZD bi radi na svoja pota speljali. Vabili so na sodelovanje, mesto da bi se obrnili na Delavsko zbornico. Mi smo jasno povedali svoje
Ženstvo, deležno teh pravic, bo vedno in povsod skrbelo, da bo služilo narodu in državi in s tem častno vršilo svojo dolžnost.«
Pripominjamo, da je v letih po vojni slovensko narodno predstavništvo že izvojevalo za Slovenijo ženam volilno pravico za vse volitve v naših domačih javnih ustanovah. Tozadevni zakon je bil že sprejet. Ko se je pa nasprotnikom posreč.ilo, da so s pomočjo centralizma naše pravo narodno predstavništvo izrinili iz vlade, so ti takoj pokazali vso svojo reakcionarnost ter so poskrbeli, da zakon o volilni pravici slovenskega ženstva nikoli ni stopil v življenje. Če se danes naši nasprotniki iz liberalnega in iz levičarskega tabora pridružujejo borbi za žensko volilno pravico, popravljajo le svoje stare grehe. Nosilci borb za enakopravnost žene z možem, pa ostanejo ljudje s krščanskim svetovnim nazorom. (Pripomba uredništva).
mnenje: Akcijo naj začne Delavska zbornica. Ona naj skliče tozadevne razgovore in razprave. Tam mi sodelujemo. Za njenim hrbtom ne! Toda raje so vso akcijo speljali v negotovost, kakor pa da bi se v interesu skupnosti vklonili. Zahtevajo odpoved stavbinske kolektivne pogodbe, tako kakor so zahtevali odpoved tekstilne pogodbe. ZZD je takrat ugovarjala, a ni bila podpisnica pogodbe. Zasluga združenih socialistov je, da je danes 23.000 tekstilnih delavcev brez vsake kolektivne pogodbe. Isto bi sedaj radi napravili s stavbinskim delavstvom. Začeli so akcijo pri TPD. O enotnosti ni bilo tedaj ne duha ne sluha. ZZD, ki ima organiziranega veliko število rudarskega delavstva v treh podružnicah, o stvari sploh ni bila obveščena, kakor tudi ne Delavska zbornica. I>a -je taka akcija že v naprej obsojena v neuspeh, vemo vsi. Vedo to tudi združeni socialisti, a to pač ustreza njihovim načrtom.
Cilj organizacije ni, da bi rušila, ampak da gradi. Organizacije združenih socialistov razdirajo tisto, kar drugi grade; V strahu, da ne bi ZZD pri mezdnih akcijah dosegla kaj več, na temeljne stvari pozabljajo. To se je pokazalo ob pogajanjih za kolektivno pogodbo s podjetjem Auersperg v Soteski. Že itak težak položaj so še poslabšali marksisti. Znali so oskrbeti, da so se pririli na razpravo, pozabili pa so po kaj so prišli. Predlagali so mezde, ki so mestoma nižje kakor pa so plače, ki jih podjetje že plačuje. Upravičeno lahko dvomimo v njihove strokovne sposobnosti. Lahko je tisoče delavstva nagnati v stavko, težko ga je rešiti. Leta 1936. so na tisoče tekstilnih delavcev pognali v stavko. Dali jim niso nič. Stavkali so na Jesenicah, delavstvo ni dobilo ničesar, stavkali so tisoči stavbincev — zastonj. Stavkali so kamnolomci v Ribnici, a pustih so jih na cedilu. Vse to je njihovo strokovno delo. Mi s ponosom lahko trdimo, da še nikdar nismo delavstva nagnali r akcijo, ki ne bi bilo uspešno. Pa smo imeli že mnogo stavk in pogajanj in razprav. Več kot združeni nasprotniki skupaj.
Tako se ne sme delati.
Ako bi mi le enkrat storili samo eno izmed napak, ki so jih oni štorih nešteto, bi nas razvpili in razkričali na vse strani. A tako so se morali zadovoljiti samo s pavšalnimi obdolžitvami, brez stvarnih dokazov. Nočemo si iz napak drugih kovati kapitala, a prav pri združenih nasprotnikih se učimo, kako ne smemo delati, če hočemo delavstvu ohraniti vsaj tisto kar ima. A ugotavljamo, da JSZ, NSZ in URSJ, absolutno ne vrše svojih dolžnosti na-pram delavstvu, ampak samo razdirajo in ovirajo še delo tistih, ki imajo dobro voljo delavstvu pomagati. Resnično, igrajo se z delavskimi interesi, kakor otroci z ognjem. A temu igračkanju bo treba na en ah na drug način čim prej napraviti konec.
organizacija
Igrajo se...
Naša borba ■ naša rasi
Miklavževanje ljubljanskih stavbincev
Gorje pri Bledu
Ko je bil 28. okt. letos ukinjen delavski vlak št. 919, ki je vozil delavstvo na nočno zameno, je naša organizacija začela težko borbo za obnovo tega vlaka. Ob priliki, ko so naši funkcijonarji pobirali podpise, je eden od »delavskih voditeljev« izjavil, da on ne podpiše, ker je za delavstvo že zadosti sedel po »arestih« ter ni podpisal, drugi pa so spet zmajevali z glavami, češ: kaj boste vi zelenci! Danes, ko je vlak na našo prošnjo, ki je bila vložena v imenu delavstva in po intervencijah naše centrale vrnjen, pa so se pojavili isti »voditelji«, ki razglašajo delavstvu, da so oni priborili vlak nazaj. Naivneži jim pa seveda nasedajo, kljub temu, da je vedno več in več tistih, ki so našo ZZD spoznali za tisto, ki njih potrebe razume.
Nepravilno se nam zdi od žel. uprave, da delavce ob odhodu z dopoldanskega šihta tlači v tri vagone, tako, da morajo stati na pločnikih celo na stopnicah, >kar je celo proti predpisom. 'Zgodilo se je celo, da so potisnili delavce v poštni vagon, kjer so bili prašiči, med vozovi pa je vozil vagon II. razreda, kjer je sedel trebušast gospod. Ker smo tudi delavci ljudje, zahtevamo od železnice, da da na Bohinjski progi zadostno število vagonov.
Odbor naše podružnice je na svoji seji dne 8. decembra sklical IV. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
1. Citanje zapisnika.
2. Poročila odbornikov in preglednikov.
3. Volitve novega odbora.
4. Sprememba pravilnika podpornega fonda.
5. Povišanje članarine.
6. Slučajnosti.
Občni zbor se vrši v nedeljo 17. dec. ob 11. uri dop. v Gorjanskem domu. Če ob sklicani uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi.	Odbor.
Tržič
V	nedeljo, dne 17. t. m. bo v Rokodelskem domu ob lO. url dopoldne članski sestanek naše podružnice, vse naše člane in prijatelje '• vabimo, da se tega sestanka udeležijo. Pride zastopnik centrale.
Griže
Naša podružnica sklicuje za nedeljo, dne 24. t. m. popoldne članski sestanek delavstva rudnika Zabukovca-Griže. Ker pride na ta sestanek zastopnik centrale iz Ljubljane, je udeležba za vse člane obvezna.
Nadaljevanje z 2. strani, nizacijo sprejelo s skrajnim odporom in tako obenem tudi dokaz kako zelo zvesto ZZD služi delavskim interesom. Imamo pa celo slučaj, da so nasprotni strokovni pokreti borbi ZZD s podjetji skočili v hrbet. Ko smo mi zahtevali pri podjetju »Motvoz« v Grosuplju pogajanja, smo dobili odgovor od podjetja, da se je že sporazumel z marksistično strokovno organizacijo in naj zato naš zastopnik ne hodi v Grosuplje. Podružnica v Grosupljem nas je obvestila, da je bil dotični sporazum narejen takoj po dospelosti naše pismene zahteve po razgovorih o povišanju plač. V Soteski pri podjetju kneza Auersperga pa se je zgodilo, da smo md izsilili poravnalno postopanje. Naknadno so prosili tudi marksisti, da se jih na poravnavo vabi, pri poravnavi pa so stavili celo nižje zahteve glede plač delavstva, kakor pa jih je to delavstvo imelo že pred našim mezdnim gibanjem, oziroma pred poravnavo.
DEJANJA GOVORE
Tako dejanja govore, kdo resnično in pravilno dela za interese delavstva ter dokazujejo, kako neosnovano je bilo psovanje nasprotnikov našega po-kreta z podjetniškim in razdiraškim delavskim pokretom. Zveza združenih delavcev je s praktičnim delom očitke nasprotnikov temeljito ovrgla. Z odkrito in resno borbo pa nikoli za tapeciranimi vrati, je reševala delavske interese doslej in jih bo tudi poslej. Naslov podjetniških organizacij pa pustimo drugim, ki so tega bolj vredni.
V	sredo dne 6. t. m. smo imeli ljubljanski stavbinci prav lepo miklavževanje. Z žilavo pridnostjo in marljivostjo smo zbirali darila, katere so poklonili uvidevni ljubljanski trgovci in obrtniki. Skupna vrednost daril je predstavljala približno din 5.000,-—. Razdeljeno je bilo 137 kg bele moke, 25 kg testenin, 20 kg riža, 70 zavitkov žitne kave, 312 metrov raznega blaga, 19 srajc, 290 zvezkov, mnogo peres, svinčnikov ter raznih šolskih, kuhinjskih in drugih potrebščin.
Obdarovanih je bilo 78 revnih in potrebnih članov. Vodstvo naše podružnice, ki si je nadelo to težavno in nehvaležno delo, je žela za svoje delo popoln uspeh. Prireditve se je udeležilo par sto članov s svojimi družinami in so bili vsi pogoščeni s toplimi klobasami in kruhom. Bila je to lepa društvena prireditev, katere se je udeležilo tudi celotno vodstvo^ centrale
Prireditev je otvoril predsednik tov. Kralj, ki je z lepimi besedami pozdravil navzoče članstvo ter podal nekaj koristnih smernic za bodoče delovanje, zakar so se mu navzoči zahvalili z burnim aplavzom.
V	nedeljo 10. t. m. je bil pri nas strokovni delavski tečaj prvi, odkar obstoja pri nas Zveza združenih delavcev. Centrala je poslala na tečaj predavatelje, ki so za svoje trudapolno delo imeli vnete slušatelje. Delavke so pazljivo sledile izvajanjem in se še v poznih popoldanskih urah od zastopnika centrale niso mogle ločiti. O zgodovini strokovnega gibanja in v idejni osnovi ZZD ter o socialni zakonodaji, njenim pomenu in boju za njeno zboljšanje nam je predaval tov. Langus, tov. Grebenšek o disciplini in administraciji v organizaciji ter o boju proti marksizmu in komunizmu, tov. Luzar pa o so-
pomenu obratnih zaupnikov in njihovih nalogah.
Predvsem je bilo važno predavanje o zaupnikih, radi katerih imamo pri nas nepotrebne skrbi, ker so gotovi gospodje, ki mislijo, da morajo sami postavljati v svojem obratu zaupnike in da je dovolj, če so priznani od podjetja in da ni potrebno še priznanja oblasti, kakor to delamo mi.
Glede viničarjevih stanovanj še bi bilo potrebno pripomniti vprašanje viničarjevega zavarovanja proti požaru. V slučajih, da pogori vinogradniku viničarija, dobi ta zavarovalnino, ko imajo v pretežni večini vsi posestniki vinogradov viničari-je zavarovane proti požaru. Nima pa viničar svoje opreme, ne živine, tako da je v slučaju požarne nesreče pač viničar največji revež. In take nesreče niso redke in še tem bolj onesrečijo viničarja, ker je še veliko viničarij lesenih, zgrajenih na višinah, kjer je uspešno gašenje v večini primerih izključeno. Tudi to je pereč problem viničarjeve eksistence, ki še čaka, da se na nek možen način reši, oziroma vsaj znatno ublaži.
NATURALNO STANOVANJE
V	zadnji številki lista smo navajali glede stanovanj zakonita določila iz viničarske uredbe, danes pa še enkrat ponovimo opozorilo, da bi naj vsak viničar pri skle panju pogodb, ki se zadnje čase sklepajo, bode toliko uvideven, da se ne bode protizakonito s pogodbo dal zavezati na plačevanje, odnosno odsluževanje stanovanja, ki mu po uredbi pripada, kot brezplačno. Nasprotno, ob sklepanju pogodb, ki se sedaj morajo sklepati za dobo treh let, naj si pač skušajo priboriti kako nujno potrebno preureditev, gotovo pa potrebna popravila viničarije in pripadajočih gospodarskih poslopij. Sedaj je čas uveljaviti take zahteve. Opozoriti pa moramo še pri tem, da se morebitno dosežene obljube, da se bo stanovanje preuredilo ali popravilo, morajo tudi vnesti v pismene pogodbe in to nikakor v negativnem smislu in nedoločeno dobo. Ne bo se dalo v vseh potrebnih primerih v tem oziru kaj pozitivnega doseči, posebno tam ne, kjer je gospodar v težkem gospodarskem položaju. A teh bo morda največ ena petina, dočim bi ostali zmogli.
Sledila je deklamacija Lužarjeve Anice, ki je z nežno preprosto deklamacijo pozdravila prihajajočega Miklavža. Nato je prišel ljubljenec vseh otrok — Miklavž — v vsem svojem sijaju z vsem svojim spremstvom in otroke nagovoril:
»Molite dragi malčki«, je med drugim dejal, prosite Vsemogočnega, naj stori, da človek ne bo napram človeku zver, naj svet postane bolj krščanski, naj zavlada med narodi ljubezen. Vi, dragi otročički, otroci delavcev, ki trpljenje gledate najbliže v obraz, ubogajte Vaše drage mamice, poslušajte vse lepe nauke, katere učijo oni, ki se za Vašo usodo res zanimajo in videli boste, da Vam bom v bodoče prinašal veliko daril, da boste z njimi preskrbljeni vse leto, vse življenje.«
Dragi tovariši, delavci! Držimo se nasveta našega Miklavža tudi mi. Ne nasedajmo hujskačem, demagogom in vsem onim, ki bi po naših hrbtih radi prišli na visoka mesta, temveč poslušajte in ubogajte naše slovenske krščanske voditelje, da bo tudi nam prinesel Miklavž to, česar si najbolj želimo, to je svetlo bodočnost.
V	zadnji številki »Slov. delavca«, katerega prejema pri nas v Murski Soboti že sleherna delavka in delavec, smo opisali le en slučaj, ki je vsem dokazal krivice, ki se bodo in se morajo maščevati. Šele na tem tečaju, se nam je popolnoma raztolmačilo pravice, ki nam pripadajo in tako tudi načrt kako moramo te pravice ne samo čuvati, pač pa iste tudi izboljšati.
Prav nič ne zamerimo delavkam, ki čakajo še na uspeh naše organizacije in katere še niso v naših vrstah (saj jih je itak malo) zakaj delavec, odnosno delavka, ki ne pozna svojih pravic je iz strahu pred podjetjem odvisna le od istega in se tako na drzne pokazati svoje prave barve.
Delegati iz centrale niti verjeti niso mogli, ko smo v debati opisovali dejanski položaj. Pregovor pravi, da »kdor pred drugim jamo koplje, običajno sam vanjo pade«. Cvetič je utemeljeval odpust sedem-let zaposlene delavke in sedanje obratne zaupnice s tem, da je za delo nesposobna, da v družbi sodelavk, kar je akordna postavka, nikdar ne zasluži toliko kakor
DEPUTATNA ZEMLJA
Nadalje je vsak viničar upravičen, da dobi četrtino tiste površine vinograda, na 'katerega je bil najet v službo kot viničar, deputatne zemlje. To zemljo mora dobiti brezplačno, odnosno je ta zemlja del njegove plače. Tam kjer teh zemljišč ni, mora vinogradnik dati ob 1. novembru vsakega leta toliko krušnega zrnja ali krompirja, kolikor bi se predvidoma na pripadajoči površini pridelalo. Količina je točno in jasno določena v uredbi viničarskega reda. More pa dobiti namesto v naturi, tudi v denarju, da si pripadajočo količino teh živil kupi. V teh ozirih se premno-gokrat godijo viničarjem krivice; ali da tega nadomestila sploh nič ne dobi, ali če dobi, pa se mu da malo vreden pridelek, katerega posestnik ni mogel drugje spraviti v promet, gotovo pa ne za tako ceno, kakor jo mora v takih primerih tukaj plačati le viničar. V veliko primerih pa mora viničar to, po zakonu brezplačno mu pripadajočo deputatno zemljo, ali pa dani nadomestek, prav težko odslužiti. Tak postopek je celo pogost pri kmečkih vinogradnikih. Veliko teh nikakor ne more razumeti, da bi moral viničarju, še razen morda dnevnice 6—8 dinarjev, še z morebitnim dodatkom pijače in kruha za juži-no, še dajati kaj zemlje, ne da mu to viničar odsluži. Nadalje ni malo kmečkih vinogradnikov, ki jim nikakor ne gre »v glavo«, da bi morali viničarju vsako delo plačati. Prečesto sliši kmečki viničar od gospodarja: »Saj lahko greš drugam si denar zaslužit, ko boš doma z delom gotov.« Pravilno zamišljeno, a v praksi pa bolj malo pomembno. Taki gospodarji pozabljajo, da bodo v tistem času, ko bo viničar moral doma delo opravljati, že delali tudi drugi in tudi že mnogi medtem delo sami opravili.
Slovenjgradec
Končno smo tudi delavci v Slovenjgrad-cu uvideli potrebo po močni in enotni narodni delavski strokovni organizaciji ter zato ustanovili novo podružnico ZZD.
V nedeljo, dne 10. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor te naše nove delavske postojanke, na katerem nam je poročal tov. Zajc iz Velenja o delu ZZD, njenih uspehih in potrebi prave delavske strokovne organizacije. Navzoči delavci so sledili izvajanjem govornika z velikim zanimanjem in si nato izvolili podružnični odbor, ki bo prevzel posle in skrbel zato, da so naša podružnica razvije v krepko postojanko ZZD za dobrobit našega delavstva.
IZa njim je nastopil bivši poslanec gospod Ivan Theuerschuh iz Slovenjgradca, 'ki je v stvarnih besedah pojasnjeval važnost delavskega združevanja ter odkril hinavščino marksistov in komunistov. Delavstvo, ki se je občnega zbora udeležilo
v	prav lepem številu, je z zanimanjem poslušalo oba govornika. Pristopilo je mnogo delavcev in delavk k organizaciji, nakar se je izvolil tudi odbor, ki bo vodil bodočo podružnico.
Sklenilo se je, da se v teku 14 dni vrši ponovno sestanek.
Kamnih
V nedeljo, dne 26. XI. se je poročil naš agilni član tov. Koželj Fortunat s tovarišico Cimžar Ivano. Vse članstvo jima želi obilo sreče!
ostale delavke. Da bi se še bolj znesel nad njo. jo je celo prestavil k posebnemu stroju, misleč, da bo to dokaz njegove prvotne trditve kot resnične in da ne bo zaslužila kakor ostale delavke. 'Zgodilo pa se je obratno. Zaničevana obratna zaupnica je pri tem stroju zaslužila veliko več, kakor prej v družbi sodelavk, ki so ji bile radi funkcije zelo nasprotne.
Povedati moramo samo eno, da je vsakdo, ki skuša direktno ali indirektno naše delo in razvoj organizacije preprečiti, v veliki zmoti. Tako obnašanje, kakršnega imajo nekateri napram organizaciji, je za nas le propaganda, zakaj delavec in delavka dobro vesta, da ako podjetje preprečuje naša stremljenja moramo vsekakor od tega pričakovati le koristi, zakaj tak se torej boji, da bi mogel dati delavcu to, kar mu po zakonu pripada ali celo več, torej toliko, kolikor smo kot delavci ljudje opravičeni zahtevati. Centrali se tem potom za posvečeno pažnjo in žrtve najlepše zahvaljujemo in si takih tečajev še želimo ker imamo od njih velike koristi.
ZA DOLOČENO POVRŠINO VINOGRADA
Neprimeren postopek glede površin de-putatnih zemljišč je tudi pri nekaterih večjih vinogradnikih, ki imajo po več viničarjev in skupno obdelujejo vinograd, tako da viničar včasih niti ne ve, za koliko površino vinograda je najet, pa se mu deputatna zemlja, kakor tudi nagrada odmerja po številu njegovih delovnih moči, izračunano s številom delovnih dni ene družine, deljeno s količnikom, koliko delovnih dni se je porabilo v enem letu na površini enega orala vinograda. Tak postopek bi bil pravilen iz razloga, da dobe res vsi viničarji po razmerju svojih delovnih moči enake dele teh deputatnih zemljišč in nagrad. Ima pa to temno stran, ker viničar nima vpogleda v te račune in se ga na ta način čestokrat prevari. Vsled tega priporočamo vsem viničarjem, da sklepajo pogodbe za gotove površine vinograda, četudi bodo morda v službi potem vinograde obdelovali skupno.
Radi določitve deputatnih zemljišč in izplačila nagrad pa se od strani vinogradnikov, kakor se zdi, v čimdalje večji meri dogajajo prevare z utajitvijo površine vinogradov. Tako nam je znan slučaj, da ima neki lastnik vinogradov (z imenom še bomo prišli na dan), 28 oralov vinograda. Tako izkazujejo katasterski in davčni spisi. Ko pa je lastnik pred kratkim ta vinograd »razdelil« med viničarje na pismene pogodbe, pa »meri« ta vinograd komaj 23 in pol orala. Ostalih 4 in pol orala pa so menda že »zasedle boljševiške čete«...? Mi viničarji pa se bomo potrudili, da bomo iz tega »izginulega« dela vinograda, pa tudi iz drugih, na ta način »ukradenih« vinogradov, s pomočjo zakona pregnali »tatove«!	Košnik	Jože.
(Dalje prihodnjič.)
Strokovni tečaj v Murski Soboti
Viničarjevi prejemki
Pogajanja za stavbinsko kolektivno pogodbo
Sodlie o delavskem zavarovanju
Zveza združenih delavcev je že v poletnih mesecih v posvetih s stavbin-akim delavstvom pripravljala predlog za novo kolektivno pogodbo za stavbin-sko delavstvo. Bila je mnenja, da je v borbi za borni košček kruha tega sorazmerno najslabše plačanega delavstva potrebna čim tesnejša strnjenost vsega delavstva. Predlagala je zato, da bi Delavska zbornica započela tozadevno akcijo in jo vodila v imenu vsega delavstva. Ostale strokovne organizacije pa so pokazale tudi to pot, da jim ni do edinosti med delavstvom niti takrat, kadar gre samo za reševanje njegovega kruha. Pokazale so s tem, da jim je več trmoglava med-strokovna borba, kakor pa delavske koristi. Temu se ne čudimo, ko smo pri njih tega navajeni. Čeprav vedno poudarjajo, da so samo one prave voditeljice za delavske koristi, so n. pr. tudi ob akciji za splošno zvišanje mezd hodile svoja lastna pota ter so celo na anketi, ki jo je sklicala banska uprava, bolj poudarili svoje organizacijske interese kakor pa zastopali koristi delavstva. Celo delodajalci na tej anketi so Se čudili njihovemu zadržanju ter ga ožigosali za neprimernega in delavstvu
škodljivega. Po tej poti dosledno gredo naši nasprotniki in bi bilo čudno, če bi bila borba za stavbinsko delavstvo kaka izjema. Šle so svojo lastno pot ob izigravanju predstavnikov njihovega lastnega stavbinskega delavstva, tako, da se je n. pr. g. Ogrin, predsednik gradbene zveze Jugoslovanske strokovne zveze v naši pisarni pritoževal nadi njihovim početjem. Ni mogel verjeti, da so »svobodne« organizacije zmožne takega nastopanja, dokler mu v pisarni centrale 'ZZD tega nismo dokazali na podlagi dopisov, ki smo jih od teh organizacij prejeli.
Sedaj je banska uprava za dan 15. t. m. sklicala poravnalno razpravo med delodajalci in strokovnimi organizacijami in je na razpravo poklicala vse strokovne organizacije. Na tej razpra-
vi	bo Zveza združenih delavcev po svojem zastopniku delodajalcem stavila predlog, kakor jih je prejela od svojega stavbinskega delavstva. Naše delavstvo je lahko prepričano, da ga bo Zveza združenih delavcev zastopala tako, kakor zahtevajo njegovi interesi. O poteku razprave in o rezultatih iste bomo poročali v prihodnji številki.
Svet v frontah
ZAPADNA FRONTA
Na zahodu še vedno ni nič novega. Na suhem vlada popolni mir. V zraku malenkostni spopadi med izvidniškimi letali. Na morju pa je vojna postala bolj ostra. Potopljenih je bilo veliko število trgovskih ladij, toda nemške podmornice in mine so svoje uspehe drago plačale. Nemčija je izgubila 5 podmornic in si nakopala popolno zaporo tudi svojega pomorskega izvoza. Anglija in Francija blokado vsega, kar gre v Nemčijo in kar iz nje odhaja, neizprosno izvajata.
FINSKA — SOVJETSKA RUSIJA
Na Finskem je odpor napadenega finskega naroda občudovanja vreden. Sovjetske izgube so bile do sedaj izredno hude. Uspehi sorazmerno neznatni, ker sovjetska vojska na suhem niti do glavnih finskih utrjenih črt ni prišla. Od morske strani so imeli Sovjeti nekaj več uspehov zato, ker tamkaj se Finska sploh ni branila. Zasedli so nekaj otokov in z bombami obmetavali finska obalna mesta. Vojna na Finskem je pokazala, da sovjetska vojska daleč ni to, kar se je o njej napovedovalo. Je pod slabim vodstvom, slabo opremljena, slabo preskrbljena in brez vsakega ognja. Uspehi gredo le na račun velikanske premoči, saj pride na enega finskega vojaka 40 sovjetskih. Vojna na Finskem je razblinila vse govoričenje o bav-bavu rdeče armade in sovjetsko poveljstvo prihaja do spoznanja, da je za Sovjetijo res sreča, da ni zapletena v kakšno veliko vojno in da je za njo edina rešitev, ako se še nadalje skrbno izogiba, da bi se zapletla v kakšno pravo vojno s kakšno velesilo.
NEVTRALNE DRŽAVE
Očividno obstoja namen obeh vojskujočih se taborov, da si pridobijo na svojo stran čim več zaveznikov med nevtralnimi državami. Nevtralne države, tako pravita oba tabora, se bodo, morale odločiti za eno ali za drugo stran. Da bi sredi vojskovanja živele mirno življenje in lepo služile denar, to ne gre. Zato postaja pritisk na nje tudi od dneva do dneva večji.
Ze blokada Nemčije je izzvala hud pritisk na nevtralce. Na eni strani so mnoge nevtralne države do sedaj služile lepe denarje, ker so po morju prevažale tovor za Nemčijo ali pa nemško blago ven na svetovne trge. Ta posel so sedaj izgubile. Pomorska trgovina z Nemčijo je zaprta. Na drugi strani pa nemške podmornice in nemške mine ogražajo tudi pomorsko plovbo z Anglijo in je med potopljenimi ladjami največ nevtralnih, tako, da bodo nevtralci morali prekiniti trgovske zveze tudi z Anglijo. Anglija in Francija nadalje pritiskata na nevtralce, da bi vse svoje pridelke njima prodali, med tem ko Nemčija pritiska na nje, da bi Angležem ne dali nič, pač pa vse njej. Nevtralci prihajajo v precep, v katerem prihajajo do spoznanja, da ne bo drugega izhoda,
kakor da se priključijo enemu ali drugemu taboru.
NA BALKANU
Veliko zmedo med nevtralnimi državami je povzročilo delovanje Sovjetske Rusije. Sovjetska Rusija je v svoji pogodbi z Nemčijo očividno dobila proste roke v severni Evropi in v določenem delu Balkana. V severni Evropi je z vojno proti Finski tako rekoč že zaključila svoje načrte. Na vrsto bi imel priti sedaj Balkan, kjer naj bi Sovjetska Rusija najprej dregnila v Romunijo, za tem pa v Bolgarijo.
V	preteklem tednu so se celo širile novice, da hočeta Sovjetska Rusija na eni, Nemčija in Madžarska na drugi strani skupno udariti po Romuniji in si jo razdeliti. Te govorice so neresnične, pa vendar nazorno kažejo, da se težišče diplomatične nervoznosti sedaj pomika od severa v južno-vzhodno Evropo. Prav gotovo je res, da bo Sovjetska Rusija rovarila naprej in to vsa srečna, ako bi se ji posrečilo, da tudi na Balkanu povzroči zmedo in vojni požar razširi tudi semkaj, vendar pa je položaj tukaj v toliko drugačen od položaja na severu, da mora Sovjetija pri svojem ro-varenju strogo paziti, da si ne nakoplje vojne, ampak potisne vanjo samo druge.
Na Balkanu namreč je drugače kot na severu. Na severu sta si Nemčija in Sovjetija lahko med seboj razdelili tako imenovana vplivna območja, 'ker sta bili sami. Na Balkanu, ki je odprt na Sredozemsko morje, pa imajo še druge velesile neposredni pristop. To sta najprej Anglija in Francija, ki imata s Turčijo zavezniško pogodbo in lahko branita Balkan, kakor 1.1914, ko sta si tamkaj organizirali svojo solunsko fronto.
ITALIJA
Na Balkanu pa je predvsem Italija, ki je sicer zaveznica Nemčije, a je neizprosna nasprotnica vsakega nadaljnjega prodiranja Sovjetije v Podonavje in na Balkan. Italija je šele v četrtek zvečer skozi usta svojega velikega fašističnega sveta — kakor poročamo na prvi strani lista — nedvoumno povedala, da ne dovoli nobeni velesili, da bi na Balkanu kaj storila na svojo pest in po svoji mili volji spreminjala sedanji položaj. Morda bodo nekateri rekli, da se sedaj lahko sporazumejo vsi trije: Nemčija, Sovjetija in Italija, da si južni vzhod porazdelijo med seboj v vplivna območja na isti način kot sta si severovzhod porazdelili Nemčija in Sovjetija. Toda takšen sporazum je nemogoč spričo življenjskega interesa, ki ga ima Italija, da se na Balkanu nikoli ne pojavi Sovjetska Rusija.
Bolj verjetno bi bilo, da se Italija sporazume z Anglijo in Francijo za borbo proti Sovjetski Rusiji. Do takšne izbire pa Nemčija gotovo ne bo želela pritirati Italije.
Kratice :
OR — znamenje spisa sodišča delavskega zavarovanja v Ljubljani;
ZOR = znamenje spisa Stola sedmorice, odd. B, v Zagrebu kot vrhovnega sodišča delavskega zavarovanja;
ZZD = zakon o zavarovanju delavcev; Nov. o p. p. = novela o porodniških podporah k § 49. ZZD;
O DZ = obči državljanski zakonik;
SDZ = sodišče delavskega zavarovanja; VSDZ = vrhovno sodišče delavskega zavarovanja ;
OUZD = okrožni urad za zavarovanje delavcev ;
SUZOR = osrednji urad za zavarovanje delavcev;
MSPZ = minister za socialno politiko in narodno zdravje.
K § 6. ZZD
1. »Delavec, ki kmečkemu posestniku v njegovem gozdu seka les, katerega posestnik potrebuje zase, in ga posestnik ni dal sekati zaradi trgovske eksploatacije gozda, ni navezan zavarovanju.« (ZOR 201-1938 od 6. VIL 1938.)
K § 47. ZZD
2. »Bistveni pogoj za odklonitev hrana-rine po določbi 1. odst. § 47. ZZD, ,da se
sme hranarina, kakor tudi podpora za po-rodnine odreči, čfe se bolni član hote ne drži zdravniških navodil in s tem zavlačuje ozdravitev’ je ta, da je imela nepokornost člana za posledico zavlačevanje ozdravljenja. (Misel: ne bi bilo primerno nalagati OUZDu dolžnost plačevanja hra-narine v primeru, ko je član po lastni krivdi podaljšal dobo svojega bolovanja in delanezmožnosti, ker se ni hotel pokoriti navodilom uradovih zdravnikov.) — Nepravilno je tedaj stališče, da je ta določba pooblastila OUZD in njegove zdravnike, da po svojem preudarku izrečejo kazen v obliki kratkodobnega odreka hra-narine, če se bolni član ne drži njihovih navodil, čeprav ozdravljenja ne zavleče; napačno je tudi stališče, da sodni zdrav-nik-zvedenec in SDZ nimata pravice kontrolirati upravičenosti in primernosti odredb uradovega zdravnika, ko ima član, ki je zaradi bolezni delanezmožen, vendar v načelu pravico do hranarine in, če se mu ta odreče, SZD pravico in dolžnost, da preišče, ali so podani vsi pogoji, na katere navezuje zakon'pravico urada, da -ustavi hranarino.« (20R 160-1939 od 30. VI. 1939.)
3. »Ni podlage v zakonu, da se priznava hranarina za ono dobo, v kateri bi bil član predvidno ozdravil, če bi se bil držal zdravnikovih navodil. (Članu, ki je odklonil potrebo zdravljenja v bolnišnici in s tem zavlekel ozdravljenje, je treba odreči hranarino tudi za vse tiste dni delanezmožnosti, kolikor časa bi trajalo zdravljenje v bolnišnici.)« (ZOR 139-1930 od 17. V. 1939.)
K § 49. ZZD
2.	»Zena, ki ob času poroda ni živela v skupnem gospodinjstvu z možem, temveč iz svoje krivde ločeno od njega, ni upravičena do porodniških dajatev, dasi je sodišče še pred njenim porodom naložilo možu plačevanje preživnine in je bil zakon pravomočno ločen od mize in postelje
iz njene krivde šele po njenem porodu.« (OR 346-1938 od 14. VI. 1938.)
K § 55. ZZD .
4.	»Zgolj pravno obstojanje službenega razmerja brez dejanske zaposlenosti ni članstvo; zato tudi doba, v kateri nekdo zaradi odpusta iz službe ni vršil službe, ni članstvo, dasi so upravne oblasti oglasile odpust neveljavnim in je upravno sodišče razsodilo, da službeno razmerje še traja, ker služba ni bila pravilno odpovedana.« (ZOR 77-1938 od 7. II. 1938.)
K § 85. ZZD
1. »Načelno se priznava, da se mora stopnja (%) nesposobnosti za delo zaradi posledic nezgode diferencirati glede na posebne okoinosti ponesrečenčevega poklica in da zadene izguba vida enega očesa hujše onega delavca, ki je po svojem poklicu n. pr. zaradi finoče dela, ki ga opravlja, navezan na vid obeh očes. Mora pa se o tem posebej glede na osebo in potrebe poklica ponesrečenca zaslišati in določno izjaviti zdravnik (pred SDZ zdrav-nik-zvedenec); tudi ni dovolj, da se višja stopnja nesposobnosti za delo priznava že s samim razlikovanjem ,kvalificiranega’ od .nekvalificiranega’ delavca.« (ZOR 212 1939 od 30. VI. 1939.)
K § 104. ZZD
1. »Pristojen odklanjati zahtevke po nezgodnih dajatvah po XI. poglavju ZZD je SUZOR, oziroma Rentni odbor SUZORa (§ 107., odst. 1. ZZD). OUZD, oziroma njegov Rentni odbor za to ni pristojen; — niti v primeru, ko se dajatve za sicer priznano obratno nezgodo odklanjajo iz razloga zavarovalne neobveznosti; — niti, ko se zatrjevani obratni nezgodi ne priznava značaj obratne nezgode po § 84. ZZD; — kljub določilu §.95. ZZD niti tedaj ne, ko gre v prvem ali drugem primeru le za zdravljenje in hranarino po točki 1. in
2.	odst. 1. § 85. ZZD, in čeprav le za prve štiri tedne. (OUZD odreja v smislu točke 1., odst. 2. § 104. ZZD bolezenske dajatve po točki 1. in 2.., odst. 1. § 85. ZZD le takrat, če v načelu priznava pravico do nezgodnih dajatev. — Cepljenje odločanja med OUZD in SUZOR ni v skladu z zakonom.)« (ZOR 108-1939 od 15. V. 1939 in ZOR 126-1939 od 15. V. 1939.)
K § 110. ZZD
1. »Ni zastarala v smislu § 110., odst. 2. ZZD pravica zahtevati zvišanje nezgodne rente vsled poslabšanja posledic nezgode v slučaju, ko je uradova zdravniška preiskava že sama uradno ugotovila poslabšanje, rentnik pa je šele po 3 mesecih po tej preiskavi, oziroma šele po .3 mesecih po poslabšanju zahteval povišanje rente; po dejansko izvršeni uradni zdravniški preiskavi je namreč rentnikova prijava po zvišani renti zgolj še formalnega značaja in zato ni zakonite zapreke za priznanje zvišane rente vsaj od dne vložitve te prijave, oziroma od onega poznejšega dne, od katerega naprej jo rentnik sam zahteva.« (ZOR 212-1939 od 30. VI. 1939.)
K § 187. ZZD
5.	»SDZ mora prepozno vloženo pritožbo zavrniti ne glede na to, ali je bila v stvari upravičena ali ne.« (ŽOR 400-1938 od 5. XII. 1938.)
Domače novice
Pretekli teden bi na belgrajski univerzi morala biti spominska slavnost za rajnim francoskim admiralom Gepuartom, ki se je v svetovni vojni odlikoval ter je bil zlasti srbskim beguncem pravi krušni oče, ko so morali bežati po svetu iz zasedene domovine. Zgodilo pa se je, da so komunistično navdahnjeni študentje belgrajske univerze to slavnost motili ter jo s kričanjem preprečili. Zaradi tega je pozneje bila slavnost drugje, belgrajsko univerzo pa so za nekaj dni zaprli. Sploh so v^ Bel-gradu začeli zdaj komunistom močneje stopati na prste. — Na zagrebški univerzi pa kažejo volitve v dijaške odbore in klube, da so tamkaj komunisti zmagali le na eni fakulteti, medtem ko so na eni zma- , gali dijaki, ki pripadajo HSS. povsod drugod pa so zmagali takoimenovani hrvatski nacionalisti. Poznavalci razmer pravijo, da so se na zagrebški univerzi dijaki zaradi tega tako postavili po robu komunistom ter jih premagali, ker so ogorčeni, da so nekateri vplivni krogi doslej komuniste tako negovali, kakor bi jih hoteli, kakor pravimo, »crkljati«. Kjer komunisti nimajo potuhe od zgoraj, tam jih ni kaj prida.
Kakor smo že poročali, so tudi na Slovenskem komunistični elementi dvignili glavo ter v imenu svoje organizacije, ki so ji nadeli ime »Zveza delovnega ljudstva Slovenije«, izdali letake. Poročali smo že tudi imena nekaterih glavnih pod-
pisnikov tistega letaka. Vidi se, da so komunisti iskali podpise pri ljudeh raznih stanov in struj. Oblast je prijela nekatere izmed njih, ki sodi o njih, da so voditelji v Prekmurju. Ta teden pa je zagrebški list »Obzor« poročal o tem ter navajal, kdo je bil zaradi tistega komunističnega letaka v Prekmurju aretiran. Ska-zalo pa se je, kako vlogo ti komunistični voditelji med Slovenci v resnici igrajo. Hrvatski list namreč piše, 'da so bili aretirani zato, ker so pristaši HSS ter so ves čas delali na to, da bi se slovensko Prekmurje odcepilo od Slovenije ter priključilo Hrvatski. Iz tega je jasno, da so pravi 'komunistični voditelji pri Hrvatih iskali potuhe ter so delali, da bi kos slovenske zemlje, ki se imenuje Slovenska krajina, pripadel Hrvatski. Zato pa bi lahko med Slovenci šarili s svojim komunizmom. S tem je hrvatski list nehote komunistom na Slovenskem storil sila slabo uslugo, ker je razgalil njihovo dvolično igro. Med podpisniki, ki so podpisali tisti komunistični letak ter zaradi njega bili aretirani, je tudi slovenski pisatelj, znani Miško Kranjc. Poleg njega še nekaj drugih mož iz Slovenskega Prekmurja, ki po izjavi hrvatskega lista delajo zoper Slovenijo, istočasno pa v Sloveniji delajo za Stalinovo diktaturo. Slovenski ljudje naj si to zapomnijo, kaj hočejo komunisti narediti iz nas Slovencev in iz naše Slovenije.
Ust izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana. — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.