Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/I. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverieništvo Ljubljana
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1*50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2"50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
ANTON SKALA. Maribor:
Nekaj značilnega
K izpremembi pravil UJU.
(Predlog Mariborskega učiteljskega društva z dne 21. aor la 1926.1
(K izpremembi pravil UJU.)
Vsak v Udruženju organiziran uiči-teli v Sloveniu ie imel v svoiib rokah pravila UJU. ki jih ie sprejela prva glavna skupščina v Zagrebu 9. septembra 1921 in lih ie izdalo poverjen'štvo Ljubljana v 1. zvezku Stanovske strokovne knjižnice.
V tei kmižici smo listali, kadar smo razpravljali: kai ie UJU katere so n ene naloee in kako. s katerimi sredstvi lili vrši. Člen za členom smo proučevali, da bi soožnali bistvo Udruženja to ie idejo, ki ie gonilna sila vsake organizacije. Podčrtava'i smo in se razvnemali, kadar smo hoteli na osnovi pravil dognati, ali ie UJU stanovska ali politična, ali je bob stanovska ali politična organizacija.
Razvoj šolstva skrb za narodno prosveto in napredek in ugled stanu so nam stavil: mnogo vprašani, ki i h ie bilo treba rešiti. Reševali smo iih in b lo je mnoco uspehov. Kadar smo iih reševali obiektivno in smo bili edini, so bili uspehi veliki in smo rastli 7. niimi. Toda. kadar smo hotel' reševati stanovsko strokovna vnrašania na osnovi pravil Udru-žen'a smo se 1*» izgubljali v debatah in uspehov navadno ni bilo. ali so bili minimalni. In mi nismobrastli. pričeli smo celo padati. Neuspehi na so se pričeli ponavljat — in tudi nadame.
Nastalo ie vprašanje- Kako ie mogoče da rlelo na osnovi pravil ni vselej rodilo uspehov in ne rnčenia učiteljskih vrst. amoak večkrat celo neusoehe in mlačnost in razhaianie v naših vrstah?
Ali v pravilih ni ideie. ki bi nas družila in dvigala ali ni v niih natančno začrtane smeri našega stanovsko političnega dela? Nekateri so trdili da ie in so' se sklicevali na § 2. oimemenih pravil UJU. drugi pa niso našli v niih ne ideje in ne smeri In razvnel se ie boj med zastopniki § 2. pravil UJU iz leta 1921. in med iskalci ideie in smeri. B01 ie naraščal. od dneva do dneva se ostril, in ko se ie že nagibala zmaga 7dai na to zdaj na ono stran, ie izvedelo slovensko učitelistvo. da ie »velika zmota če kdo govori o členu 2. pravil UJU. ¡7 leta 1921., ker ta pravila niso več vebavna. Danes so v veljav pravila iz leta 1923.«
To ie izvedelo slovensko učitelistvo v 6. številki »Učit Tov.« z dine 11. fe-bruaria 1926. In ko ie po treh letih izvedelo za nrava pravila UJU. ie obenem snreJelo okrožneo. da tudi ta pravila niso dobra da ie notrebna izprememba tudi teh pravil — Borci za pravila so ostrmeli.
Organizacija UJU ima obsežna pravila: velik del učitelistva ne naide v niih n,p ideie. ne smeri dela drugi del. ki se ie na njihovi osnovi boril pa sredi boia izve. da ona pravila niso pravila H ta pravila ki so pravila, nimajo točno sti-lizirane smeri ¡n so notrebna iznremem-be. Glei članek v »Učit. Tov .« štev. 10. z dne 11 marca 1926.
Ali niso ta dejstva nekai zelo značilnega 7S organizacijo kakor ie Udru-ženie iugoslovenskega uč telistva. Ako ie tako nam :e marsikai razumliivo. česar dosedai nismo moedi razumeti in n?,d čemer smo zmajevali z glavo.
Pa čitaimo okrožnico in sedai veljavna pravila UJU v 6. številki »Učit. Tov.« t. 1.. ki iih ie treba izpremeniti. Zanima nas izvedeti, kai se nai izpremeni v pravilih, predvsem pa spoznati 00 posameznih členih pravil ideologijo Udru-ženia in smer stanovsko nolitičnega dela.
Čitamo — in glei čudo v sedai veljavnih pravilih ne najdemo ne ideje, ne smeri dela. Vsa pravila Udruženia so le radi uorave. Nj glavno, kai nas uiedinju-ie. dela velike in nam pridobiva ugled, tudi ne. kako nai dvigamo šolstvo, na-lodno prosveto in stan. glavno ie. koli-
ko odborov nai ie. in koliko članov v teh odborih in kido in kako se nai volijo. Pričakovali bi. da želi vodstvo Udruženia. ki ie razposlalo na vsa društva vpra-šama p-lede na izoremembo pravil popraviti to nerazumljivo pomanjkljivost in izpremeniti dosedania le upravna pravila v ideina. toda tudi ta vprašania so stavljena le radi izbolišania ustroia in uprave.
In vendar pri nas še ni s šolskim zakonom končno veljavno ureiena prosvetna uprava in ie razumliivo. da se bosta morala ustroi n uprava Udruženja prilagoditi ustro'u in upravi prosvete.. Kazalo bi torei z 'izoremembo ustro'a in uprave Udruženia do tedai počakat in bi se odredile nekatere dopolnitve ali izbolišania le tam. kjer so nujno potrebna, n. pr. 7. ustanovitvijo interimnih strokovnih tainištev v nekaterih Oblastih.
Neobhodno na ie potrebno in ie bilo potrebno že. ko so se sestavliala prva pravila Udružena. da se s pravili ustvari ideino silna organizaciia n se v niih začrta rnsna določna smer stanovske politike iugoslovenskega učitel stva To je, kar ie treba sedai v pravilih izpremeniti in nič drugega.
Ali ie -za državno organizacijo kakor hoče biti in ie UJU. ki se ne more in ne sme primerjati s kakim klubom ali zvezo kraievnega. strankarskega ali sp-paratističnega značaia. dovoli da nravi člen 1. le: Učitelistvo kraljevine SHS se organizuje v edinstveno društvo UJU?
Ali ip dovoli, da pravi člen 2.- Cilj Udruženia ie. da z združeno silo vseh učiteljev kraljevine SHS deluje na napredku osnovnega šolstva in narodne prosvete. utriuie duhovno edinstvo vseh delov našega naroda in ščiti moralne in materiialne interese učitelistva?
To ie tako malo. da ni skorai nič. Kdo se nai navduši 7.a to ideologijo, koga naj oodžpe v boiu. ki nai vodi do uspehov za šolstvo narod in stan?
Zato oa nai zahtevaio društva, da se o v okrožnici stavbenih vprašanjih glede na reorganizacij uprave Udruženia. ker so še oreuraniena letos ne raz-pravlia razora vi ia nai se na o izpremembi člena 1. in 2. pravil UJU.
V ta namen si dovolim staviti sledeči predlog: Člena 1. im 2 pravil UJU se nai izpremenita sledeče:
Člen 1
Učiteljska društva kralievine SHS se oreanizuieio v eno oolitčno neodvisno stanovsko organizacijo UJU s sedežem v Beogradu. V zmislu teh pravil se smatra za Učiteljsko društvo samo tako društvo, k: dela v duhu teh pravil.
člen 2.
Namen Udruženia ie:
a)	uiediniti vse mgoslovensko učitelistvo na osnovi politične in verske svobode:
b)	sodelovat: na napredku šolstva Po priznanih sodobnih vzgojnih, učnih in upravnih načelih:
c)	skrbeti 7a kulturni in socialni na" predek naroda na osnovi enakopravnosti. socialne pravičnosti in demokra-tizma;
d)	pospeševati in utrjevati duhovno edinstvo vseh delov našega naroda:
e)	ščititi državljanske pravice m zastopati moralne materiialne in pravne interese učitelistva:
f)	dvigati stanovsko moralo, zavest in disciplino članstva na osnovi stanovske liubezni in dolžnosti.
Oblastna strokovna tainištva.
1 Na točko 1., 2.. 3. in 6. okrožnice z dne 8. februaria 1926 predlagamo, da sedama sestava organizacije no oover-ieništvih ostane, dokler se prosvetna uprava z zakonom ne uredi. Kadar na se bo poverieništvo Liubliana razpustilo, je postopati po ooglavm XVIII.. člen 77. poslovnika UJU poverjeništva Lubljana z dne 4. seotembra 1922.
Potrebno pa ie že sedai in dokler s: upravlia prosveta po oblastih da se za vsako in le kier to ni oofebno. za več oblasti ustanove strokovna ta n štva UJU. Ta strokovna tainištva nai sestoje ¡7 dveh članov ooverienikovega namestnika za dotično oblast im strokovnega tamika ki upravliata posle v svo-iem oblastnem nodročn v zmislu poslovnika nadležnega noveneništva. v mariborski oblasti v 7mislu § 71. ooslov-nika poveneništva Liubliana- Poverjenikov namestnik zastopa ooverenika v svoii oblasti, podpisuje s strokovnim tainikom vse spise ima v razore^ledu imenik vseh članov hrani spise in ie odgovoren 7a pravočasno izvršitev spisov Strokovni tainik oskrbni vsp pisarniška nosle. sestavl:a noroeila 7a poverieništvo in zastrpa poverienikovega namestnika, kadar ie ta odsoten.
Slušaten višie reiaeoške šole.
2. K točki 5.: Slušatelji višie pedagoške šole ne moreio bit člani učitel:-skeea društva v onem kram kier začasno študirajo ker oni niso ver učitel i. vršilci službe, k' edini moreio biti pol-nomočni člani kraievnih učiteljskih dru-• štev. ampak so le diiak viš'e nedagoške šole in kot taki na popolnoma drugem stanovskem, materiialne-m in pravnem položaju Kot taki imaio lahko svoie posebno društvo v kraiu kier študirajo, k' lahko postane član UJU po izoremenie-nem členu 1. pravil UJU. glei točko 4. zapisnika.
Izprememba člena 1 pravil.
3.	K točki 4. Da se to vprašanje končno reši. ip treba izpremeniti člen 1. pravil UJU tako da bo popolnoma lasno določeno katero učiteljsko društvo ie član UJU. ne glede na to. ali ie to društvo osnovnee-a gradianskega ali kate" regakoli učitelistva Glei stilizaciio novega predloga za člen 1. pravil UJU v naslednji točki.
Izprememba člena 2 pravi.
4.	K točkj 8. predlaga učiteljsko društvo . vodstvu UJU. nai ne izčrpa svoiih sil le na reorganizaciii uprave Udruženia. amoak nai oosveča večii del oažnie ideologih in smeri organizacije. V ta namen sp nai izpremenita predvsem člena 1. in 2 pravil UJU. Ta dva člena se nai glasita-
Ideina in Drogramatična stran UJU.
Člen L Učiteljska društva kralievine SHS se organizuieio v eno politično neodvisno stanovsko organizacijo UJU s sedežem v Beogradu V zrnvslu teh pravil se smatra učiteljskim društvom samo tako društvo, ki dela v duhu teh pravil.
Člen 2 Namen Udruženia ie:
a)	uiediniti vse iugoslovensko učitelistvo na osnovi politične in Verske svobode:
b)	sodelovati na napredku šolstva 00 priznanih sodobnih vzgojnih učnih in upravnih načelih:
c)	skrbeti za kulturni in socialni napredek naroda na podlagi enakopravnosti. socialne pravičnosti in demokra-tizma:
d)	pospeševati in utrjevati duhovno edinstvo vseh delov našega naroda:
e)	ščititi dlržavlianske pravice in zastopati moralne, materiialne in pravne interese učitelistva :
f)	dvigati stanovsko moralo, zavest in disciplino članstva na osnovi stanovske ljubezni in dolžnosti.
Borba bugarskog učitelistva.
Iz Bugarske stižu vesti o naporno! borbi, koiu vodi učitelistvo. Ono ističe izvesne zahteve i nikako ne oopušta.
Stvar ie u ovorne. U zakonu o na-rodnoi prosveti Postori član 70. koii je učiteliima oričinio mnogo iada i nevolie. On ie negacha stabiliteta učiteljske službe. Omogučava vlasnicima da nalbezolb-zirniie postupaiu sa učiteliima. či.ia se politička ubedeuia ne slažu sa njihovim: oremeštaiu ih b iednog mesta 11 drugo na način štetan i u takvo vreme, kako če žrtve naiače osetiti. Ali to se ioš može i nodneti donekle. Radi se nešto gore: otouštaiu ih iz službe i ostavliain na ulici.
Broi otpuštenih iz službe ie ogro-man. On postaie ioš veči. kad se uraču-naju nastradali na iedan ili drugi način. Sve se to čini na osnovu famoznog čl. 70.
Bugarski učitelji trpe i od iednog dru-gog zla Stupci niihovog organa »Sozna-nie« (svest) ispunieni su žal.ieniem na mizeriiu. materiialnu bedu Niihove su plate male. Naročito su se mnogo sma-111'ile n odnosu prema skupoči života.
član 70. i bednost nagrade izazvali su komešanja u redovima bugarskog
učitelistva. Pokret da se izade iz ne-snošliive situaciie, koiu su prouzroko-vale te dve stvari, osobito nrva. stalno se širio. Taku su se iskristalisali tri zahtevi uičteljstva: ukinuče člana 70. realna olata koia bi se menjala prema po-skuohivaniu ili noieftiniavanjiu života i ustanovlienie dliscioljinarnih sudova. koii bi iedini b": nadležni da razmatraiu kri" vice učitelja i donose odluke po njima* Alj ipak težište borbe ;e u ukinuču spo-menutog člana
Bugarski su učitelji vrlo borbeni i vzdržljivi Uz to imaiu organizaciju (Bugarski Učitehski Savez). koia broji 12.000 članova. Ova počiva na sind kal-noi bazi. te omogučava komoaktnost u redovima v složno istupanje.
Sa učitelistvom solidarisalisu se i ostali profesionalni Savezi.
Narodni poslanik G. Penče stavio je predlog narodnoi skuoštini da se ukine član 70. Širom cele zeimlie drže se učiteljski zborovi sa koiih se utiče na narodne poslanike da prihvate učinieni predlog i da se oovrate na službu svi otoušteni.	S.
Drugi pedagoški teden v Mariboru.
Pedagoški krožek v Mariboru ie priredil v dneh od 11. do 18. aprila t. 1. drugi pedagoški teden, ki ie v vsakem oziru nad vse siiaino usoel. Dopoldnp in popoldne se ie vršil v deški meščaniski šoli rokotvorni tečai za učitelistvo. zvečer Pa so bila poljudna predavanja za širšo publiko v veliki kazinski dvorani.
Rokotvornega tečaja se ie udeležilo 30 tovarišev in 7 tovarišic iz vseh sre-zov mariborske oblasti. Tečai ie vodil
na tem noliu 7nani strokovnjak ravna-teli deške meščanske šole. gosp. Drag. Humek. ki ie tudi to pot pokazal svojo mojstrsko praktičnost. Pod nijegovim spretnim vodstvom smo rezali, vezali in »orešali« zvezke, od naipriprosteiše oblike do ličnih beležnic lepili in opremljali raznovrstne stenske slike, izdelovali barvast naoir. sestavljali mape in aktovke. vezali kniige obdelovali glino, kakor v 1. razredu pa tudi modelirali kot
na višji stopnii. izdelovali smo reliefe in papirno maso. Vrhu tega na nam ie še podal mnogo praktičnih migljajev za ro-kotvorni pouk. n. pr. kako nai učenci sami izdeluieio razno orodie pripravljalo lepila i dr.
Pedagoškemu krožku, oosebei na še njegovemu agilnemu predsedniku gosp.
prof. Gustavu Šilihu moramo biti hvaležni za trud in požrtvovalnost. ki ea ie imel s orireditviio II. pedagoškega tei-na. S ponosom pa že lahko sedai gleda na uspehe svoiega v sedaniih razmerah tako težavnega delovanja.
Fr. H... šek.
RADOSLAV KNAFLIČ:
Proglas - Deklaraci ja.
(Dalje.)
. Naglašati v ti zadevi kvarnost. se mi zdi tako kakor če bi kdo trdil: Proč r imenovanji potom raznisov. ker so škodliiva (koristiio namreč samo enemu prosilcu, a vsem ostalim škodujejo)! Ker proglas v svoiem sedaniem slogu kvarnosti ne označuie natančneje, ustvaria v našem ooimovaniu zmedo in mnogovrstnost umevama 73to ga ie treba ali temeljito orezložiti ali na odkloniti.
Člen XI. naglaša najširšo duhovnu svobodo koio na točka 2. člena II. in določbe členov VII. (prelomiti 7 izročili)
IX.	(v politiki izpostavljeni) in X. (sode-lovanie ori nameščanju) močno omeiu-ieio oziroma io ukinjajo. Koncem člena
X.	se ie pripetila pisatelju velika zmota jezikovnega zloga (laosus lineuae) s tr-ditviio »... da izgladi pot za vstop vsem stanovskim tovarišem, ki z nami goiiio istp stanovske ideale.« Očividno bi bilo
tu na mestu sledeče besedilo: »____ da
izgladi pot 7,a vstop tudi vsem onim stanovskim tovarišem, ki ne coie 7. nami istega stanovskega stremljenja (idealov). Onim. ki goie 7. nami iste stanovske ideale namreč ni treba nota šele iz-eladiti. sai ie že izdaien 7 istimi ideali.
Politika i e utemeljena v prirojenem lastnem »jazu«.
Ne samo države narodi, pokrajine, oblasti, mesta. trgi. občine, vasi ne za-sleduieio svoje živlienske politike, temveč tudi vsako bitie (ens). Način kako sam sebe ohraniti, vzdržavati. okoriščati. razmnožiti, ie zapisan globoko v lastnem jazu (egoizem) — v politiki samega sebe. Človek se trudli neprenehoma, si živlienie izboljšati, si Pomnožiti imetje ter ga nezmanjšanega zapustiti svoiim dedičem itd. Ako bi se politiki lastnega i a z a ne postavljale na pot nobene ovire in težkoče. bi Se nam gotovo vsem najboljše godilo. Vsako bitie na zemlii se ravna tako. da služi to ravnanie stremljenju njegovega i a z a. Tudi naš stan, vsota mnogo tisoč bitii zasleduie družabno in stanovsko politiko svoiega »jaza« potom organizacije UJU. Iz te pri-roienosti sledi zakliuček. da Se naš stan ne more in ne sme razoolitičiti. sicer bi (postal neko posebno (separatistično) mrtvilo v narodu in državi, temveč on si mora svoio prirojeno stremlienie 00 izbolišanin in napredku tako prikrojiti, da v svoii družabni in stanovski politiki ne bode zagazil v navzkrižje 7 drugimi
MIRKO VAUDA:
Proučujmo vprašanja podeželskega šolstva in učitelistva.
(Dalje.)
Za idejo o r e d! s t a( v 1 i a v državi prvo. najpotrebnejše
delovne šole naši agrarni najboljše in torišče in
oporišče tb r e z d v o m, n o podeželska šola. To spoznanie ko orodre v vseh merodainih. interesiranih in tangi-ranih krogih, ie naravnost Drag. preko katerega mora stoDati v naši državi vsaka šolska reforma.
V Rusiji snuje ženijalni pedagog Blonski i, n d u s t r i j e 1 n o produktivno šolo Vse učno delo v produktivni šoli nai se razviia. nai se rekru-tira iz faktičnih produktivnih razmer šolskega okoliša. Jugoslovensko podeželsko učitelistvo potemtakem čaka in zove v prvi vrst'i pripravljanje na preosnovo naše šole v kme-titsko-Droduktivno šolo. V niei bomo — kakor v vsaki produktivni šoli obravnavali to kar v posameznih časovnih dobah posebno izrazito stopa pred nas in to bo torei ono. »kar vzbuia v nas največje zanimanje in nam donaša naj-večie gospodarske in pedagoške koristi«. kakor pravi Kolling v svoii kniigl »Die Landschule als Arbeits- und Produkti on sschule.»
Živimo v povojni dobi. Ta povojna doba nam oač res več ne vsiliuie v ro-
ke morilneea orožia. a izziva in obremenjuje nas z ultimati druge vrste. Te ultimate nam namreč stavbo o t e ž k o-čene gospodarske, ti a z d r a -p a n e socialne in o r o d a d a i o -če nravstvene razmere. In to ie doba one velike borbe ki 7 a h t e v a vsestransko pripravi i ene ga borca, ki zahteva od vsakega posameznika resDravega in celega človeka. Res. da ie to le prehodna doba. a njeno daljše ali k r a i š e t r a i a n i e bode nakovalo večie ali manjše število kandidatov — žrtev teh povojnih razmer. Mislim reči: Šola mora oostati nr« vojašnica, iz koie bodo izhajali junaki — borci- gospodarsko prosvetLieni socialno uvidevni ter nravstveno neomahl iv! naraščainiki. kateri edino bodo oreikosle.' tei temni dobi nreštevilnih kri? naredili traini konec. Torei zooet šola. in sicer mestna in podeželska, oziroma pravilnejše: podeželska in mestna šola!
Omenjam obe šoli posebei. kajti gospodarske, socialne in nravstvene razmere po deželi niso po vsem enake z mestnimi, vsled česar bo nam podeželskim tovarišem potrebno proučevati te razmere posebei za se ter le na podlagi uspehov
stanovi in da se bodo niegove koristi krile s koristio naroda in države Tudi ¡7 stališča nriroieneea lastnega »i a z a« torei razDolitičenie šolstva v obče ni mogoče.
Naslov oroglasa nam napoveduje. da nam hoče dati navodila »o bistvu naloeah in smeri naše stanovske d o 1 i t i k e«. Z vsebino nekojih svojih členov Da nas zavaia v globoko temo razoolitičenja.
Ostala vsebina Droglasa. 1. Vso vsebino nroedasa ie treba oteti iz dušliive oreslice tuik Izraz ideina kriza, orogramatično. interes, a oriori. socialen. realen, idealen, režim, suprema lex, unifikaciia. depolitizacija, konjunktura, konsekvence itd se moralo kier le mogoče zamenjati 7. našimi, in sicer zato. ker ustvariaio težkoče in ovire za pravo pojmovanje in razumevanje pri onem naivečiem delu učitelistva. ki se 7. latinskim iezikom ni nikdar ali pa le pomani-kliivo bavil.
2. Glavni pomen ie treba v ieziko-vem zlogu polagati v dagole ne pa v samostalnike. To ustreza duhu slovanskih iezikov. Ta proglas ni oovsod sestavljen v tem duhu. temveč nosi v sebi zlog tujih iezikov. zlasti nemškega, ki ima bogastvo izrazov v samostalnikih, kar ga dela mnocokie nerazumlivega. Slabe Dosledice niso izostale, na vseh koncih in kraiih silijo na dan zmote, nerazumevanj in celo nreoiri. Prodaš ie Dravo jabolko nrenira. vrženo v našo organizacijo iz Mežiške doline v obliki starogrških Danaidovih darov, o kojih ie nastal rek- Boiim se Danaidov nosečih darove! (»Timeo Danaos. dona feren-tes!). Zdi se mi. da nam ie Zeus iz Mežiške doline ustvaril iz naše oreaniza-ciie krasno devico Pandoro, koli ie podaril skrivnostno posodico proglasa. Predsedniki nekojih učiteljskih društev Mariborske oblasti s o se v lepo tujko zaljubili, odprli so ii i7 radovednosti posodo glei. mamah ie izletelo iz nie v seil širieca sosveta med nas vsakovrstno zlo. kakršnega doslej nismo poznali v naši organizaciii. Pandorina posoda te odprta, poidimo gledat vsi v nieno temno dobino da si 7, nienim proučavaniem in »z uma svitlim mečem« pridobimo večio zrelost in da si 7 izbolišano stanovsko politiko ustvarimo boljšo prihod-niost!
(Dalje prihodnjič.)
tega proučevanja reševati vprašanja podeželskega šolstva. Zagrabiti pa moramo vse podeželsko stanje in bitie. torei ves podeželski problem v celi njegovi širini in globini!
Živimo nadalje v oni dobi. v kateri se ustvaria za naše šolstvo odločilni, smrt ali vstajenje n r o r o-k u i o č i in u d e i s t v u i o č i evangelij. namreč — novi šolski zakon. Tudi glede šolskega zakona, kakor sploh glede s 1 i č n i h š o 1 o z a d e v-n i h odredb i e bila podeželska šola p rez vest i o d tise k mestne šole. Kakor nam kaže svetovna pedagoška literatura. obsto'a sko-rai v vseh državah smotreno in energično stremljenje po dosegi posebnih podeželsko-učnih načrtih in nekatere države celo že razpolagajo s takimi podeželskimi učnimi načrti. Imenujem Avstrijo. Avstrija ie pač v glavnem industrijsko-obrtna država. Indu-
strijsko-obrtni interesi' in razmere po dežel: se tamkai gotovo da:o bolje s 1 o ž i t i 7, mestnimi interesi in razmerami. sai so mesta vendar no večini tudi istočasna, če ne celo ooglavitna indu-striisko-obrtna središča. Zato bi ondi v tem slučaiu obe. mestna n Dodeželska šola. š e d r e c e i 1 a h ko izhajali z istimi učnimi načrti, vsekakor Da mnogo lažie. kakor v naši izrazito kmetiiski državi, kier so živlienske razmere in zahteve na deželi n o o o 1 -notna drugačne od onih v mestih. Rabimo torei posebei mestne in
oosebei oodeželske učne načrte. Razen učnih načrtov na so še številna druga poglavja, ki v šolskem zakonu ter v šolskih odredbah sploh zahtevajo ločenje z o z i r o m na podeželsko in mestno šolstvo.
Izmed takih, ločen.ia potrebnih po-glavii. nai omenim le še eno. a to vehe-mentnega uvaževania potrebno poglavje, ki sega naravnost v nas, v naše celo bitie in žiti e. Je to ooglavie v učitelistvu samem. Vsj smo si v svesti »da smo v delovno-cravnem ožim homogena masa.« Smo učitelistvo 7, isto izobrazbo, z istimi službenimi dolžnostmi. vendar s prevelikimi diferencami pri olači '(mislim tu na mlajše učitelistvo!). vendar z neenako "priznanimi drag. d o k i a d a m i (mislim tu na noročene učiteljice!) Mislimo dal'e na dragiiniske razrede Na eni strani podeželski učiteli: z morda 80 ali še več učenci v razredu, s slabim šolskim obiskom. s šolskimi oprostitvami. 7 omarico maloštevilnih učil. 7, učenci malo-dane brez šolskih potrebščin, s šol' nenaklonjenimi starši in morda celo krai-ninf šolskimi sveti, no in z milostno doblienim stanovaniem v temni, zaduhli sobioi tuiega — šolo in učitelistvo zaničujoče^ gospodar ia. morda s 00 sili norciionira.no gostilniško ali tudi po milosti doseženo privatno hrano — brez družbe, brez pripomočkov za nadalino izobraževanje in morda celo brez izdatne opore in podpore nri šolskih oblastih itd	(Daiie rorih.)
Prirodopisne zbirke.
(Dalje.)
V zbirki bodi zastopana vsaka vrsta z velikim številom primerkov ne samo zaradi event. zatneniave za druge vrste, ampak tudi zato. ker ie pravilna znanstvena ocena vrste nemogoča na podlagi samo enega ali samo nar primerov.
3. Določanje zbranega gradiva.
Za naše kraie ni nobene take kniiige. ki bi jo bilo mogoče priporočiti začetniku »Tvornica učil« ie vsem interesentom draee volie na razpolaeo in bo brezplačno daiala looiasn la in določala v pregled poslani materiial Na'orilklad-neiše se taki objekti oošiliaio kot »vzorec (do 300 g teže); če ie v škatlji mnogo »boljšega« gradiva, nai se pošiljka priporoči.
»Šnakšneperlein« — F. J. Schmidt je napisal že leta 1847. knjižico »Systematisches Verzeichnis der in der Provinz Krain vorkommenden Land- und Siißwasserlkonchylicn mit Angabe der Fundorte. Der studierenden Jugend in Krain in Liebe gewidmet«. Leta 1858. je izdal Hauffen nekoliko popolnejši seznam kraniskih mehkužcev (II. Jahresh. Ver. Krain. Landermus.) Leta 1908. je obelodanil dr. Cv. Sajovic seznam kranjskih mehkužcev na podlagi Rabičeve zbirke (Izvestia Muz. društva): žalibog so slike na tabeli, ki ie dodana temu seznamu. zelo slabe.
Dosedanja navodila zadoščalo za naiprimitivneiši začetek, v nadaljevanju na nameravamo prinesti izčrpneiše nasvete. Uredništvo te rubrike bo tudi rado nismeno odgovorilo na vprašanja za tozadevna noiasnila. (Dah'e prih.)
Za našo pedagoško knjižnico.
Zopet poziv! Za centralno knjižnico UJU poverieništvo Liubljana ie zelo velike važnosti knjiga: »Die neuen Gesetze und Verordnungen auf dem Gebiete der Volks-schul e« Ta ie izhajala v zvezkih in nam maniilkaio od 2. do 13.. 14. in od 20. zvezika dalie. Tudi posamezni zvezki bi nam dobro došli.
»Vrte a« manjkajo letniki I do VII.. VII!.. XX., XXII. in od XXV. dalje.
Tov. gospa Salaba-Vranjek ie darovala knjižnici 45 knjig, in sicer 18 šolskih. 13 pedagoških ter 14 raznih drugih knjig.
Iskrena hvala! .
—kniiž. Učiteljska tiskarna ie darovala knjižnici vse kniige. ki so izšle v njeni ^loci in iih knjižnica ni imela, vsega skupai 70 knjig, in sicer 17 pripovednih. dramatskih in pesnitev. 49 mladinskih in 4 zbirke pesmi.
Z oziram na velikodušni dar Učiteljske tiskarne naši knjižnici. nriDoro-čam vsem tovarišem in tovarišicam. da si nabavliaio vse knrige zvezke in tiskovine pri isti.
—kniiž Hrvatski pedagoško - književni zbor ie poslal knjižnici 48 kniig in sicer 22 mladinskih. 12 pedagoških in 8 raznih drugih kniig. izmed katerih so posebno nedaeoške zelo dobre.
—kniiž. Tovarišica L. ie darovala VII. zvezek Knezove knjižnice.
Vsem darovalcem iskrena hvala! Pozivam Pa vse tovariše(ice). da sledi'o vzededu že navedenih darovalcev in nregledaio svoie knjižnice; morda naideio kai zase nenotrebnega kar bi oa modo biti za knjižnico velikega pomena.
Kni žničar.
Učiteljski pevski zbor.
—pev. Na občnem zboru izvoljeni odbor Devskeea zbora se ie na svoii seii dne 24. t. m. konstituiral sledeče: Načelnik g. Baiuk Marko; tajnik tov. Zupančič Drago: blagajnik tov Sežun Andro; arhivar tovarišica Dekleva Nina; redite-ljica tov. Rak Zora: reditelj tov. Der-meli Mirko. Kot namestniki Da- tov. Jurko Vilko za načelnika: tovarišica Golob Adela za tainika: tovariš ca Rak Zora za blagainika; tov. Grčar Tit za arhivarja: tov. Primožič Ivan za redite-lia; tovarišica Cepuder Ljuba za redite-ljico. Vse dopise naslavljajte definitivno samo na tainika- Zupančič Drago Ljubljana. Cesta na Rožnik 5.
—pev. Prihodn"» tečai so be vršil po sklepu odbora začetkom iun ia t. 1 Na-tančneie objavimo pravočasno. — Zupančič.
Splošne vesti.
— Intervencija UJU pri novem ministru Drosvete proti premestitvam, ki
iih ie izvršil bivši minister St. Radič. Pretečeni teden ie spreiel minister oro-svete g. M i š a Trifunovič deputa-ciio Izvršnega Odbora UJU v zadevi premestitev na Hrvatskem in drugje. Gosp. minister ie nripoznail škodo, ki io trpi šolstvo zaradi partizanskega premešča-nia in preganjania učitelistva. Obljubil ie. da takoi ustavi vse še ne izvršene premestitve. V prvi vrsti hoče popraviti vse slučaie. v katerih so zaradi partizanske premestitve ločeni učitelji od svojih družin. Oziral se bo Dri nadaljnjih ukreDih. da ne bo šola oreveč _ +rDeIa med šolskim letom. Končno ^ izhvil: Delovati hočemo vse dogovorno in pri-iatelisko tako. kakor nam to nalaga dolžnost po državnih zakonih in to naibohe konvenira interesom našega naroda.
_ Poverieništvo UJU — Liubl ana
ie obnovilo svoi protest in vlogo, ki jo je napravilo svoječasno potom Glavnega Odbora UJU na ministrstvo g. St. Ra-diča v zadevi reaktivirania s r e s k e -pa šolskega nadzornika Mat-k a. ker še nima nolne službene dobe in ker ie bil nookoien z nepravega položa-ia. — V drugih slučajih poverieništvo ni moglo intervenirati, ker okrajna učiteljska društva, oziroma prizadeti člani
n;so odjavili svoiih slučaiev s potrebnimi Dodatki notam okrainih učiteljskih društev Doverieništvu.
—	Z ozirom na zadnio našn vest o Novomeškem učiteljskem društvu srno Dreieli obvestilo da ie Novomeško učiteljsko društvo soreelo na svoiem zad-niem zborovanju s 57 proti 5 glasovom sledeči predlog- DeklaraOHa ie za nas nepotrebna. Dač na zahtevamo, da se člen 2. oravil UJU strogo izvaia
—	Velecenieni gospod urednik!
Čudno se mi zdi. da ni objavljenega sklena našega društva z dne 4 mala 1926. da v načelu sprejemamo Deklaracijo.'— Savinisko učiteljsko društvo za Vranskl okrai. — Zdolšek. t. č preds.
—	Pov. U.IU — Lšubliana ie stavilo Izvršnemu Odboru UJU v Beogradu predlo?. nai se vrši letošnia Olavna skupščina UJU v Beogradu
—	Šef kabineta minstra orosvete v Beogradu ie nostal slovenskemu učitelj-stvu dobro znani in naklonjeni g. lavo P. Jovanovič. ki ie svoiečasno že zavzemal to mesto.
—	Za stanovsko edinstvo Učiteljsko društvo za marenberški okrai iV na občnem zboru dne 13. marca 1926 v Vuhredu soglasno sprejelo deklaracijo s sledečo resolucijo: »Pristajamo v celoti ir. brez pridržka na vsebino deklaracije, ker predstavlja samo logične posledice izražene o naših zahtevah, kakor tudi § 2. pravil UJU. da združui UJU kot edina od nas priznana stanovska organizacija vse učitelistvo cele države. Pristavljamo na obenem da podrobna ugotovitev teh konsekvenc v deklaraciji ni potrebna za naše društvo, ne za druga društva in posamezne člane, ki so že doslej nravilno noimovali namen in naloge organizacije, ampak za nasprotnike našega ookreta. ki bi iim iz umevnih razlogov bilo liubše ako bi podrobno ne podčrtavali stanovskega edinstva kot temeljnega načela.«
—	Minister Drosvete Miša Trifuno-vič ie odredil, da ostane znesek 300.000 Din ki ga ie izročil bivši minister orosvete g. S v e t o z a r P r i b i č e v i č iz državne ^aloge šolskih Ikniig Pov. UJU — Zagreb last istega in da se ne izvede zahteva bivšeea ministra nrosvete goso. R a d i č a . ki ie zahteval vrnitev tega zneska.
—	Zagovor na ooiasnilo v »Uč't. Tov.« štev 16. — 1926. Slušatelje Všie pedagoške šole smatram tudi iaz za ltu-di 7 resnim stremlieniem. čim več koristiti našemu narodu. Zato na bi nikoli ne pričakoval od niih takih člankov, v katerih sami sebe oovzdiguie'o in tako neokusno hvalijo, da druge napadajo. Jaz in moii tovariši(ice) smo bili od slušateljev vište pedagoške šole v Zagrebu napadeni. Braniti sebe in tovariše imam pravico in te mi ne morp niti tovariš ca slušateliica zabraniti Zato ie. oo mojih pojmih, ceni. tovarišica. napad — gotovo večie maščevanje nego obramba. Ju-goslovenski narod ne ootrebuie liudi ki se nonašaio s šolo in množino študija, amoak liudi oravera znania in živega dela. Zato vidite, g tovarišica. da nisem v zmoti in da premišljeno odgovarjam. Tovariši slušateljHice) višie pedagoške šole namerava;o postati meščanskošolski učitelji, zato bi bilo v niih interesu da bi iskali tovariških vezi z meščansko-šolskimi učitelii: in tedai bi se marsikateri noem razbistril. ker ip poznanie in znanje bistri ooime. Deviza pa nam bodi: O p r a v 1 i a i m o vse s v1 o i e dolžnosti in naše delo. k a " tereea se mi zavedajmo, nai ceni narod. — Ant. Fakin. strokovni učitelj
—	V izavo odbora Mežiškega učiteljskega dmštva se ie vrinila ne! tub a pomota Izostala ie označba točke, ki bi morala biti sedma, tako da ie bilo vseh točk 10 namesto 11.
—	Posnemanja vredno. Kot prvi ustanovni član Društva za zgradbo Uči-telrškega konvikta v Ljubljani po novih pravilih s članarino 2500 Din ie pristopilo okraino uč'telisko društvo za krani-sk} okrai. Živela stanovska zavednost in požrtvovalnost Kranjčanov! Ostala društva, posnemajte!
.los. Kobal. blagajnik.
—	»Zvonček« 8. številko smo raz-Doslali danes našim mladim čitateliem. Vsebina te številke ie pestra, tako da bo prišel vsak na svoi račun Na čelu spisov najdemo Ganglovo odo. zloženo na mesto »Idrija«. Priljubljeni pisatelj Van-dot na dal in ie svoi snis »Koclieva osve-ta«. Znani stric Pavle nadaliuie svoje »Izorehode po Beogradu« in tudi ne-osvoboiem; brat ie dodal nadaljevanje svojemu spisu »Domovina vedno mislim
nate«. Mične pesmice prinaša tudi ta številka, tako »Utrinke« od Sava Rada Mirt.. Fran Rojčevo »Božo in Marija« in Ločniškarievo »Pomladanska«. Poleg tega prinašamo v tei številki sr.is tov. Mčderndorferia »Naš nov; dom v Mežici«. Prepričani smo. da bo ta spis zanimal tako mlade in ostale čitatelie. ker ie opremhen s slikami najmodernejše šolske stavbe ki bo res ponos Slovenije Kot dodatek vsebuie tudi ta številka oddelek »Pouk in zabava« ter »Kotiček Doropoliskega«. Prijatelj »Zvončka«. sezite pridno no tei številki!
—	Članski izkazi in kataster šol. Ker ie izključeno da bi moglo poverje-ništvo točno poslovati ako rima potrebnih podatkov prosimo, da nam okraina učiteljska društva za liubl ansko okolico. Krani in Maribor z bližnio okolico vendar že enkrat nredlože članske izkaze. Izpolnjenega katastra šol na nam niso vrnila še sledeča društva • kranjsko krško, d ol n 1 e1 en d a vs k o . logaško. liubliansko. mariborsko. marenberško. novomeško. radovljiško in š o š t a n j -s k o Prosimo leno da storite brez odloga svoio dolžnost!
Poverienštvo UJU — Liubliana.
—	Na orodai ie nov mikroskop za ceno 150 Din. — Vprašania na Tvornico učil
—	»Zbori« Mesečna reviia za novo zborovsko glasbo z glasbeno-književno prilogo (vsak drugi mesec). Ureiuie Zor-ko Prelovec. izdaia društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Izšla ie tretja in četrta številka ki prinaša dva moška zbora skladatelja Martina Železni-k a. Vsebina glasbeno-književne priloge: H. Svetel: A capella ali ne? Prof. Pavel Kozina: Izgovariava soglasnika »1«. Emil Adamič: Prirediteljem koncertov v premišljevanje Dvoie nemoralnih aktov. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. — Operna in koncertna kronika. Iz glasbenega sveta. Listnica uredništva. Uprava »Zborov« nam iavlja. da ie ustavila Došilianie lista vsem dose-daniim naročnikom, ki kljub ponovnim nrošniam še niso poravnal1; naročnine za leto 1926. Ako zadoste svoii dolžnosti, bodo dobivali list naprei — »Zbori« se zbog svoie lepe vsebine sami priporočajo.
»Načrti za Muškj ručni rad u I. i II. razredu osnovnih škola«. Priredio Marijan Markovac. učitelj državne mu-ške gradanske škole. — 12 listova sa 70 načrta. — Knjižnica učteliskog društva »Jedinstvo« za "rad Zagreb i oko-licu. Zagreb 1926. Tiskom Hrvatskog štarnoarskoe" zavoda d. d podružnice u Osijeku. — Tj načrti so popolnoma pri-lagodeni učnemu naičrtu v Osnovni nastavi br. 17.823. s katerim ie uvedeno deško ročno delo v I in II. razredu osnovne šoIp in obsegaio: nolagame paličic. prepletame s papirnatimi trakovi, gubanie. izrezovanie leolieme iz raznobarvnega papirja, izdelovanie raznih predmetov iz napiria (zastavice, vetrnice itd.) in najprimitivnejših rr lesa — Slike so zelo iasne, smotrno urejene in vsakomur umliive. posebno ker fim Je pridelano tudi kratko no'asnilo Izbrane so naimarkantneiše primere iz rakotvornega nouka za prva dva razreda, ki so naiboliše navodilo za izvršitev izdelkov ter tudi docela ustrezaio potrebi učitel.istva. Zato načrte tembolj priporočamo zlasti ker ie knjižica med prvimi te stroke, ki nam lih itak skorai popolnoma nedostaia. Naročaio se lahko potom Učiteljske kniigarne v Liubl'ani.
—	Tovariši maturanti 1911 slovenskega moškega učiteljišča v Gorici! Letos poteka 15. leto izza mature. Ali ne bi kazalo, da se letos ob priliki delega-ciiske^a rborovania snidemo i mi v Kranju ali Ljubljani? Tozadevne nasvete,
predloge in želie poročaite ¡mi da se snidemo no želii. Zdravo! Julij Mayer, šolski upravitelj, Dob pri Domžalah.
—	Probudin izlet preko Nemoie v Belgifo in Anglijo. Na različna vprašania glede izleta Probude o velikih počitnicah naznaniamo. da priredi društvo okrog 18. iuliia tritedensko poučno potovanje preko Salzburga, Miinchena. Strassburga. Luxenburga. Briiselja. Ostenda v London in se vrne preko Southamotona v Hamburg. Berlin. Dresden Praha. Wien v Ljubljano. Natančne informaciie ,se bodo interesentom do-poslale okrog 1. maja t. I. Priiave sore-lema Probuda Gospodarski odsek. Ljubljana. Reslieva cesta 13'II
—	Članom učiteljskega društva za srez Litiia ki še rnso zadostili svoi' orga" nizacijski dolžnosti, sporočam, da pre-
nehajo biti v maiu člani UJU ter iim bodo s tem tudi ustavlieni listi Mesečna članarina 12 Din s prispevkom za kon-vikt pa 20 Din nai se nakazuje redno vnaorei ne nazai. ker moram tudi iaz redno nakazovati članarino glavni blagajni UJU v Ljubljani. Enake pravice — enake dolžnosti. — Blagajnik.
—	»Narodna Enciklopedija ki jo izdaje Bibliografski zavod v Zagrebu, Gunduličeva ulica 29, ie zakliučila že nrvo knjigo. Stalni naročniki so prejeli okusne originalne platnice po znižani ceni. Izšel ie pa že tudi 9. zvezek, ki obsega črke »I« in »J« To veliko delo ie potrebno vsaki šoli da lahko pregleda učitelistvo to. kar ie našega iugosloven-•skega in uporabi to tudi ori pouku, za spoznavanje naše domovine, naše zgodovine. kulture itd. s čimer se namozl-tivneie oospešuie in utriuip naše narodno in državno edinstvo.
—	Poziv. Tovariše maturante državnega učiteliišča v Ljubljani iz leta 1876. naprošam, da mi naznaniio naslov svoiesra bivališča ter želio časa in kraja slovesnega obhaiama petdesetletnice mature. — L e o p. Punčuh okrajni šolski nadzornik v pok. v Dolenjem Logatcu.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA« Liubliana. Poljanski nasfo 10/21 noš-le vsakemu naročniku »Učit. Tovariša« zanimiv cenik brezolačno Zahtevajte ga takoi: ne bo Vam žal!
Naša gospodarska organizacija.
—g Učiteljska Samopomoč. V teh
dneh ie razposlala društvena uprava vsem članom položnice za 112. (Ivan Štukeli. Frankolovo). 113. (Anton Javor-šek. Liubljana) in 114. smrtni slučaj (Slava Jakopec. Senovo) z zneskom 15.50 Din. za poročene 30.50 Din. Te zneske nakažite takoi. da ne pozabite ali ne izgubite položnic! Posebno prosimo vse člane-zamudnike. ki so prejeli opomine (okrop 60). da ne odlašajo s poravnavami. zaostanki so vedno večji in tež:e lih ie poravnati Nadejamo se. da bo 1. maj rešil vse ugodno.
—	Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v LiubUani. Redno članarino v aorilu so plačale sledeče šole: Brežiško-sevniiški okrai- Blanca 20 Din: Črnomaljski okrai- Dragatuš 30 Din. Petrovavas 10 Din: Kamniški okrai: Komenda 60 Din. Nevlie 20 Din Tomo Petrovec 30 Din: ostali hitite! Kočevski okrai: Bos-ljiva Loka 10 Din. Fara ori Kočevju 60 Din. Grčarice 10 Din. Loški potok 50 Din. Osilnica 10 Din. Mozeli 20 Din. Ribnica deška 100 Din. Stara cerkev 50 Din Svetli potok 10 Din. Štalcar.ii 20 Din, Turiak 10 Din: Kramski okra"- Sv. Ana
10	Din. Bukovščica 40 Din. Cerklie 84 Din. Jezersko 20 Din: kie so ostale šole? Krški okrai- Bučka 22 Din Šlkocjan pri Mokronogu 20 Din. Tržišče 10 Din. Zameško 20 Din: Laški okrai: Gorenja Rečica 20 Din: Litijski okrai: Vel. Gaber 20 Din. Vače 20 Din; Liubliana: 1. deška osnovna 117.35 Din Božo Račič
11	Din. II. deška osnovna šola 100 Din, III. deška osnovna šola 30 Din. Barje 50 Din 1. dekliška osnovna šola 110 Din. I_V. dekliška osnovna 100 Din. pomožna 50 Din. gluhonemnica 120 Din. mestni šolski svet 30 Din: Liublianska okolica: Borovnica 50 Din. Horjul 20 Din. Hruši-ca 60 Din. Moste 220 Din. Preserie 10 Din. Sostro 20 Din Šmartno pod šmarno goro 50 Din. Zalog 50 Din. Zelimlje 20 Din: Logaški okra*: Grahovo 30 Din. Ififavas 70 Din. Gor. Logatec 50 Din. Planina 50 Din. Unec 40 Din. Novomeški okrai: Novo mesto deš osn. 30 Din. Ov-siše 30 Din. Tovariši in tovariš i-ce! Spomin i a 11 e se seda i ob 1 • maju ponovno na svojo dolžnost in položite svoi obolus konviktu! Bodite dosledni in izvršujte sklep Vašega društva za plačevanie redne članarine! Blagainiki okr. učitelskJh društev! Posnemajte vrlega Vašega tovariš^ Loizeta Kolenca hlaeai-nika L,'tiiskega učiteliskeca društva ki neumorno zbira nrisoevkp za konvikt od društvenih članov da izvrši tako točno sklen društva dede olačevan'a redne članarine konv'ktu. Ako zmore to eno društvo, zakai bi tega pp storiJa i ostala društva? Ne rakovo not! Naorel naDrei. za Litijskim učiteljskim društvom!
V tekočem mesecu sem prejel tudi več znatnih darov: Brežiško-sev-n i š k o učit. društvo ie poslalo v spomin blagoookoinega tov. Blaža To-minca 500 Din. Belokranjsko učiteljsko društvo 165 Din. učitelistvo v Črnomlju 170 Din. tov. Štefanolč iz Ribnice za ne-
imenovano tovarišico 30 Din. tov. Lojze Hofbauer Trboveli ie poslal 156 Din, ki so iih darovali tovariši(ce): Fran in Marija Lebar 36 Din. Rado Rainer. Miloš Roš. Jože Groznik Loize in Justa Hofbauer. vsak po 24 Din; tovariši Ant. Germek z Ježice. Luka lelenc iz Liub-liane in Ivan Šmaidek iz Št. Vida nad Ljubljano no 10 Din: udeleženci rakotvornega tečaia ob četrtkih oo tov St. Legatu 336 Din. vodstvo drž. zaloge šol. knjig in učil v Liubljani 1000 Din. — Do konca anrila smo prejeli redne članarine in darov za konvikt 25.672 Din 35 oara. Vztraino naprei da dosežemo čim lepši uspeh!	los Kobal. blagajnik.
DRUŠTVO ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA KONVIKTA V LJUBLJANI.
(Dalje.)
Danes ob 31 letu društvenega ob-stoia smo se sešli. da pokažemo, kakšno ie bilo naše delo doslei. kai smo storili in česa nismo mogli v dob' 8 mesecev.
Pregledali smo arhiv. Našli smo dobre sadove učiteliev. na tud' trnie ie bilo vmes. Toda brez težav ni zaslužene zmae-e. brez dela ne stvarjaniia. Sejali smo v šestih seiah. katerih sta se udeležila vedno oba odbora: ivoravn. in nadzorstveni Nikdo se ni strašil potov ne lastnih stroškov.
Iz opravilnega zapisnika ie razvidno. da ie bilo od 27. septembra 1925 pa do 11. aprila 1926. v dohi 8 mesecev došlih in odposlanih 841 dopisov, kar znači velik promet v našem društvu.
Nova pravila ie oblast potrdila in »Učit. Tovariš« obiavil.
Da se bo oa mo^el konvikt čimprej zgraditi, ie treba stalnega kapitala. Ta kapital pa ie obvezen pristop k Učt. konviktu -7 letno članarino 100 Din. T u ie vir. tu studenec, ki bo iz niega srebal konvikt svoje življenje. Brez obvezne članarine pa ne bo nikdar konvikta.
Vzklila ie šoštanjska resolucija o obvezni članarini. Poslali smo na vsa društva lntblianske oblasti dopise in prosili nredsednike. nai priporoče kar naigorečnejše obvezno članstvo, da bo s tem zgrajena naša matica. Še zadnje minute smo brzoiavili na zboru;oča društva nai np zahiio konvikta. Predsednik ie osebno posetil mnoga društva in ie s pošteno besedo ter v energičnim nastopom pripomogel k zmagi. In beseda je meso postala. Večina društev ie sklenila da nrjstopi h konviktu z redno članarino 100 Din do dovršitve zgradbe. Predniačilo ie kranisko učiteljsko društvo
Na žalost smo dobili dopis kozjanskega učiteliske^a društva, ki nravi, da ne pristopi ne h Konviktu ne k Domu toliko časa. da bo isti zgrajen. Ne vem ali ie bilo društvo slabo informirano ali oa je učitelistvo tako malo zavedno, d a noče koristiti sebi. Poslali smo iim dopis, da so vsled šoštanjske resolu-ciie in sklena našega odbora moral-n o prisiljeni, da se ukloniio večini. To velja tudi za druge.
V e č -i n a i e sprejela obvezno članstvo in niihova dolžnost i e. če ne pravna pa moralna. da p 1 a č u i e vse učitelistvo članarino. In praksa? Ne vem. kaj ie krivo, da se učitelistvo noče zavedati. da i e učitelistvo. da noče spoznati, da bo edino samo moglo zgraditi dom. Povsod delate: v telovadnih, pevskih, prosvetnih in gospodarskih društvih in morate plačevati članarino. Zakai oa tega ne storite Konviktu in U d r u ž e n i u. Tu pa je vsaka para odveč. Bodimo že enkrat sebi n a i b 1 i ž i i! V bedi pomagajmo najprej sebi potem drugim. 'Če Stradamo, seimo sebi kruh in delaimo zase ne za druge. Spoznajmo enkrat vendar, da smo učitelii. da se bomo dvignili z lastno pomočjo, da bomo zgradili konvikt z lastno silo. Ko p 1 a č u i e t e . ne g o d r -n i a i t e . amoak d a i t e od srca! Sai vendar gradimo dom šefa i in vsemu učiteljskemu stanu v čast in korist.
Ker ie društvo nepolitično, smo poslali vabila k pristopu »Slomškovi zvezi« in »Društvu meščanskošolSkih učiteljev«. Predlog ie propadel. Slomškova zveza ne pristopi, ker bo gradila svoj dom: drugo društvo ie tudi odklonilno odgovorilo.	(Dalje orih)
Iz nase stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= RADOVLJIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 5 maia ob pol 10. uri na Jesenicah.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ KONJICE zboruje dne 8. maja 1926 ob 11. uri v šoli v Zrečah. Spored:
1.	Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi 3. Volitev delegatov za ookral nsko in glavno skupščino. 4. Poročilo o II. ped. tednu in rokotvornem pouku poročata tov. Schell - Berce. 5. Deklaracija. 6 Reorganizacija učiteljskih društev in poverjeništev. poroča tov. Friedl. 7. Slučajnosti. Udeležba za vse člane obvezna. — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ zboruje v soboto, dne 8. ma'a 1926 ob 10. uri na osnovni šoli pri Sv Barbari v Slov. goricah. Iz Sv. Lenarta odhaia avto ob pol 9. uri! Dnevni red: 1. Zadnji zapisnik.
2.	Dopisi! 3. Predavanje e prof. Druzo-viča: »Petje na osnovni šol:« v zvezi s nraktičnim učnim nastopom. 4. Predlogi in slučajnosti. Članstvo opozarjamo, da dobi knjige Slov. Šolske Matice pri ipo-verieništvu Pričakujemo, da ne bo manjkal nikdo!
= SAVINJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO Z4 VRANSKI OKRAJ zboruie v četrtek 6. maja 1926 ob 10. uri na Vranskem. Soored: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3 Predavanie tov. Zotteria o »Stanku Vrazu predhodniku uiedinienia SHS« (nadaljevanje.) 4. »O rokotvornem tečaju in pedagoškem tednu v Mariboru podava tov. Bog. Zdolšek. 5. Deklaracija. 6 Slučajnosti K oolnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
= MARENBERŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboru'e v sredo, dne 5. mala 1926 ob mol desetih v šol na Remšniku. Dnevni red: 1 Zapisnik 2. Dopisi. 3 Volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. 4. »Centralizacija In decentralizacija šolske uorave.« Predava tov. B. Jurančič. 5. Slučajnosti. Udeležba obvezna' Odsotnost opravičiti! V slučain slabega vremena se vrši zborovanje osem dni oozneie. Radi obeda naj se vsak nravočasno pismeno 'avi nri šolskem unravitel'istvu na Remšniku.
= CELJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje 8. maiuika v Št. Juriju ob južni železnici. Dnevni red obsega^ zapisnik. dopise, -predavanje tov. Žgai-narja o rokotvornem pouku 7, oziram na kmetijsko smer. volitev delegatov za glavno skupščino UJU ter vorašalno skrinjico. Tov Žgainar bo v telovadnici osnovne šole. kier se bo vršilo zboro-vanie. razstavil izdelke svoiib učencev. Začetek zborovanja točno ob 9. uri Po obedu se vrši izlet na kimetiisko šolo. kier bo vsak videl kai zanimiveea in oobudnega. Da ne bo težav z obedom, zsrfasite se vsi ootom šolskih upraviteljev vsai .do 6. maia tov. uprav. Žagarju v Št. Juriju. Iz Celia odhaia vlak Okrog 7.30 ure zjutraj, iz Št Jurija oa se lahko vračamo ob 4. uri ali ob 7. uri popoldne. Ker ie to naše zborovan:e zaeno mamiški izlet in naibrž zadnje v tekočem šolskem letu. :se nadejamo da ne bo v lepem Št. Juriiu nikogar manjkalo!
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KOČEVSKI OKRAJ zboruie dne 8. maja v Ribnici. Dnevni red: 1. Predsednikovo poročilo. 2 Prememba pravil UJU. Iz-preminievalni 'predlogi nai se pravočasno oošlieio referentu tov. Mervieu v Ribnico. 3. O Podmladku Rdečega križa. (Ref. tov. Mravlje). 4 Volitev delegata za državno in namestnikov za pokrajinsko skupščino. 5. Slučajnosti in samostojni predlogi. — Zaradi važnosti premembe pravil UJU polnoštevilna udeležba nuino potrebna! — Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MESTO PTUJ IN PTUJSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruie v soboto, dne 8. maja ob 10. uri v risalnici »Mladike« s sledečim vzporedom: 1. Zapisnik, 2, Dopisi.
3.	Pedagoški teden v Mariboru (ooro-čaio po navodilu pedagoškega odseka udeleženci) 4. Slučajnosti, želie in predlogi. Ob 9. uri v I. razredu dekliške šole odborova seia 7, običajnim dnevnim redom.
= BELOKRANJSKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruie 8. maja 1926 v Metliki. Skupno zborovanje z Novomeškim
okrajnim učiteljskim društvom ie bilo telefonično odpovedano.
NOVOMEŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruje dne 8. maja 1926 točno ob pol 10. uri v »Narodnem domu« v Novem mestu. Kdor želi skupno kosilo. nai se javi na naslov e. Viktor Pir-nat. učitelj v Novem mestu do srede 5. maia t. 1.
UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARIBORSKI ŠOLSKI OKRAJ zboruje v sredo 12. ma.ia t. 1. ob 10. uri v »Narodnem domu« v Mariboru no sledečem sporedu: 1. Zapisnik in dopisi 2. Volitev delegatov za državno skupščino. 3. Volitev srez. oedag. odseka 4. Določitev kraia društvenega izleta. 5. Pristop k »Učit. zdrav, domu« Rogaška Slatina. 6. Predavanje tov. Vauda o podeželskem šolstvu. — Popoldne ob 14. uri ogled predilnice Doctor & drug
= KRŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bo zborovalo v soboto, dne 8. maja 1926 v Cerikljah ob Krki. Začetek ob 9. uri. Dnevni red: 1. Došli dopisi. 2. Sprememba pravil UJU 3. Predavanji tov. Seliškaria o Cankarju in tovariša strokovnega učitelia Fr. Stiolovška o vplivih razvoia moderne umetnosti. 4. Slučamosti. Po zborovanju se bo pobirala članarina za »Šolsko Matico«.
DOLNJELENDAVSKO UČITELJSKO DRUŠTVO ima svoie zborovanje dne 8. maia 1926 ob 10. uri v meščanski šoli v Dolni Lendavi s sledečim vzporedom: 1. Poročilo novega predsednika. 2. Za in protireferat o deklaraciji. 3. Predavanje (eventualno). 4 Slučajnosti. V slučain slabega vremena se vrši zborovanje teden pozneje. — Na svidenie vsi!
SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO zboruie dne 8. ma.ia 1926 v Rogaški Slatini Zraven običajnega vziooreda '"e tudi volitev delegatov za pokrajinsko in državno skupščino. — Program: Od prvega vlaka zju-trai peš iz Poličan v Slatino (pribil žno 3 ure hoda — vodi Vari). Komur ni za to Dot — z vlakom čez Grabelno. Vrnitev vsi z vlakom. — Tov. Glinšek v Slatini da na razpolago zborovalni prostor in bo poskrbel za obed. Ob slučain izrazito slabega vremena ostanemo v Poličanah.
Odbor.
UČITELJSKO DRUŠTVO Z4 KOZJANSKI OKRA I zboruie v soboto, dne 8. maia ob 10. uri dopoldne v Pod-sredi s sledečim dnevnim redom: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2 Do-oisi 3. Volitev delegatov za pokrajinsko in glavno skupščino. 4. »Konstrukcija koledarja« poroča tov. Hernaus. 5. Slučajnosti. — Odbor.
ŠMARSKO - ROGAŠKO UČITELJSKO DRUŠTVO bode zborovalo dne 8 m^a ob 10. uri v Rogaški Slatni. Dnevni red: 1. Dopisi. 2. Zapisnik. 3. Ro-kotvorni tečai v Mariboru poroča tov. Predan 4. »Učiteljica v službi nacionalne in moralne vzgoje našega naroda«, ref. tov. Jakličeva. 5. Občni zbor U. D. v Mariboru, poroča tov. Verk 6. Slučajnosti.
Poročila:
+ Učiteljsko društvo za Maribor in bližnjo okolico je zborovalo dne 10. februarja t. 1. v III. deški osnovni šoli po določenem dnevnem redu. Navzoči, razen 3 opravičenih, vsi.
Predsednik otvori zborovanje, pozdravi zbo-rovalce in novopristopivše člane ter preide na dnevni red.
I.	Program društvenega dela v letu 1926. Poroča tov. preds. A. Skala. Njegova izvajanja so bila v glavnem sledeča: V teku leta bo treba razpravljati o izpremembi pravilnika UJU. Pripraviti bo treba predloge glede na ustroj organizacije in članstva. Odločiti se bo treba, ali ostanejo poverjeništva, ali naj se ustanove oblastni odbori kakor so oblasti po ustavni razdelitvi države. Glede na članstvo je treba staviti predlog, da je član UJU lahko vsako učiteljsko društvo, ki se obrazuje na osnovi ideologije UJU. Največ skrbi pa bo treba posvetiti pravilniku, da se onemogoči krajevno tolmačenje načelnih žlvljenskih vprašanj organizacije. V zvezi s temi predlogi, je pripraviti predlog o smernicah stanovske politike za pokrajinsko skupščino. O tem predlogu je treba razpravljati na osnovi ideologije udruženja, ne pa provincijalizma. Nekatera društva razpravljajo o tem na osnovi predloga »Mežiškega učit. društva«, k,i ga poznamo pod imenom »Deklaracija«. — Tretje delo je v društvu samem. Uvesti hočemo poglobitvene diskusijske sestanke. Vodstvo teh prevzame tov. Grčar. Drugi odborniki prevzamejo sledeča vprašanja: stanovska politika, pravno stališče, gospodarske smernice, obvezno šolstvo, učiteljski naraščaj,. socialni in kulturni program našega stanu. — Delajmo vsi in vsak! Napredovali in jačili se bomo v izpolnjevanju dolžnosti napram organizaciji in če bomo delali iz ljubezni do stanu, Bodimo prožeti velike ideje »Udruženja«!
II.	Poročilo blagajničarke. Blagajničarka poda po društvenih pregledovalcih pregledano poročilo, ki je v najlepšem redu in dobi absolutorij. Z ozirom na narastle stroške, stavi blagajničarka predlog, da se članarina poviša za 1 Din. O predlogu se razvije debata. Predlog se ne sprejme in
članarina ostane do nadaljnega ista kot prej. Za pregledovalca računov se izvolita ponovno tov. Zolnir in brumen.
111. Društvene poglobitvene diskusije. Poroča tov. Orčar. vodstvo teh je prevzel poročevalec. Sestavil je program diskusijskih vprašanj, ga razmnožil in poslal na vse šole. Zborovalci naj zavzamejo svoje stališče do programa, izrazijo naj morebitne želje ali pripombe. Program je obširen Vsebuje sledeča sociološka vprašanja: Nazori o svetu. Rodbina in družba. Narod. Država. Narodno gospodarstvo, bocializem. Zgodovina socialnega gibanja. Urez znanja teh vprašanj ni pravega dela med narodom. Predvsem jih mora poznati ucitelj-prosvetitelj in kulturni pionir" med narodom. Iščimo si spoznanja najprej sami, potem šele ga lahko pomagamo iskati drugim! Da se izčrpa ves program, je treba pogostih sestankov, liili naj bi vsak mesec. V dveh počitniških mesecih bi bil presledek, ki naj bi ga tovariši uporabili za poglobitev študija o vprašanjih programa. Do konca leta naj bi bil program izčrpan! Ako bomo storili to, bomo napravili velik korak navzgor. Poročevalec apelira na zborovalce na sodelovanje in prosi za podporo' njegovemu stremljenju.
Predsednik se zahvali poročevalcu in otvori debato o poročilu.
Razprava, katere se udeleži več tovarišev, da sledeče rezultate: Pri sestavi bodočih programov naj se upoštevajo pedagoška vprašanja. Tovariši-ice naj ne pozabijo na predavanja v pedagoškem krožku. Nave/lejo se nekateri viri za študij socioloških vprašanj sedanjega programa diskusijskih sestankov. Določijo se dnevi sestankov.
IV. Deklaracija. Poroča tov. Hren. Poročevalec poudarja, da ne bo govoril o deklaratiji podrobno, ker je stališče itak vsem znano in je v zadnjih številkah »U. T.« vse pojasnjeno. Hoče se omejiti le na najvažnejše točke deklaracije, da ostane več časa za debato. Predno preide k izvajanjem samim, ¿¡ta članek »Problemi malega naroda«, v katerem je podana tako točna karak-terizacija slov. ljud. šolskega učitelja, da se mu ne more česa oporekati.
Nato opozori na glavni točki našega dela v organizaciji: gmotno vprašanje in moralično obi-ležje. Prva ni več tako aktualna, ker ni več spe-cijelna učit. zadeva, temveč je skupna z ostalim državnim uradništvom. Zato pa je tem važnejši drugi moment; treba je predvsem notranje idejne konsolidacije. Zato je potrebno, da zavzamemo stališče o smernicah naše organizačne politike.
Predsednik otvori debato, ki je mestoma ja-ko živahna. Pojavita se dve struji. za in proti deklaraciji.
Tovariši (Malenšek, Klemenčič in drugi), ki govore proti deklaraciji, navajajo v glavnem sle» deče: Postopek z deklaracijo je bil zahrbten. Vrglo se jo je v organizacijo kot sporno jabolko. Je nesmisel ker ne prinaša nič novega, ampak ponavlja le to kar je že bilo. Je nepotrebna in naj se jo kratkornalo odkloni. Padejo očitki na delegate, češ, da niso obveščali društva o gospodarskih prilikah v organizaciji.
Tovariši (Grčar in drugi), ki govore v prilog deklaracije, navajajo sledeče: Stališče (organizacije) naše naj bo to, da se v organizaciji najde platforma, na kateri bodo mogli postati člani organizacije vsi učitelji, naj si bodo pripadniki te ali one politične stranke. Konštatirajo, da je bilo med člani organizacije nezadovoljstvo, ki je prišlo do izraza. Priznavajo (tov. Grčar) zasluge, ki si jih je iztekel tov. Jelene za organizacijo. Živimo v novem času, ki ima drugačno politično konste-lacijo kot je bila doslej. Novi čas pa zahteva novih ljudi, z novimi nazori. Organizacija bodi strogo strokovna.
Nastane prerekanje. Tov. Malenšek predlaga: Deklaracija naj se odkloni. Tov. Grčar pa stavi predlog: Ali smo na stališču deklaracije ali ne? Predsednik opozori zborovalce, da ima končno besedo še poročevalec. Ta izjavi, da ne more biti kratek, ker mora odgovoriti na razne očitke. Zato vpraša, ali naj govori še na tem ali na prihodnjem zborovanju. Na predlog tov. Malenška se odloži sklepna beseda o debati in glasovanje o dekla-racji do prihodnjega zborovanja.
+ Kamniško učit. društvo je imelo 15. marca t. 1. zborovanje v Radomljah. Navzočih 61 od 81 članov.
Pozdrav. Tovariš predsednik pozdravi navzoče, posebej še tov. predsednika kranjskega učit. društva Lapajneta in tovariša Grmeka in pozneje došlega tov. predsednika učit. društva za ljubljansko okolico Macarola. Čestita gospej Kersnikovi k poroki in tovarišema Praprotniku in Arriglerju k imenovanju.
Deklaracijska debata. Potem otvori debato o deklaraciji. Ker ostane glasovanje, kdo naj bo prvi govornik, neodločeno, se prijavi tov. Arrigler kot prvi govornik, govornik za dekla« racijo.
Tovariš Arrigler očrta smer organizacije in pojasni, kako je prišlo v Sušteršič-Lampetovih časih do naslonitve na politično stranko. Omeni število članstva in uspehe naše organizacije, ka» kor tudi, da so nastala na skupščinskih zboro«
ARGUS J" "aš naJboljžMnformaeljskl zavod ARGUS lma v v8eh mestlh^svoje_poverjenlke ARGUS daje Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, tr^nvsko-Industrijsklh podletll In privatnikov ARfiIIS.°ve Informacije so vsikdar to*ne Izčrpne In hitre__
I ARGUS "* "ahaja v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd ARKIIS-OV telefon Je 6-25, a brzojavni naslov Argus
vanjih nesoglasja, ki bodo začela majati tudi temelje.
\ sled tega nas pri vladi ne upoštevajo in pogosto tudi zapostavljajo. Tako je nastop 14 ti» socev brezuspešen.
Šele ko bomo organizacijo napravili nad» strankarsko, bodo izginila nesoglasja in šele tedaj bomo nastopali kompaktno. Če pa ostanemo kot dosedaj in ostanemo priveski raznih strank, se bo zrušila organizacija in padli bomo zopet na nivo Cankarjevih hlapcev. Omeni, da je sam in večina pristašev SDS in se bo lahko vsak po» sameznik izven organizacije eksponiral za svoje politično prepričanje.
Omeni, da se je smatralo poverjeništvo kot ekspozitura SDS in da se je gazil 2. člen pravil. To delovanje ni prineslo ne ugleda in ne koristi učiteljstvu.
Povdarja, da je deklaracija kritika doseda» njega delovanja. Pri posameznih členih ovrže ugovore in pripomni, da smo mi edini izmed vseh stanov, ki naj bi ne smeli imeti nepol. organiza» cije, katero imajo že vsi, tudi najbolj eksponi» rani poklici.
Protigovornik tov. Rape izjavlja, da je po» trebna taka stanovska organizacija kot je bila sedaj vsled skupnih duhovnih interesov in da je nastalo materialistično naziranje vsled politične konjunkture.
Biti mora kulturna organizacija za združi» tev, da sledimo novim idejam.
Omeni, -da 'duševr.a in politična svoboda kapitulira pred drugim svetovnim nazorom.
Izjavlja, da UJU ni bila privesek politične stranke in da je to boj medlih.
Debata. Predsednik otvori debato. Tova» riš Lapajne omeni skupščino v Beogradu, kjer so bile razpaljene politične strasti in padle tudi grožnje in je mnenja, da verske in politične strp» ljivosti po prejšnji poti ne bomo dosegli. Dosegli tudi ne bomo stika z ljudstvom. Obrazloži tudi postanek deklaracije in ovrže očitek o kruho» borstvu.
Tovariš Žnidaršič omeni, da so našli vsi stanovi platformo za združitev in omeni, kako slaba je bila naša organizacija na raznih primerih.
Sklene se javno glasovanje.
Za deklaracijo jih glasuje 38, proti 23.
Kot delegata za pokrajinsko skupščino sta bila izvoljena tov. Toman in Arrigler. Dele» gat za državno skupščino je tov. predsednik.
Tov. Lapajne pojasni na vprašanje tov. Sotenška stanje »Učiteljskega konvikta«, ki je vse prej kot ugodno, vsled tega predlaga tov. Arrigler ustavitev plačil, ki naj se nakazujejo društvu.
Sklene se. da bo v aprilu zborovanje v Dom» Žalah z glavno točko: »Sprememba pravil«.
Listnica uredništva.
—lu Dopisnikom naznaniamo- da
dališih člankov, ki iih oreime uredništvo šele v sredo, iz tehniških razlogov ni mogoče spraviti v list.
mmmammmamammammš^mm^mmmummm
illlllllllllllll PRIZNANO llllllllllllllll NAJSOLIDNEJŠA DOMAČA TVRDKA
JOS. ROJINA
LJUBLJANA ¡1 ALEKSANDROVA C. 3
Velika zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega blaga in sukna. I Bogata izbira vseh vrst izgotovlje-nih oblek, površnikov, ra-glanov, dežnih plaščev etc. po izredno znižanih cenah.
LASTNI KROJAŠKI ATELJE! Točna postrežba!	Solidne cene!
P.*n. g. učiteljem nudi Da ugodna mesec, odplačila!
P
NOVO! Peta	NOVOl Pravkar izšlo! FSnkova ZBIRKA		
važnejših novih naredb in odredb za osnovne in meščanske šole ter učiteljišča v Sloveniji Cena broš. zvezku Din 32'— Zbirka obsega naredbe za čas od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.			
IMila spisi!	m KHfiH IlO	[FIJI	TISKARNE V UUBUAHL
	t