ts 1 p. Polž ,10str'i izvo,l. * U0ejska ktlMnics Sfavočnlaa m«.. flp dbu, Sebi lete 16 An. ten» Ljubljana W> Mo 120 (fin. tesernfi aB oznosrfki s* Jo po dogovora; pri večkratnem teaeriranju primeren popasi. Upravnlštvo naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon teterurbaa št 113. 7 v L- __ W JTRAZA Htsdtfm pslitiilefl list sa slovensko ljudstvo po i tala« plažMtevf gotopia^ STRAŽA izfeeja v pondetyefc. sredo te petek. UrednHteo ki npravsiitvo Je v MamboiiL Korofta ceste it 5 2 oredmia m anta govoriti vsaki das sobo od H. de ilam. Rokopisi m ne vsačafo. Nezaprte reklamacije so poStetne pamte Telefon fnierurban St 113. 2. štev. dne 5. januarja 1923. Letnik XX. Brez politične orijentadje. Nepričakovano brco so dobili demokratje od sta ega lisjaka Pašiča, ki jih je tako zvito izmanevriral iz vlade. od. vladnih korit in moči. Ta Pašičeva brca je policajdemokratsko vodstvo tako zmedla, da so še da nes brez orijentacije in v medsebojni neslogi. Pogon iz vlade ni zmedel in zmešal štren j samo srbijanskim demokratom, ampak tudi največjim de mokratskim genijem proglašenemu dr. Žerjavu. Kmalu za tem, ko so stopili demokratje v opozicijo, se je potegnil g. dr. Žerjav iz Beograda v Ljubljani in od tamkaj je 'naslovit in objavil v «Jutru« 28. m. n. pismo pod naslovom «Somišljenikom, naprednjakon/«. V tem pismu je pred dnevi tako policajdemokratsko mo Sočni dr. Žerjav ponižno kot šolarček zlezel pod Mop in začel svoje najzvestejše rotiti, ko piše: «Kakor vidite, so razne sile na delu, da nas strejo. Klerikalce.smo precej časa držali v precepu, zato pa je čisto človeško, da bi nas radi spravili s sveta. Pri tem pa jim nekateri kratkovidneži iz naprednega tabora pomagajo vole ali nevede. Zdražbo sejejo v napredni fronti in s tem gredo na roko klerikalcem, ki vsi vedo, da je treba deriokrate v tej državi streti, pa bo prosta pot klerikalizam. Mi pa se ne damo in zato vas s tem vabimo: Dokovoljci za javno delo, javite se prijateljski s pismo n/ na me, da se dogovorimo, kako treba nastopiti«. V fflubljani, 28. decembra 1922. Dr. Gregor Žerjav. Iz ravnokar citiranega pisma odseva v/a zmedenost in pobitost duševnega voditelja slovenjih demokratov dr. Žerjava, ki hoče sedaj po izgoiu iz vlade obirati dobrovoljce za demokratsko politico in vsakemu dobrovoljcu bo on, nekdanji paša Slovenije odgovarjal sam, lastnoročno. — Duševni \6dja stranke hoče pisati sam vsacemu somišljeniku in «ra odgovarjati ----mar li ni to confiteor: na tlel/ smo in tako1 malo nas je, da lahko vsacega strankin^a člana pod-učujem pismenim potom. Skoro ob istem času, ko je zmeden/ dr. Žerjav iskal orijentacijo v pismih na vsacega posameznega demokrata, se je oklenil njegov tovariš d/. Kukovec svoje predlanske trhle veje, za katero se je pivič vlovil v Središču — namreč: Koncentracije svojih naprednih sil za volilni boj proti klerikalizmu. V očigled že predlansko leto ponesrečeni koncentracij/ naprednih sil se je dr. Kukovec tako ponižal, da se je obrnil, kakor sam piše v «Taboru«, dne 21. decembra n. 1. na slabostojne-ga poslanca Drofenika, ki je bil tedaj v celjski bolnici s. sledečim pismom: «Dragi tovariš! Obiskal sem kas 19. t. m. v Celju a željo, da se doseže složen naš nastop ob novih volitvah, ki bi naši skupni stvari mnogo koristil. Prosim Vas prijaznega poročila, ali ste se odločili za naše skupno nastopanje. S pozdravom uda ni dr. Kukovec.« Predno se je ubogi Drofenik toliko orientiral, da se je lahko odzval dr. Kukovč/vem povabilu, je preteklo nekaj dni. Dne 27. dec. ml 1. je prejel g. Kukovec iz Št, Jurja ob južni zel. že tolikanj zaželjeni odgovor, v katerem se g. Drofenik predvsem opravičuje, da ni mogel takoj odgovoriti radi bolezni. Odgovarja še le sedaj iti zagotavlja dr. Kukovca, da sta si on, Jože Drofenik, in njegov tovariš Dobnik osebno osvojila Kukovcev predlog in ga bosta zagovarjala na strankinem okrožnem odboru v Maribora, ki se je vršil dne 30. m. m. Drofenik nadalje obljub uje v svojem odgovoru, da M on pristal na skupen nastop z JDS in NSS, nikakor pa ne na zvezo s socialdemokrati, ker bi pognala ta zveza vse pridobitvene kroge v SLS. Nato je g. Drofenik « pismu razdelil mandate na JDS in NSS v par okrajih. ■Zanimiva je pa še posebni» ta-le Drofenikova izjava g. Kukovcu: «Prepričan sem, ako bode zadosti uvidevnosti na vseli» straneh in dosti intenzivnega dela, ne bomo v skupni fronti zaostajali za uspehi zadnjih volitev, ako pa gremo vsak za sebe, bomo pa v medsebojnem Manju pripomogli klerikalcem do popolne zmage, kar gotovo ni v Vašem in ne v našem interesu!« Ob koncu odgovora je še pripomnil Drofenik, da se bosta o koncentraciji naprednih sil proti klerikalnemu zmaju še pogovorila ustmeno ali pismeno. Ko je prejel doslej še vedno varani in kratkovidni Ir .Kukovec Drofenikov odgovor, je seve takoj odgovoril Drofeniku in izrazil veselje, da je doseženo načelno soglasje med JDS in SKS. Dr. Kukovec se je zadovoljil z vsem, kar mu je Drofenik predložil, samo, da se koncentrirajo napredne sile proti SLS. Do sobote, dne 30. m. m., je gugal g. Kukovec ude svojega, rojstva v veselju, da mu je vsaj delno uspela že skoro dve leti oznanjevana koncentracija ‘naprednih sil. Pa prišla je za Kukovca usodepolna sobota, v Mariboru se je vršil okrožni SKS sestanek, katerega so poselili samostojni poslanci s Pucljem vred. Kako in kaj so se ob tej priliki pogovarjali o dr. Kukovčevi koncentraciji, ali sta se Drofenik in Dobnik res potegovala za Kukovčev receptih ne, ne vemo, ampak dejstvo je, da so proglasili ob tej priliki samostojni Drofenika kot nosilca samostojne kandidatne liste, ne da bi bili poprej stopili v stik z dr. Kukovčevimi naprednimi sila- 1*1. Ali z drugimi besedami: samostojni so se odločili: Ji pojdejo v volilni boj brez Kukovca in narodnih so-(ijaiistov, so torej odklonili koncentracijo naprednih sil in se bodo poskusili sami s klerikalnim zmajem. Ta samostojni nastop SKS je končentrator ja "g. dr. [ Kukovca tako ujezil, užalil in užalolstil, da je objavil v «Taboru« od 4. t. m. svoji dve pismi na Drofenika in Drofenikov odgovor. Dr. Kukovčeva koncentracija naprednih sil je torej razbita. Z JDS nočejo iti niti skoz in skoz korumpirani slabostojni, kaj še le narodni socijalisti, ki bodo iskali pri volitvah krepkejše in zdravejše podpore, kot je mladoliberalna mika. Sol, kvas in hrbtenica Jugoslavije — demokratje, so torej preživeli v zadnjem času tako bridka razočaranja, kot nobena druga stranka. Pribičeviča in «genija« Žerjava je potegnil za nos v Beogradu Pašič; v Sloveniji pa milega nam koncen-tratorja dr. Kukovca demagoški kričač Drofenik, ki se je doslej blamiral v zbornici, odborih in odsekih, kadarkoli je odprl usta in dvignil svoj jezik. Iz ravnokar zabeleženega pač lahko uvidi vsakdo, da je mladoliberalna klika ostala do danes brez orientacije, katero je izgubil dr. Žerjav v Beogradu, dr. Kukovcu pa mu jo je vzel tovariš Drofenik iz Št. Jurja ob južni žel. Še danes, ko so vse stranke na delu za volitve, sta dr. žerjav in dr. Kukovec kot dve koklji, ki sta tolikanj časa valili in valili, pa iz teh jajčjih lupin so pri-. capljale le same negodne račke, ki so pa pri prvem iz-prehodu ob vodi zapustile matere in se spustile čisto samostojno v politične valove. Dr. Žerjav-Kukovčeve račke se nočejo pri vsem kokanju povrniti iz vode k materam, plavajo samostojno — a na Žerjava in Kukovca preži pošast klerikalnega zmaja, ki grozi od ujedinjenja sem samo z enim, a doslednim ter za celo državo edino spasnim orožjem: programom avtonomije. Radi pa verjamemo dr. Kukovcu, da mu lezejo mravljinci političnega strahu po hrbtu pri pogledu na razbito koncentracijo naprednih sil ter na avtonomističnega klerikalnega zmaja, napram katerem je mladoliberalna klika še danes brez obrambne orientacije. Politični položaj. Radikalno stališče glede revizije ustave. Vodilno glasilo radikalne stranke «Samouprava« v Beooradu je prineslo pod naslovom «Brez revizije« članek, ki naj bi objasnil strankino stališče do vidovdanske ustave in do Hrvatov. Članek je značilen produkt orijentalske megle, v katero zavija Pašič svojo politiko, ter vzbuja med političnimi krogi živahne komentarje. Iz članka se vidi, da so radikalci pripravljeni na vse in da hočejo imeti v vsakem oziru proste roke: če se da z ustavo, potem dobro, če ne, pa proti njej, ker «ustave niso večne«. Naj sledi odlomek tega članka: «Srbo«hrvatski spor ni nastal radi današnje ustave ter ne more nastati radi revizije te ustave. Take revizije ustave, na katero bi mogli pristati Srbi, Hrvatje verjetno ne bi hoteli sprejeti. Vse to pa ne znači, da ni treba voditi računov o srbsko-hrvatskem sporu in da je treba ignorirati hrvatsko vprašanje. Baš nasprotno. Radikalna stranka ne sme sprejeti diktiranega stališča demokratskih desničarjev in trditi, da se v enem narodu ne more govoriti o drugem sporazumu nego o strankarskem. Treba je delovati za sporazum na čisto drugačni podlagi. Sporazum s Hrvati in revizija ustave, to sta dve stvari. Čeprav ni eno z drugim v zvezi, tega ni treba mešati. Revizijonaši lahko imajo prav, ako trde, da je sporazum s Hrvati brez revizije nemogoč. Lahko pa je tudi iskren in končni sporazum s Hrvati mogoč na drug način. Isti razlogi, ki so bili merodajni radikalni stranki, da je glasovala za vidovdansko ustavo, bodo odločili tudi v vprašanju revizije ustave. Preteklo leto je radikalna stranka z nezaupanjem zrla na hrvatsko separatistično politiko, ki je delovala na to; da bi Hrvatje ne priznavali srbskim manjšinam na Hrvatskom narodnih pravic. Če bo to nezaupanje odstranjeno je lahko rešeno hrvatsko vprašanje. Ob zaključku debate o vidovdanski ustavi je g. Pašič rekel: «Ustave niso večne!« — S tem je vse rekel!« «Samouprava« dalje naglaša ob zaključku članka s posebnim povdarkom, da je treba danes ustvariti atmosfero za iskren in lojalen sporazum s Hrvati. Radikalna stranka hoče skrbe ti, da se Hrvatje najdejo na pravi poti sporazuma. — Naravno je, da sedaj drugi listi zahtevajo, naj radikalci jasno in točno povedo, kaj nameravajo s tem revizionističnim člankom pod naslovom «Brez revizije«; Pa bodo lahko dolgo čakali na odgovor, ker «ova j i onaj« nima navade kazati svojih kart. Politiko Pašiča in radikalne stranke je težko razumeti. Tako bi se z na gornjem mestu navedinim člankom «Samouprave« dale kriti Judi tele po beograjski «Pravdi« opisane «ideje« radikalne stranke: 1. Država naj se imenuje Srbija in srbski grb in srbska dr,. zastava naj zopet prideta do veljave, 2. državni jezik bodi srbski in cirilica. 3. oblasti naj se odpravijo in naj sc uvede najstrožji centralizem, 4. v kazenski zakonik naj se sprejme paragraf, na podlagi katerega bo mogoče kaznovati vse politične organizacije, ki stoje na verski ali plemenski podlagi. — Te ideje, nadaljuje «Pravda«, so izzvale v vseh političnih krogih silno vznemirjenje. Preuvideva se, da bodo radikali s svojo nemogočo in bedasto politiko res pritirali državo dt meščanske vojne«. — Mimogrede bodi omenjeno, da je te ideje objavila dne 31. decembra beograjska «Tribuna«, poluradno glasilo Pašičeveev. In če piše sedaj «Samouprava« drugo pol- ali celo-uradno Pašičevo-glasilo o potrebi sporazuma s Hrvati, se Pašiču z mirno dušo lahko pripiše, da misli on na tak «sporazum«, v katerem bi morali Hrvati in Slovenci molčati ter se vsemu pokoriti, — in če se radikalci vzklicujejo na Pašičeve besede, da «ustave niso večne« smo lahko tudi, prepričani, da je ta družba sposobna za teptanje in celo za prevrnitev vsake ustave, če ji gre to v račun, oblastniškega pohlepa. * Džemijet — turška verska organizacija v južni Srbiji — se je že sporazumela z radikalci glede enotnega nastopa pri volitvah. Izdan je proglas v srbskem, in turškem jeziku. Pašič ne pusti v Sandžaku in Ma-cedoniji nobene druge muslimanske organizacije, kot «Džemjet«, ki mu je vedno na razpolago, če kaj dobrega stisne v roko hodžam in bogatim begom. Pašičev sin Rade je prezentiran za nosilca radikalne liste v Sremu, sremski radikalci so pa sporočili očetu, ki ga je postavil, da s to kandidaturo niso zadovoljni, ker je kompromitirana. Ali bo stari Pašič kljub temu hotel držati svojega sina kot sremskega kandidata, ali se bodo sremski radikalci dali pregovoriti, ali pa bo Rade Pašič poskusil svojo srečo v kakem drugem volilnem okraju, sedaj še ni znano, gotovo pa bo nekje izvoljen, ker Pašičeva družba nima zastonj toliko fondov, toliko policajev tor raznih drugih priganjačev — in tako malo morale. Socijalni demokrati, ali kakor se sedaj imenujejo: «socijalistična stranka Jugoslavije«, nimajo nobenega smisla za enoten nastop delavskih organizacij ter se hočejo samostojno sedaj pri volitvah približno tak» «izčistiti«, kot se je «izčistil« laži-poslanec Bernot pri ljubljanskih občinskih volitvah. V svoji megalomaniji hočejo pokazati nekako edinstvo s tem, da bodo svoje kandidate posebno srečno razpostavili po raznih pokrajinah, tako n. pr. bi bivši minister Korač kandidiral v Srbiji, stari Dragiša Lapčevič iz Srbije pa naj bi prišel za nosilca liste — v Slovenijo in srbski advokat Topalovič menda na Hrvatsko. Na j bo to poklon centralizmu in «edinstvu« ali karkoli — bilo srečno! Muslimani so se že pripravljali, da stopijo v vlado, sedaj pa izgleda, da jih je Pašič odklonil. Kakor znano, so zahtevali tudi nekatera upravna mesta, sedaj je p* za poverjenika socijalne politike v Sarajevu imenovan. raaiKal Kobasica. Ker so vladni Turki baš to mesto zahtevali za sebe, izgleda to imenovanje kot popolna odklonitev vladnih muslimanov. Vladni muslimani bodo najbrž delili usodo samostojnežev, ki so se tudi nekaj časa kujali, potem prosili in končno so morali videti, da jih Pašič sploh ne mara. Minister dr. Ninčič, ki je tako hitel agitirati za sebe v Banatu, ima sedaj velike težave, ker so se mu postavili radikalci desidenti-Protičevci nasproti in ker nima pravega orožja proti njihovemu glasilu «Banatski glasnik«. Minister je prinesel dosti denarja s seboj, pa vse to mu ne pomaga. Svoj volilni list bi osnoval, pa še urednika ne dobi, ki bi ga pisal ter njega hvalil. čemu je dispozicijski fond? Kolonijalni minister dr. Zupanič odpotuje v Slovenijo in s tem potovanjem se veže začetek velike voline agitacije v zvezi starolibe-ralcev ali zajednico ter najbrž tudi z dr. Šušteršičem. Dr. Zupanič bo pričel izdajati dva lista. Za liste in agitacijo je vlada določila iz dispozicijskega fonda 5 milijonov dinarjev. Torej fondi le niso prazni, če so tudi demokrati pri svojem odhodu pograbili, kar se je le dalo. Za agitacijo bo treba dosti denarja in zato so dobili invalidi samo en milijon, državni nastavljena pa nič. 700 milijonov dinarjev za volitve. Beograjska «Epoha« poroča, da se je v soboto sestal in posvetoval poseben ministrski odbor ter sklepal tudi o nekem 700 milijonskem kreditu za ministrstvo zunanjih zadev. List pravi, da služijo zunanje politične zadeve samo v pretvezo, ter da je ves ta denar namenjen za volilno agitacijo, da se z njegovo močjo pribori oblast Pašiču in radikalcem. Lepi tisočaki kot volilni fond za demokrate so — splavali po vodi. Predsednik narodne skupščine demokrat Edo Lukinič si je najbolj prizadeval, da bi dobivali vsi poslanci tudi v dobi volitev dnevnice. Policaj-I demokratski poslanci so namreč hoteli porabiti te le-■ pe dnevnice za volilni sklad. Radi izplačila poslanskiK j dijet se je obrnil dr. Lukinič do vladnega predsednika : Pašiča, a ni dobil nobenega odgovora. Nato se je na-I potil g. Edo do finančnega ministra in prosil tega, da i mu da denar za izplačilo poslanskih dijet, ker so poslanci sami svojčas odobrili v to svrho poldrugi miT-I jon dinarjev. G. finančni minister Stojadinovič pa j®- -abičal g. Laki niču potr .-bo Sjedenja in izjavil, da ne i)o izplačal poslancem, ki niso aa doba Tolilev zaposle- | ni po raznih parlamentarnih odborih in odsekih, no- i benih dnevnic. Ur. Lukiniču torej m uspelo, da bi bi* I uagrnil nekaj stotisočakov za volilni sklad demokrat- j ske stranke. V zadnjem času imajo demokratje smol<> »udi pri zapravljanju državnega denarja. Narod strada, — kje so fondi za pomoč? Ministrski i vel je zopet enkrat razpravljal o prehrani pasivnih krajev in zopet enkrat je moral ugotoviti skrajno žalostno prehranjevalno stanje v črni gori, Bosni in Hercegovini. Živila, ki so se doslej v te kraje pošiljala, so š!r> bogznaj kam. Narod še nakupovalne cene ne I zmore in pomoč hi se morala dati brezplačno. Kje so j londi? Ministrski svet je imel za brezplačno razdelitev živil samo tri vire ua razpolago, in sicer fond ministrstva za socijalno'politiko za prehrano pasivnih krajev, kraljevo ustanovo in končno predlog, ki ga jo stava nedavno dr. Markovič, da se naj za pasivne kraje preskrbi hrana iz dohodkov sekvestiranih posesti iu reparacij. Da je prvi fond popolnoma izčrpan, je skrbel lirvši minister za socijalno politiko dr Žerjav, ki ga je razdelil ne ve se kam. O tretjem fondu se ni moglo razpravljati, ker se nahaja minister dr. Markovič v Hercegovini. Radi tega se je odgodilo končno sklepanje po povratku dr. Markoviča, ki bo predložil obširno poročilo o položaju v krajih, kjer strada prebivalstvo. — Minister Markos ič je radikal in je denarna sredstva svo ;ega fonda vzel najbrž s seboj na volilno agitacijo. — Tako naj ljudstvo še naprej strada, voli pa vladne stranke. * Sedaj se jim vrača. Najbolj so gazili zakone in u-stavo demokratje, dokler so se tiščali k vladnemu krmilu. Sedaj pa. ko so demokratje brez vladne opore, pa jim vračajo radikali to, s čimur so poprej demokratje šibali opozicijo. Pribičevič se pritožuje, ker preganjajo radikali demokratsko uradništvo, kateremu je minister poleg težkega materijelnega stanja naprtil še številne premestitve. Pribičeviču kličemo v spomin, kaj e delal on z učitelji Hrvati, kako jih je prestavljal kar brez vzroka in na njihova mesta postavljal svoje pod-;epnike. Nadalje je te dni opozoril dr. Lukinič ministrskega predsednika na ustavno določbo, po kateri ne smejo biti klicani na orožne vaje narodni poslanci. Po užni Srbiji so začeli klicati na orožne vaje poslance, da bi jim onemogočili kandidaturo. Kar so polica jde-•nokratje sejali, to, zasluženo žanjejo. Po svetu. Premirje kot uspeh lozanske konference. Vprašanje Mosula in petrolejskih vrelcev je otvorilo v zadnjih aeh predmet zasebnim razgovorom med prizadetimi ielegati, Sporazum se ni dosegel, ker vztrajajo Angleži in Turki na svojem stališču. Turki bržkone tudi v bodoče ne bodo mnogo odnehali od svojega stališča. Radi tega se bo v Lausanni sklenil bržkone samo prelimi-imrni mir ter pogodbe glede morskih ožin in drugih :oanj važnih vprašanj, rešitev vprašanja Mosula in rugih težkih problemov pa se bo odgodila na poznejša pogajanja, pri katerih naj bi se sklenil končnovel-avni mir. Poroča se, da so se od obeh strani stavili predlogi v tem smislu. Izjava bolgarskega ministra. Bolgarski notranji mi i aster Daskalov je ob Novem letu sprejemal novinarje ter se takole izjavil: V kabinetu Stambulijskega ni nobene krize ter je tudi" ne more biti. V bilanci leta 1922 beleži bolgarski savez zemljoradnikov velike in ogromne uspehe. Prepričan sem, da mine tudi začeto leto v znamenju naše zmage. Volilni izidi, ki so najsigumej-še merilo moči vsake politične organizacije, so dali z( mljoradnikom okrog 75 odstot. vseh glasov Zemljo-l idniški savez je danes kremenita stena, od katere se , dbija jo vsi navali nasprotnikov. Neuillski mir je vko-\ al Bolgarsko s strašnimi okovi, ni pa privedel bolgar 'kega naroda v obup in ga tudi ne bo. Bolgarska vlada sl bo prizadevala z vsemi silami, da izpelje svoj narod iz stanja, ki je rezultat krvave politike prejšnjega režima. Na težki, trnjevi poti se je vladi že posrečilo, da oseže dokaj dobrih uspehov. Glavni uspeh je že to, da je Bolgarija danes enakopravni član društva civi liziranih narodov in pa to, da lahko iznaša svoje želje •red tribunalom svetovnih konferenc. Teh pravic Bol-- arija pred tremi leti ni imela. Danes so naše zahteve izjavljene v svetu in mi bomo čakali v potrpežljivosti :u nadi pa njih realizacijo. Će ne danes, se bo pa svet malu spomnil na bolgarske želje. Bolgarska vlada -toji trdno na svojem mestu in bolgarski narod nima povoda, da bi se bal zunanjih komplikacij. Madžarski grb. Vrhovni svet zaveznikov je pozval i aadžarsko vlado, naj svoj grb spremeni, ker žali nasledstvene države s tem, da še vedno sestoj i iz amble-mov onih delov nekdanje Avstro-Ogrske, ki so že dav-;.<> postali deli drugih držav. Francoski načrt glede nemške vojne odškodnine, 'rančija obstoja na svoji zahtevi po zasedanju in re-vizicijah na nemškem ozemlju. Zastavnine, ki bi v . raki meri zagotovile izplačila v gotovini, so naslednji: Pobiranje Izvozne doklade v inozemskih plačilnih sredstvih, 2. zaplemba carin v zasedenem ozemlju in v večjih carinskih uradih v ruhrskem ozemlju, 3. za • 1 mba premogovnega davka v zasedenem ozemlju in v vihrski kotlini. 4. prepoved plačevanja v papirnatih markah pri carinskih uradih in premogovnem davku, , 3r hi vse skupaj dalo eno milijardo zlatih mark. Ak.) l)j Nemčije ne izvedla tega načrta bi nastopile avtomar tično nastopne sankcije: 1. Vojaška zasedba distriktov K;sen in Bochum, kakor tudi dela ruhr- I sojen in zaprt) programa ne udeleže volitev v «legisia- j tivne« svete, da torej vztrajajo pri abstinenčni politiki, i Zmerni člani kongresa pa zaupajo v Anglijo, da iz ' Indije ustvari dominion, vendar so v veliki manjšini. Dnevne novice. Beležke. O Pašiču je zapisal «Nedeljni Glasnik« to le značilno beležko, ki priča ,da bodo tudi Srbi prej ali slej ob računali s Pašičem: «Ves pošteni svet doma in zunaj ve, kaj pomeni beseda Pašič in kaj pomeni beseda radikal,« — kliče v nekem patetičnem odgovoru zagrebški «Slob. Tribuni« beograjska «Samouprava«. — Da, ves svet zna, kar mora znati. In če bi bila usoda države odvisna od mnenja, ki ga ima ves pošteni svet o Pašiču in radikalih, bi ta država že davno izdahnila svojo dušo. Ali usoda države ni odvisna od poštenih, temveč od aktivnih ljudi, xreba hoteti ali nehoteti Pašiča. In od tega, kolino bo država poslala v narodno skupščino predstavnikov naroda, ki nočejo Pašiča in ki imajo tudi moč in besedo, da to svojo voljo izvedejo, je odvisno, ali bo Pašič sploh še na vodilnem mestu države.« — Doslej je Pašič varal Srbe s centralizmom in ustavo, češ, da je to njim v korist, sedaj izigrava velesrbsko karto in lahko smo prepričani, da se bo tudi ta karta med Srbi razkrinkala kot lažnjiva in da bode srbski narod spoznal, da Pašič pri vseh svojih političnih potezah sploh ne misli na druge, kot na sebe, in svojo porodico. In tedaj bodo prišli tudi iz Srbije j pošteni ter ob enem aktivni ljudje in poslanci, ki bodo imeli pravo moč in pravi odgovor na vse Pašičeve splet- j ke. Čuden diplomat: Pod tem naslovom piše četrtkovo ; «Jutro« tako-le o radikalnem Špalajkoviču, poslaniku v Parizu: «V Parizu, pri francoski vladi zästöpa našo j državo dr. Miroslav Spalajkovič, znan po svojih sim- j pa U jm. za caristični režim v Rusiji in po znani izjavi, i da je bolje, da mnre v Rusiji 20 milijonov ljudi lako- , te, kakor da bi mi podprli z darovi — sedanji režim V | Rusiji! Ta Spalajkovičeva, ne samo neslovanska, temveč tudi nečloveška izjava je bila potem po Rusiji plakatirana in lahko si mislimo, kako mnenje je dobilo o Jugoslaviji rusko ljudstvo. Ta čudni diplomat ima sploh navado, stopati v javnost z raznimi izjavami, ki diskreditirajo ne samo njega, temveč tudi državo, ki jo zastopa. Naša država se imenuje uradno kraljevina Srbov, --/vatov in Slovencev in pod tem imenom je ona mednarodno priznana. Celemu svetu je to znano, samo naš poslanik v Parizu noče priznati tega dejstvo in naziva našo državo pri vsaki primerni in neprimerni priliki — Srbija. Sedaj je dal intervju nekemu grškemu novinarju, v katerem večkrat imenuje našo državo konsekventno — Srbija, kakor da bi radikalska koncepcija o Veliki Srbiji že biia uzakonjena! Tega gospoda bo res treba šele učiti spoštovati zakone in izvršena dejstva.« O tem čudnem diplomatu in o drugih oblastnikih iz beograjske porodice že dolgo pišejo opo-zicijonalni listi in policajdemokrati, dokler s*^ i na vladi, so talce glasove z največjim terorjem pobijali kut «protidržavne«, danes pa, evo jih, prihajajo za nami, če tudi so hoteli poprej s «čudnim diplomatom« Spa -lajkovičem vred ugonobiti in sestradati današnjo Rusijo ter so pred Velesrbijanci sto- in stokrat prodali ter zatajili svoje jugoslovanstvo. Sodba o dr. Šušteršiču. Demokratski prvi desidenti, nekdanji naprednjaki, ki se zbirajo okrog svojega glasila «Nedeljni Glasnik« v Beogradu, so napisali to le beležko o dr. Šušteršiču: «Tudi veliki patrijot Šušteršič je prišel, da, — kakor sam pravi, — pripomore «konsolidaciji države«. Kakor pravi, mu je bila prv^ želja, da «pozdravi vlado«. — In Pašičeva radikalna vlada je bila prva vlada, ki je po vladi Karla Habsburg počaščena s simpatijami g. šušterišiča. Izmenjava uradniške garniture. «Pravda« poroča, da se v beograjskih krogih močno govori o nekem ukazu, s katerim je na novo imenovanih okoli 400 «policijskih pisarjev« in 50 srezkih načelnikov — seveda samih radikalov, katerim so se morali umakniti demokrati. Ta vest je tako verjetna, ker so glasom poročil I istega lista demokrati v Srbiji osnovali posebne odbore, j ki bodo skrbeli za odpugčene demokratske uradnike do volitev, ko bo padla končna odločitev. — To je krasna ilustracija naših upravnih razmer in inostranstvo odgovarja na vse to v Guribu z nizkim kurzom nase valute. Pošljite imena predstavnikov naše stranke za volitve dne 18. marca. Natančna imena dveh volilčev iz vsakega volišča z natančno navedbo stanu in bivališča moramo imeti vsaj do 20. januarja v rokah. Predstavnik in njegov namestnik naj bosta poznani in ugledni osebi. Prosimo, da glavni zaupniki po vseh občinah, ijer so bila zadnjič (1920) volišča, smatrajo to prošnjo-ot zelo nujno. — Tajništvo SLS v Mariboru (Cirilova tiskarna). Tečaja za zaupnike in organizatorje SLS iv Hočah dne 3. m v Framu dne 4. januarja sta bila dobro obiskana. Na obeh tečajih so bili navzoči župani in obč. odborniki domače in sosednih župnij. Predavala sla poslanec Žebot in župnik Al. Sagaj. Tečaji so velike važ nosti za razvoj naših organizacij. Zaupni shodi Slovenske ljudske stranke v Gor. ladgoni, Ljutomeru in Ormožu so bili prav dobro ob-iikani. Zastopane so bile vse krajevne organizacije, Po-sanec dr. Hohnjec je poročal o političnem položaja, tdmačil glavna določila volilnega zakona ter priporočal nujne predpriprave za bližnje volitve, ki bodo ve-likga pomena za nadaljno usodo slovenskega naroda. Stanovanjska naredba. Ker je z 31. decembrom 192‘ prenehala veljavnost stanovanjske naredbe, je mi-niststvo za socijalno politiko izdalo odlok, v katerem obve.ča, da je na podlagi stanovanjskega zakona od 30. dtcembra 1921 in pravilnika od 6. dec. 1922 o njegovem izvrševanju zajamčena vsem najemnikom do 1. jamarja 1925 neodpovedljivost. Z ozirom na to je neosnovana bojazen, da bi se mogla odpovedati brez razlogov stanovanja in da bi se smela prekomerno povišati stanarina. — Vprašanje najemnine je rešeno na ta način, da je prepuščeno prizadetim, naj določijo višino stanarine v medsebojnem sporazumu, Ako bi bila kaka stranka nezadovoljna z dosedanjo najemnino, določi v slučaju nesporazuma višino občinsko sodišče, v katerem bodo zastopniki najemnika in lastnika. Proti rešitvi tega razsodišča, ako ni soglasno, je mogoča pritožba na stanovanjsko sodišče pri ministrstvu za socijalno politim odnosno pri pokrajinskih upravah. Ta sodišča hoch vodila pri reševanju računov vse okolnosti, ki so važne glede na višino najemnine. Do konca odločitve ;e plačuje dosedanja najemnina. Ako je noče lastnik sprejeti, se naloži na ozemlju bivše Srbije in Črne gore jri občinskih oblasteh, v ostalih pokrajinah pa pri upiavnih oblasteh prve stopnje. Sodnik—sokolaš, ki bi rad stavil Sokolski dom z obč. denarjem, k Gor. Radgone nam poročajo: Naš sodnik g. Turalo st jako zavzema za propadajočo demokratsko stranko in za njej vdinjano sokolstvo. Ker se občinski zastopnici, ki jim je pri srcu ljudski blagor, branijo podariti 'ri četrt milijona občinskega denarja za sokolski don, se iz tujine prišli gospod Turato srdi na občino. Na protestnem shodu proti nameravanemu ropu obč in slo ga denarja je bil g. Turato kolovod ja tistih, ki bi radi občino izkoriščali v liberalne namene. Ali je tako postopanje skladno s poklicem sodnika, 0 tem prepuščamo sodbo njegovim predstojnikom. — Dokler pa bo ta sodba izrečena, priporočamo vročekrvnemu gospodu: L? počasi, signor Turato! Tako je prav! Iz Slov. Bistrice nam poročajo: Z ! ozirom na notico, vsled katere bi se naj, bil odpravi! krščanski pozdrav na tukajšnji dekliški šoli. se poroča I od verodostojne strani, da se na imenovani šoli glede krščanskega pozdrava ni vršila zadnjih 10 let nobena sprememba, torej ga ni odpravila nadučiteljita gospa ; 1 ligi. Na željo staršev se je dalo zag »tovilo, da se bo i na deški šoli zopet uvedel krščanski pozdrav. Tako ; je prav! I 1'udi cariniki so dobili svoje lekcije. Policajdemo-j kratski finančni minister dr. Kumanudi nam ni zavozil j samo valute, ampak je tudi mirno trpel, da so uganjale : razne carinarne po državi svojo korupcijo in, šikanirale potnike z večkrat čisto nepotrebnimi preiskavami, No-- vi finančni minister pa je izdal na carinarne ukaz, v katerem zabičava carinikom uljudnost napram potnikom, prepovedu j e nepotrebne seka ture potnikov, in naj j posebno carinski organi pazijo, da ne bodo spravljali cele države ob ugled na znotraj in na zunaj, i Zopet ena zaušnica Pribičeviču. Bivši prosvetni minister — polica j demokrat Pribičevič je na vso moč preganjal Marijine kongregacije na srednjih šolah po Hrvatskem in Vojvodini. Komaj je izginila ta demokratska šiba božja 'od vladne mize, je tudi na versko-prosvetnem polju zavladalo več svobode in enakopravnosti. Novoimenovani poverjenik za prosveto in vero j na Hrvatskem dr. Bosanac je poslal ravnateljstvom srednjih in višjih šol posebAo okrožnico, v kateri je 1 odredil, da smejo na šolskih zavodih delovati kongre-I gacije nemoteno, kakor so delovale poprej, dokler jih ni prepovedal Pribičevič. Vprašanje Marijinih kongre-! gacij na šolah se bo rešilo sporazumno med cerkveno in državno oblastjo. Obustava premestitev hrvatskega učiteljstva. Ka- 1 kor smo že večkrat beležili, je bivši prosvetni minister Pribičevič prestavljal in preganjal na vso moc hrvatsko učiteljstvo. Nekateri hrvatski učitelji so bili brez vzroka prestavljeni z enega konca v drugega po večkrat na leto. Za novo leto je bilo določenih že vse polno učiteljskih prestav, katere pa je sedanji prosvetni minister ustavil in preklical. Hrvatski učitelji so veseli, ker je vendar enkrat končal Pribičevičev terorizem. _ Spor med Wranglovci in Kozaki. Med ruskimi emigranti se vedno bolj opaža razdor med Wranglovci in med Kozaki, ki so se že ob priliki Denjikinove akcije v Ukrajini začeli združevati ter odtujevali diugim belim gardam. V emigraciji so zopet prišli pod Wran-! glovo komando, ko pa je sovjetska vlada izdala proglas ix ■■"xcmr* X m i STRAŽA Ran r;utmes'iijövm vrnitve, so kozaki.začeli sami iskali slike z domovino, celi,kozaški oddelki so pošiljali domov sporočila, da se ne dajo'več izrabljati kot sredstvo proti revolucije in da ’želijo domov. Iz Bolgarije je odšlo že več tisoč kozakov in sedaj se odpravlja menda zadnji transport v domovino. Wranglova država v državi je ,v Bolgariji že popolnoma razpadla iii tudi pri nas bo, pa na j jo naša. vlada še tako podpira, ker se bodo Rusi sami razpršili ter po večini zapustili razne generale. Radi luvatskega sokolskega znaka zapor in izgon. Neki varaMinski meščan, član hrvatskega Sokola, se je mudil te dni v Pakracu. V Pakracu ga ustavi na cesti neki civilist in ga žene pred načelnika, ki ga je pahnil v zapor in drugi dan gä je iztirjal iz mesta. Vse to se je zgodile, ker je imel Varaždinec pripet znak hrvatskega Sokola in je ta znak po razsodbi pakraškega načelnika znamenje republikanizma in protidržavnih elementov, ^ Rusi redarji v Sarajevu. Sarajevska policijska direkcija je sprejela v službo kot redarje 37 ruskih beguncev. See. ko so enkrat Wranglovci preplavili naše pogranične in finančne straže, pride na vrsto še — policija. Po Guzejevem načinu. Kar je bil nekdaj za Spod. štajer prosluli razbojnik Guzej, to je ‘za Slavonijo danes tolovaj Jovo Stanisavljevič Čaruga. «Jutarnji list« i poroča o njegovem zopetnem pojavu sledeče: odkar je/ -odpadlo listje s starih hrastov in bukev po divnih če-T rali j skih gozdovih; prestala so tolovaj stva in razboj/ njjštva po Slavoniji. Po Slavoniji so se začele govoric/, .la se je razbojnik Čaruga preselil iz Slavonije s svojo tolovajsko družbo v Bosno .Čaruga pa ni zapustil Slavonije, ampak se je preselil iz čeralijskih šum v $b-:žcška brda, da tamkaj prezimi. Začetkom minulega meseca so prejeli mnogi bogataši v okolici Požege/od -čaruge pismena obvestila, da jih bo kmalu posetil, na j rnu k pripravijo tečno večerjo in nekaj tisočakov, napitnine. Tako Čarugovo obvestilo je prejel tudi Štefan Milosavljevič Iz vasi Gradiška. V noči od 18. na 19- m. ra., k© je Milosavljevič že počival s svojci v'hiši Je u-rlrla v n jegov stan šestorica razbojnikov pod vodstvom samega Garage. Tolovaji so povezali moške prebivalce hiše in nato začeli hišno preiskavo. Prevrnili/so celo 'hišo, a niso našli več v gotovini kot 21.700 K/ Ker so bili prepričani, da ima stari Milosavljevič skritega še več denarja, so začeli mučiti njega in njegove sinove. Uboge žrtve so tepli s kolci po trebuhih in jim sipali irjavico po prsih. Ker pa tudi potom trpinčenja niso mogli iztisniti več denarja, so pobrali razrje robe v vrednosti 3t.v-o K in pred oanodom so še posilili pred -očmi moža ženo Milosavljevičevega sina Štefana. Vsa žandarmerija iz požeške okolice je na nogah in na pogonu za groznimi roparji. Iz Ptuja. VdBtve v narodno skupščino so vzdramile tudi zaspani Ptuj. Impulz mora priti od zunaj. Kot prvi se je pojavil dr. Kukovec, ki je zagovarjal enotno napredno fronto. Ker Žerjavova skupina ne vleče več, je treba na pomoč poklicati šamostojneže, ki pa tudi uvidijo, da beograjski centralizem ne prinaša Sloveniji koristi, ampak cxodo. Uvidijo tudi, da so imeli samo izvozniki koristi, ljudstvo pa je bilo ogoljufano za lepe obljube, ■ ki so mu jih ob času volitev natrosili. Obljub niso drža • [J li, ampak so šli skozi grm' in strm z vlado. Poslanec Pušenjak in prof. Vesenjak sta imela več lepih, dobro / iskanih tečajev. Ljudstvo je uvidelo, kje so njegovi pravi prijatelji. Ogenj. Na Silvestrovo zvečer je začelo goreti v Prvencih pri Spuhlji. Ogenj se je hitro razširil in upepelil tri kmetije. Zgorel je nekemu marljivemu, dobremu čebelarju tudi čebelnjak. Pri Sv. Trojici v Halozah je zgorelo dan poprej vinogradniško poslopje gostilničarja Kossärja v Ptuju. Zadnji čas se opaža, da skoraj vsako nedeljo ali praznik kje gori. Posestniki, zvišajte zavarovalnino sedanjim cenam primerno. Panonija. Kakor se nam poroča, je g. Mavro Teich-ner izstopil kot družabnik iz Panonije in zahteva izplačilo 800.000 kron. Panonija je podjetje dr. Gosaka in zida dr. Ettlna. Glasbena Matica iz Ljubljane je nameravala prirediti v Ptuju koncert. Radi bi slišali lepo petje, a sedaj je vse utihnilo in nič ni slišati o prihodu Matice. Mini kino še drži ptujsko «umetnost« po koncu, a še ta bo menda šel rakom žvižgat, ker je davek na predstave previsok. Imenovanje. Dr. Baldnin Saria iz Ptuja je bil imenovan za uradnika narodnega muzeja v Beogradu in je že nastopil svojo službo. Minister Zupanič bo obiskal tudi Maribor in Ptuj in skušal pridobiti Nemce za radikalno stranko. Silvestrov večer je Narodna čitalnica obhajala v Narodnem domu, Nemci pa so imeli «Liedertafel« v Društvenem domu. Finančni minister želi tudi vsem ptujskim državnim uradnikom srečno in veselo Novo leto. Umrl je v Charlottenburgu pri Berlinu jurist Günter Blanke, sin tukajšnjega knjigarnarja in tiskarnarja v 18 letu svoje mladosti. Prehladil se je pri smučaren-ju in .umrl na vnetju pljuč. Iz Maribora. SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA. Dne 4. januarja se je vršila prva seja obč. sveta. Najprvo še je volil nov podžupan namesto odstopivše-ga g. Rogliča. Izvoljen Je bil socijalni demokrat Ivan Dnizovič, demokrat dr. Semec je dobil 6 glasov, a praz- nili listkov je bilo 4. Nato se je vršila rekonstrukcija odsekov. Posedanji odseki se razpuste, kakor se uradno predWga in se izvoli novih pet sekcij, katerih vsaka bo šPla 7 članov. Dr. Semec je predlagal, naj odseki štejejo samo 5 članov. Njegov predlog je propadel. Odseki ali sekcije bodo imeli sledeče agende: J. fdše k: Organizacijske, pravne zadeve, uslužben-stvo, sprejem !v občinsko zvezo, podelitev meščanstva. Sekcij/ prevzame torej äsende dosedanjega pravnega in peponalnegä odseka, ter odseka za likvidacijo gospodarskega urada. Ji. odsek: Prosveta, šolstvo, zdravstvene in ubožne zade/e. humanitarne ustanove, vodovod, kopališče, pogrela1 zavod in pokopališče. Sekcija prevzafne torej a gern e došedanjeda kulturnega, socijalnega, zdravstve nega odseka, in odseka za mestni pogrebni zavod. / III. odsek: Stavbena in tehnična dela, olepšava mest?, razsvetljava, plinarna, mestno električno podjetje. Sekcija prevzame, agende dosedanjega stavbnega, stanovanjskega odseka ter odseka za plinarno. IV. odsek: Finance, kontrola financ, in ekonomija, adzorstvo Mestne hranilnice, nadzorstvo Mestnega ki-. Odsek prevzame agende finančno-gospouarskega seka. V. odsek: Tržno nadzorstvo, aprovizacijä, klavnica, mesnica, premogovna komisija. Obrt, industrija in trgovina. Sekcija prevzame agende odsekov za obrt in industrijo, klavniškega in aprovizacijskega. Izvoljeni so bili v I. odsek: dr. Leskovar, žeboi, Čeh, Hojnik, Krajnik, Bureš, Vahtar. II. odsek: dr. Verstovšek, dr. Jerovšek, Krajcar, Košuta, Tomažič, Bureš, III. odsek: dr. Leskovar, Veronek, Poštnin, Klančnik, Bahun, Weixl, Vahtar. IV. odsek: dr. Jerovšek, Filipčič, Ozmec, Dnizovič, Bahun, Kejžar, dr. Ser-nec. V. odsek: Lorber, Filipčič, Hojnik, Čeh, Bahun, Weixl, Bureš. Narodni socijalisti se niso dali voliti v noben odsek. V kuratorij «Vesne« so bili izvoljeni: dr. Jerovšek, dr. Rostohar, Tomažič, krajnik in Kitak. — Nato se je vršila dopolnilna volitev v mestni svet, namesto odstopivšega soc, dem. Slanovca. JSDS je predlagala Bahuna. Za njega je glasoval tudi klub JDS. Tako je bil izvoljen z demokratskimi in socijaldemokratskim! glasovi znani Bahun. Seja je potekla mirno. Zborovanje stanovanjskih najemnikov. Na poziv društva stanovanjskih najemnikov se je zbralo v četrtek zvečer toliko zborovalcev, da so napolnili celo veliko dvorano Narodnega doma. Po poročilu profesorja Pečovnika, sod. svetnika Vidoviča in postajena-čelnika Mohorka ter vad. učitelja Marina, ki je zastopal hišne posestnike, je bila sklenjena resolucija, da najemniki ne plačajo nobenega zvišanja stanarine, temveč se podvržejo sodbi razsodišča od slučaja do slučaja. Na neko vprašanje, zakaj ne zidajo v Mariboru vse banke, in bogataši, je prof. Vesenjak pojasnil, da je dosedanja mariborska stanovanjska komisija pač sklenila tozadevno v smislu prej veljavnega zakona, odnosno naredbe, da pa je minister za socijalno politiko dr. Žerjav sklep ukinil in zaščitil bogataše in banke. — Prof. Vesenjak je tudi k resoluciji zahteval dodatek, da se zaščiti tudi podnajemnike. Resolucije so bile soglasno sprejete. Mi smo glasno in določno povedali k temu vprašanju svoje mnenje in še enkrat izjavljamo, da je večini najemnikov nemogoče plačevati zvišane stanarine, dokler se ne zboljša na ta ali oni način gmotno stanje nameščencev in delavstva. Odbor društva stan. najemnikov se je na četrtkovem zborovanju izkazal, kot enostransko-strankarski. Odbornik' Mohorko je metal sem in tja z izrazom «klerikalna Prometna zveza«, poslanec Brandtner je enostransko pojasnil postanek zakona o stanovanjih, a predsedstvo ni smatralo za potrebno, da to zavrne, odnosno dopusti pojasnila in korekture. Pač pa se je takoj opominjalo prof. Vesenjaka, ko je jasno in odločno navedel gola dejstva, češ, da uganja politiko. Ali je takšno postopanje objektivno in koristno, naj presoja društvo samo! SLS je z dejanji dokazala, da je močna zaščitnica vseh delovnih slojev, če jo pa zato napada, je to najmanj zelo čudno. Ako hoče biti odbor društva stan. najemnikov le priganjač strankarske NSS, potem bo treba ž njim govorili drugačno besedo. Poslanec Brandtner! Vi ste na shodu stan. najem- • nikov pojasnjevali zakon tako, kakor da ste edini zaščitili najemnike. Prosimo Vas, pojasnite nam, kaj in kje ste Vi in g. Deržič storili, da zaščitite najemnike? Volilne reklamacije. Slovenska ljudska stranka je vložila skupno okoli 100 reklamacij za vpis volilcev, ki so jih izpustili iz volilnega imenika. Jutri na Kraljevo dne 6. t. m. se bodo reklamacije na magistratu sprejemale do 12. ure opoldne. V Tajništvu SLS v Cirilovi tiskarni je prepis imenika našim ljudem na razpolag ) danes do 7. ure zvečer in jutri dne 6. t. m. od 7. ure zjutraj do 11. ure predpoldne. Volilci ne zamudite roka. Dr. Žerjavov sladkor in državni uradniki. Po mariborskih pisarnah in šolah so napravili posebno naro-čilno štatistiko za cenejši sladkor, kakor je takratni minister Groga to zahteval. Uradniki so plačali začetkom meseca decembra naprej po 20 K za naročeni sladkor ter se veselili, kako bodo za Božič delali za božičnico ceneno pecivo. Poročali so namreč vsi «dobropoučeni« gospodje, posebej še pri «Samopomoči«, da je sladkor že 14 dni, torej od druge polovice novembra, «na potu.« No, sedaj imamo že pravoslavni Božič, s cenejšim sladkorjem pa še vedno ni nič. Sladki up za svoj denar pa državni uslužbenci le imajo, torej vsaj nekaj! Proti dostojanstvu človeka. Bivši minister za narodno zdravje vladni musliman Derviš Omerovič je v maju lanskega leta izdal naredbo, ki je seda j priromala tudi v Maribor. Ta naredba zahteva vsakomesečno zdravniško preiskavo zlasti glede evenluelne spolne bolezni za vso žensko osobje kavarn, gostiln itd. pri policijskih zdravnikih. S tem se je vlada zopet pregrešila proti dostojanstvu in spoštovanju človeka, minister je pa še posebej pokazal svoje turško omalovaže- vanje in preziranje ženskega spola. Menda misli, da M se dale vse ženske razven turških bul v haremih izen-čiti s prostitutkami, če imajo na Balkanu tako mnenje o ženskem osobju po javnih lokalih, je to stvar Balkana, pri nas mora pa poštena javnost nastopiti* proti taki odredbi in svetujemo tudi hotelskim, kavarniškim in gostilniškim uslužbencem, da se organizirajo v' društvu za obrambo svojih pravic in časti. ' j Pozor pred goljufi. Te dni sta dve dekleti zlorabili i drustio za podporo revnih učenčev ter v imenu društva z lastnoročno pisano polo izvabili v Krekovi ulici’ i strankam znatne svote denarja. Ko je nekdo zahteval , legitimacijo, je ena izmed njih pokazala listič z žigom Glasbene Matice in podpisom Topič, ki sta ga sigurno kje izmaknili. Opozarjamo občinstvo, da pobirajo y društvene namene izključno le člani odbora. Pač pa je društvo dalo v svrho propagande šolskim vodstvom na razpolago nabiralne pole. Je so brezizjemno pisane s strojem ter overovljene z društvenim žigom, Potom teh pol so pridni šolarji nabrali v krogu svojih znancev znatno število članov in s tem društvo krepko podprli. Vse lastnoročno pisane pole brez društvenega žiga so predrzna goljufija. Vodstvo bi bilo občinstvu hvaležno, ako bi moglo priti tem nabiralkam na sled, da se jih izroči zasluženi kazni. — Društveno verstvo. Vsi člani Prometne zveze se vabijo, da se udeleže pogreba rajnega tovariša g. Avg. Vrečko, ki se vrši dne 6. t. m. ob 4. uri popoldne od mrtvašnice na pokopališču Studenci, ter tako blagemu tovarišu, ki so ga gotova vsi ljubili, izkažejo zadnjo čast. žalujoči ženi-vdovi pa naše odkrito sožalje. Katoliško pomočniško društvo skupina Jugoslov. strokovne zveze v Mariboru priredi v soboto, dne 6. januarja 1923 v društveni dvorani. Lekarniška ulica 6, točno ob pol osmi uri zvečer gledališko predstavo «Lovski tat«. Predprodaja vstopnic v Cirilovi tiskarni. K obilni udeležbi vabi odbor. Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih pri Mariboru vabi vse svoje člane in prijatelje k mesečnemu predavanju, ki se vrši v nedeljo, dne 7. januarja popoldne po večernicah v društvenih prostorih. — Pre-davatelj: g. dr. Jeraj iz Maribora. Pravovarstveno in podporno društvo vlakosprem-nikov vseh železnic Jugoslavije priredi dne 2. februarja v vseh prostorih Narodnega doma v Mariboru veselico s plesom in petjem in prosto zabavo. Čisti dobiček je namenjen za podporo bolnim članom društva. Pobiranje mestnih davkov. Mestni magistrat opozarja, da je občinsko doklado na vino plačati obenem z državno trošarino, sicer se bode računalo onim strankam, katerim se mora poslati poziv na plačilo, zamudne obresti in opominske stroške. Za jedno Se opozarjajo hišni posestniki, da je začasno, dokler ne naznani davčna oblast davčne podlage glede najemnine za leti 1923 in 1924, plačati občinske naklade, kakor: gosta-ščino, vodno naklado in kanalsko pristojbino, v trikratnem iznosu predpisa za leto 1922. Obenem se naznanja, da je pokrajinska uprava odobrila proračunski provizorij za leto 1923, s katerim se mestni občini mariborski dovoljuje pobirali vse občinske davščine, kakor v letu 1922. V Interpelacija narodnega poslanca dr. Korošca na g. ministra gradjevina.* G. minister, kakor sem doznal, se drži vlada povsem pasivno napram rastoči stanovanjski bedi v Mariboru. Še slabše: izgleda, da vlada nalašč dopušča, da se ruši jo zelo važne zgradbe, kakor kaznilnica, vojna realka in druge in da se v ostalem ničesar ne stori za povzdigo gradbene delavnosti v tem obmejnem mestu, kojega ugled bi bilo treba posebno čuvati. Vidi se, da se smatra za preveč eksponirano, da bi se izplačalo zanj karkoli izdati iz državnih sredstev. To dokazujejo tudi razni koraki vlade s tujimi podjetji, kojim se brani, da se naselijo v svrho industrijskih zgradb, z izgovorom, da Maribor ni dovolj zanesljiv za večja industrijska podjetja. V zvezi s to nevarno in vrtoglavo politiko je tudi dejstvo, da se i . stara podjetja silijo iz Maribora v Beograd, kakor n. pr. električno podjetje Fala. Kako to kratkovidno ponašanja diskreditira našo državo v inozemstvu, je pač jasno. Še manj pa je treba dokazovati skrajno nevoljo v tamošnjih krogih radi podcenjevanja nujnih potreb* in to že prvo leto. Denarne zavode lilijalk v Mariboru, ki nočejo graditi lastnih lokalov in Stanovanj za osobja, opravičuje vlada potuhnjeno, ker ne rešuje njihovih rekurzov proti odločbam stanovanjskih oblasti, odnosno, mestne občine. Za najmanjo gradbeno investicijo pa nima niti pare posojila. Iz navedenih razlogov mi je čast, g. minister, staviti ria Vas sledeča vprašanja.: . 1. Li nameravate premeniti dosedanje zapostavljanje gradbene pasivnosti v Mariboru'in odslej kar moč propagirati njegov gradbeni razvoj. 2. Ali ste voljni, da mesto dosedanjega kvarnega načina, po katerem so se kupovale za državne urade privatne hiše in se tako mnogi državni uslužbenci vrgli na cesto, za naprej moralno in financijelno podpirate osnovano «Mariborsko gradbeno akcijo«,- društvo, ki ga je Vlada potrdila in sicer posebno s tem: a) da plačate «Gradbeni zadrugi državnih usluzueneev« podporo, odnosno ji nudite brezobrestno posojilo, in b) isto ugodnost vsem drugim zadrugam, ki se bodo osnovale pod «Gradbeno akcijo.« c) Da pomorete «Gradbeni akciji« financijelno pri u-stanovitvi «Gradbene banke«, in č) da podpira te fi- , * Začetkom decembra m. L je narodni poslanec dr. .Korošec vložil radi gradbene pasivnosti Maribora ostro interpelacijo, ki je širom države, posebni/ pa v Sloveniji vzbudila pozornost. Posrečilo se nam je to interpelacijo, o kateri smo na kratko že poročali,, dobiti na razpolago v dosloynCm prepisu. Ker je ta interpelacija ravno sedaj velikega' in aktualnega pomena tudi z a, splošnost, smo jo zgoraj nudili našim čitateljem. * 5. januarja 1923. nancijdno in moralno oddelek «akcije« «Mar-Stan«, ki ** bavi z olajšanjem neznosne stanovanjske bede v Mariboru in je vsled lega važna socijalna ustanova. Prosim za pismen odgovor. Izvolite g. minister, sprejeti zagotovilo mojega popolnega spoštovanja. Beograd, 3. XII iti. Korošec s. r., narodni poslanec. -----mir--------------nnrrrnr—iii i iii i mmi m »,inni i Trm mn otumiiiiiiii H. G, WELLS: Zgodba o nevidnem človeku. 9 Kako vraga morete vtakniti prazen rokav takole v žep?« sem vprašal. »Prazen rokav —?« je dejal. ' - »Da, prazen rokav!« sem trdil. »Pravite, da je prazen rokav? Videli ste, da je prazen?» « S tremi prav počasnimi koraki je stopil bliže, obstal trdo pri meni . Strašno je vlekel skozi nos —. Nahod —! Nisem se genii —. Čeprav naj bom obešen, ako tista njegova povita glava m njegova velika očala — takole čisto blizu , ako to že ni dovolj, da človeku za-gomazi po živcih —.«' »Dejali ste, da je rokav prazen?« je rekel. • Gotovo!« sem odgovoril. In tedaj in tedaj je mirno potegni! rokav iz žepa in ga dvignil proti meni, kakor bi mi ga Kotel še enkrat pokazati. Počasi — čisto počasi ga je dvignil —. Pogledal sem vanj. Celo večnost se mi je zdelo da trpi — »No -!« sem dejal in nervozno zalcašljal. »Rokav ie nrazen —!« Strah me je obhajal. Videl sem skozi ves rokav. Stegnil ga je naravnost proti meni, počasi — počasi — prav takole—. Za decimeter pred mojim obrazom ga je usta-ril —. Strahotno —! Kaj takega, če se vam bilža takole prazen rokav—. In potem —.« »No — in potem —?« »Nekaj — občutilo se je prav kakor palec in kazalec - nekaj je zgrabilo — za — moj nos —.« Bunting se je nasmejal. »Pa — pred mojim nosom ni bilo — ničesar —!« je zasopel Cuss in iz njegovega glasu sta govorila strah in groza. «Lahko vam je, se takole smejati, jaz pa vam povem, — tako prestrašen sem bil — planil sem -r- zadel trdo — trdo! ob njegov prazni rokav —r in skočil iz sobe —.« Cuss je umolknil. Ni bilo dvoma, — njegov strah je bil pristen. Brezupno se je obračal na stolu in izpil še eno čašo slabega prijateljevega sherryja. »Ko sem zadel ob njegov prazni rokav,« je nadaljeval črez nekaj časa, »povem vam, sem zadel ob tako trdo, ob trdo —, prav kakor ob roko močnega človeka —! In v rokavu ni bilo nobene roke —! V rokavu ni bilo niti sledu o kaki roki —!« Gospod major Bunting se je zamislil. Sumljivo je gledal prijatelja. »Jako čudna zgodba —-!« je dejal počasi in modro in zelo resnobno je gledal. — »To je zares,« je ponovil z- globokoumnim poudarkom, »— zares jako čudna zgodba —\'f V. Vlom v majorjevi hiši. Zgodba o vlomu pri gospodu majorju nam je po-največ znana iz pripovedovanja majorjevega in njegove žene. Zgodil pa se je vlom na binkoštni pondeljek v zgodnjih jutranjih urah, tisti dan, ko so obhajali v Ipingu ljudsko veselico. Gospa Bunting se je hipoma prebudila. Zdelo se ji je, da so se vrata spalnice odprla in zaprla. Ni takoj zbudila soproga, sedla je v postelji in poslušala. In tedaj je razločno čula pad pad pad bosih nog, ki j« prihajalo iz sosedne sobe in šlo po hodniku proti stopnicam. , ... Ni več čakala. Rahlo, pa naglo je zbudila moža. Ni prižgal luči, pač pa si je nataknil očala, oblekel ženino 'trilo in svoje kopalne brezpetnike, šel na hodnik ter poslušal —. . , . . Trav razločno ie čul, da je šuštelo po njegovi pisarni mizi spodaj v pritličju. In koj nato je nekdo krepko kihnil. Ko je to udejstvil, se je vrnil v spalnico, se oborožil z železom, ki ga je vzel izza peči, in je stopil kolikor mogoče neslišno po stopnicah. Gospa Bunting je ostala ua vrhu stopnic. Bilo je okrog četrte ure zjutraj in nočna tema se je umikala bledemu jutru. Rahel svit je sijal v veži, toda iz vrat majorjeve sobe je zijala črna tema. Vse je bilo tiho, le stopnice so rahlo škripale pod majorjevimi stopinjami in v njegovi sobi je nekaj hodilo. Rahlo je počilo, predal pisalne mize se je odprl in papirji so zašuštali. Cula se je kletvica, užigalica se je za -blisnila in rumena svetloba je zabrlela. Gospod Bunting je stal v veži in skozi pol odprta vrata je videl pisalno mizo, odprti predal in svečo, vlomilca pa ni bilo videti. Obotavljajoč se je stal, ni vedel kaj bi storil in žena je z bledim, propadlim obrazom in z največjo previdnostjo lezla po stopnicah k njemu. Nekaj pa je dajalo gospodu Buntingu pogum. Prepričan je bil, da stanuje vlomilec v Ipingu . Denar je zažvenketal, — vlomilec je našel majorjeve prihranke, 2.10 futov v zlatu je bilo vsega. Pri žvenketu njegovega zlata je popadel gospoda majorja obupen pogum. Krepko je zagrabil za železo, planil v sobo, gospa Bunting pa za njim. »Vdaj se!« je zavpil divje — in zavzeta sta oba obstala —. Soba je bila prazna —. Toda prepričanje, da je prav tisti trenutek nekdo hodil po sobi, to njegovo prepričanje je bilo neomajljivo. Za pol minute morebiti sta stala in strmela krog sebe, nato pa je gospod major pogledal pod mizo. Gospa Bunting je odgrnila zastore pri oknu, gospod Bunting pa je s svojim železom podregal v peč. Med tem je gospa Buntino pogledala v košarico za papir, gospod Bunting pa je preiskal zaboj za premog. In nato sta se' ustavila in obstala in se gledala z vprašajočimi očmi —, »Prisegel bi —!« je začel gospod Bunting. »Sveča —!« je rekla gospa Bunting. »Kdo je prižgal svečo —?« »Predal —!<< je rekel gospod Bunting. »Kdo je odprl predal — ?« »Denar —!« je rekla gospa Bunting. «Denar je izgir nil —!« Hlastno je stopil.gospod Bunting v vežo. «Med vsemi nenavadnimi dogodki —!« iNekdo je nekje silovito kihnil. ■ Planila sta ven. Kuhinjska vrata so se zaloputnila. »Prinesi svečo!« je dejal gospod Bunting in šel sam po njö. Cula sta, da je nekdo odrival zapah na vratih. Gospod major je stopil v kuhinjo in opazil, kako so se odprla vrata na dvorišče. Slabotna luč zgodnjega jutra je obsevala drevje po vrtu. Prepričan je bil, da nihče ni stopil skozi vrata. Odprla so se, ostala za trenutek odprta, nato pa so se zaloputnila. Sveča, ki jo je držala gospa Bunting, je zaplapolala v prepihu. GUMENE PETE in GUMENE POTIKATE «enoje in trajnšje se Ssatasr sssneraa! Najbolje varstvo proti väagl i mraza! HfllBOUŠE IH HflJCENEJŠE pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cefir, sifon, platno, izgotovljene obleke, srajce, predpasniki, nogavice, robci, odeje i.t.d. se dobi pri J. ŠOŠTARIČ • MARIBOR Aleksandrova cesta 13. Poslano. Gospoda Ivana Vod lak davčnemu nadupravitelju pri Sv. Lenartu. V nedeljo, dne 17. decembra 1922 ste vpričo več ;ostov blagovolili izraziti v gostilni Rezer pri Sv. .enartu tako-le: . sem že pripomogel, da mora plačevati mora? še pa bo,n P°sbrbd da b° Usöjal bi se vprašati merodajno davčno oblast, da it se strinja s postopanjem svojega uslužbenca. Stanislav Zamolo, posestnik, Sv. Lenart. go; Le Dr. IGO JANC odvetnik v Mariboru (dosedaj v družbi z dr. Irgoličem) naznanja, da je otvoril lastno pisarno v Vetrinjski ulici štev. 8. NAZNANILO Naznanjam cenj. občinstvu, da od Novega leta 1923 naprej izvršujem čevljarsko obrt v Mariboru, Loška ulica 18, sdmostojno in ne več v družbi z g. Karlom Tement, vsled česar slednje imenovani ni več upravičen sprejemati ka-koršnjakoli plačila za od naju skupno izvršena dela. — Za obilen obisk se priporoča Jurij Fučkar, čevljarski mojster. Kočija (štirisedežna) prevlečena z usnjem, skoraj nova se proda po najnižji ceni v Pletarni, reg. zad. z om. z. v Strnišču pri Ptuju, žel. postaja Sv. Lovrenc na Drav. polju. 2 3 5 AM ERIKAN S KI IN ANGLEŠKI SINGER šivalni stroji S’nger Igle I ml Singer olje in dodatni konci, svile 8-8t 587 deli 1 t d. Lastna mehanična delavnica Prodaja na obrobe. Singer šivalni stroji Bourne & Co., New-York Centrala za S. H. S.: ZAGREB, MARULICEVA ULICA 5 DAfl*ii¥ni*A • MARIBOR, šolska ulica 2, Zagreb, rOurUZniCc . Karlovac, Varaždin, Osijek, Vinkova, Bjelovar in Brod na Savi, Subotica, Novi Sad, Ljubljana, Sarajevo, Mostar, Banjaluka, Tuzla, Dubrovnik, Podgorica, Beograd, Kruševac, Niš, Skoplje, Veles, Bitolj, Kragujevac, Zaječar in Stip. Zastopstva v vseh večjih mestih. = Znaitnske = kisle kumarce -«di vsako množino po najugodneje ceni K 34’— m 1 kg ed-»rte in v sodčkih po K 25 — kg. Hmefak&Co, Maribor Slomškov trg. 1.3*10 Največja mariborska pana praleita „IDEAL“ Centrala: Frankopanova 9. Sprejemnica: Vetrinjska ul. 12. se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki KAROL W0RSCHE, Maribor, gosposka ul. 10 Pepje za postelje l ZAHVALA. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob prebridki izgube naše preljubljene in nepozabne soproge, mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje gospe Mare Novak roi. Zuoanec izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo; posebno pa se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za spremstvo, zlasti preč. g. patru Valerijanu za tolažila ob času bolezni pokojne. Nadalje se iskreno zahvaljujemo cenj. gospej Macarol-ovi za izredno požrtvovalnost, katero je izkazala pokojni za časa njene bolezni, č. č. šolskim sestram, krščanski ženski zvezi, cenj. uradništvu Zadružne gospodarske banke ter vsem onim, ki so počastili njen spomin s številnim spremstvom na zadnji poti, kakor tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov. MARIBOR, dne 4. januarja 1923. Rodbina NovaHupanec. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdaja konzorcij «Straže«.