Leto XXXI. Številka 19 UitUMilelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Trtic - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOC Po temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih smo v četrtek, 9. marca, volili člane delegacij za skupščine družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. Volišča po Gorenjski so bila okrašena, člani volilnih komisij so pojasnjevali postopek glasovanja, delavci pa so že v zgodnjih jutranjih urah prihajali na volišča. — Foto: F. Perdan Kranj, 197, Volitve v krajevnih skupnostih IS „ I____I__1 I 1 »• t • ___1«____.... . _ petek, 10. 3. Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot ftdni od januarja 1968 kot poltednik, od jam arja 1969 trikrat tedensko, od januar. 1994 kot poltednik ob sredah in sobota od julija 1974 pa ob torkih in petki Z A GORENJSKI DELEGACIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI Kako se bodo oblikovali zbori občinskih skupščin? OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA SKUPŠČINA ZBOR ZDRUŽENEGA OELA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR vali proti listi. Tu ničesar ne obkrožimo, lahko bomo le prečrtali posameznega kandidata iz liste kandidatov na glasovnici. Tudi tu ni mogoče na glasovnico pripisati imena drugih kandidatov. Volišča po krajevnih skupnostih bodo praviloma odprta ob 7. uri zjutraj in se zaprla ob 19. Nadaljevanje na 2. str. r Prvi volilni rezultati ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI T KONFERENCA DELEGACIJ DELEGACIJA DELEGACIJA DELEGACUA V nedeljo, 12. marca, bomo delovni ljudje in občani volili na voliščih v krajevnih skupnostih. Na istem prostoru bo glasovanje na treh voliščih, in sicer bomo najprej volili člane delegacije krajevne skupnosti za zbor krajevne skupnosti, nato člane dele-f*cij krajevne skupnosti za samoupravne interesne skupnosti, nato pa bomo glasovali še o izvolitvi delegatov za družbenopolitični zbor občinske skup-Kfast. Pri volitvah delegacij bomo glasovali za kandidate, ki so vpisni na glasovnici, in sicer tako, d* bomo obkrožili zaporedno številko pred imeni tistih kandidatov, za katere želimo glasovati. Glasujemo lahko le za toliko kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije. Število kandi- datov bo navedeno na vsaki glasovnici. Na glasovnico ne moremo pripisati imena drugega kandidata in je vsak pripis neveljaven. Na enak način bomo glasovali tudi pri volitvah članov delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Tudi ta glasovnica bo sestavljena tako, da bo na njej ob kandidatih za člane vsake delegacije posebej navedeno, koliko članov delegacije se voli. Glasovali bomo tako, da bomo obkrožili številko pred tistimi kandidati, za katere bomo glasovali. Pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor bomo glasovali za listo kandidatov kot celoto. Glasujemo tako, da obkrožimo pod listo napisani besedi glasujem ZA ali pa besedi glasujem Proti, če bomo glaso- DELEGATI DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA DRUŽBENO POLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE T DELEGATI Po voliščih v temeljnih organizacijah in v delovnih skupnostih na Gorenjskem so že v prvih urah, ko so odprli volišča, beležili visok odstotek udeležbe volilcev. Na Jesenicah je do 9. ure zjutraj na 100 voliščih od 14.785 volilnih upravičencev glasovalo 8.708 volilcev ali 58 odstotkov. V Kranju je na 195 voliščih od 29.377 volivnih upravičencev volilo 18.314 ali 62 odstotkov; V Škofji Loki je do 9. ure glasovalo 8056 volilcev od 13.727 volilnih upravičencev ali 58 odstotkov; v Radovljici je 90 volišč obiskalo 6463 volilcev od 11.261 volilnih upravičencev in je tako do 9. ure glasovalo 57 odstotkov. V Tržiču je bila 66 odstotna udeležba in je glasovalo 4256 volilcev od 6353 volilnih upravičencev. Najboljše rezultate so dosegli v manjših organizacijah, kjer so se volitev udeležili prav vsi upravičenci in so že po nekaj urah z glasovanjem zaključili. V večini delovnih organizacij pa je bila volilna udeležba znatno višja ob 14. uri, ko so delavci popoldanskih izmen prišli na delo in na volišča. D. S bZL'°lLiČii 6 kr"M'nih skupnostih bomo v nedeljo volili delesacue krajevnih skupnostih m glasovali o izvolitvi delegatov v dmžbenZfS^ za ^^^aAŠteVdkt° ? ne b<>mo VPlS()val1 novif> naša gt^nu ZsameZe^ Lahk<> *>a b»d« «**W MmU tis posamezne delegate, s katerih izvolitvijo se ne bodo strinjali. DELO VNI LJUDJE IN OBČANI GORENJSKE Volitve v nedeljo, 12. marca 1978, pomenijo uveljavljanje takšnih odnosov, v katerih bodo delovni ljudje in občani ^neposredno sodelovali pri družbenem odločanju. Pomenijo nov korak pri nadaljnji graditvi naše samoupravne socialistične družbe. Udeležimo se volitev polnoštevilno, svojo državljansko in samoupravljavsko dolžnost opravimo čimpreje. Uredimo mesta, vasi in naselja, izobesimo zastave. Z volitvami manifestiramo našo narodno in politično enotnost^ pripadnost socilizmu ter socialističnemu samoupravljanju. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko II I---*-1 i-■-1 i-■-1 S7 n , ZVEZA ZVEZA ,_ SINDIKATOV j 1 KOMUNISTOV Tj ZVEZA ZVEZA BORCEV MLADINE Vrtec za 240 otrok Otvoritev vrtca Najdihojce v krajevni skupnosti Huje Planina Cirče vsekakor ni mogla biti primernejše darilo zaposlenim ženam v kranjski občini za 8. marec. K temu darilu so verjetno tudi v pretežni meri zaposlene ženske tudi same prispevale, saj je v občini že več kot polovico žensk med vsemi zaposlenimi. Tolikšna visoka zaposlenost žena ima seveda nujno posledico — potrebe po varstvu, ki jih tudi z neprestano gradnjo novih in novih vrtcev ne dohitevamo. Samo v treh samoprispevkih občanov od 1964 je bilo zgrajenih ali adaptiranih petnajst vrtcev, kaže pa, da v mestnih krajevnih skupnostih za vse otroke nujno potrebnega varstva še ne moremo za- gotovili. Novi vrtec Najdihojca na Planini je v primeri z dosedanjimi vrtci pravi gigant, saj je v njem prostora za 240 otrok, od tega jih bo kar 100 dojenčkov. V vrtcu je tudi centralna kuhinja za 800 do 1000 obrokov še za druge vrtce in za šolo Stane Žagar. Pokroviteljstvo nad Najdihojco je prevzel Domplan Kranj, ki je za 9 igralnic in 7 bival-nic za dojenčke že nakupil igrače in glasbila v vrednosti 50 tisoč din. Na sliki: svečanost, na kateri so v kulturnem programu sodelovali otroci iz obeh vrtcev na Planini in Sole Staneta Žagarja ter pihalni orkester, je zaključil predsednik skupščine občine Kranj Tone Volčič s tem, da je simbolično prerezal trak. — Foto: F. Perdan France Popit predlagan za predsednika Poleg predloga kandidatne liste za člane CK ZKS in za CK ZKJ ter za člane statutarnih in nadzornih komisij ZKS in ZKJ in za člane častnega razsodišča ZKS so na sredini seji centralnega komiteja posredovali tudi predloge za vodilne funkcije v zvezi komunistov Slovenije in zvezi komunistov Jugoslavije. Za predsednika CK ZKS je predlagan France Popit, za sekretarja predsedstva CK ZKS Franc Šetinc, za člane predsedstva CK ZKJ pa Edvard Kardelj, Stane Dolanc in France Popit in za izvršnega sekretarja u predsedstvu CK ZKJ Vlado Janžič. Predlogi za te tovariše so prišli iz občinskih konferenc ter osnovnih orga mzacij Z K. Za 2 odstotka višje pokojnine Končni obračun valorizacije pokojnin je pokazal, da je glede na rast poprečnih osebnih dohodkov v Sloveniji treba pokojnine povečati še za 2 odstotka. Poprečni osebni dohodki so se namreč v Sloveniji dvignili za 19,1 odstotka v primerjavi z letom 1976. Na račun akontacij za valorizacijo pokojnin je bilo upokojencem že avgusta lani dano 6,13 odstotka in na tako povečane pokojnine še januarja 10 odstotkov. Re gres za dopust upokojencev bo letos znašal 600 dinarjev. A vto na 5,6 prebivalca Merila razvitosti družbe danes prav gotovo v ključu jejo tudi statistični podatek o razmerju med številom osebnih avtomobilov in številom prebivalstva. Že zdavnaj več ne rečemo, da je ti^n. ki ima avto »gospod«, suj je oiio pred skoraj deseti^!; n v Sloveniji 355 tisoč osebnih avtomobilov ali eden nt šest prebivalcev. Lani pa so v naši republiki izračunale, da pride avto na 5,6 prebi aica. Zagrebčanke obiskale Kumrovec S kratkimi slovesnost mi.po kolektivih, stij.-. i rok in šopi cvetja sno v sredo no vsej državi proslavi mednarodni dan žena. Devetdeset žensk iz Zagreba in okolice, žrtev vojne in fa&ističnega nasilja, jr ob prazniku ob: skalo Kumrovec, kjer so si ogledale rojstno hičo pred-sednika Tita in spominski dom mladine in borcev Ji/'.>) sla vije. 16.000 delo vnih mest Nove industrijske znitt f-Ijivosii, ki jih bodo ( "' e-domji letos izučili na ^nu in povečanje ■ zmogljivosti zaradi obnov in rekonstruk cij, bodo omogočile, da bodo odprli okoli W.000 novih delovnih mest. K odpiranju vse večjega števila novih delovnih mest v tej republiki so i ečino pripomogle OZ D z dolgoročnimi programi razvoja. ABC Pomurka Predstavniki 35 delovnih 'anizacij, ki združujejo sto • e'nnih organizacij, so v ■»■ih podpisali samo-\i >u sporazum o združi-< lovnih organizacij v , \C Pomurka. Spre-idi statut in podpisali - um o združitvi z inter-i\u.\ko in samoupravni viki o osnovah plana inti ir banke. Ta sestavlje-nn orgt nizacija združenega d združuje 9000 delavcev i.. .000 h metov iz vse S RS. Volitve v krajevnih skupnostih JESENICE Nadaljevanje s 1. strani uri. Glasovali bomo osebno, kdor pa zaradi invalidnosti ne bo mogel tako glasovati, ima pravico, da pripelje s seboj osebo, ki bo namesto njega, vendar po njegovem naročilu izpolnila glasovnico in jo spustila v glasovalno skrinjico. Člani volilnih odborov na volišču bodo posredovali vse informacije o glasovanju, po pojasnilu pa bomo odšli na prostor, določen za izpolnjevanje glasovnic. Izpolnjeno glasovnico bomo prepognjeno oddali v glasovalno skrinjico. Na volišču ne sme biti hkrati več kot 20 volivcev, zato moramo po glasovanju na vseh voliščih zapustiti volišče. Seveda bodo nekateri volilni upravičenci uporabili tudi kak- šen drug način glasovanja. Pri presoji veljavnosti takšnega glasovanja bo upoštevano načelo, da je veljavno izpolnjena vsaka glasovnica, na kateri je jasno izražena volja volilnega upravičenca, za katerega je pač hotel glasovati. Po vseh gorenjskih občinah so si v postopkih kandidiranja prizadevali, da bi predlagali primerne delavce in občane za kandidate in bomo torej na volitvah glasovali za tiste sokrajane, ki so pripravljeni in sposobni izražati naše interese. Z izvolitvijo delegacij bomo torej na volitvah svobodno in odgovorno izpričali pripadnost idejam in praksi nase samoupravne socialistične družbe. V soboto, 4. marca, je bila v dvorani doma družbenih organizacr Hrušici proslava ob letošnjem H. marcu, mednarodnem dnevu žena. Kulucr program so pripravili člani dramskega odseka DPD Svoboda. Najprej so« mlajši igralci pripravili krajše dramsko delo Mileta Klopčiča Mati, ostal SO se potem predstavili še z recitalom. JR. Člani predsedstva OK ZSMS so pretekli teden ugodno ocenili p red vos* aktivnost mladih v jeseniški občini. V primerjavi z letom 1974 se je odsts* mladih v posameznih delegacijah krajevnih skupnosti in samouprantf interesnih skupnosti bistveno povečal. Poleg tega so na seji ocenili tudi po* evidentiranja za vodstvo OO ZSMS ter občinske m republiške organe ZSIfc Akcija še prepočasi poteka; posebno vodstva 00 ZSMS se premalo odgota* obnašajo do te pomembne naloge, ki sodi v okvir pnprav na X. konpe ZSMS. JR V četrtek, 2. marca, so se sestali člani kooordinacijskega sveta ZStt Železarne. Razpravljali so o poteku priprav na programsko-vodilno k* ferenco ter o evidentiranju za vodstvo koordinacijskega sveta. Dogovorili I se, da bo ocena dela v preteklem mandatnem obdobju izhajala iz aktivne* osnovnih organizacij ZSMS v posameznih TOZD, na konferenci pa bodo in* stavili vprašanja izobraževanja mladih delegatov, življenja in dela naladž samskih domovih ter uveljavljanje delegatskega sistema v ZSMS. Za nov« predsednika so evidentirali Ano Pagon iz TOZD Profilarna, za sekretarji Tihomira Kostiča iz TOZD Zebljarna. j r KRANJ ( Teden komunista V Škofji Loki ^ y sredo, 8. marca, so se sestali člani aktiva novinarjev Gorenjske in se* delovnem sestanku pogovorili o delu aktiva v letošnjem letu ter o problemi: ki jih bodo razreševali na rednih mesečnih sestankih aktiva. Aktiv zdrui-novinarje, ki delajo v gorenjskih občinah in so člani Društva novinarje Slovenije ter tudi tiste, ki se ukvarjajo z novinarskim delom, a še niso član Društva novinarjev. Največ pozornosti bodo posvetili izobraževanju in usposabljanju, sodelovanju z delavci, ki se v organizacijah združenega dek ukvarjajo z obveščanjem, pripravili pa bodo tudi več pogovorov in predavan Človek, znanje in produktivnost V Škofji Loki se v teh dneh pospešeno pripravljajo na organizacijo Tedna komunista, ki bo od 19. do 25. marca. V okviru prve akcije, ki nosi naslov Človek, znanje, produktivnost, bodo v več delovnih organizacijah v Za najboljši oddelek in šolo Jesenice — Konferenca mladih v izobraževanju pri OK ZSMS Jesenice si je tudi v letošnjem šolskem letu zadala zahteven program^Poleg stalnih nalog: razvijanje samoupravnih in delegatskih odnosov v šolstvu, uveljavljanja oddelčnih konferenc, akcije preobrazbe šolstva v usmerjeno izobraževanje velja opozoriti na pomembno akcijo »Najboljši oddelek in šola«, ki jo bodo izvedli v počastitev kongresov ZSMS in ZKS. Akcija že poteka v osnovnih in srednjih šolah jeseniške občine, zaključena pa bo 10. junija. Namen akcije je, da se izboljša učni uspeh posameznih učencev in šol ter da se poveča aktivnost interesnih dejavnosti. Pri OK ZSMS so izdelali pravilnik za ocenjevanje, ob koncu pa bo posebna komisija pregledala potek akcije. Najboljši bodo prejeli priznanja in nagrade. J. R. Delovni posvet v Preddvoru iter za obveščanje in propagandi predsedstvu republiške konice ZSMS bo v petek, 10. marca, oboto, 11. marca, za vse vodje rov za obveščanje in propagando r>ri OK ZSMS pripravil delovni .vet v Preddvoru. Udeleženci po-veta bodo razpravljali o animiranju, usposabljanju in usmerjanju mladih novinarjev, nadalje o srednješolskih glasilih ter o razširjanju tednik« *> Mladina«. Delo in razprave o teh ' mah !• i > potekale v skupi-n i ki jih l>"r]:> vodili: Mirjana ,nan, Marko Korene, Darko Na-av in Zvone Srebačič. Vsekakor to zanimiv posvet, saj bo med ^rugim tudi prikazal stanje na informativnem področju v posameznih občinskih konferencah, obenem pa bo prispeval tudi k razvoju informativne in propagandne dejavnosti v pripravah na X. kongres ZSMS. M. Brzin Škofji Loki, Selški dolini in v 2i-reh pripravili razstave o rasti produktivnosti in uporabi znanja v izboljševanju tehnologije in pogojev dela. Hkrati bodo v tem tednu nekatere delovne organizacije odprte na ogled občanom. V Alpini, Jelovici in v Alplesu bodo pripravili razprave o izobraževanju ob delu, ki se ga bodo poleg komunistov in drugih delavcev teh delovnih organizacij, udeležili tudi štipendisti. V okviru akcije Človek, znanje, produktivnost bodo vse delovne organizacije pripravile tudi oceno rasti produktivnosti svojega dela, in sicer so za pripravo analize, ki mora biti narejena do konca marca, poleg osnovnih organizacij ZK zadolžene osnovne organizacije sindikata, samoupravni organi in strokovne službe. Vse temeljne organzacije, vključno s šolami, bodo pripravile program pospeševanja inovacijske dejavnosti in oceno sedanjih prizadevanj za pospeševanje izumov in izboljšav. Pripravili bodo tudi pogovor o produktivnosti, ki ga bo vodil dr. Avguštin Lah in bodo nanj povabili širši politični aktiv. Druga akcija, ki bo potekala v Tednu komunista, bo »Družba in knjiga«. Knjižnico Ivana Tavčarja v Škofji Loki bodo dopolnili z marksistično literaturo, in sicer bo za to poskrbel komite OK ZKS. Da bi spodbudili delo poverjenikov Komunista, bodo pripravili razpravo o pomembnejših člankih v glasilu Komunist. Osnovne organizacije ZK v temeljnih organizacijah pa bodo zbrale vso marksistično literaturo, ki jo imajo »razmetano« v najrazličnejših oddelkih in jo uredile v posebnih marksističnih kotičkih. Tretja akcija je »Komunisti pred kongresi«. Njen namen je, da bodo komunisti ob študiju kongresnih dokumentov dali glavno pozornost oceni delegatskega sistema, opozorili na pomanjkljivosti in nakazali rešitve za izboljšanje. Osnovne organizacije ZK bodo k študiju kongresnih dokumentov pritegnile tudi druge družbenopolitične organizacije v temeljnih organizacijah ter samoupravne organe. L. Bogataj NIKO kovinarsko podjetje Železniki Odbor za medsebojna delovna razmerja razpisuje dela in naloge vodje komercialno prodajnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni s predpisi, samoupravnimi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje: — imeti morajo višjo izobrazbo ekonomske, komercialne ali organizacijske smeri in najmanj 3 leta prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah, ali — srednjo šolsko izobrazbo in najmanj .r> let prakse na vodilnih ali vodstvenih delovnih nalogah komercialnih služb, — izpolnjevati morajo pogoje o opravljanju zunanjetrgovinskega poslovanja — kandidati morajo biti moralnopolitično neoporečni. Prijave je treba vložiti v 15 dneh po razpisu na naslov: NIKO kovinarsko podjetje Železniki, kadrovska služba. Kandidati morajo k prijavi predložiti: — življenjepis, dokazila o izobrazbi in praksi, potrdilo o neka/nova nju. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa najkasneje v 30 dneh po poteku razpisa. Stanovanje ni zagotovljeno. RADOVLJICA Krajevna konferenca SZDL Gorje prireja v imenu vseh druibeaopolh tičnih organizacij proslavo za dan žena, ki bo v petek, 10. marca, s 4ww Partizana v Gorjah. Sodelovali bodo otroci iz vrtca, učenci osnovne^"" TVD Partizan Gorje. Dolgoletne družbenopolitične delavke bodo pitje* priznanja za dolgoletno delo. -J. A Na zadnji seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Radovliict^ sprejeli osnutek proračuna občine za leto 1978 in sklenili, da bo javtia r va na zborih delavcev in občanov trajala do 20. marca obenem z razDrav programih in prispevnih stopnjah samoupravnih interesnih skupnost' javni razpravi do 20. marca bo tudi osnutek odloka o spremembah in deo* nitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodo plačil za storitve ter osnutek odloka o določitvi obveznega prisop P financiranje vzdrževanja in obnavljanja komunalnih objektov in skupne porabe v občini Radovljica. Vse odloke in osnutek prorač poslala v enakem besedilu v javno razpravo tudi ostala dva zbo krajevnih skupnosti je dal v javno razpravo še dva osnutka odloka-straciji plovnih objektov in o varnostnih ukrepih na blejskem in boh" °J2t jezeru ter osnutek odloka o registraciji in poteku pogrebov v občirj'S^u ljica. Oba osnutka bosta v javni razpravi do 30. marca, obravnaval bosta tudi ostala dva zbora. Ja P3 ŠKOFJA LOKA V ponedeljek, 3. marca, ob 16. uri bo seja aktiva ZK delavcev neposwdi proizvajalcev. Na dnevnem redu je sprejem akcijskega programa, pojK o usmerjenem izobraževanju in razprava o osnutku sprememb statuta! L. B Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Maloprodaja n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpjsu^ proste naloge oziroma pravila: 1. likvidatorja Za delokrog se zahteva srednja izobrazba •$» nomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. poslovodje v trgovini III Za delokrog se zahteva srednja poklicna | VK-KV) izobrazba trgovske mešane stroke in 2 le: delovnih izkušenj 3. vodje gostinske enote I Za delokrog se zahteva srednja poklicna ( VK-KV) izobrazba gostinske smeri in 3 leta ozj ma 5 let delovnih izkušenj Kandidati za zasedbo razpisanih prostih nalog oziroma opravil naj vloge vložijo v 10 dneh po objavi na naslov: Veletrgovin* Špecerija Bled, TOZD Maloprodaja, n.sol.o. Bled, Kajuhova 3. KOMPAS JUGOSLAVIJA KOMPAS hotel Bled Komisija za medsebojne odnose razpis ji prosta dela in naloge računovodje TOZD deUn : ' mese.* Pogoji: sredniesol.sk;, izobrazba ekonomske smeri, 3 leta C izkušenj na ustreznih mest d, v računovodstvu, poskusno delo 2 za izletniški dom Ribno pri Bledu razpisuje za določen čas 2 kuharja - K V ali PK 4 natakarje - KV ah PK Pogoj,: gostinska šola ah i/pit P«»lkvalifikai i jo natakar-ku|^J leti delovnih izkušenj Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela■ J" *JkJ«JH o strokovnosti pošljite v 15 dneh na naslov: Kompas hotel Bled Komisija z,a medsebojne odnose. Glas — 3. stran Volilna konferenca ZRVS C ^_Nove oblike izobraževanja komunistov j Študij iz akcije — za akcijo 17 1 A * >____ tf> ■ . ... Pred kratkim je bila v Škofji Loki občinska" volilna konferenca ZRVS. Organizacija rezervnih vojaških starešin združuje 9 krajevnih in 7 osnovnih organizacij ZRVS. Vse so imele ob koncu leta 1977 volilne konference, na katerih so sprejeli pravila ZRVS, delovne programe in izvolili nova vodstva. Občinska organizacija ZRVS je lani, tako že tudi prej, posvečala veliko pozornosti izobraževanju. Poleg seminarjev, reševanja taktičnih nalog in izpitov je uresničevala tudi dopolnilni program izobraževanja, ki je bil namenjen pripravam na izpite, obujanju tradicij NOB, vojaško strokovnemu usposabljanju in idejno-političnemu izobraževanju članstva. Tudi osnovne in krajevne organizacije so se vključevale v akcije obrambnih priprav. Pri tem ima najslabšo oceno dejavnosti osnovna organizacija ZRVS Škofja Loka -Center, kjer vodstvo ni dovolj odgovorno opravljalo svojih nalog. Zelo zavzeto in prizadevno so delovale krajevne organizacije ZRVS v Poljanski in Selški dolini ter osnovna organizacija Trata in Fran-kovo naselje. Člani ZRVS so sodelovali tudi pri organiziranju obrambnih priprav in v akcijah vzgojnega in izobraževalnega značaja v KS in v odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Občinski odbor ZRVS Škofja Loka je v pretekli mandatni dobi aktivno sodeloval pri načrtovanju in uresničevanju obrambnih dni na šolah, organiziral je več množičnih strelskih tekmovanj in pohodov v zgodovinske kraje NOB skupaj z mladino, člani ZB NOV in drugimi. Velika večina rezervnih vojaških starešin je sodelovala pri vojaški vaji »Lubnik 77«. Občinski odbor je pripravil tudi dva izleta v partizanske kraje, izredno uspešen pa je bil tudi v akciji »Našo obrambo v vsako družino.« Največ novih naročnikov je dobila krajevna organizacija ZRVS Žiri. Na volilni konferenci so podelili tudi 12 plaket ZRVS in 11 pismenih priznanj ZRVS najbolj zaslužnim posameznikom in drugim. Bronasto plaketo ZRVS Jugoslavije je prejela Poklicna lesna šola Trata,»pismena priznanja pa so bila podeljena tudi krajevni organizaciji ZRVS Poljane, aktivu RVS Gorenjske predilnice, Osnovni šoli Cvetko Golar, OSTO Škofja Loka in strelski družini Tabor Žiri za zasluge in dobro sodelovanje z organizacijami ZRVS. Na konferenci so sprejeli tudi program dela in izvolili novo vodstvo. Za predsednika občinske konference ZRVS Škofja Loka so izvolili rezervnega kapetana Štefana Kala-marja. F. Galičič V letošnjem februarju sta na Gorenjskem v okviru idejnopoli-tičnega izobraževanja komunistov stekli dve novi obliki: v dopisno solo marksizma se je vpisalo 180 slušateljev, v dva oddelka trimesečnega seminarja iz teorije in prakse marksizma pa 57 slušateljev večinoma neposrednih proizvajalcev. To sta torej dve novi obliki, ki ju posebej organizira poleg ostalih oblik usposabljanja članstva ZK lani ustanovljeno Medobčinsko študijsko središče politične šole CK ZKS za Gorenjsko. S tem se je po začetnih težavah začel uresničevati novi koncept idejnopolitičnega izobraževanja komunistov. O povsem novem sicer ne moremo govoriti, saj je bil koncept izobraževanja komunistov izvajan že med 7. in 8. kongresom ZKS: uvodni seminarji za sekretarje osnovnih organizacij, občinske partijske šole in druge že poprej uveljavljene oblike so v prejšnjem obdobju zaje- Tehnična kultura v praksi Tržič - Pretekli četrtek, 23. februarja, je bilo v Tržiču posvetovanje predstavnikov občinskih zvez organizacij za tehnično kulturo. Razen Jeseničanov in Škofjeločanov so se srečanja udeležili zastopniki Kranja, Radovljice in Tržiča. Glavna pozornost pogovora je bila usmerjena k vključevanju organizacije za tehnično kulturo v priprave na partijske kongrese in v akcijo Aktivni in delavni vsi komunisti V radovljiški občini so sprejeli program predkongresne aktivnOSti ZK Ob javni Obravnavi doku- vsakega "naroda, razen "tega'pa se~~v mentov za oba kongresa - Iz ozkih krogov ffiSL v^°y\ PrePletaJ° elementi £ i ili ~ ~i j. fe izobraževanje, delovne vzgoje odno- forumskega dela do vsega članstva Radovljica — Odgovorna idejna varda Kardelja Smeri ^ razvoja poli- Kominista »Človek, znanje, tehnika, produktivnost«. Na Gorenjskem združuje tehnična kultura okrog 15.000 članov, ki so organizirani v 54 osnovnih organizacijah. Večina je mladih. Le v jeseniški in škofjeloški občini še nimajo občinske zveze organizacij za tehnično kulturo. Občinski konferenci SZDL sta v sodelovanju z medobčinskim svetom SZDL že začeli akcijo za oblikovanje zvez v omenjenih občinah. Tehnična kultura odkriva pri mladih njihova po-poklicna nagnjenja in sposobnosti, so menili v Tržiču, kasneje pa dviguje produktivnost in ustvarjalnost na delovnem mestu. Tehnične veščine krepijo obrambno sposobnost in ustvarjalna naloga, ki bo zahte vala od vseh komunistov delovni napor in organizirano akcijsko enotnost, se uveljavlja prav v tem ob-dobjji predkongresne aktivnosti. V zadnjih mesecih so v občini že marsikaj opravili: volilne konference osnovnih organizacij so ocenile svojo dejavnost, uspehe in morebitne neuspehe, še posebno pa so se komunisti vključili v kadrovske priprave. Ko se zdaj po besedah sekretarke občinskega komiteja Vlaste Vidic odločajo za kar najbolj učinkovito akcijo, se zavzemajo za to, da bi se aktivno vključili prav vsi komunisti, sodelovali in sproti razčlenjevali dileme v sredinah, kjer živijo in delajo. V središču vsakodnevnega delovanja in boja za poglabljanje socialistične samoupravne demokracije morajo zavračati vsakršne neformalne povezave in delovanje v oblikah in skupinah, ki preprečujejo samoupravno in demokratično pot odločanja. V dosedanji praksi so se nekatera vprašanja razreševala vse preveč v preozkih okvirih, v sekretariatih in drugod, učinkovitost je tako pešala. Vse bolj si je treba prizadevati, da bodo vključeni v obravnavanje vsi komunisti in da bodo razpravljali o tistih problemih, ki so vredni obravnav in odraz potrebe in interesa delovnih ljudi in občanov. Pri tem je njihova odgovornost precejšnja kot tudi njihova odgovornost v okviru ostalih družbenopolitičnih organizacij. Komunisti pa bodo lahko tvorno in odgovorno delali v povsem konkretnih akcijah le s stalnim idejnim usposabljanjem. Več oblik idejnega izobraževanja so po lanskem programu že uvedli. Razen tega pa bodo več pozornosti posvetili tudi organiziranosti, sprejemanju novih članov ter ustanavljanju novih osnovnih organizacij povsod tam, kjer jih še ni in krepili odnos osnovnih organizacij in konferenco ter odpraviti vse vmesne oblike organiziranja med njimi. V vseh krajevnih skupnostih občine imajo osnovne organizacije, na Bledu in v Radovljici še več zaradi večjega števila članov in vsem ho potrebna stalna in nenehna pomoč z novimi metodami dela. Dokumenta za oba kongresa obvezujeta vse komuniste in organe «5K, da najprej temeljito spoznajo Vsebino in obravnavajo razmere v lastnih okoljih. Objektivna ocena lastnega delovanja bo osnova za javno razpravo in večjo vključitev v predkongresno aktivnost. Ob obravnavi dokumentov in ob akcijskih nalogah pa bodo izhajali iz študije Ed- tičnega sistema socialističnega^ samoupravljanja. Po akcijskem programu bo tako komite pripravil seminar za sekretarje osnovnih organizacij, organiziral razpravo v občini z vsemi izvršilnimi organi družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter vodstvi interesnih skupnosti, osnovne organizacije pa bodo dokumente obravnavale skupno z lastnim akcijskim programom. Obenem bodo vse osnovne organizacije ZK organizirale razprave s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, z organi samoupravljanja in vodstvi v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. D. S. sa do dela, moralne, materialne in domoljubne vzgoje, inovacijska ter izumiteljska dejavnost, estetske vzgoje, športa in rekreacije. To so izredno pomembne veščine, ki pa se pogosto zaradi slabega finančnega položaja osnovnih organizacij za tehnično kulturo ne morejo uveljaviti Radovljičani in Kamničani imajo financiranje urejeno na osnovi družbenega sporazuma, drugje pa urejenega financiranja še ni in borba za dinar dela težave organizaciji. SZDL bodo predlagali organizacijo posvetovanja, na katerem bi razpravljali o tem vprašanju in skušali oblikovati enotna merila za financiranje. V Tržiču so se dogovorili tudi o letošnjem koledarju prireditev organizacije za tehnično kulturo z Gorenjske. Žit Komisija za MRD v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj DS Skupne službe ponovno objavlja naslednja prosta dela in opravila: vodja računovodske službe Pogoji: višja šola ustrezne smeri in 4 leta delovnih izkušenj ali srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj Poskusni rok: 90dni Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi Veletrgovine Živila Kranj — Kranj, Cesta JLA 6. Skupni delavski svet Veletrgovine Živila Kranj, n. sol. o. ponovno objavlja razpis kandidata za opravljanje prostih del oziroma nalog: za SDS Skupne službe vodje finančnega sektorja Pogoji: 1. visoka ali višja šolska izobrazba ekonomske ali podobne smeri in 4 i „__1.1____:l _ ..........i. :u ..i:..... 4 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih da je sposoben organizator dela da izpolnjuje pogoje določene v družbenem dogovoru o načelih izvajanje kadrovske politike v občini Kranj. Prijave z dokazili o dosedanjih delih in opravilih je treba poslati v 15 dneh po razpisu na naslov: Veletrgovina Živila Kranj — Razpisna komisija pri SDS podjetja Kranj, Cesta JLA 6/IV. le v izobraževanje vse premajhen krog komunistov, le okoli 20 odstotkov. Novi koncept izobraževanja pa želi z dodatnimi oblikami, pa ne le s prej omenjenimi trimesečnimi seminarji in dopisno solo marksizma, pač pa se z novimi oblikami razširiti krog izobraževanja in obenem vzpostaviti kontinuiteto, postopnost in sistematičnost v osvajanju in dopolnjevanju družbeno ekonomskega znanja. Zakaj torej novi koncept izobraževanja? Po 10. kongresu ZKJ smo napravili velik korak naprej v družbeno ekonomskih odnosih, v razvoju samoupravnega delegatskega sistema, kar vse pa je pritegnilo širok krog ljudi. V tem obdobju se je tudi zelo povečalo članstvo ZK, izboljšala struktura članstva, okrepila pa se je tudi vloga ZK kot avantgarde znotraj delavskega razreda. V bodoče pa se potrebe po z znanjem podkovanim delovanjem odpirajo še naprej: po novem statutu ZK naj bi imele osnovne organizacije ZK še večjo vlogo, več samostojnosti, kar brez dvoma zahteva večjo usposobljenost tako njihovih vodstev kot tudi članov: za več pobud v osnovnih organizacijah ZK pa je potrebno seveda tudi več teoretičnega znanja, poznavanje družbeno ekonomskih odnosov in poznavanje družbenopolitičnega sistema. Za novi koncept izobraževanja komunistov je značilna tesna povezanost teorije s prakso. Od udeležencev novih oblik izobraževanja se ne pričakuje pasivno sprejemanje znanja, pač pa soustvarjanje znanja. Tradicionalno izobraževanje naj počasi za- menjajo seminarske oblike dela, kar se je že po sedanjih izkušnjah pokazalo kot učinkovito. Ko je v četrtek popoldne medobčinski svet ZK razpravljal na svoji drugi seji o idejnopolitič-nem usposabljanju komunistov na Gorenjskem, je menil, da bi kazalo sedanje število mentorjev in stalnih sodelavcev Medobčinskega študijskega središča stalno dopolnjevati še s kadri iz gospodarstva iz družbenopolitičnega življenja, ki jim poleg teoretičnega znanja nikakor ne manjka tudi obilo izkušenj iz prakse. Na Gorenjskem je več kot 80 komunistov, ki so zaključili srednjo politično šolo, medtem ko pa je komunistov z visoko in višjo izobrazbo kar okoli 1300. Prav zaradi takšnih številk se ni bati za predavateljski kader, treba ga je le vključiti v izobraževanje, ki že poteka oziroma pritegniti k novim oblikam. Še posebej pa so omenili nalogo, da je treba v družbeno ekonomsko izobraževanje pritegniti ne le komuniste, pač pa vse napredno misleče tudi v SZDL, sindikatu in še posebej v ZSMS. Še posebej pa so pri tem mislili na izobraževanje vodstvenih struktur v delovnih organizacijah, kar je bilo zanemarjeno dolga leta. Medobčinski svet ZKS za Gorenjsko je sprejel takšno usmeritev sistema usposabljanja komunistov, ki izhaja predvsem iz potreb v osnovnih organizacijah in se dograjuje vse do srednje politične šole z vsemi vmesnimi oblikami, ki že delujejo ali pa se bomo zanje šele odločali. Medobčinski svet je tudi izvolil 14-članski svet medobčinskega študijskega središča. L. M Kadrovski sektor delovne organizacije Soua Uraro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vabi k sodelovanju: 1. referenta za domačo prodajo 2. vodjo skupine za študij dela in časa 3. elektronika 4. analitika za sistemizacijo del in nalog 5. več konstruktorjev — projektantov za delo na področju konstruiranja in projektiranja orodij, strojev, naprav in izdelkov Pogoji: pod L: — končana visoka izobrazba komercialne smeri s .Metno prakso v prodaji ali — končana višja izobrazba komercialne smeri z daljšo uspešno prakso v prodaji. — znanje enega od svetovnih jezikov pod 2.: — končana višja izobrazba organizacijske smeri s 5-letno prakso. — opravljen tečaj za analitika dela in časa po REFA metodi. — organizacijske in vodstvene sposobnosti, pripravljenost za razvoj in urejanje samoupravnih odnosov. — uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moralnimi merili pod 3.: — končana višja izobrazba elektro smeri (elektronika) s 3-letno prakso ali — končana srednja izobrazba elektro smeri — šibki tok z daljšo uspešno prakso na podorčju vzdrževanja elektronike pod 4.: — končana višja izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri po možnosti z ustrezno uspešno prakso pod 5.: — končana visoka izobrazba strojne smeri ali — končana višja izobrazba strojne smeri z daljšo uspešno prakso Istočasno vabimo k sodelovanju več strojnih ključavničarjev in strugarjev Če se odločite za zaposlitev pri nas, vam nudimo organizirano USPOSABLJANJE, možnost STROKOVNEGA IZPOPOLNJEVANJA ter NAPREDOVANJA. Vašemu dobremu počutju pri nas bo pripomogel tudi GIBLJIV DELOVNI CAS, s katerim boste osvobojeni časovnega pritiska tradicionalnega delovnika. Kandidati morajo opraviti predhodni zdravniški in psihološki pregled. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela takoj ali po dogovoru Pismene prijave sprejema Kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6, najkasneje do 17. marca 1978. Odlok bo krojil denar Če bodo v tržiški občini sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča in samoupravni : sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav, bodo v občini lahko uresničili plan sredstev za pripravo in komunalno urejanje zemljišč Tržič -;• 3,808.231 dinarjev nameravajo v tržiški občini letos potrošiti za pripravo in komunalno ureditev zemljišč, kar je precej več kot lani, ko je bilo na voljo 1,959.052 dinarjev. Največ denarja namenjajo letos tipografskim in katastrskim iz-meram v Bistrici, kjer bo pomagala tudi republika, in sicer 250.000 dinarjev, načrtom 359.000 dinarjev, kjer so glavne postavke načrt za komunalne naprave v Seničnem, načrt zazidave in komunalne opreme v Kovorju, priprava zazidave na Brezjah pri Tržiču, glavni načrt za komunalno opremo Kovorja, načrt za preureditev križišča pri Bombažni predilnici in tkalnici ter načrt za modernizacijo križišča na Deteljici. Za urejevanje druge potrebne gradbene dokumentacije je rezerviranih 40.000 dinarjev, precejšnja vsota, 2,842.379 dinarjev, pa bo potrebna za odkup zemljišč, za komunalno urejanje zemljišč in za investicije v primarne komunalne naprave. Omenjeni načrti so za zdaj še na papirju. Uresničljivi bodo, če bo občinska skupščina sprejela odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, o katerem so delegati enkrat že razpravljali, vendar ga niso potrdili. Prispevek za uporabo mestnega zemljišča bo s tem ukinjen. Krejevne skupnosti, ki so doslej prejemale del tega denarja, zaradi tega ne bodo oškodovane. Skupščina je namreč dala združenemu delu že v razpravo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav. Delovne organizacije naj bi zavezal za polod-stotni prispevek od bruto osebnih dohodkov. Prispevek ne obremenjuje osebnega dohodka, temveč dohodek delovne organizacije in ga je zato jemati kot strošek. Na osnovi letošnjega izračuna naj bi predlagani sporazum prinesel 2,842.379 dinarjev, kar je precej več od dosedanjega denarja za komunalne naprave po krajevnih skupnostih, za odkup gradbenih zemljišč.in za njihovo komunalno urejevanje. Predlagani odlok kaže zato čim prej sprejeti, prav tako pa potrditi predlagani samouporavni sporazum. Le tako bo vzpodbuden plan komunalnega urejevanja zemljišč in drugih nalog na področju komunale uresničljiv. Našel pa bi se tudi denar za urejevanje infrastrukture v industrijski coni na Mlaki. J. Košnjek Novo glasilo Pred nekaj dnevi je izšla prva številka Glasila — časopisa delavcev Splošnega gradbenega podjetja Gradbinec iz Kranja. Glasilo naj bi izhajalo Šestkrat letno in bo nadaljevalo vlogo dosedanjih Obvestil, ki sedaj dobivajo novo obliko in nalogo. Izdajali jih bodo v obliki informativnih listov, s katerimi bodo sproti in po potrebi obveščali delavce o stvareh, ki se dogajajo v delovni organizaciji in jih morajo poznati. Glasilo izhaja na osmih straneh in prinaša na prvih dveh straneh članke iz naše notranje politike, na naslednjih pa obvešča o dogajanjih v delovni organizaciji, zadnji dve pa sta namenjeni športnikom. L. B. SOZD Alpetour Škofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi 15. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih in sklepa komisije za medsebojna razmerja naslednja opravila in naloge 3 voznikov avtobusov Pogoji za zasedbo: poklicna šola za voznike motornih vozil in 2 leti prakse kot poklicni voznik motornih vozil. Poskusno delo 2 meseca. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Rok za sprejem prijav je 15 dni po objavi. Prijave sprejema kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5. Sprejememo sodelavko za opravljanje administrativnih del, pisanje računov, vodenje razne enostavne evidence in podobno. Potrebno je znanje stojepisja, vljuden odnos do strank in vestnost pri delu. Poskusna doba je 2 meseca. Oglasite se v Gorenjski kmetijski zadrugi TZE Sloga Kranj, Gasilska ulica 5 (Stražišče) od 6.30 do 8. ure. Razpis velja do 13. marca 1978. Sora ne bo več poplavljala Poljanska Sora je znana, da ob večjih nalivih ali dolgotrajnejšem deževju rada prestopi strugo. Zlasti je nevarna v zgornjem koncu, to je v žirovski kotlini, ki je precej močvirna, reka pa ima nizke bregove. Da bi končno rešili ta problem, so se pred kratkim zbrali v Zireh predstavniki žirovskih delovnih organizacij, občinske skupščine Škofja Loka, kmetijsko-zemljiške skupnosti in območne vodne skupnosti za Gorenjsko. Na posvetu so opozorili, da je škoda, ki jo povzroča Sora s svojimi poplavami, precejšnja in je v 25 letih, od takrat zbirajo podatke, presegla 80 milijonov dinarjev. Poleg tega kmetijskih zemljišč, ki ležijo ob reki, skoraj ne morejo izkoriščati in znaša dohodek na hektar komaj 1960 dinarjev na leto. Ko pa bo Sora regulirana, bi se po sedanjih izračunih dvignil na 17.500 dinarjev na leto ali za več kot osemkrat. Težave zaradi vode, ki prestopa bregove, imajo tudi delovne one zacije. Delavci iz Ledinice Jsrf» doline in z Mrzlega vrha same Alpini je zaposlenih več kot 30, i morejo na delo, če reka poplar; Na seji so sklenili, da bodo tš začeli pripravljati potrebno d<* mentacijo. Vseh stroškov ne bo at la nositi območna vodna skupa« zato bo morala pomagati tudSb jevna skupnost. Predlagali so it-krajevna skupnost prispevala *2D stotkov potrebnega denarje, te roma naj bi denar zbrali skia* kmetijsko-zemljiška skupnost in a interesirani v krajevni skupnasz Študijo in projekt za regulacijo Sar naj bi izdelali do konca prihodnjes leta. Pripravila jo bo območna w na skupnost, ki bo določila tudi nro-jektanta. Skelnili so tudi, da izdelava projekta za regulacijo Sore ne sme zt vreti gradnje kanalizacije in čistih-naprave, ki ju bodo zgradili v *» hodnjih letih. B IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ ŽELEZPR SPORAZUM O ZDRUŽITVI Jesenice - 27. februarja so podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo združenega dela slovenskih železarn. Tako združuje delo v okviru slovenskih železarn 61 temeljnih organizacij združenega dela, štirinajst delovnih skupnosti skupnih služb in štiri enovite organizacije. V organizaciji so: Železarne Jesenice, Ravne in Štore, Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana, Žična Celje in Metalurški institut Ljubljana. 11 ORGANIZACIJ PRESEGLO PLANE Jesenice - 11 temeljnih organizacij združenega dela jeseniške železarne je februarja doseglo ali preseglo mesečne proizvodne plane, v drugih temeljnih organizacijah, ki zaostajajo, pa so objektivni vzroki kot so remonti in zastoji vzdrževalnega in tehnološkega značaja. 51,5 milijona din za stanovanja V kranjski Savi reševanju stanovanjskih problemov posvečajo veliko pozornosti. Samo lani so za nakup družbenih stanovanj in za pomoč pri gradnji ali obnovi hiš porabili 51,5 milijona dinarjev. S tem denarjem so kupili 37 družbenih stanovanj, s posojili za individualno gradnjo pa so pomagali 102 delavcema. Poleg tega je še 10 delavcev dobilo posojilo iz združenih sredstev pri stanovanjski samoupravni skupnosti. Leta 1975 in 1976 je 35 savskih delavcev dobilo stanovanje iz solidarnostnega sklada in med njimi je bilo kar 25 mladih družin, katerim bodo morali v Savi v sedmih letih kupiti novo stanovanje. V tem času so pridobili tudi 53 dodatnih ležišč za samske delavce z dograditvijo mladinskega doma v Stražišču. Poleg tega se je Sava lani prijavila na razpis za nakup stanovanj za samske delavce v samskem domu, ki naj bi ga zgradili na planini. Kot je znano, razpis ni uspel, ker se je poleg Save, ki naj bi kupila skoraj polovico ležišč, javila na razpis le še ena delovna organizacija, ki bi kupila dve ležišči. Jeseni je akcija za gradu;, doma ponovno stekla in sicer na; I ga zgradili s pomočjo kreditov. Vedar sedaj še ni znano, kdaj ga M* začeli graditi in še manj, kdr/ * bodo samski delavci lahka Zato so v Savi začasno reS&Stffl-vanjske probleme samskih de\r>s tako, da so najeli ležišča v sarast' domovih Tekstilindusa in Gradisa Sava aktivno sodeluje s sta& vanjsko samoupravno skupnosti " prek delegatov prenaša predloge odločitve svojih delavcev za uV-nje razmer v stanovanjskem gos? darstvu. Bila je tudi pobude akcije, da bi pri reševanju stac: vanjskih vprašanj delovne organu: cije kranjske občine skupaj enotno nastopale, da bi bila mer povsod enaka in, da bi probU; skupaj reševali »ženina in možev delovna organizacija. Pred leti so v Savi predlagali da ustanovili svojo stanovanjsko ' drugo. Vendar se je to izkazalo k nesmotrno, ker v Kranju uspešno deluje zadruga CerD*;* vrt. Zato so se individualni gradr^ iz vrst Savčanov vključili van L. Bogata Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Agromehanika Kranj, Cesta JLA 2 /1, tel. 23-485 Kombajn za izkopavanje krompirja po licenci VVUHLMAUS - Na zalogi imamo kombajne še po stari ceni 122.900,— din, za katere vam nudimo ugoden 36 mesečni kredit - Priporočamo vam, da pravočaano nabavite tuoV^^^J^^l^^m karter. - V prodaji imamo celoten program traktorjev TOMO VINKUVii, »p "»Tare vam nudimo Kredit do 70 %, z zmanjšano obrestno •bavite rezervne dele za kmetij - V naši trgovini v Kranju na Koroški cesti 25 pa lahko na Drezp|ačno montiramo ter sko mehanizacijo, gume za traktorje in avtomobile, ki i vse vrste akumulatorje. Zveze med NOB na Gorenjskem — V galeriji Mestne hiše v Kranju je na ogled zanimiva razstava Zveze med NOB na Gorenjskem. — Foto: F. Perdan RAZSTAVA ŽENE 78 Hlebine — V podravski vasi Hlebine, znani po slikarjih in kiparjih naive, so 5. marca odprli že.deveto razstavo žena, slikark naivne smeri. Razstava je povezana s praznovanjem dneva žensk. Razstavljenih je Šestdeset umetnin; 49 slik in 11 kipov sedemintridesetih avtoric iz vse Jugoslavije. Slovenijo zastopajo Greta Pečnik, Olga Kolar, Irena Lelja in Zlata Volarič iz Kranja. Razstava bo odprta do 7. maja. V. Z. GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba .V galeriji v pritličju je odprta razstava del mojstra fotografije EFIAP Tihomirja Pinterja. Razstava bo odprta do 30. marca. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava Zveze med NOB na Gorenjskem. Odprta bo do 30. marca. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji, v galerijskih prostorih iste stavbe pa je na ogled razstava del akad. slikarke Gabrijele Žugel. Razstava bo odprta do 10. aprila. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan, razen ponedeljka in nedelje popoldne, od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednje-veški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. SREČANJE LUTKARJEV V CELJU V Celju bo od 10. do 12. marca tradicionalno, letos že osmo po vrsti, srečanje slovenskih lutkarjev. Namen srečanja je pregled in prikaz raznovrstnosti slovenske ljubiteljske lutkovne dejavnosti. Letos se bo na srečanju predstavilo sedemnajst skupin. Gorenjsko bodo zastopali lutkarji Prešernovega gledališča, in sicer kar z dvema uprizoritvama; Svetlane Makarovič Kosovirja na leteči žlici in Jiržija Strede Pravljica o princeski na zrnu graha. Strokovni del srečanja, imenovan Lutkovni kažipot, bo letos vseboval repertoarne vidike prikazanih predstav. H. J. KONCERT JUGOSLOVANSKIH PESMI Bled — V okviru kulturne akcije in praznovanj ob mednarodnem dnevu žensk bo v soboto, 11. marca, ob 19. uri v festivalni dvorani na Bledu Koncert jugoslovanskih pesmi. Nastopili bodo moški komorni zbor KUD Stane Žagar iz Krope, pihalna godba DPD Svoboda iz Lesc in gostje — pevci mešanega zbora RKUD — VIS iz Varaždina, ki smo jih pred tremi leti že slišali na pevski reviji ob 900-letnici Zasipa. Na koncertu bodo predstavljene najlepše stvaritve skladateljev revolucionarnih pesmi za delavske pravice in pesmi, ki so spremljale borce med narodnoosvobodilno borbo. Zagotovo pa bodo poslušalce navdušile tudi pesmi iz Hrvatskega Zagorja. Kroparski pevski zbor pa se bo predstavil tudi z noviteto - s pesmijo Egija Gašperšiča Kaj tulite, grobovi, ki jo je avtor uglasbil ob 100-letnici velikega pesnika slovenske moderne Otona Zupančiča. ^ Bole-Vrabec 0 Gozdno gospodarstvo Kranj, TO Gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta naslednja dela oziroma naloge: 2 strojnikov gradbene mehanizacije — buldožerist, bagerist Pogoji: potrdilo o opravljenem izpitu za strojnika gradbene mehanizacije, praksa zaželena. Kandidati naj vložijo pismene vloge na naslov: Temeljna organizacija gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacije, Kranj, Staneta Žagarja 53, v 15 dneh po objavi. Filmsko gledališče Kranj — Danes se v filmskem gledališču v Kranju začenja nov niz filmov s podnaslovom \Vestern kot komedija in antiwe-stern. Prvi iz te serije bo film Vsi za Kldorado z I.eejem Marwinom in Clintoni Kastvvoodom v glavnih vlogah. Vsi filmi, ki bodo prikazani, razvrednotijo mit vvesterna v prvotnem pomenu besede Ni več črno belo karakteriziranih junakov, kjer dobro vedno zmaga nad zlim, ampak nastopajo junaki, ki imajo dobre in slabe lastnosti. B. Grl j Razstava slikarke Rade Šuštar Čl ani le na papirju Brezje pri Tržiču — Amaterska kulturna dejavnost v tržiški občini stagnira. Ta ugotovitev je stara že nekaj let in za zdaj še ne kaže, da se bodo razmere zboljšale. Lep primer najdemo na Brezjah pri Tržiču Njihovo kulturno društvo šteje 117 članov, kar priča, da je večina krajanov vključena vanj. To je ena plat medalje in sicer razveseljujoča. Druga plat je drugačna. Ni značilna samo za Brezje, temveč tudi za marsikateri drugi kraj v tržiški občini. Brezje so vzete le kot primer. Kljub številnemu članstvu brezjanski kulturni delavci ob dobrih pogojih ne morejo pripraviti večje prireditve. Delovnih članov je le peščica, pravzaprav le tajnik Marija Kolman in nekaj recitatorjev, starih okrog 10 let. Kje je drugih 100 članov? Na to morajo odgovoriti kulturno društvo in krajevne družbenopolitične organizacije, prav tako pa tudi organi občinske kulturne skupnosti. Izvršni odbor KUD Brezje se je lani sestal le štirikrat. Vsakokrat je sicer razpravljal o tej problematiki, vendar se ni kaj prida premaknilo. Brez-jani so imeli moški pevski zbor. Kupili so pianino, ki je veljal več kot 4 stare milijone, sedaj sameva neuporabljen ... Zbor je zadnjič nastopil za lanski dan žena, potem pa pevcev ni bilo več in tudi pevovodja je zaradi tega odšel. Tudi dramske predstave že dolgo ni bilo. Le mladi recitatorji so izjema. Oni prevzemajo breme kulturnega življenja v krajevni skupnosti. Brezjani imajo lep dom družbenih organizacij, ki je namenjen tudi kulturi. Le-ta pa tako poredko prihaja vanj. Ali ostanejo potem res samo še veselice? Vprašanje ni zastavljeno samo Brezjanom, temveč tudi še komu v občini. J. Kepic Tržiška galerija je v počastitev letošnjega dneva žena pripravila razstavo akademske slikarke Rade Šuštar, ki spada med prve diplomante ljubljanske Akademije za upodabljajočo umetnost. Na to visoko šolo se je mlada slikarka vpisala že leta 1945, ko je bila akademija šele ustanovljena. Diplomirala je leta 1949 med prvimi slovenskimi akademskimi slikarji, izšolanimi na domačih tleh. Seveda je slikala že pred prihodom na akademijo, ko ji je dajal prve napotke za delo Saša Šantel in ko je obiskovala risarsko šolo kiparja Franceta Goršeta. Ker je v letih po osvoboditvi zelo primanjkovalo pedagoških delavcev, se je Rada Šuštar zaposlila kot profesorica risanja in poučevala v Ribnici, Kočevju, Logatcu in Ljubljani. Bila je precej zaposlena v šoli in izven nje in tako ji je primanjkovalo časa in zbranosti, da bi lahko v večji meri slikala in risala. Šele pred nekaj leti je zmagala v njej želja po ustvarjanju, pustila je šolo in postala svobodna umetnica. Opremila je nekaj knjig, risala, ilustrirala in slikala. Sedaj upodablja predvsem krajino in tihožitja, precej se ukvarja tudi s portretom. Dela olja, akvarele in monotipije. Na krajino gleda precej realistično. Ko upodablja motive različnih slovenskih pokrajin, tako obmorske- ga in kraškega sveta kot gorenjske vasi, le malokdaj uporablja hladne barve, ki ji niso kdovekaj blizu. Njene slike žarijo v toplih barvah, saj se približuje vsakemu motivu s toplimi čustvi in posebno ljubeznijo do slovenske zemlje. Tokrat se nam na tržiški razstavi predstavlja s svojimi akvareli, ki so nastali v zadnjih dveh letih. To so razpoloženjske podobe, s katerih odseva topel odnos do skromnih kmečkih hiš in do komaj opaznih lepot, raztresenih širom po naši zemlji. Gre za nekakšen poetični realizem, gre za prizadevanja, da bi soljudem posredovala ne samo kar je videla, marveč tudi kar je v naravi doživljala. Razstavo bodo odprli drevi ob 18. uri z violinskim koncertom, ki ga bo izvajal Volodja Balžalorskv, rojen v Pristavi pri Tržiču. Mladi violinist je začel z violinskim poukom na tržiški glasbeni šoli, sedaj pa nadaljuje svoj študij na visoki glasbeni šoli v Kolnu pri našem mednarodno priznanem umetniku prof. Igorju Ozimu. Po končanem šolanju v Ljubljani je v letu 1975 na republiškem tekmovanju mladih slovenskih violinistov prejel prvo nagrado. Spremljala ga bo mlada japonska pianistka Yukuio Sakai. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 18. ure vse do 28. marca. S. R. Fotografije Tihomira Pinterja - V galeriji v kranjski Prešernovi hiši bo do 30. marca odprta razstava fotografij Tihomira Pinterja. Pinter s svojim specifičnim avtorskim posegom zajame izredno globoko, daleč pod površino, zato tudi ostajajo pomenske razsežnosti v njegovih fotografijah večsmiselne in odprte v aktivnem dialogu z gledalcem. — Foto: F. Perdan LAHEN KORAK V UDOBNIH MODELIH ZA POMLAD usnjen podplat DUBROVNIK Barve: črna palisander Cena: 583,95 din SPLIT Barve: havana črna Cena: 576,80 din usnjen podplat Titova pot v središču pozornosti WASHINGTON — Z izrednimi besedami, ki so jih deležni le redki svetovni voditelji in državniki, je ameriški predsednik Jimmy Carter v torek nekaj čez pol enajsto dopoldne po ameriškem času v parku pred Belo hišo pozdravil jugoslovanskega predsednika Josipa Broza-Tita, ki je skupaj s sodelavci: zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Minićem, predsednikom predsedstva SRS Sergejem Kraigherjem, članom predsedstva SFRJ Josipom Vrhovcem in predsednikom akademije znanosti Črne gore dr. Brankom Pavićevićem prispel na uradni in prijateljski obisk v Združene države Amerike. Ameriški demokratski predsednik je našemu predsedniku namenil izjemne besede, ki potrjujejo pomembnost srečanja dveh voditeljev. Titov obisk v Združenih državah Amerike je bil že pred torkom v središču pozornosti svetovne javnosti in je zasenčil vse druge dogodke sveta. O njem so pisali in poročali najmanjši časniki in radijske postaje do največjih z milijoni bralcev in poslušalcev. Brez dvoma so Združene države Amerike tudi tokrat priznale, da cenijo izredno zgodovino in upornost narodov in narodnosti Jugoslavije s predsednikom Titom na čelu in da zagovarjajo neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost in neuvrčenost naše države. Se posebej pa Amerika poudarja, da je predsednik Tito izrednih človeških in državniških vrlin in da je med največjimi osebnostmi 20. stoletja. Pred obiskom in v dneh bivanja tovariša Tita v Združenih državah Amerike, ki sovpada s kriznimi žarišči na Bližnjem vzhodu, na afriškem rogu, kjer se bijeta Etiopija in Somalija, s spopadi med Vietnamom in Kampučijo, z beograjskim sestankom o varnosti in sodelovanju v Evropi, s pripravami na beograjski sestanek zunanjih ministrov neuvrščenih držav in na izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi, katerega pobudnik je bil prav predsednik Tito, veliko pišejo o tem osrednjem dogodku. Vesti in daljše zapise ter komentarje objavljajo v Latinski Ameriki, Aziji, Afriki, na Japonskem in v Evropi. Skoraj vsi menijo, da je to nadaljevanje tradicionalno dobrega sodelovanja med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike in da predsednik Tito izredno uspešno nadaljuje poslanstvo zbliževanja med narodi. Wa8hingtonski obisk povezujejo s prejšnjimi Titovimi pogovori v Moskvi ter v Pekingu. Predsednik Carter je naglas povedal, da sta s predsednikom Titom v štirinajstmesečni njegovi vladavini izmenjala deset poslanic in da so mu bila Titova napotila vedno dobrodošla. Ni naključje, da je bil Beograd med prvimi postajami, kjer se je ustavil kmalu po izvolitvi novi ameriški podpredsednik Walter Mondale. Američani pa tudi niso pozabili povedati, da se je predsednik Tito srečal z vsemi povojnimi najpomembnejšimi voditelji Združenih držav. Omenjajo Eisen-howra, Kennedvja in Nixona. Njim se je pridružil tudi Carter. Ko to pišemo, obisk predsednika Tita v Združenih državah Amerike še traja. Poročajo, da se državnika in njuni sodelavci pogovarjajo o razširitvi medsebojnega sodelovanja in o problemih, ki razburjajo sodobni svet. Kljub napornim pogovorom je predsednik Tito še vedno našel čas, da se je sešel s pomembnimi političnimi osebnostmi Združenih držav. Razen s Certerjem in zunanjim ministrom Vancejem, ki ga je po ameriškem protokolu pozdravil ob prihodu, je odgovarjal na vprašanja najbolj znanih ameriških komentatorjev, se pogovarjal z znanim in vplivnim diplomatom ter veleposlanikom Avrelom Harimanom, predsednikom banke za obnovo in razvoj Robertom Mc Namarro, nekdanjim ameriškim zunanjim ministrom Henrvjem Kissingerjem in zastopniki naših državljanov in izseljencev v ZDA in Kanadi. Tudi tega Titovega potovanja zgodovina ne bo hitro pozabila tako kot vseh dosedanjih ni! Po obisku Združenih držav Amerike bodo predsednik Tito in člani delegacije danes, 10. marca, in jutri, 11. marca, obiskali na povabilo vlade njenega veličanstva Veliko Britanijo. J. Košnjek ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ vabi k sodelovanju za delo po pogodbi v zdravstvenih kolonijah v letovišču Novigrad in Stenjak: ZDRAVNIKE PEDAGOŠKE VODJE MEDICINSKE SESTRE VZGOJITELJE Delo v izmeni traja 20 dni. Rok za pismene prijave je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. Prijave pošljite na Zavod za letovanja Kranj, kjer lahko dobite informacije tudi po telefonu na številki: 220-52. TE DNI PO SVETU SOJENJE ALIJU BUTU V Lahoreju so uradno sporočili, da se bo sojenje bivšemu pakistanskemu premieru Aliju Butu začelo to soboto. Buto je v zaporu te od lanskega septembra, obtožnica pa ga bremeni zlorabe oblasti. GRADUO KONFERENČNI CENTER V Havani so že začeli graditi konferenčni center Šeste vrhunske konference neuvrščenih. V modernem poslopju s 26.000 kvadratnimi metri povrSine bo poleg dvorane za plenarne seje s 1500 sedeži Se deset salonov, nekaj restavracij, kavarna, poŠta, banka, nakupovalni center, dvorane za novinarje in kabine za prevajanje v Sest svetovnih jezikov. Po načrtih naj bi center zgradili do maja prihodnje leto. DOLGOVI SKi I.AN K K Ni čudno, da se Sri Lanka tako zavzema za uspeh akcije o izbrisu dolgov najhuje prizadetim in gospodarsko ogroženim državam, ki potekajo v okviru UNCTAD. Cejlonaki dolgovi tujini so se namreč povzpeli že prek 700 milijonov dolarjev in so veliko breme za razvoj dežele. PRIZNANJE PETRU USTINOVU Znani igralec in filmski režiser Peter Ustinov je dobil nagrado Združenih narodov, ki jo vsako leto podeljujejo za izjemen prispevek pri pomoči otrokom. Kipec, ki predstavlja odraslega človeka z otrokom v naročju, je Ustinovu izročil generalni sekretar Združenih narodov Kurt VValdheim. RAZSAJA MENINGITIS Zdravstvene oblasti v Russelsheimu v ZRN so potem, ko so trije umrli za meningitisom, pregledale 240 ljudi, ki so imeli kakršnekoli stike z umrlimi. Do konca tedna bodo zaprli tudi vse iole, otroike vrtce in športne objekte v tem mestu. AKCIJA PROTI SLEPOTI Svetovna zdravstvena organizacija pripravlja akcijo, da bi znižala Število slepih. Po podatkih organizacije je na svetu 40 milijonov slepih, od tega 80 odstotkov v deželah v razvoju. Otroci so ogroženi zaradi nedohranjenosti in nalezljivih bolezni. V akciji, ki bo potekala v letih 1980 in 1981, bodo usposabljali zdravstveno osebje in poučevali otroke o nevarnosti očesnih obolenj. STO LET »BOKE« Jugoslovansko društvo za vzajemno pomoč »Boka« v Buenos Airesu bo z več prireditvami prihodnji mesec proslavilo stoto obletnico ustanovitve. LETALSKA NESREČA V trčenju potniškega in vojaSkega transportnega letala nedaleč od letališča Hano na severu Nigerije je izgubilo življenje osemnajst ljudi. KITAJCI IN VOJAŠČINA Stalni komite vsekitajskega ljudskega kongresa je pred dnevi sprejel odlok o podaljšanju vojaškega roka. Odslej bodo mladi Kitajci služili v pehoti tri leta (prej dve do tri), v aviaciji itiri leta (prej tri do štiri) in v mornarici pet let (prej »tiri do pet). Sklep so potrdili zaradi povečanih potreb po urjenju z vojaško tehniko, pridobivanju spretnosti vojskovanja in političnem izpopolnjevanja POTRES ZAMAJAL TOKIO V torek dopoldne so v japonskem glavnem mestu zabeležili močan potres. Trajal je nekaj sekund, dobro minuto zatem pa mu je sledil nov val potresov. Epicenter potresa je bil približno 660 kilometrov južno od Osake v Pacifiku, kjer je bila njegova jakost 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici. Sunki so vznemirili prebivalce in močno zamajali tokijske nebotičnike, k sreči pa žrtev m Škode ni bilo. Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije • iS ®— Lezemo, sopihamo navzgor, po plevelastih koridorjih, s prtljago je to veliko težje kot pa če bi mi na rami hingljal samo fotoaparat, mimo kamnitih ograd, piki razdraženih mesarskih muh in komarjev postajajo nevzdržni. Pot curkoma lije. Kot da bi se nam pokvaril motor. Noge otekajo, podplati drsijo iz opank, tako lepo, po potu dišeče majice, ostri robovi apnenčastih skal. Da bi se človek zagrizel, zabil v kakšno izdolbeno kraško votlino in počakal - na čase, da se bo kaj spremenilo. Se bo sploh kdaj? Do kdaj se bodo krvi in užitkov lačni komarji zaganjali in zaletavali v oteženo in s povešenimi glavami sklonjeno karavano obteženih oslov, ki skoraj brez besed, gnani, drsijo navzgor, na skalnate parobke, da bi čimprej prišli v — vasico? Pa čeprav je brez elektrike in telefonskih drogov, čeprav v njej životari trideset ostarelih ljudi s kopico otrok, vnučkov, čeprav je zvon v podirajočem se zvoniku vzela že soška fronta. LJUDJE. Sieilijar-; i m. Izsek, posnet v ozki ulici sredi PA LERMA Dobri in slabi so. Brez njih zgubijo oleandri vso barvo in duh. SAMO ONI SO SICILIJA, dio porco! Vse drugo je prilezlo iz kužnega, zastrupljenega palermskega pristanišča. Čutari sta prazni, zadnjo tableto vitergina raztapljamo in gnetemo. prelagamo z ene strani jezika na drugo. »Se en skupinski posnetek!« Tako, ja. malce na levo, čez tvoj obraz se vleče cipresina senca. Aha. sprostite se . . . ste pripravljeni . . . »Ja!« »Nasmešek.« Tedaj je res zasikala. V moji bližini. KACA. Debela kot pest, zvita v kar precejkrat zavit klobčič. Streslo me je. Precej. Ves čas, ko sem brezglavo tekel po makiji in ostrih skalnih robovih, se mi je zdelo, da držim v rokah 220-voItni neizolirani vodnik. Takrat sem si desni podplat drugič presekal. Kar precej hudo. Verjetno so me rešile samo nežne (morda celo malce razburjene) zdravniške roke . . . Kdo ve! Čez pol ure so prilezli za menoj. Brane otežen še z mojim nahrbtnikom. »Kdor drugemu jamo koplje . . .« ». . . se sam iz nje izkoplje!« »Pa da boš vedel — vse to bomo še enkrat pošteno zalili, če ne prej . . .« se mi reži Marta. »...če ne prej, v Taonnini na tvojem rojstnem dnevu.« HLADILNIKI SE PRIKAZUJEJO Brskam po možganih, da bi si spet priklical V spomin tisti del makadama, ko nisem vedel, ali bom prej pre-griznil svoj želodec ali me bo pa prej podrla kap. Brskam . . . zunaj pa naletava sneg. Ze tretji dan. Kako prijetno toplo se je še enkrat sprehajati po julijski SICILIJI. Počitek. Zastrta svetloba in topel ovčji sir sta nam izsesala še zadnje grame Utrujenosti od prehojene poti. Premišljujem. ITALIJA. Sedanji ukrepi morajo biti izpeljani do konca, se pravi: Morajo privesti do resničnih reform, da se bo italijanska družba spremenila na vseh področjih, da bo delovni človek postal odločilni dejavnik družbe, da bo ta postala boli pravična, enotna, zdrava. Tako je podporo obrazložil generalni sekretar italijanske komunistične partije Berlincpior Od tega je odvisen celoten obstoj Italije, pa tudi prestiž komunistične partije v volilni bazi. ki sedaj z zadržanost jo sprejema približevanje partije vladni stranki. Z varčevalnimi ukrepi naj bi se državna blagajna okrepila za pet tisoč milijard lir. Nekaj tega denarja bo šlo za naložbe na energetskem področju, ker lastnih energetskih virov Italija skorajda da nima (hoj za postavitev atomskih eleklrarn). Tudi kmetijstvo naj hi dobilo nekaj od sredstev, ki se stekajo od stiskanja pasov. Italija je v absurdnem položaju kar se tiče hrane. H HANA? Na poljih je ostalo samo še devetnajst odstotkov prebivalstva,Jti ne more spet skuš- zagotoviti polteh po živežu. Zato ga država vsak uvozi za petnajst milijard lir. Ne samo meso. Tudi t. menite testenine in moko zanje. Vse to je posledki hitrega razvoja lahke industrije, ki je zaradi dobrep zaslužka izpraznila vasi. Zdaj — pa se je vse skupa ustavilo. V vasici Prato smo. »Imaš kaj drobiža? Nekam se mi hudo mudi!« »Kam?« »Nekam!« »Si prepričan?« »Nehaj že s to tvojo ,si prepričan' radovednostjo »Mogoče pa imajo to tukaj zastonj!« »Imaš ali nimaš?« je mencal. »NIMAM!« »Pa bi prej povedal! Zdaj bo verjetno že prepozno' ZAPIRAJO!« »Bojo spet šle dol. na pranje. Bojo šle spet dol. bo? bojo!« Debelušen možakar v zapackanem predpasniku vleče kovinsko roleto počasi navzdol. »Kaj pa že spet natolcuješ? Kaj bo šlo dol?« »Hlačice, hlačice . . .« »Pa . . .« Brane ostaja brez glasu. Po ustih preme:.-, neprižgano pipo. »Pobralo me bo, če ne dobim .. .« »Razumem. Razumem!« mu mežikam. »Zdaj imam pa res že vse skupaj do vrha glave.Tete pa mravelj pa kač! Pa še koga! Ne gre za hlače, amp»i — za šibice. Vžigalice!« cedi skozi priprte zobe. tak: zadirljivo nežno, da se ga ustrašim. »Vžigalice mi manjkajo, kot se temu reče lepo M slovensko. Razumeš, butelj? Buhtelj butasti, sv natolcuješ! Zespet!« »Bi srknil malce brinjevčka?« ga spravljam v njavo. »Če ne bi bil v zdravniški lekarni!« »Pa?« »Nič. Z glavo tako ne moreš pretolči zidu.« »(ia vohaš? Na daljavo?« »Hm - Mh!« vleče čutarico iz nahrbtnika. Ko^t b mu zadnje dneve začele štrleti izpod oranžne fro-majice. Tretji kandidat za dodatni obrok hrane n-arr" z Darinko so že spravili meso spet na kosti. Cur - čur, čutarica je spet prazna. Zabinglja mu R} zdrajsanih kratkih hlačah. Njegove prašne noge pa J* so zgodba zase. Skoraj v vsakem mestu so mu razžn-nove opanke. Duh po izgoreli sajasti nafti je ostajal daleč za nar„ tam nekje nad kamnitim tlakom. Meni pa so se spet začeli izpod črne zavese prika-t vati HLADILNIKI Pa radenska. Čeprav cJo—j sploh ne pijem, ker je zmeraj kaj boljšega zraven. Trešv vame ta radenska. Golida toplega kozjega mleka. Hlad skalnate stene, preprežene m zlepljene 2 jfe. vico in blatom, za njo - en sam prostor. Za vse. Ženska, bela vdova, žena izseljenca, ki gara Po g^d bisčih v Zvezni republiki Nemčiji, se smehlja, ko vkji kako nam beli curki počasi polzijo po bradi navzdol v . . . Zaobljeni kuclji, poraščeni s pomarančevci. Sla* kimi. Dišečimi. Smehlja se. . . In čaka. Tukaj vsi samo - čakajo, čakajo. Pravi,da dvakrat na leto vidi svojega moža. Za novo leto in avgi:-sta. In sanja o življenju, v katerem ne bomo poznal: krute ločitve. Ko bomo samo še potovali, da bi iskali kar potrebujemo, in se vračali domov, da to najdemo In čaka. Čaka, da se bodo vrata čez mesec Bjtt odprla na steza j, ko bo sonce po dolgem času spet v> na vzhodu, ko bo eno samo dolgo, vroče poletje. Pripoveduje nam o ženskah iz vasi Petraha SaitatJ nekaj kilometrov iz Palerma. Uprle so se, ja. Nočejo le gospodinje, pa so zasedle občino in zahtevale - delo Po mučnih pogajanjih so jih trideset zapodilii pri gozd nem gospodarstvu, kjer sedaj s sekirami v rokah doka zu jejo, da so prav tako sposobne kot moški. Oleandri, oleandri, P rdečkasti cvetovi }VSOd sami razcvetem m OD VSEPOVSOD Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE Šport v mladosti spodbuja rast Vsi bi želeli imeti lepo gra jeno postavo. Bila naj bi skladna, taka, ki jo poudarja jo umetniki klaaiki. Žal na značilnost postave sami ne moremo odločati. Dana nam je bila po dednih zasnovah. Postava doseže določeno višino že v mladosti. Radi bi imeli bolj prikupno in dedno postavo, tako da nam ne bi povzročala nevšečnosti, da nas zaradi premajhne, prevelike, prešane ali predebele rasti ne bi bremenili neprijetni občutki in da zaradi vnanjosti v življenj« ne bi bili objekt pikrih pripomb ali celo norčevanja. Ali a vajami in treniranjem lahko presežemo viiino, ki nam jo je naklonila narava? Rast v viiino je sklenjena v enaindvajsetem letu starosti, le v redkih primerih se raat po tem čaau ie nadaljuje. Možni so primeri hormonskega vplivanja na rast. V razvoju otrok ia mladine pa zmeraj z ustreznimi vajami, izdatnim gibanjem in primernim naporom spodbujamo razvoj in rast v viiino. Viiina človeka je predvsem v dolžini kosti. Pri vadbi razvijamo gibala in pospešujemo rast kosti. Posebno ugodno vplivajo na raat v viiino tek, plavanje in splošna gimnastika. Le-ta je koristna za ohranjevanje lepe drže, vaje v vesi pa opravljajo in ublaže krivine hrbtenice v križu, na hrbtnem in v vratnem delu. V mladosti je veliko sedenja, saj je prav sedenje pot do poklica. Sedenje pa stopnjuje hibe v drli in krivine hrbtenice. Zato je dobro okrepiti hrbtne mišice, posebno dvigalko trupa, tako da bi bila drla vzravnana, da bi ae povečala mišična napetost, kar ugodno vpliva na postavo in veča občutek lastnega zadovoljstva in vna-njega videza. Pri tem izključujemo kultivistiko in miiičnja-ket ki navzven prikazujejo ne preveč delovno in storilno , ndifeno gmoto. Vadba ne more narediti čudežev in docela spremeniti dednih danosti. Ob zdravem načinu življenja, ob primerni prehrani, zmernem delu in odmoru oblikuje sploino skladnost in sorazmernost v postavi. V tem pogledu so nekatere športne panoge pravi mojster harmonije. Viiino in podobo obraza določajo dedne zaanove. S primernim gibalnim naporom v mladoati lahko povečamo viiino za nekaj centimetrov. Znano je, da človek razvitega sveta postaja večji. Rast v viiino doraičajoče mladine ni enakomerna. Bolj je izrazita v obdobju pubertete, pa v poletnih mesecih, ko je več sonca, več gibanja, plavanja in namakanja v bistri vodi. Viiina niha tudi preko dneva, zjutraj smo večji, po napornem delu in pohodu pa manjii. Leta začno stiskati hrustanec, kriviti hrbtenico in slabiti miiično moč. Kakor smo oblikovali rast v mladosti, tako moramo ohranjevati vzravnanost preko zrelosti do starosti. Jože Ažman Dežurne trgovine V soboto, 11. marca, bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Živila - prodajalna SP Pri Mostu, Kranj, Vodopivčeva 16, prodajalna SP Oskrba, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 9, prodajalna Emona — market, Kranj (Straži-*ce), Delavska 20. RADOVLJICA: KŽK - Kmetij ska zadruga, Gorenjska c, Živila — prodajalna Predtrg LESCE: Špecerija — market, Pinžgarjeva 10 BLED: Špecerija — market, Prešernova 48, Živila — Market, Cesta Svobode " GORJE: Špecerija - Market, Zg. Gorje BOHINJ: Špecerija — samopostrežba, Boh. Bistrica, Trg Svobode 1, Ljubljanske mlekarne — market, Ribčev lah, Ljubljanske mlekarne — samopostrežba Stara Fužina 57 JESENICE: Delikatesa - poslovalnica 7, Titova 7 TRŽIČ: Mercator TOZD Preskrba — poslovalnica, Trg svobode št. 21 Trmasti puščavjiik 55-letni škotski samotar John McCabe že vrsto let živi v opuščeni vojaški stražarnici iz druge svetovne vojne nad Cromarty Firthom na Severnem Škotskem. Družba Cromarty Petroleum, ki črpa nafto na Severnem morju, namerava zgraditi rafinerijo prav tam, kjer stoji njegov dom. Samotarju so že ponudili več ustreznih zamenjav, vendar se trmasti možak ne mara preseliti. »Kosilo« lačnih levov V severnem predmestju Tokia sta sestradana leva pokončala Masašija Sigijamo v trenutku, ko ju je po dveh dneh premora hotel nakrmiti. Leva sta po napadu na gospodarja pobegnila iz kletke. Lakota je bila tudi tokrat močnejša kot ljubezen do človeka, ki ju je redil od treh tednov starosti naprej. Vesolje smetišče za odpadke Strokovnjaki društva fizikov, kemikov in tehnikov Inowa v Dietzbachu v ZRN so izpopolni/i že znano zamisel, da bi nevarne radioaktivne odpadke izstreljevali v vesolje proti Soncu. Podobne načrte je snovala tudi NASA, vendar jih je zaradi visokih stroškov opustila. Zamisel nemških znanstvenikov bi bila baje mnogo cenejša. (Samo da ne bo nekoč našim zanamcem tako »divje« smetišče napoti)? Žgečkanje za zdravje Kitajci so že dolgo znani po zdravljenju notranjih organov z iglami. Zdaj pa so iz starih zapiskov izbrskali kar neverjetno metodo zdravljenja z žgečkanjem. Tako je mogoče x»odžgečkati« glavobol, motnje v prekrvavljenosti, debelost, težave s prebavo, izpuščaje, otekline in menda tudi bolečine v sklepih. Je pa seveda vprašanje, kako in kje. Nesreča v podvozu Lesce — V ponedeljek, 6. marca, ob 22. uri se je v podvozu magistralne ceste za restavracijo Teksasa v Lescah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Anton Zupan (roj. 1956) iz Radovljice je nameraval proti Jesenicam. V podvozu pa ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti zaneslo v steno podvoza, od tu ga je zasukalo, tako da se je avtomobil zagozdil med obe steni podvoza. V nesreči je bil sopotnik Matevž Šivic (roj. 1952) iz Radovljice hudo ranjen in so ga prepeljali v bolnišnico. Zadel pešca Lesce - V ponedeljek, 6. marca, ob 14.20 se je v Lescah pri gostilni Majdnik pripetila prometna nezgoda. Ivan Vrečko (roj. 1928) iz Lesc je izven prehoda prečkal cesto, pri tem pa ga je zadel nek avtomobil znamke zastava 750. Voznik je sicer ustavil in ker je kazalo, da se pešcu ni ničesar zgodilo, je odpeljal naprej. Vrečko pa si je v nesreči zlomil gleženj. Našel ročno bombo V sredo, 8. marca, dopoldne je Jože Miklavčič iz Stare Loke našel ob sekanju grmovja ročno bombo nemškega izvora. Pirotehnik iz kranjskega zavoda za požarno varnost je ugotovil, da je bomba še iz druge svetovne vojne. Taka okrogla nevarnost, ki se kar zvali iz grmovja, se morda res ne najde na vsakem koraku, občasne najdbe pa vendarle opozarjajo, da so eksplozivna telesa vendarle še tu in tam. Kadar kaj takšnega najdemo, raje ne drezajmo, pač pa prepustimo vso to stvar strokovnjaku pirotehniku. TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 19,20 do 52 din, špinača 18 din, cvetača 23,05 din, korenček 12 din, česen 53,10 din, čebula 6,60 din, fižol 23,40 do 29,35 din, pesa 7,20 din, kumare 31,70 din, paradižnik 50 din, paprika 50,60 din, jabolka 11,50 din, hruške 22,20 din, ohrovt 10,50 din, ohrovt brstični 23,50 din, pomaranče 12 do 18,20 din, limone 18,50 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din, kaša 15,75 din, surovo maslo 70 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 6,80 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,57 orehi 152,30 din, jajčka 1,90 do 2,10 din, krompir 3,65 din. KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 28 do 32 din, cvetača 22 din, korenček 10 din, česen 50 do 60 din, čebula 8 do 10 din, fižol 25 do 28 din, pesa 8 din, slive 26 din, jabolka 8 do 10 din, hruške 22 din, grozdje 18 do 20 din, med 50 do 55 din, žganje 60 din, pomaranče 18 din, limone 18 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 do 8 din, kaša 15 do 16 din, surovo maslo 70 do 72 din, smetana 32 din, skuta 22 din, sladko zelje 8 do 10 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 2,00 do 2,20 din, krompir 3 do 4 din, radič 60 din, čebulček 40 do 45 din. Izsilil prednost Bled — V soboto, 4. marca, ob 18.30 se je na Ljubljanski cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Lado Razinger (roj. 1954) z Jesenic je na Ljubljanski cesti pri odcepu za umetno drsališče zavijal v levo, iz nasprotne smeri pa je tedaj privozil na kolesu z motorjem Renato Kramarič (roj. 1958) z Bleda. Voznik Razinger mu je izsili prednost, tako da je Kramarič trčil v prednji levi blatnik avtomobila. V nesreči si je Kramarič zlomil nogo. Voznik ga je odpeljal v jeseniško bolnišnico. L. M. DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ Delavska univerza Tomo Brejc Kranj skupaj z višjo pravno šolo Maribor organizira v soboto, 11. marca 1978, ob 9. uri informativni razgovor s kandidati, ki se želijo vpisati na višjo pravno šolo Maribor. Informativni razgovor bo v Delavskem domu Kranj, vhod številka 6. LOTERIJA Neuradno poročilo ! r-dln 1 i »i 3* Si e s2 Me V "2 u si m ■ 83 B (0 m 83 90 40 94 30 1730 50 804 100 24304 1.000 2220 500 216484 10.000 13460 1.000 329204 10.000 10610 5.000 525824 10.000 407930 10.000 508820 10.000 35 30 45 40 1 20 2405 400 59861 1.000 21545 1.000 62511 1.000 84815 1.000 67981 1.000 463415 10.000 99111 1.000 37291 5.000 6 20 38061 5.000 02306 1.000 242131 10.000 70716 2.000 507971 10.000 351296 50.000 545311 10.000 599991 10.000 47 30 77 50 02 30 027 80 792 80 34357 10.000 2942 400 014187 400.000 82982 1.000 48072 2.000 88 30 507602 10.000 48 40 222522 10.000 38 70 569012 100.000 49478 1.000 74768 1.000 73 50 56018 2.000 743 80 72608 2.000 783 100 419968 10.000 17433 1.000 74223 1.000 89 30 088913 10.000 09 40 447063 10.000 49 50 486463 10.000 629 200 75989 1.000 UMRLI SO UMRLI SO Neža Zupan, roj 1901 iz Sebenj (61. zapis) Bilo je pred leti, ko še nisem bil tako zagnan z gorenjskim krajepis-jem (takrat sem hodil le »po Prešernovih stopinjah«). Stopil sem na ljubljanske Žale, kjer spe ne le moji predniki, pač pa tudi številni prijatelji in prijateljice, ki zame niso umrli, le šli so pred menoj na ono temno pot... Hote ali nehote sem prebiral napise na kamnih — v glavnem so bili vsakdanji, pobožni, tudi bahaški, z milimi željami za snidenjem onstran zvezd ... Iznenada pa sem obstal, kajti v kamen so bile vklesane nenavadne, brezupne besede: Stopinje moje tišje so in tišje ... Odhajam praznih rok neznanokam. Potem sem še prebral, da tu spi pesnica Kristina Šuler iz Krope, rojena 17. julija 1866, umrla 25. decembra 1959 — žena je dočakala visoko starost triindevetdeset let. FU2INARJEVA HČERKA Zivljenjepisni podatki o pesnici Kristini Šularjevi trde, da se je prvotno — saj je sprva pesnila le nemške pesmi — pisala po tuje »Schuller«. Kar pa je le ena od oblik za domače Šolarje — teh pa je v teh krajih živelo in še živi prav dosti. Kajti v Kropi, Kamni gorici in v Železnikih pa tudi v Nemiljah pod Jamnikom ne zveni to ime nič več tuje — saj sta celo dva znana slovenska jezikoslovca nosila ta priimek (dr. Jakob Šolar, — 1896 do 1968; prof. Janez Šolar, 1827 do 1882; prvi iz Rudnega pri Železnikih, drugi po rodu prav iz Krope). Da ne zveni tuje, to že — toda izvor je verjetno v latinskem sholarju; v starih srednjeveških časih so tako rekli študentom. No, vrnimo se h Kristini, ki je bila doma v drugi največji fužinarski hiši v Kropi. Oče njen, Benjamin Schuller, po domače Smel, je bil deležnik Spodnje fužine in še dveh manjših fužinic (cajnarice in schira-rice) ter nekaterih vigenjcev — torej kar veljaven mož je moral biti ta Smel! Žena njegova, Hedvika, pa je bila iz najpremožnejše kroparske hiše, Potočnikova, po domače Joha-nova. Kristina je po osnovni šoli Šla v Škofjo Loko, kjer je kar osem let obiskovala samostansko šolo. Potem je bila na ljubljanskem učiteljišču in ga z odliko 1. 1889 končala. Učite-lievala je v Bohinjski Bistrici, v Smartnem pod Šmarno goro, na Stari gori pri Sv. Duhu v Slovenskih goricah in nazadnje v Ljubljani. DVE POSTAJI Pesnica Kristina Šulerjeva se je pravzaprav (pesniško!) rodila v Bohinju. Tamkaj sta v času njenega učiteljevanja na Bistrici, službovala kot kaplana pisatelj Finžgar in pesnik Medved, spodbujalo jo je tudi prijateljevanje s pesnico Vido Jerajevo (takrat še Francko Vovkovo!). Marljivo je objavljala svoje lirične pesmi v Dom in svetu in v Ljubljanskem Zvonu. Podpisovala se je sprva kot Gorska, pozneje le s Kristino. S polnim imenom le redkokdaj. Sama je priznavala Antona Medveda kot svojega »pesniškega vzornika in učenika«. V Bohinjski Bistrici je Šulerjeva rodila nezakonsko hčerko. Seveda so jeziki takoj obdolžili Medveda za očeta. V resnici pa je otrokov oče umrl že 1. 1904 — sama se je s pesniško prigodnico poslovila od njega. Pesnik Anton Medved je umrl šest let pozneje, 1. 1910. Če imenujemo Bohinj Kristinino prvo pomembno življenjsko postajo — potem je bila Stara gora (Sv. Duh) v Slovenskih goricah njena druga. Kajti tjakaj se je umaknila pred opravljivimi Bohinjci; saj Šta-jerci na splošno veljajo kot bolj široki in manj licemerski. Res, na Štajerskem je Kristina na novo zaživela — tako pesniško in kot vzorna učiteljica, bila je nekako kulturno središče tamkajšnjega ljudstva. Celih triindvajset let je preživela med temi dobrimi ljudmi. Hvaležni domačini so ji vzidali na pročelje šole na Stari gori spominsko ploščo. Drugo so 1. 1961 vzidali njeni kroparski rojaki v pročelje hiše št. 66. PESNIŠKA BERA So pesniki, ki kar naprej izdajajo svoje pesniške zbirke — so pa tudi pesniki, ki nikoli, ne za življenja, ne po smrti, ne dobe tiska svojih zbranih ali vsaj izbranih pesmi. Med te, skromne in nevsiljive, sodi tudi Kristina Šulerjeva. Poleg nežnih liričnih izlivov, je Kristina pisala pesmi polne življenjske radosti, pričakovanja ljubezni; pisala je iskrive verze, ki so očitovali Življenja željna čustva. Nekatere njene ljubezenske pesmi so se zdele sodobnikom skoro pohuj-šljive, drzne pa vsekakor. Nekaj časa je veljala celo za najboljšo slovensko pesnico. že v času med obema vojnama je Šulerjeva pesniško onemela. Sama je zatrjevala svoji okolici, da je življenje zanjo končano, njena pesem pa že izpeta. Znova pa je zaživela v letih okupacije. Začela je dejansko novo življenje — življenje za OF! Postala je pogumna aktivistka, četudi že v visoki starosti. Njena pesem je zdaj borbena, polna svetlega, neomajnega zaupanja. Pela je o trpečem, izgnanem, uničenem slovenskem narodu. Njena hčerka je bila partizanka — umrla je v svobodi, a pol leta pred materjo ... Kako je osemdesetletna Šularjeva pisala 1. 1945, navajam le za primer: Odprl knjigo si velike svoje zgodovine, v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate, prešel je mrak, minila groza je noči, s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti. Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori. Ce kdaj še v te zažene vojni se vihar, boš dvignil močno pest v nov udar. Pesem je naslovljena Slovenskemu narodu. Ne bo napak, če še to povem, da so se prve organizirane aktivistke OF 1. 1941 zbrale prav v stanovanju stare učiteljice Šulerjeve v Ljubljani. In da je tjakaj prihajal tudi Boris Kidrič. Kajti Šulerjeva je veljala za najzanesljivejšo aktivistko OF - kljub visoki starosti (v začetku okupacije ji je bilo že 75 let!). Kristina Šuler je omahnila v smrt, ko ji je bilo 93 let. - Pesnila pa je skoro do konca. Seve so bile zdaj njene pesmi že polne slutenj smrti: Pred meno je še kratka pot tja do cipres, kjer tihi dom k počitku vabi. .. spet drugič: Stopinje moje tišje so in tišje, koraki trudni so in pod bremenom se krivi moj hrbet. Pisateljici Erni Muserjevi jt Kristina Šulerjeva v pogovori takole povedala: »Vsa štiri leta najhujšega trplje nja slovenskega naroda sem s trdn« in neuklonljivo vero pričakoval našo zmago. Vedela sem, da ustvar jamo v skupni borbi svetlejšo bodoč nost našemu narodu. Delo za OF h sodoživljanje velikega časa me jt tako navdušilo, da sem prijela \ svojih poznih letih spet za pero ir izpovedovala to, kar me je tak. globoko prevzemalo. Izpovedala sen se v pesmi...« S temi zlatimi besedami start gospe zaključim pripoved o njej. Delavski svet delovne skupnosti Skupnost za zaposlovanje Kranj Kranj, Cesta JLA 12 objavlja dela in naloge samostojne administratorke v splošni službi skupnosti Za uspešno opravljanje del in nalog mora kandidatka imeti končano 4-letno upravno administrativno šolo in 1 leto delovnih izkušenj v administraciji. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Skupnost za zaposlovanje Kranj, Cesta JLA 12 - Delavski svet S 8. stran — Glas Uveljaviti konjeniški šport Konjeniški klub Triglav Bled je večinoma s prostovoljnim delom članov zgradil stezo — Ni družbene pomoči in ne zanimanja turizma Lesce — V prvih letih po vojni so v Radovljici ustanovili konjeniški klub, nato pa je njegovo delo več ali manj zamrlo. Aktivno so začeli spet pred petimi leti in v tem času sodelovali ali organizirali več prireditev, tudi mednarodnega značaja. Bolj kot vse drugo so nujno potrebovali primerne prostore za dejavnost, ki bi morala posebno blejskemu in vsemu radovljiškemu turizmu precej pomeniti. Tako so začeli na zapuščeni gmajni urejati kasaško stezo in imeli več Tudi pozimi je treba skrbeti za konje, čeprav je steza zasnežena in ne omogoča toliko zdravega in potrebnega gibanja. — Foto: J. Zaplotnik »m Podpredsedn ik Kon/en iškega kluba Miran Špicar drugih načrtov. Tako naj bi na prostoru proti Šobcu uredili jahalni teren za turiste in tudi morda za potrebe teritorialne obrambe. V začetku leta 1975 so prosili kmetijsko zemljiško skupnost, da bi očistili teren, na katerem je bilo smetišče in v letu 1976 dobili 60.000 dinarjev pomoči, kar je bila do zdaj tudi vsa pomoč. S stezo, ki je široka 15 metrov in dolga 720 metrov, je bilo ogromno dela, odvozili so velike količine materiala, delno pa so stroške krili tudi s prireditvami, ki so se jih udeležili ali jih organizirali. Tovarna športnega orodja Elan je podarila staro barako, podprto, popravili so jo in spet postavili zasilni provizorij. Za njo imajo hlev, v njem pa deset konj, skladišče in druge prostore. Vsa društvena aktivnost in vse prostovoljne delovne ure članstva pa seveda niso pomagale do pridobitve ustreznih lokacijskih, gradbenih in drugih dovoljenj, ki jih Konjeniški klub še nima. Počasi se prebijajo od odločbe do odločbe in le upajo, da bodo za prostor, na katerem poteka njihova dejavnost in ki so ga sami preuredili — nekdaj opuščenega in zanemarjenega — vendarle dobili vsa dovoljenja. »Konjeniški klub Triglav šteje 120 članov,« pravi podpredsednik Miran Špicar, »klubskih konj nimamo, člani tekmujejo ali vadijo na svojih konjih tako v jahalni in v kasaški sekciji. Vseh konj je okoli 40 in letos nameravamo kupiti vsaj nekaj novih. Kasaška sekcija je zelo prizadevna in se posvetuje tudi z drugimi klubi, v Srbiji in drugod. Delo jahalne sekcije je nekoliko zastalo, vendar je precej uspešen zasebnik v Vrbnjah, ki daje konje v najem in dosega tudi na tekmovanjih dobre uspehe. Za turistično jahanje so poskrbeli v radovljiški občini tudi nekateri drugi zasebniki, sicer člani kluba. Ko smo pred petimi leti zares intenzivno začeli, smo predvideli, da bo naša dejavnost namenjena tudi turistični ponudbi, a žal turistične organizacije še nimajo dovolj posluha in nismo še tesneje sodelovali. Razen tega je še precej drugih oblik naše dejavnosti, od organizaranja začetnih tečajev do vključevanja vseh tistih, ki jih zanima konjeniški šport, ki se bo moral prej ali slej širše uveljaviti.« D. Sede j Telefon za dežurnega zdravnika v Žireh V petek, 24. februarja, so se v prostorih krajevne skupnosti Žiri zbrali predstavniki krajevne skupnosti, zdravstva, izvajalcev in investitorjev ter PTT razpravljali o urejanju zazidalnega kompleksa S-8 oziroma telefonskega priključka za zdravnika v stanovanjskem bloku H 12/S-3. Uvodoma je predsednik Lokainvesta obrazložil predloge k-so- se pojavili ob komunalni opremljenosti zazidalnega kompleksa Poudaril je, da je naročnik zazidalnega kompleksa zahteval le minimalno komunalno ureditev, nikjer pa ni bilo zahteve po telefonskih priključkih ali ptt omrežju. Edini, ki so to zahtevali, so bili delavci ptt, vendar njihova zahteva ni bila upoštevana. Investitor tako ni pravočasno poskrbel za izdelavo zunanieea telefonskega priključka za stanovanjski blok H 12/S-3, čeprav je bilo znano, da se bo v ta blok med ostalimi vselil tudi zdravnik, ki bo opravljal nujno dežurno službo. Izvajalec del SGP Tehnik je organizaciji PTT dostavil naročilnico za napeljavo zunanjega telefonskega priključka. Ta povezava bi po grobi oceni znašala 80.000 dinarjev. Nesmiselna pa je takšna parcialna rešitev, ker se s tem preseli le en telefon, brez možnosti za dodatne nove priključke. Potrebno bi bilo pripraviti projekt za povezavo vseh treh blokov in ga realizirati, sicer Da je vsaka posamična rešitev nesmiselna in razmetavanje denarja. Naročilnico pa je Tehnik na nedavnem sestanku preklical in se to naročilo ne more uporabiti za izvedbo priključka. Alpina Žiri in Zdravstveni dom Škofja Loka kot imetnik stanovanjske pravice stanovanja za zdravnika se bosta dogovorila in uredila glede naročila za izdelavo zunanjega zemeljskega telefonskega priključka. Več kot očiten primer, kako malomarno se načrtujejo zazidalne površine, kdaj šele se začne komunalna opremljenost vključno s telefonskim omrežjem. Telefonsko omrežje se pač tik pred vselitvijo ne more napeljati, naj bo še takšna sila in nuja, zato bi bilo prav, da vse tiste organizacije, ki sodelujejo pri takšnem načrtovanju, pametno razmislijo, preden se dokončno odločijo. D. S. «11 i j&? A zavarovalna skupnost trig|av GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Posredujemo prodajo karamboliranega osebnega avtomobila ZASTAVA 101 leto izdelave december 1974. Začetna cena 17.300 din Ogled vozila je možen na dan licitacije v sredo, 15. marca 197js nJ 7. do 12. ure v garaži Zavarovalne skupnosti Triglav OS KrarjJ Pismene ponudbe /. 10 odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 15. marca 1978. do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj PRIPOROČAMO VAM LEPILA, KI SO preprosta za uporabo poceni niso vnetljiva niso škodljiva zdravju Tovarna lepil 66210 Sežana Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramikol Keramit 6 Vinikol ZAVOD ZA POŽARNO REŠEVALNO IN TEHNIČNO SLUŽBO KRANJ objavlja prosta dela in naloge vodje preventivne službe Kandidati morajo izpoinj^ vati poleg splošnih še na_ slednje pogoje: - imeti mora višješolsko izobrazbo gasilske ali varnostne smeri oz. druge ustrezne tehnične smeri in 5 let prakse na požarnovarnostnem področju Nastop dela je možen takoj Prijave je treba poslati na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično al^*' bo _ 64000 Kranj - 0ld-hamska 4, najkasneje v 15 dneh po objavi oziroma d0 zasedbe delovnega meata ofeC„(frad ^odviri Podvin - Radovljica p. p. 10 telefon 75 543 Ko vabite partnerje na poslovno kosilo ali večerjo, preživljate konec tedna, organizirate konference, sestanke ali seminarje, naročate poročna kosila, ko poslovno ali zasebno potujete po Gorenjski in še ne veste, kje bi se oddahnili in se spočili, se osvežili, okrepčali in prenočevali vam priporočamo HOTEL »GRAD PODVIN« V GRILL RESTAVRACIJI igra in vas zabava ob sredah, petkih in sobotah od 19.00 ure dalje priznani narodno zabavni »TRIO MIHA DOVŽAN« Postregli vam bomo z originalnimi kuharskimi posebnostmi. »GRAD PODVIN« vabi in iskreno čestita vsem ženam za 8 marec Rezervacije sprejema Hotel »GRAD PODVIN« tel. 75 543 Jože Vidic Za ščepec lepega vedenja Ceste bodo kmalu tudi na mejnih prehodih suhe in začela se bodo enodnevna potovanja naših turistov in »turistov« v Trst, v Gorico, v Trbiž, v Celovec, Gradec, Lipnico in še kam. Dostikrat je vedenje naših »turistov« zelo žalostno: ali je pobalinsko objestno ali pa neumno hlapčevsko. Ne dolgo tega smo brali, kako se je skupina ljubljanskih »turistov« grdo obnašala v nekem zimskošportnem središču v Avstriji. Docela so razbili neki lokal in tulili vso noč kot obsedeni — hotelir je potem rekel, da jugoslovanskih gostov ne more več videti! Kajti kar naš človek v tujini pogreši — to ni le madež zanj, to je madež za Jugoslavijo! V tujini sleherni naš turist zastopa, predstavlja svojo domovino! Če se pa že grdo ne obnašamo, se pa neumno. Posebno velja to v primerih, ko naši ljudje v trgovini prosjačijo, če lahko dobe robo za dinarje. Pameten človek denar menja v menjalnici: na vseh mejnih prehodih imajo na italijanski strani menjalnice; za Koroško pa velja, da menjaj dinarje v slov^ skih Posojilnicah in hranilnica/i, ki so v vseh večjih krajih južne Koroške. »Razkrivati želim resnico« Dovoli mi, da te tikam, kot partizana to lahko storim, saj so nas tako učili, sicer sem pa samo dve leti mlajši od tebe in kakor vidiš sva bila še oba otroka — mladinca, ko sva se vključila v NOB. Gotovo te že zanima, kaj se skriva za tem uvodom in to ti bom takoj razkril. Že večkrat sem mislil, da je mnogo dogodkov ali tragedij, ki so se zgodile v času vojne in da tonejo v pozabo, nekomu treba razkriti, povedati. To ti uspeva in že mnogo si jih v svojih delih razkril, ki so do nedavnega bili zaviti v meglo, ali pa so bili celo pozabljeni in nikdar zanamci ne bi zvedeli za grozodejstva, ki so se dogajala na naši zemlji. V mislih imam tragedijo, ki se je zgodila 14. oktobra 194.1 na Poljšici. V to sem neposredno vključen, soj sem sin mame, ki so jo zverinsko pobili v Piberčevi kuhi nji. Prav zaradi tega sem ti izredno hvaležen, da si odkril javnosti to, kar je zanjo bilo v pozabi, nam domačim pa bo do smrti v spominu . .. Sposodila sem si odlomek iz pisma Antona Dežmana z Jesenic, ki ga je poslal Jožetu Vidicu po izidu njegove knjige Sedem krst za Ronkarjevo družino. Mislim, da nam te besede nazorno predstavljajo letošnjega gorenjskega Prešernovega nagrajenca. Jože Vidic se je rodil 20. oktobra 1926 na Selu pri Žirovnici. Kar devet članov je štela njihova družina. Druga svetovna vojna ga je zajela kot dijaka tretjega razreda kranjske gimnazije. V partizane je odšel 1943. leta; najprej v Prešernovo brigado. Po štirinajstih dneh pa je bil premeten k intendanturi 31. divizije. Poleti 1944. leta je bil imenovan za namestnika komandirja transportne Čete 31. divizije, konec vojne pa je dočakal kot politkomisar zaščitne Čete pri komandi mesta Jesenice. V vojaški službi je ostal vse do leta 1965, ko je bil kot major upokojen. »Kot otrok sem.bil stalno presajen. Ko sem decembra 1943. leta odhajal v partizane, star ko-m*j sedemnajst let, me je mati •Potolažila', da me Nemcem sploh °e bo treba ubiti, ker bom sam prej umrl,« se spominja Jože Vidic. r Vremenar Za marčno vreme je starih ljudskih rekov in modrosti še in Se. Jih kar nasujem: Če se igrajo v sušcu mušice, v aprilu vzemi rokavice. Kar suše a zeleni, se rado posuši. Če jagnjeta v sušcu po tratah nore, rada v aprilu v hlevu leže. Kar v marcu zraste, april pobrije. Sušca goste megle — plohe poletne redi. Če sušeč z rilcem ne rije pa z repom vije. Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila. »Prvi meseci v partizanih so bili zares hudi. Tri tedne kruha sploh videl nisem . . .« Vojno vihro je kljub temu preživel in danes je čil in zdrav petdesetlet-nik, poln življenjske moči. »Prvi članek sem napisal 1946. leta,« nadaljuje. »Sestra Helena je bila na delovni akciji pri gradnji proge Brčko — Banoviči. Ko se je vrnila iz brigade, je niso sprejeli nazaj na delo, čeprav je bilo to v nasprotju s predpisi. Takrat sem prijel za pero in v Slovenskem poročevalcu so mi objavili obširen članek o tej krivici. Kasneje sem kot oficir služboval v Tolminu in poročal s primorskega pa tudi delno z gorenjskega konca za razne vojaške časopise, za Primorske novice, VUS in za koprski radio.« »Brž ko so me upokojili, sem kupil pisalni stroj in tri knjige slovenske slovnice, potem pa še srbohrvatsko-slovenski slovar. Morda se to komu čudno sliši, vendar sem iz dolgoletne vojaške službe odnesel kar preveč srbo-hrvatskih besed.« Jože Vidic se je kmalu začel uveljavljati kot publicist — novinar, predvsem pa kot zapisovalec številnih dogodkov in osen iz narodnoos vobodilnega boja na Gorenjskem. Vse do preselitve v Ljubljano je bil tudi urednik oddaje Mi pa nismo se uklonili na jeseniškem radiu »V Glasu sem se prvič podpisal enkrat v jeseni 1965. leta. Mislim, da je bil naslov članka Pašniki pod mikroskopom. V uredništvu so me nato zvabili za stalnega sodelavca. Postal sem dopisnik za jeseniško občino, veliko pa sem se oglašal tudi iz Radovljice. Ko sem se preselil v Ljubljano, sem za Dnevnik in Glas poročal iz kamniškega konca ...« In tedaj, nekako okoli leta 1970, se začenja nevsakdanja pot Jožeta Vidica kot vnetega raziskovalca dogodkov iz NOB, ki so bili rahlo zaviti v temo, za nekatere verjetno manj pomembni, ali pa doslej v publicistiki niso našli ustreznega mesta. Nekaj gradiva je imel kot sodelavec jeseniškega radia in raznih časopisov že zbranega. Založbi Borec je ponudil v pregled kakih 250 tipkanih strani. Tu so bili takoj pripravljeni, da jih natisnejo. Marsikaj je bilo seveda treba še dopolniti, spremeniti in prirediti za knjižno objavo. Tako je že 1971. leta izšla Vidičeva prva knjiga Beg z morišča, nato čez dve leti Zločin pri Lenartu, spet čez dve leti Po sledovih črne roke in v prvih dneh letos še Sedem krst za Ronkarjevo družino. V vseh knjigah Jože Vidic na osnovi arhivskega gradiva, dokumentov in živih pričevanj odkriva zločine okupatorjev in njihovih pomagačev na Gorenjskem ter trpljenja slovenskega ljudstva. To delo je od njega vsekakor zahtevalo veliko požrtvovalnosti, iznajdljivosti in vztrajnosti, včasih tudi tveganja. Samo za drugo knjigo Zločin pri Lenartu je na primer uporabil kar 300 izjav neposrednih udeležencev dogodkov, ki jih opisuje. Vse štiri knjige so bile deležne velike pozornosti. Za tri od njih je Jože Vidic prejel tudi visoko priznanje Kajuhovo nagrado (Beg z morišča, Zločin pri Lenartu in Sedem krst za Ronkarjevo družino). Zadnje delo je bilo pri Založbi Borec tiskano kar v 11.000 izvodih, kar je za slovenske razmere izjemen dosežek, povrh vsega pa je že zdaj predviden ponoven natis. O svojem pisanju meni takole: »S kvaliteto pisanja se vsekakor ne morem pohvaliti. Še vedno se namreč poznajo sledovi vojaškega poklica. Vendar pa je velika vrednost knjig v tem, ker v njih razkrivam podrobnosti nekaterih dogodkov, ki niso bili še nikjer opisani in ne raziskani. Naj omenim samo zasedo v Dragi, tragedijo pod Dobrčo ali pa skrivnostno izdajo komendske komendkse partizanske bolnišnice. Za izdajalca so krajani Komendske Dobrave vsa leta po vojni sumili so-vaščana Kosirnika. Izkazalo se je, da je ni izdal, in to sem napisal tudi v knjigi. Lahko si mislite, kako hvaležen — če lahko tako rečem - je tak človek, ko po toliko letih sum pade z njega. Drugače pa je seveda s tistimi, ki jih v knjigah opisujem kot izdajalce, okupatorjeve pomagače ali celo zločince. Le-ti mi danes, po toliko letih, seveda niso hvaležni .. •« Jože Vidic se še ne namerava posloviti od pisanja. Napisati želi novo knjigo, podobno kot je bila Beg z morišča, v kateri bi razjasnil še nekatere vojne dogodke z Gorenjske. H. Jelovčan Bil je popolnoma navaden delavni dan. Delavci v podjetju »Ploh« so ob šestih vključili stroje in se vrgli na delo. Tudi Norbert je pričel marljivo kot vsi ostali. Okrog pol sedmih je bila ura, ko je Norbertu šinila v glavo sijajna ideja. Takoj se je odločil, da jo uresniči. Stopil je do skupinovodje Jožeta in mu dejal: »Ti Jože, potreboval bi desko trideset krat petdeset, kje jo lahko dobim!?« »Desko? J a,« se je popraskal po bradi skupinovodja Jože, »kaj pa vem, poglej pri Tinetu, on ima rezan les.« In je stopil Norbert do Tineta. Tako in tako desko bi rad, je ponovil in čakal na odgovor. »Težko bo,« je menil Tine. »Tako majhnih desk nimam. Pa mora biti ravno trideset krat petdeset?« »Taka mora biti,ja,« je bil odločen Norbert. »Pa si med odpadki že kaj pogledal?« »Ne, tja pa nisem pogledal.« »Tja stopi, tam jo boš gotovo dobil.« Pri odpadnem lesu je delal Vinko, prileten možakar, tik pred penzijo, pa so ga za te zadnje mesece vtaknili k odpadkom. »Kaj bi rad?« je Vinko ogovoril Norberta. »Desko bi rad, trideset krat petdeset naj bo. Jo bova našla?« »Pa poizkusiva,« je odgovoril Vinko in že pričel premetavati deske. Z metrom v roki je iskal pravo, a kot zakleto take ni bilo. »Ni je,« je skrušeno dejal Vinko. »Vseh dimenzij so, take, ki jo človek želi, pa ni.« »Kajpa sedaj?« je zatarnal Norbert. Vinko je skomignil z rameni in mu svetoval: »Mojstra poišči, pa naj ti on pove.« Norbert je poiskal mojstra in mu povedal, kaj želi. »Kako? Da je ni na odpadu. To je pa res nenavadno,« se je čudil mojster. »Nekje jo bomo morali najti.« Potem je razmišljal, kam naj napoti Norberta. Ta ga je potrpežljivo gledal in čakal na odrešilni nasvet. Iz napetega premišljevanja in dolgočasnega čakanja ju je rešil vajenec, ki ga je kdo ve kakšen opravek pripeljal mimo njiju. »Hej, ti, stopi bliže!« je zaklical mojster za njim. »Stopi no doli do žage in prinesi desko trideset krat petdeset. Pa hitro se zasukaj!« Vajenec se je pognal v dir, mojster pa je Norbertu ponudil cigareto. Prižgala sta vsak svojo, z užitkom potegnila dim vase in ga nato puhnila v zrak, kjer se je izgubil z ostalim tovarniškim dimom in prahom. »Kaj boš iskal sam,« je bil prijazen mojster. »Zakaj imamo pa vajence?« »Saj res,« se je strinjal Norbert, »zakaj jih pa imamo?« Čez deset minut se je vajenec vrnil, vendar brez deske. »Niso mi je dali,« je hitel pripovedovati, da ga ne bi prehitel mojster. »Pravijo, da imajo vse daljše deske, žagati jih pa ne smejo, daje tako zmenjeno.« »Zmenjeno, zmenjeno,« je godel mojster, s prstom pokazal vajencu, kje je delavnica in njegovo mesto, Norbertu pa namignil, naj mu sledi. »Sedajle greva na malico, saj je tako pol desetih,« mu je dejal med potjo, »potem bova šla pa po obratu, bova že nekje našla to tvojo desko.« Po malici sta se res napotila po delavnicah. Vse sta pregledala, obrnila vse kote, toda deske s pravimi merami nikjer. Premajhne tako niso bile uporabne, prevelike so bile pa tako velike, da jih je bilo zares nesmisel žagati. »Menda jo bova našla!?« je še vedno upal Norbert. »Kajpa?« sta zaslišala za sabo glas tehničnega. »Desko iščeva, tovariš tehnični,« je dejal mojster, »desko trideset krat petdeset.« »Pa kaj, je ni?« »Ni, tovariš tehnični, že lep čas jo iščeva, pa nič.« »Ta je pa lepa,« se je nakremžil tehnični. »Takale tovarna, pa ne bi našli deske trideset krat petdeset. Nemogoče, le iščita, bom še jaz malo pogledal.« Tako so iskali vsi trije, a kakšnega posebnega uspeha ni bilo. Čas je tekel dalje, ura je bila že poldan, tehnični, mojster in Norbert . pa so še kar naprej iskali desko. Tehničnega je rešila tajnica. »Tovariš tehnični,« je hitela, »direktor vas čaka v pisarni, morate takoj tja.« Tehnični je pohitel proti pisarni, toda direktor ga ni čakal tam, ampak se je napotil v delavnico. Na stopnicah sta se srečala. »Kje pa hodite?« je nejevoljno ogovoril tehničnega. »Majhen problem, tovariš direktor. Delavec Norbert potrebuje desko trideset krat petdeset, pa je nikjer ne najdemo.« »Kako ne najdete?« je zarohnel direktor. »V naši tovarni se dobi vse,pa tudi takšna deska.« »Saj iščemo, tovariš direktor, toda za zdaj je še nismo našli,« se je opravičeval tehnični. »Nobenega opravičevanja,« je odločno ukazal direktor, »deska se mora najti pa pika. Vi mojster ste pa odgovorni za to!« Pri zadnjih besedah se je obrnil proti mojstru, tehničnemu pa je dal znamenje, naj mu sledi. Ko sta odšla, sta se mojster in Norbert spogledala in kislo nasmehnila. »Rom že sam še malo pobrskal,« je dejal Norbert mojstru, ko je pogledal na uro. Bila je že pol dveh. Tudi mojster se je globoko oddahnil in si hitel umivati roke, da bo do dveh gotov. Norbert je stopi/ še trikrat po delavnici gor in dol, se nekajkrat pripognil, pa je bila ura že toliko, da se je bilo treba pripraviti za domov. Tudi ostali so zaključevali delo. Pet minut do dveh so bili zbrani pred vratarnico. Norbert se je pogovarjal z vratarjem, ko je prihitel mojster. »Norbert, ali si našel desko?« »Ne,« je odvrnil, »ampak sedaj je tako vseeno.« »Kako vseeno?« seje začudil mojster. »Tako, sem hotel malo sesti, pa sem potreboval tako desko, sedaj grem pa domov, je pa tako ne potrebujem več. Doma bom sedel v fotelj.« Mojster je kar poskočil in še do besede ni mogel od same jeze, vratar pa je dejal: »To so pa stari štosi, Norbert.« »Stari so res, stari,« je odvrnil le-ta, »ampak ,šiht' pa le mine.« J Športniki zadovoljni s preteklim delom Kranj — V kranjskem delavskem domu so se zbrali delegati skupščine samoupravne telesnokulturne skupnosti občine Kranj. Kljub obsežnemu dnevnemu redu je bila skupščina sklepčna. Delegati so razpravljali o uresničevanju srednjeročnega plana ra/voja telesne kulture v kranjski občini in soglašali z aneksom k samoupravnemu sporazumu o osnovah pjana telesnokulturne skupnosti kranjske občine ter potrdili predlog konference delegacij Šenčurja o delegiranju delegatov v skupščino. Odobrena so bila tudi dodatna sredstva za izgradnjo prizidka k upravni stavbi skupščine občine Kranj. Centru /.a rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih ne bo treba plačevati prispevka od bruto osebnih dohodkov, če bo center ta denar uporabil za Širitev svoje dejavnosti. jyj pafjez Škofja Loka — Pretekli teden se je sestal izvršni odbor telesnokulturne skupnosti m razpravljal o pripravah na zasedanje skupščine, ki je bilo v torek, 7. marca. Izvršni odbor je ugotovil, da je bil lani v škofjeloški občini storjen velik napredek tako pri kvaliteti kot množičnosti. Lani se je na primer naučilo smučati 252 predšolskih, 790 šolskih otrok in l.r>. Tone Jelovčan (Grintavec); veterani nad 30 let: 1. Peter Štefančič (Jesenice). 2. Pavle Podlipnik (Škofja Loka). 3. Jože Kuhar (Grintavec), 4. Zvone Kešpert ( Kokrica), 5. Tone Podjecl (Grintavec); Pred tremi tedni pa je bilo v Olševku klubsko tekmovanje v smučarskih skokih. Rezultati -pionirji: 1. Beno Zumer. 2. Zdravko Markun, 3 Slavko Arnež, 4. Bojan Snedic, •">. Kdo Snedic; mladinci: 1. Pavel Vidmar, 2. Marjan Jekove«, 3. Vilko Rozman, 4 Vili Čebuij; člani: I. Tone Jelovčan, 2. JožeOsterman, 3. ViktorSajovic, 4. Milan Kkar. 5 Tone Mravine.; Škofja Loka - V telovadnici osnovne šole na Trati je bilo mladinsko naiiii/.noicn.ško prvenstvo občine Škofja Loka. Prvenstvo je organiziral Kondor /. Godešiča, pokrovitelj tekmovanja, ki se ga je udeležilo 16 moštev, pa je bila občinska zveza za telesno kulturo. Pri mladincih je zmagalo moštvo Kondorja, pri mladinkah pa Polet J. Starman Kranj - Na ekonomskem in administrativnem šolskem centru je bilo 1. marca tekmovanje dijakov v skoku v višino. Sodelovalo je 15 tekmovalcev, dosežen pa je bil tudi nov šolski rekord. Stari je znašal 165 centimentrov, postavil pa ga je Silvo Praprotnik. novi rekord pa je Dane Još t i ki je preskočil 170 centimetrov. Drugi je bil z enakim dosežkom Matjaž Dolenc, tretji pa s 165 centimetri Silvo Praprotnik. M. Blaznik Preddvor - Komisija za šport pri OO ZSMS Preddvor je pripravila športni dan, ki so m ea udeležila moštva nekaterih OO ZSMS iz kranjske občine. Namizni tenis in košarko so igrali v šolski telovadnici šahisti pa so igrali v hotelu Bor. Strelsko tekmovanje je zaradi nesporazuma s strelsko družino odpadlo. Med igralci namiznega tenisa so bili najboljši Bec (Visoko), Kenbeige. I Preddvor) in Simič (Vodovodni stolp), v tekmovanu košarkarjev so zmagali igralci v odovodnega H < ID«. nretl Kokrico in Jezerskim, med šahisti pa so bili najboljši V.socan. Oblak, Bane ... Bo.ovn.ce. M,,noje zmagala 00 ZSMS Visoko pred Vodovodnim stolpom. Dijaškim domom in Preddvorom. Krani - Najmlajši košarkarji so končali tekmovanje v spretnostmi, sajah pod koši Odločal,, „• Kranj ssa m j ,)rodorih in metih na koš. Zmagal, so član. šolskega spori.,.ga .|;-ii- /nanje pri vodenj, žog od« . ((SI,OVIM. <„,,. S.a„, Žagar, tretji pa člani SSD štva /. osnovne sole Simona J t nka iJrug prešerna, Stanka Mlakarja Šenčur ... Lucij«.... iS^K^r^J^^^^ vsem d.,.......... ,oag,,;..... ,...... ,>„,, pokal »košarkarski čarovnik«. M Čude/ Vaterpolp Kdaj bo rešen položaj? KRANJ — Do priče tka tekmovanja v prvi zvezni vaterpolski ligi je le Se tri mesece in kranjski prvoligaš Triglav pridno zbira znanje v zimskem bazenu. Kot novopečeni prvoligaši so le nastopili na tradicionalnem vaterpolskem tekmovanju v Šibeniku za »Pokal Solaris.« Med prvoligaške) druščino so zasedli solidno osmo mesto, kar predstavlja eno najboljših uvrstitev doslej. Nato je prišlo tekmovanje za jugoslovanski vaterpolski pokal. Bili so v skupini v Šibeniku. Čeprav niso igrali slabo, so ostali praznih rok in se niso uvrstili v zaključne boje. To jih ni potrlo in z vso zagrizenostjo se pripravljajo na prvoligaški krst. Čeprav Se vedno nimajo rešenega položaja kot prvoligaši, se moštvo pripravlja kot Se nikoli doslej. Zavedajo se, da bodo dobro pripravljeni lahko uspešno nastopali med ligaši. Potrudili se bodo, da bodo ostali tudi v prihodnji sezoni v tej druščini. Zaradi neurejenega položaja v občini, tu še vedno nimajo rešitve, pa je njihov upravni odbor poslal na strokovni svet zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije program treniranja. Od tega organa je prišla razveseljiva vest. Ocena individualnega programa treniranja je dokaj kvalitetna. Strokovni svet je že pregledal program in se opredelil, da vaterpolsko moštvo podpre v višini 199 000 dinarjev. Znesek je namenjen treningu, prispevku za poklicnega trenerja in športni dodatek za deset igralcev, opremo in prevoze na treninge v Ljubljano. Program je ocenjen kot spremenljiv, za materialne zahteve pa bo potrebna razprava v celotnem strokovnem svetu, ko bodo znana vsa sredstva za vrhunski šport. Če pogledamo v statistiko Zveznega zavoda, pripada vaterpolistom Triglava po družbenem dogovoru za vrhunski šport SFRJ kot športnikom zveznega razreda tudi do 2059,90 dinarjev pomoči. -dh Exoterm tretji RIJEKA, 5. MARCA - 96 lokostrel-cev in lokostrelk iz vseh jugoslovanskih klubov se je na Rijeki pomerilo za naslove SFRJ v dvoranah. Mariborčan Postružnik ni dovolil presenečenja in je streljal daleč najboljše. Aci Oblak je opravičil vlogo favoritov in osvojil drugo mesto, medtem ko so nekateri drugi nekoliko razočarali. Ekipa LK Eioterm pa je ponovila uspeh iz Varaždina in ponovno osvojila tretje mesto. Rezultati: 1. Postružnik (Mb) 560, 2. Oblak (Ex) 546, 3. Pipan (Mb) 542 ... U M. Fock 506, 17. Carman 499, 22. Smolej 484, 28. A. Fock 454, 34. Bešter 448 (vsi Exoterm). Ekipe: 1. Maribor, 2. Zagreb, 3. Ezoterm, 4. Ljubljana ... 10. Ezoterm II. V soboto je bila na Rijeki skupščina Lokostrelske zveze Jugoslavije. Delegati iz vse Jugoslavije so v predsedstvo zveze izbrali tudi dva člana Exoterma: ing. Bojana Urlepa in Miha Focka. M. F. Prvi poraz Elektra Po končanem prvem delu se je nadaljevalo tekmovanje v občinski kegljaški ligi. Odigrano je bilo 8. in 9. kolo. Najzanimivejši dvoboj 8. kola je bila tekma med ekipama Elektro in Borcem. Ekipa Elektra je to srečanje začela nervozno, ekipa Borca pa zelo solidno in borbeno, saj so se zavedali, da jim poraz ne prinaša več možnosti za osvojitev prvega mesta. Tako je ekipa Borca ves potek srečanja vodila. Na kraju pa jim je sreča obrnila hrbet, zmanjkalo jim je moči. Ekipa Elektra pa se je zbrala, uredila svoje vrste in z zadnjimi meti rezultat spreobrnila v svojo korist, čeprav so odločali 0 zmagovalcu samo trije keglji razlike. Tako je tudi na tem dvoboju ekipa Borca morala kloniti in priznati premoč Elektru. Drugo presenečenje 8. kola je napravila zadnje uvrščena ekipa Merkurja in na domačem terenu premagala zelo solidno ekipo Krvavca in s to zmago osvojila prvi par točk. Ze v naslednjem 9. kolu je prišlo do največjega presenečenja tega prvenstva, kar ni uspelo ekipi Borca, je uspelo ekipi Krvavca, ki je zade-jala Elektru prvi poraz prvenstva. Tako je ekipa Krvavca obdržala tradicijo, da na domačem terenu ni bila poražena. Sava A je ponovno osvojila dragocene točke proti ekipi Iskre in se je tudi na lestvici pomaknila za dve mesti višje. Ekipa Save A igra iz kola v kolo boljše, kar kažejo tudi njeni rezultati. Če bo s tako igro nadaljevala, se ji obeta na koncu dobra uvrstitev. V nadaljevanju prvenstva ima tudi dober razpored, saj igra doma i. ekipo Elektra kot z ekipo Borca. L. Glav;,' r Športni vodnik SOBOTA ALPSKO SMUČANJE - Na smučiščih KRVAVCA bo OB 10. URI start veleslaloma za prehodni razred; KOŠARKA - KRANJ OB 18. URI v telovadnici OS F. Prešeren tekma molke SKL Triglav : Jezica; STRELSTVO - JAVORNIK - v delavskem domu bo občinsko strelsko prvenstvo z zračno puško; NEDELJA ALPSKO SMUČANJK - KRVAVEC OB 10. URI tekma v slalomu za prehodni razred; ŠAH - OB 9. URI bo v delavskem domu v Kranju hitripotey.no prvenstvo Gorenjske /.a leto 1978. Prvenstvo ho /.« člane, članice in mladince; Reprezentanca Slovenije brez težav BEOGRAD - V novi športni dvorani Pionir, kjer bodo boji na letošnjem svetovnem prvenstvu skupine B od 17. do 26. marca, je bil prvi hokejski turnir »Bratstvo enotnost«. Bil je generalka pred svetovnim prvenstvom in protiutež jugoslovanskemu hokejskemu pokalu. Na turnirju so nastopale reprezentance Hrvatske, Srbije, Makedonije in Slovenije. Sam turnir je pokazal, da imamo še vedno najboljše hokejiste Slovenci. Reprezentanca Slovenije je namreč brez težav in z visoko razliko v golih osvojila prvo mesto. Ker so bili v reprezentanci Slovenije tudi reprezentantje, ki bodo branili jugoslovanske barve, v moštvu ni bilo le vojakov, na svetovnem prvenstvu, je bil to dober trening pred pomembnimi nastopi. V predtekmovanju so Slovenci presa* gali Makedonijo, v borbi za prvo mestu (s nato še reprezentante SR Hrvatske. Izidi: Slovenija : Makedonija 14:1 (4 4:0, 4:0), Slovenija : Hrvatska 18-3 AV 6:1,4:1). Vrstni red: 1. SR Slovenija 2 Hrvatska, 3. SR Srbija, 4. SR Make^oaija Spored tekem SFRJ na SP Naša reprezentanca bo na prvenstvu v hokeju skupine B igrala po naslednjem sporedu: 17. SFRJ : Madžarska, 18. marec — « Poljska, 20. marec - SFRJ - liSL 21. marec _ SFRJ : Norveška, ia - SFRJ : Japonska, 25. marec — sSbj* Romunija (vsa srečanja bodo ob *• in. 26. marec ob 16.30 ?FRJ : Švicau ^^Ti Alpsko smučanje Uspeh Železarne v smučanju Pretekli teden so se v Mojstrani pomerili v veleslalomu in smučarskih tekih delavci organizacij združenega dela jeseniške občine. Na tekmovanju je nastopilo preko 400 tekmovalcev v veleslalomu in preko 70 tekačev na smučeh. Alpski tekmovalci so se pomerili na dveh progah v štirih starostnih razredih, tekači n» so na 2,5 km dolgi progi tekli v dveh starostnih razredih. Na tekmi je nastopilo lepo število bivših in še sedanjih državnih reprezentantov, pri tekačih pa je nastopil celo letošnji državni prvak Tone Đuričič. Ekipno je premočno zmagala Železarna Jesenice, nastopili pa so delavci iz 30 delovnih organizacij. Krasno vreme je privabilo lepo število navijačev, ki so prisostvovali zanimivim in ogorčenim borbam. Spodbudno pa je število nastopajočih v smučarskem teku, ki dobiva vedno več privržencev v delovnih kolektivih in med rekreativci. Rezultati — veleslalom članice nad 45 let: I. Praček Lojzka (2. J.) 45,75. 2. Benet Pavla (Carina) 1:09,71, 3. Babic Marija (Z. J.) 1:51,36, članice 35 do 46 let: 1. Benedik Danica (Z. J.) 44,03, 2. Mencinger Alenka (Zdr. dom) 45,09, 3. Bizjak Andreja (Goren.) 47,27, 4./5. Lakota Majda (P. Vor.) in Bohinc Vida (Golica) 50,82; članice 25 do 35 let: 1. Vindi Sar Draga (Gradb.) 41,68, 2. Kramar Marija (HE Moste) 43,02, 3. Beden Ivanka (Zdr. dom) 44,20; članice do 24 let: 1. Grilc Metka (2. J.) 51,39, 2. Rakovič Jelka (Zdr dom) 55.12, 3. Pod-logar Slavka (Kovinar) 56.48. člani nad 45 let: 1. Šekli Janko (PMM) 39,50, 2. Gašperin Franc (Dr. upok.) 39,87, 3. Kežjar Marjan (Z. J.) 40,02; člani 35 do 45 let: 1. Klinar Stanko (Kovinar) 36.53. 2. Mlekuž Klavdij (2. J.) 36,76, 3. Černe Hrvoj (Gradb.) 36,81; člani 26 do 36 let: 1. Pesjak Boris (2. J.) 43.92. 2. Klinar Mirko (Gradb.) 45.02, 3. Krauthaker Alojz (2. J.) 45,10; člani do 25 let: 1. Smolej Jože (Z. J.) 44,76, 2. Veskovič Primož (Elim) 46,30.3. Štefančič Stane (Viator) 46,90; Dvojni spored na Krvavcu KRANJ - Smučarski klub Triglav je bil pod pokroviteljstvom Planike na Krvavcu organizator veleslaloma gorenjske regijske tekmovalne skupnosti. V konkurenci cicibanov, cicibank in mlajših pionirjev ter pionirk je nastopilo 174 mladih smučarjev iz dvanajstih gorenjskih klubov. V idealnih vremenskih pogojih in dobro pripravljenih progah so mladi smučarji pokazali dobre vožnje. Rezultati: cicibanke — 1. Dežman 1:04,20, 2. Bešter (obe Triglav) 1:13,21, 3. Kokolj (Bled) 1:13,81, 4. Novak (Jesenice) 1:15,30, 5. Detiček (Bled) 1:15,34; ml. pionirke: 1. Hafner 1:01,54, 2. Česnik (obe Alpetour) 1:02,05, 3. Dežman (Triglav) 1:02,29, 3. Kalan (Alpetour) 1:02.78, 5. Sorli (Triglav) 1:06,70; cicibani: 1. Pogačnik 1:05,18, 2. Noč (oba Radovljica) 1:06,10, 3. Svab (Tržič) 1:08,14. 4. Vukovič (Radovljica), 5. Vodnik (Alpetour) 1:08,52; ml. pionirji: 1. Peneš (Triglav) 59,86, 2. Podnar (Alpetour) 1:00,94, 3. Berčič (Pod-nart) 1:01,43, 4. Noč (Blejska Dobrava) 1:02,12, 5. Guzelj (Alpetour) 1:04,62. Jutri in v nedeljo pa bo SK Triglav na krvavcu organiziral veleslaloma in slaloma gorenjske tekmovalne skupnosti za prehodni razred. -dh Trening pred otvoritveno dirko KRANJ - Včeraj so se odpeljali na 12-dnevni trening do Budve in nazaj član. prve ekipe kolesarskega kluba Sava. Bojan Ropret in Udovič ter Mirko Rakuš in Kraker S seboj so povabili tudi kolesarje Rrijateljsklh klubov iz. Vestfalije v Zahodni [emčiji in iz Košu na Češkoslovaškem Trening jim bo Se kako koristil za dolier nastop na otvoritveni dirki letošnje sezone, ki bo 18 marca v Poreču H. J. Potapljači vabijo KRANJ - Ker je za potapljanje v Kranju vedno večje zanimanje, bo Društvo sa podvodne dejavnosti organiziralo potapljaški tečaj. To je izredno privlačen šport, ki pa terja obilo znanja in priprav. Prvi tečaj se bo pričel 28. marca in bo obsegal teoretična predavanja in praktične vaje v kranjskem zimskem bazenu. Vodili ga bodo izkušeni potapljači. Vsi, ki se zanimajo za tečaj, naj se oglasijo v društveni pisarni na Koroški cesti 26 a, dvorišče nasproti restavracije Park. vsak četrtek od 17. do 19. ure. V društvu dajejo tudi druga po jasnlla glede dejavnosti, kjer veljajo izredno stroga pravila, kar velja tako *a potapljanje kot za ribolov. Smučarski teki članice nad 34) let- i ru. nedik Danica (2. J.) 17:57,19, 2. KcsVT, n«t (2.J.) 18:25.19, 3. Petrič Miha <2.jH».HV članice do 30 let: 1. Dolžan Brigita i vJ. stvo) 13:37,46, 2. Tajnikar Majda 'MsaST 13:39,76. 3. Smolej Marija (KOP) člani nad 35 let: 1 Kerštajn Alou 10:25,01, 2. Naglic Franc (Gradbinec) 11 3. Kobentar Janko (2.J.I 11:31,96- Mami *> 35 let: 1. Đuričič Tone (Z. J.) 9-2.3 76^Mrii Slavko (2. J.) 9:27,62, 3. Janša' Andrej i Mri* 9:55.76. rej,,«-™ Ekipni vrstni red: 1. 2elezarna 1, amn 2:51,19, 2. Gradbinec 3:02,27 3 3.18,38, 4. KOP - Mojstrana. 5. Ždnv^m dom. Zmaga Jeseničanov na Veliki planini Preteklo nedeljo so starejše pionirke m nc-nirji ter mlajSi mladinci tekmovali na tekici: prehodnega razreda v slalomu na tehiufe zahtevni progi na Veliki planini, kjer j« tefcm* valce oviralo slabo vreme. Mladi Jeseruč«iMM so zabeležili največ uspeha. Na tekmi sona pili vsi najboljši, mnogi med njimi p« ^ °**V na težki progi predčasno v sneg. mera, Rezultati: starejše pionirke: i p»^_„ Darja (Alpt.) 1:14,71. 2. LeskovšeV li*?*** (Novin.) 1-1521, 3. Benedičič Barfea^lrTlT 1:15,84, 4. Čop Nataša (Jes.) 1:16,53Is fcr (Alpt) 1:17,81; rtarejši pionirji; f C^°l«! tej (Jes.) 1:08,87, 2. Knific Luka (AjptJT^*^ 3. Novak (Branik) 1:07,15; mlnjfti^,2^* 1 Benedik Grega (Jes.) 1:07,1.«:. 2 TS? Aleš (Jes.) 1:07,29. 3. Dekleva (AJp,.^1™ be/ Ekipa PD Kranj dvanjasta KRANJ - Ekipa PD Kranj To««. nik, Brane Jaklič in Matjaž Dolenc j« »T stopila na tradicionalnem spustu z Doare ča. Na 16,5 km dolgem smuku so nraar čani, ki so bili edini Slovenci na te« tri movanju, v ekipnem delu zasedli sotidz« dvanajsto mesto. Se bolje so se odrezali v konkurenci s#-sameznikov. Nastopalo je 309 smučar«" alpinistov, ki so bili razdeljeni v ataresc* skupine, iz Italije, ZRN, Avstrije iB si««-nije. Med tem je bilo veliko takih, ki so a£ prej tekmovalci v alpskih disciphaai ■ razredi in dobrimi FI8 točkami. Kranjčani so bili med posamesu' vrstni. Tomaž Jamnik je bil v kategsn!'^0 40 let prvi, Brane Jeklič v skupini n*d *' let peti in Matjaž Dolenc v skupini do 3« let osmi. Najhitrejši čas 38 minut je bil dosežen v kategoriji do 30 let, Jamnik pa je u prvo mesto v svoji skupini potreboval 41 minut vožnje. Celovška sekcija bo 2. aprila organu; rala podoben spust s Celovške koče ■* avstrijski strani Stola. Tudi na tega m Kranjčsni že povabljeni. ^j, ALPETOUR OBVESTILO Obveščamo cenjene poim_ ke, da s 13. marcem u>7s preneha voziti ski hus na relaciji Kranj - Krvavec. ALPETOUR Potniški promet Kranj Zmaga Triglava KRANJ - Nogometaši kranj.k gl slava so v priprsvsh ns prvenstvo odisr* te nekaj tekem. V začetku «^.^7 ■tili nogometaše Ihana in jih PrrM ' .5.2. r£i okrog 100 gledalci je *Z£ft> ksr iz Kranja. Gole za domačine ,u I« Moklč 3 In Česen 2. Triglav j* , „..lednji postavi. Eljon (21«^^ Kurtovič, Valant. Dulič. Brean,.. Slul.r. Mrak <*pr&">> Mo*i*, Radost' Tjevič. Česen (Ratkovlč). Glas — 19. stran Kisla svinjska jetra PORABA: 1/2 kg svinjskih je tre, 1,5 dkg moke, 25 dkg čebule, 6 dkg maščobe, sol, poper, lovorov list, majaronjuha, žlica kisa. IZDELAVA: V surovem mleku namočena svinjska jetra umijte in narežite na tanke rezine. Jetra dodajte na maščobi rumeno prepraženi, drobno zrezani čebuli, jih na hitro prepražite in z moko potresene ponovno z obeh strani opecite. Začinite, prilijte juho in prevrite. Tik pred serviranjem jetra osolite in kisajte. Kam uhaja toplota (3) Strupeni črni teloh V nasprotju z zelenim telohom, zaradi barve manj ogroženo spomladansko rožo, preti črnemu telohu uničenje. Beli, na zunanji strani rdečkasto nadahnjeni cvetovi črnega teloha, ki že februarja in marca oživljajo gola prisojna pobočja listnatih in mešanih gozdov, ne privabljajo samo občudovalcev narave, ki se zadovoljijo z nekaj utrganimi cveticami. Iztrebljanje grozi tej prikupni znanilki pomladi s strani tistih »ljubiteljev« in preprodajalcev rož, ki dobesedno popasejo ta pomladanski okras naših gozdop. Zavedamo se, da plenilcev tega cvetja z dopolnjenim podatkom o črnem telohu ne bomo oplašili, ker tega nismo nameravali. Dobro pa je vedeti, da spada ta roža med strupene rastline zaradi črne, kot prst debele korenike, poleg listov najbolj strupenega dela rože. Zaradi te neprijetne lastnosti je lepi, belo cveteči črni teloh nevaren živini in ljudem. Zatesnitev podstrešja, skozi katerega uhajajo velike količine toplote, zahteva od izvajalca odlično poznavanje ustrezajočih izolacijskih materialov in tehniko dela. Zaradi zahtevnosti izvedbe je treba zatesnitev poveriti izurjenemu strokovnjaku, ki obvlada tudi take prijeme, kot je izpeljava neogibno potrebna vmesnega prostora, ki dopušča kroženje zraka med nameščeno izolacijo in slemenom. Razumno ravnamo, če prepustimo tudi izolacijo zunanjih in notranjih sten ljudem, ki so poklicno usposobljeni za izvajanje in morajo biti izčrpno poučeni o primernih materialih in strokovnem nameščanju le-teh. Tudi mrzlih tal v stanovanju ne gre zanemariti. Prvi hip si lahko pomagamo že s preprogami, še boljše pa so strokovno nameščene talne obloge v najrazličnejših izvedbah. Tanke stene v nišah, kjer so nameščeni radiatorji, so šibka točka v mnogih stanovanjskih prostorih. V pravilni razdalji od grelnega telesa nameščena izolacija prinaša dvojno korist, skozi stene prihaja v prostor manj mraza in iz prostora uhaja na piano manj toplote. Najšibkejši člen v verigi ogrevanja so okna, ki dostikrat zavzemajo tudi četrtino površine zunanjih sten. V primeru, da ima poslopje zastekleno polovico stenskih površin, znašajo toplotne izgube tudi do 60%. Cim večje so torej zasteklene površine, tem bolj se izplača zatesnitev. Učinek bo največji, če bomo enojna okna zamenjali z dvojnimi, ker bomo tako prihranili več kot 40% popolnoma nekoristno izgubljene toplotne energije. Skozi stike in druga slabo zates-njena mesta pri okenskih in vratnih okvirih gre v nič 46 % toplote. Samolepilni trakovi in podobna pomagala sicer uspešno ščitijo prostor pred prepihom, vendar dotrajana okna in vrata raje zamenjajmo z novimi. Pri montaži moramo poskrbeti za učinkovito tesnenje med okviri in zidovjem, pa naj gre za vzidane ali vbrizgane izolacijske materiale. V kletnih prostorih, kjer toplote navadno ne potrebujemo, lahko ovijemo cevi centralne kurjave z ustrezajočo izolacijo in toplota bo izdatnejša v onih prostorih, kjer jo resnično potrebujemo. V minulem obdobju hladnega vremena smo lahko v praksi ugotovili, kjer so bile toplotne izgube najobčutnejše zaradi slabe zatesni-tve. Glede na naše ožje koristi in v interesu splošnega varčevanja z energijo čimpreje ukrenimo vse potrebno, saj se nam bo vloženo delo in sredstva obrestovala že v prvih hladnih dneh. Učenci 4. c razreda osnovne šole Lcijana Seljaka v Kranju so zapisali Ob osmem marcu Naše mame so vse enake. Kadar so utrujene, ni nikogar, ki bi rekel: »Mama, sedi, odpočij si, bom jaz namesto tebe.« Zato je prav, da imajo vsaj enkrat v letu praznik. Nataša Pri nas doma se imamo zelo radi. Mamici z veseljem pomagam. Najraje pospravljam v kuhinji. Tatjana Mamici velikokrat pomagam. Pomijem posodo in jo pobrišem, grem v trgovino, ji pomagam kuhati in še kaj drugega. Simona Zvečer nam mama pripoveduje, kako je bilo vse drugače v njeni mladosti. Radi jo poslušamo. Pri vsakdanjem delu ji pomagamo. Ida V naši družini se imamo zelo lepo, ker se nikdar ne prepiramo. Oče in mati sta obljubila, če bo v šoli dobro, bomo v počitnicah šli na morje. Marjanca Kadar je ati dopoldne doma, skuha kosilo, kadar pa mami, skuha ona. Komaj čakamo, da pride sobota, ko smo vsi skupaj doma. Tadeja Mama vsak dan skrbi za nas, zato smo srečni. Tanja V naši družini leži vsa skrb na vseh. Mamica, očka in jaz se vsako soboto spravimo k pospravljanju celega stanovanja. Boštjan Mamica me je peljala k zdravniku, me varovala, da ne bi umrla. Čeprav nimam prave mame, mi ni dolgčas po njej. Sedaj imam skrbno mamo, ki me vzgaja, da bi bila dobra in poštena deklica. Alenka Moja mama ne hodi v službo. Doma dela na kmetiji. V naši družini se dobro razumemo. Romana Vendar je vse breme še vedno na mamici, ker je ati umrl. Najlepše je zvečer, ko se pogovarjamo. Tomaž Moja mamica je šla v bolnico. Zdaj kuha oče. Večkrat je hrana neslana. Ko se bo mama vrnila, bo spet bolje za nas. Zvonko V naši družini živimo mama,, oče, sestra Mojca in jaz. Mama dela v službi, potem pa mora delati še doma. Skuha kosilo in večerjo. Pri delu ji s sestro pomagava. Hlaž Pri nas doma je kmetija in mami najbolj dela. Zato se bojim, da se ji kaj ne pripeti. Za osmi marec jo pustimo, da počiva in delo opravimo mi otroci. . v r ranci Prvič od doma Ko sem bila še majhna, sem bila zelo navezana na dom. Rada sem imela našo hišo, vse okoli nje in v njej- V tretjem razredu smo šli v šolo v naravi. To je bilo prvič, da sem bila sama od doma. Spočetka, prvi dan, je bilo dobro. V veselju na snegu in dogodivščinah ter novih srečanjih sem skoraj pozabila na dom. Tudi zvečer ni bilo težav. Utrujena od vseh pripetljajev pa tudi ker mi je svež gorski zrak dobro del, sem zaspala kakor ubita. Zjutraj sem se zbudila spočita in zidane volje. Zvečer pa je deklica, ki je bila v sosednji sobi, začela tožiti in jokati, da bi rada k mami. Oponašala sem jo. Toda, joj, prejoj! Nekaj časa je šlo, nato pa je tudi iz mene bruhnil jok. Napadlo me je do-motožje. Sošolki Lili in Vesna sta poklicali tovarišico. Ta me je jela tolažiti, a jokala sem še močneje. Lili ji je povedala, da mi je hudo po očetu. Tovarišica je hitro našla rešitev. Prinesla je brisačo, jo zvila in mi jo položila pod vrat: »No Tatjana, tu je tvoj očka.« »Lutka« je bila mehka in topla. Tesno sem jo objela in privila k sebi. Sošolki sta prosili, naj še njima naredi očka iz brisače. Ustregla jima je. Zjutraj sem se zbudila. Še vedno sem stiskala k sebi zvito brisačo. Zimsko sonce je sijalo skozi okno, jaz pa sem mislila na dan, ki je bil pred menoj. Od takrat nisem nikoli več jokala, da želim k očetu. Če se me ie polastilo domotožie, sem k sebi privila brisačo in ob meni je bil moj očka. Tatjana Pešti, 7. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Z veseljem opažamo, da je tudi v moško garderobo zavel osvežujoči spomladanski veter, saj svoj prosti čas iz leta v leto raje izkoriščajo čedno in praktično oblečeni. Fotografija prikazuje bluzon, ki v kroju in materialu ustreza vsem zahtevam nove, pomlajene moške mode. V našem modnem kažipotu se bomo še vračali k podrobnejšim opisom prikazanih modelov in tako poizkušali moško modo enakovredno postaviti ob bok prevladujoči ženski modi. Prihodnji sestavek bo obravnaval oblačenje za prosti čas in šport, kakršnega priporočajo sodobni modni ustvarjalci za letošnjo sezono. MARTA ODGOVARJA Andreja, Kranj Kupila sem si tanjše blago, katerega vzorec prilagam v pismu. Iz njega bi rada imela spomladanski plašč. Ker se ne morem odločiti za model, vas prosim, da mi pomagate pri izbiri. Stara sem 20 let, visoka 162 cm in tehtam 54 kg. Rada bi preprost plašč, ki bi ga lahko nosila dalj časa. ODGOVOR: Plašč je rahlo oprijetega Itroja, zapenja se enoredno, ovratnik je manjši s paščkom in »šnalo«. Sedelce je spredaj pod rameni in zadaj v isti višini. Spodaj je plašč zvonasto zaključen, žepa pa sta v šivih. Dolžina je čez kolena. Večina gospodinj daje prednost telečjim jetram pred svinjskimi, ker predvidevajo, da so zaradi hranilne vrednosti primernejša za prehrano. Nadrobne raziskave pa so dale naslednje rezultate: v primerjavi s telečjimi ima 10 dkg svinjskih jeter 22 miligramov železa, ista količina telečjih le 10 miligramov. Vrednost vitaminov in beljakovin je pri obeh vrstah jeter podobna. Značilen trpek okus svinjskih jeter, ki marsikoga odvrača od nakupa, omilimo tako, da jetra prek noči namočimo v surovo mleko. Prometni miličnik naš prijatelj V torek, 14. februarja, je prvo učno uro pri spoznavanju narave in družbe prišel v razred prometni miličnik Aleksander Trček. V razredu smo se tačas zbrali vsi učenci drugih razredov naše šole. Prometni miličnik je bil oblečen v sivo modro obleko. Na glavi je imel kapo s ščitnikom. Za pasom je imel pištolo. Pokazal nam je svetlobne bele narokavnike, ki se ponoči zelo dobro vidijo. Dal jih je tudi na roke. S seboj je imel prometno tablico in utripajoči nočni semafor. Pripovedoval nam je o prometnih nesrečah, kako kaznujejo krivce, kako jih ulovijo, kadar pobegnejo in kako se morajo učenci kot pešci obnašati na cesti. S ŠOLSKIH KLOPI Ze med predavanjem smo ga spraševali, zakaj ima prometni miličnik poleti belo obleko; kakšno je najvažnejše delo prometnega miličnika; kako ujamejo pobegle krivce; kako se miličniki sporazumevajo na daljavo; kako dobijo sledi krivcev; ali je njegovo delo ponoči težko in podobno. Na koncu predavanja smo se miličniku zahvalili. Obljubil je, da bo spet prišel, ko ga bomo povabili. Učenci 2. b r. osnovne šole Simona Jenka, Kranj KOLEDAR Mamici za praznik Rožic rada bi nabrala, jih mamici za praznik dala. A kje naj rožice dobim, da jih mami podarim? Zima vse je pomorila, pomlad še ni jih prebudila; raje bom pesmico zložila in mamo z njo razveselila. Sergeja Malovrh, 2. r. osn. šole Petra Kavčiča, Škofja Loka KOLEDAR 10. marca 1772 je bil rojen nemški pisatelj Frie-drich Schlegel 1806 je umrl slovenski iolnik in jezikoslovec Blat Kumerdej 1861 je umrl ruski pesnik Taras Sev-čenko 1907 se je rodil slovenski literarni zgodovinar France Dobrovoljc 12. marca 1910 je umrl slovenski pisatelj Anton Medved 1959 je umrl nemški pisatelj Heinrich Mann 15. marca 1824 se je rodil srbski pesnik Branko Radičević 1897 je umrl slovenski pesnik Matija Valjavec 16. marca 1916 se je rodil slovenski pesnik Cvetko Zagorski-Milan Koblar TELEVIZIJA sobota 11.MAR TV Ljubljana 8.00 8.06 8.15 8.35 8.50 9.15 9.50 10.10 10.40 11.35 12.00 14.45 14.50 16.20 17.20 17.25 L' 15 1 30 20.00 20.55 21.55 22.15 22.45 23.25 Poročila Zgodbe iz Kalevale S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici Vrtec na obisku: Pridite na razstavo iz otroških žepkov Tehtnica za natančno tehtanje Pisani svet — Vrata Studij na uverzi — Medicina Madona, kje vse sem te kopal M. Kovač: V preiskavi Jugoslovanska trimska televizija Poročila Poročila Palček Tom - film Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju Propagandna oddaja Nogomet Vojvodina — Čelik Risanka TV dnevnik G. Durieux: Paul Gauguin — nadaljevanka Zabava vas Julio Iglesias TV dnevnik 625 Nogomet Crvena zvezda : Hajduk Poročila KINO Kranj CENTER 10. marca amer. barv. thriller ZBOGOM. LE POTIC K A ob 16. in 18. uri, amer barv vest. VSI ZA EL DORADO ob 20. uri 11. marca amer. barv thriller ZBOGOM. LEPOTlCKA ob 16., 18. in 20. uri. prem. ital. barv. DVAJSETO STOLETJE I. del ob 22. uri 12. marca domači barv. mlad. VOLK SAMOTAR ob 10. uri, amer. barv. thriller ZBOGOM, LEPOTlCKA ob 15., 17. in 19. uri prem. amer. barv. dokument TA AMERIKA ob 21. uri 13. marca ital. barv. DVAJSETO STOLETJE I del ob 16., 18. in 20. uri 14 marca ital barv. DVAJSETO STOLETJE ob 16.. 18. in 20. uri 15 marca amer. barv. tragikom LET NAD KUKAVIČJIM GNEZDOM ob 16.30. 17 45 in 20. uri 16 marca amer barv dokument TA AMERIKA ob 16, 18. in 20. uri Kranj STORŽlC 10. marca amer barv. west. DUŠA ČRNEGA (HARLIYA ob 16., 18. in 20 un 11. marca ital. barv. vvest. MOZ IZ VIRGINIJE ob 16 in 18. uri, amer barv ENKRAT KAKOR NOBEN-KRAT ob 20. uri 12. marca ital. barv. west. MOZ IZ VIRGINIJE ob 14 uri, angl. barv. akcijski LETEČI ODDELEK SCOT LAN D YARDA ob 16. in 18. uri, prem nem barv knm. PRIJATELJI IZ AMERIKE ob 20. uri 13 marca amer. barv. krim. SUPEK FLY ob 16.. 18 in 20. uri 14. marca amer. barv. west. CAHILL - ftERIF ZDA ob 1«.. IS in 20. uri 1-5. marca angl. barv. akcijski LETEČI ODDELEK SCOTLAND YARDA ob 16 . 18 in 20 uri 16 mana franc. barv. krim NEDOLŽNI. I 'MAŽANIH ROK oh 16.. 18. in 20 uri Tržič I 1 mana amer. barv vvest M()Z, KI JE LJUBIL CAT DANCING ob 15.30, amer barv tragikomedija LET NAD KUKAVICOM GNEZDOM ob 17.30 in 19.45 12 mana amer. barv vvest. CAHILL - SER IK ZDA ob 14 30, amer barv tragikomedija LET NAD KUKAVIČJIM ONEZIHJM -t- in 19 uri. prem .tal barv DVAJSKTO STO LET J K I e N zato odloči, da bo raziska nenavadno situacijo. Prt cej časa traja, preder najde zvezo med Žrtixm in veliko družbo Parai!a.x Joe je prepričan, da M družba plačuje neznan* morilce. Zal pa tudi J postane žrtev. Vladna M misija, ki preiskuje «,.tt-vo smrt, »ugotovi«, ^a . prav Joe brez pom^mk ubil senatorja. — ReciSt Alan J. Pakulaje L> dobr napisanega scenarija m pel posneti napeto pok tično zgodbo. Film MORILCI IN PRICK im poudarek na psihološki* zapletih, ti pa dajejn r;jh šje celotni filmski zgradb, po mnenju številnih jfa likov je igralec WQrre« Beattv v tem filmu ustve ril eno svojih najboljši vlog I — RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programa vsak dan, razen nedelje, ob 4.30, 5.00, 5.30, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00 (Danes dopoldne), 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 16.00 (Dogodki in odmevi), 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00, 24.00, v nočnem sporeda ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 6.00, 6.00, 7.00, 8.00, 0.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00, 24.00, 1.00, 2.00, 3.00,4.00; na dragem radijskem programa prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 10.00,20.30 in 23.60. 11. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za nase goste iz tujine 11.03 Mi pojemo 11.20 Po republikah in pokrajinah 11.40 Zabaval vas bo Horst Jankovvski klavir in Francis Goya kitara 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Milena Lekšan: Spomladanska po zeba in škode v sadovnjakih 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevko Alenko Pintarič 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Pesem nas druži 18.30 Glasbena abeceda 1935 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Latinos 20.00 Koncert iz naših krajev 21.00 Za prijetno razvedrilo 21.30 Oddaja za nase izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.05 Nočni program — glasba Lrugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Izpartitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.33 Srečanja republik 15.30 Z vami in za vas 16.00 Nas podlistek 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni časi no 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Andrej Arnol 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereofonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Nove prevodne strani 21.15 Znani skladatelji - sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.55 Iz slovenske poezije 12. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.07 Radijska igra za otroke 9.05 Se pomnite tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Za kmetijske proizvajalce 13.45 Obisk pri orkestru in zboru Roy Conniff 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 0.05 do 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 1333 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.06 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 1536 Instrumenti v ritmu 15.46 Naši kraji in ljudje 16.00 Operetna glasba 1633 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.06 Na* radio 19.20 Igramo kar ste izbrali 2036 Knjižni klub 23.00 Iz slovenske komorno glasbene literature 23.55 Iz slovenske poezije PONTDELJEK Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki liki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Tadej Sluga: Program pospeševalnih nalog za pridelovanje krompirja 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam i 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca 20.00 Kulturni globus 20.10 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta — 3. dejanje 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov 14.20 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri Komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Obisk v skladateljski družini Bachov 20.15 Ekonomska politika 20.35 Po sledeh ljudskega izročila 21.00 Li terarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 14. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo 9.30 Iz glasbenih Sol 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Jure Pohar: Ribištvo kot panoga živinoreje 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Svet tehnike 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra 21.23 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT 23.05 Literarni nokturno 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 do 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo 14.33 Z vami in za vas 16.06 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Jože Privšek 17.60 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.56 Minute za kulturo Tretji program 19.06 P I. Čajkovski Jevgenij Onjegin 20.00 Znanost in družba 20-15 Peter Stojanovič: Trio za dve violini in violo 20.36 Koncert za besedo 21.00 Deseta muza 21.20 Festival na Osojah 1977 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 15. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti— ing. Matija Kovačič: Kaj razumemo pod pojmom združevanja dela, zemlje in sredstev 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 14.45 Spomini in pisma 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Bojan Adamič 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov ja^za 23.05 Literarni nokturno 23.15 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe 0.05 do 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 17.45 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 LucaMarenzio 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret 22.00 VVittenski dnevi nove komorne glasbe 1977 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 16. MAR Prvi 4.30 8.08 9.05 • 9.35 10.15 10.45 11.03 12.10 12.30 12.40 13.00 13.30 14.05 14.40 15.46 16.00 17.00 18.06 1936 19 45 20.00 21.00 21.40 22.20 23.00 program Dobro jutro! Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo Jugoslovanska zborovska glasba Kdaj, kam, kako in po čem? Turistični napotki za naše goste iz tujine Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti -prof. Jože Mihelič: Vzreja matic v večjem obsegu Od vasi do vasi Danes do 13.00 Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Jezikovni pogovori Vrtiljak St udio ob 17.00 Z opernih odrov Lahko noč, otroci! Minute z ansamblom Mojmir S epe Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Mozart in Beethoven V gosteh pri tujih radijskih postajah 23.30 Dnevi jugoslovanske zabavne glasbe Opatija 78 0.05 - 4.30 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji — I. del 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji — II. del 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke iz Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Slavnostne igre vSalzburgu 1977 22.00 Na Zupančičeva besedila 23.20 Pesmi noči 23.55 Iz slovenske poezije 17. MAR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Aleksander Hržič: Škodljivci na stročnicah 12.40 V ritmu polke in valčka 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.15 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo T5.30 Napotki za turiste 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Krežeta 20.00 Stoppops20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 0.05 do 4.30 Nočni program — glasba NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 3. marca: 1. prekis, 7. masker, 13. pretisk, 14. orograf, 16. rin, 17. psalter, 19. Kir, 20. Laos, 22. Aziat, 23. mena, 24. Emina, 26. Amli, 27. Alec, 28. resa, 30. Aonec, 32. Re, 33. DO, 35. Danon, 37. okov, 39. igre, 41. Apis, 43. slina, 46. mrož, 47. Gacka, 49. agar, 50. kap, 51. drsalka, 53. era, 54. adoptat, 56. organdi, 58. Atsumi, 59. parija. Prejeli smo 108 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi: Ivanka Hvalica, 64290 Tržič, Cankarjeva 13, 2. nagrado (60 din) dobi Breda Pečjak, 64000 Kranj, Pot na Jošta 55, 3. nagrado (50 din) dobi Damjana Ošlaj, 64201 Zg. Besnica, Sp. Besnica 27. Nagrade bomo poslali po* pošti. Rešitve pošljite do torka, 14. marca na naslov: Glas Kranj, Moše Pij a dej a 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ■ ,. 19 ■ 20 21 22 ■ 23 ■ 26 27 28 29 ■30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 1 41 42 43 44 ■ 1 47 ■ 48 49 50 ■ 53 V4 55 56 57 58 59 60 Ste močnejše postave in iščete plašč ali kostim za pomlad? V ELITINEM Modnem salonu v Kranju jih imajo trenutno precej na zalogi. V sivi, modri, rjavi in zeleni barvi so, velikosti pa od 21 do 26 in od 040 do 052. Cena: kostim 1946,50 din plašč 2003,75 din Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 1333 Zvoki dežel ob mediteranu 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva I 7.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.06 19.50 20.15 22.00 22.30 22.40 23.15 23.58 Radijska igra Lisztove klavirske et ude po Paganiniju Z jugoslovanskih koncertnih odrov V nočnih urah Mednarodna radijska univerza Iz jugoslovanske operne literature Iz komornih opusov skladatelja Igorja Si uheca Iz slovenske poezije V Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU smo pa posneli tole ljubko žensko jakno iz gladkega žameta in krilo iz kvalitetne mešanice sintetike in volne. Krilo je krojeno malce v zvon in v pasu pripravljeno za usnjen pas. Jakne imajo v velikostih od 36 do 42, barve pa črne, modre in zelene. Tudi krila so istih velikosti, barve pa sive, rjave, črne, modre in drap. Cena: jakna 1267,21 din krilo 571,35 din Vodoravno: 1. slovenski dramatik in satirik, Igor, s pravim imenom Boris Fakin, 7. jed iz mletega mesa, zelenjave, krompirja ali riža in jajc, naložena v plasteh in pečena v pečici, 13. enostranska izjava, s katero se razdere obstoječe pogodbeno razmerje, 15. srednje dalmatinski otok na odprtem morju, 17. avtomobilska oznaka za republiko Libanon, 18. zadevščina, 20. človek ki gre na romanje, 21. roleta, navojnica, 23. zveza, zlasti držav, 25. vrhnje žensko oblačilo v Indiji, 26. koroška dežela, 28. kratica za Sovjetsko zvezo, 30. kraj na zahodu Konga, tudi kratica za Nogometni klub Olimpija, 31. gorovje v severozahodni Bosni med Savo, Uno in Sano, 32. sukno iz grobe volne, valjano, kosmateno, vendar nestriženo, 34. produkt človekovega dela namenjen tržišču, 36. vrsta vrbe, 39. oranje, zorana zemlja, 40. nikalnica, 42. zastarel izraz za ilovico, 44. vrsta organske spojine, derivat amoniaka, 46. delovna obleka, žabe, možic, 48. mestece v jugovzhodni Norveški ob reki Glomma, 50. visok državni uradnik v sultanski Turčiji, 52. vojno in trgovsko pristanišče ob Tarentskem zalivu v Južni Italiji, 54. Tone Kuntner, 55. vrsta ogljikovih vodikov, med katere sodi tudi etilen, 57. prebivalec južno-dalmatinskega otoka Mljeta, 59. hrvaško-ogrski kralj iz dinastije Arpadovićev, 60. znamenita pesnitev Otona Zupančiča. Navpično: 1. merska enota za majhne tlake, imenovana po italijanskem znanstveniku Torricelliju, 2. odredba, odločba, 3. kratica za recipe, recept, 4. gorska žival z rogovi iz družine koz in ovc, 5. ime ameriške filmske igralke Gardner, 6. ples v maskah, redutna prireditev, 7. luna, ko je zatemnjena vsa njena površina, 8. mednarodni avtomobilski oznaki za Urugvaj in Avstrijo, 9. kratica za Sovjetsko socialistično republiko, 10. najzahodnejši del polotoka Halkidika, grška »Sveta gora«, 11. poveljnik, kdor poveljuje vojaški enoti, večji od čete, 12. ženske pripadnice Obrov, 14. splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti, 16. v grški mitologiji slaven lovec, ljubljenec boginje Eos, 19. vinarstvo, 22. prizadevanje za koristi svojega kraja, pokrajine, ki niso v skladu s koristmi skupnosti, 24. vrhunski športnik, 27. posebna oblika kisika z značilnim ostrim vonjem, 29. zlivek, 33. zdravnik, specialist za ušesne bolezni, 34. medmet, ki izraža navdušeno pritrjevanje, 35. tanke, navadno podolgovate ploščice, kovinski lističi, 37. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, preplah, 38. knez majhne grofije spodnje Panonije, ki jo je nasledil po očetu Pribinu, 41. pripovedno literarno delo v verzih, epos, 43. madžarsko moško ime, 45. oznaka za zemeljsko jedro, ki je v glavnem iz niklja in železa, 47. književni mecen in prvi znani rimski založnik, Tit Pomponij, 49. mozoljavost, 51. mednarodni avtomobilski oznaki za Romunijo in Iran, 53. mednarodne avtomobilske oznake za Norveško, Japonsko in Španijo, 56. znak za kemično prvino nikelj, 58. avtomobilska oznaka za Cačak. PROSLAVA DNEVA ŽENA V petek, 3. marca, so dijaki 3. č razreda kranjske gimnazije pripravili proslavo za svoje matere ob dnevu žena. Pripravili so krajši kulturni program z recitacijami in glasbenimi točkami. Potem so se dijaki z materami in razredničarko pogovarjali o šolskem delu, načrtih po gimnaziji in drugib problemih gimnazijcev. Ob koncu so dijaki skupaj z materami zapeli nekaj pesmi. Sklenili so, da bodo proslavo za dan žena, ki so jo letos pripravili drugič, pripravili tudi kot četrtošolci. J. Z., C. N. USTANOVITEV SEKCIJE FOTO KINO KLUBA BLED Bled — Na Bledu pripravlja društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva jeseniške in radovljiške občine ustanovni občni zbor sekcije Bled, ki bo stalno povezana z društvom Diana iz Ljubljane, kjer to društvo že deluje. Ustanovni občni zbor te sekcije bo danes, 10. marca, ob 17. uri v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu. Sekcija bo delovala za vse tiste, ki imajo veselje do fotografiranja narave in divjadi. - Sef kliče, da prestavi dopust za Štirinajst dni! Tale modni pulover pa je najnovejša stvaritev radovljiške ALMIRE. Iz mehkega shet-landa je, dobi se pa v sivi, beige in beli barvi. Na rokavih in pri razporku je obšit z usnjem, da deluje športno. V velikostih od 36 do 44 jih imajo v njihovi industrijski prodajalni v Radovljici. Vprašajte za model LEJDI. Cena: 513 din Vseh vrst lestencev, namiznih, stoječih in stenskih svetilk, od kristalnih do spletenih iz protja, imajo v Mercatorjevi blagovnici v Tržiču na oddelku opreme. Pravijo, da jih na željo stranke tudi posebej naroče pri proizvajalcu. Cen«: od 233.70 do 3407,50 J MALI OGLASI prodam Prodam LATE za kozolec, banki-ne za opaže, strešnje za KOZOLEC in LES za barako. Stara Loka 146, Sk. Loka 1443 Prodam zgodnji semenski KROMPIR vesna. Straus, Volča 23, Poljane nad Sk. Loko 1444 Prodam OMARO za DNEVNO SOBO, lahko tudi za otroško. Novejši model, 4 elementi ter pisalno mizo za polovično ceno. Potokar, Sorska 22, Škofja Loka 1441 Prodam krmilno repo. Predoslje 24, Kranj 1563 Prodam po ugodni ceni veliko ko-i.čino SADNEGA ZGANJA. Vilar Marica, Dob 2 pri Domžalah 1564 Prodam mlado KRAVO po izbiri ali zamenjam za polovico mlade krave za zakol. Sr. Bela 21, Preddvor 1565 Prodam večjo količino dobre rodovitne PRSTI. Jezerska 92/a, Kranj 1566 Prodam komplet kombinirano PEĆ za kopalnico. Dvorje 55, Cerklje 1567 Prodam KRAVO frizijko s teletom. Zasavska 41, Orehek, Kranj 1568 Prodam KRAVO po tretjem tele-u ali raje zamenjam za mladega bikca. Podbrezje 31, Duplje 1569 Prodam tri mesece stare JAR-CKE. Urh Franc, Zasip — Sebenje 1570 Prodam SENO. Mrak Viktor, Železniška 3, Lesce 1571 Prodam večjo količino SUHIH BUTAR. Trstenik 10 1572 Prodam lesen ČEBELNJAK s čebelami. Grad 50. Cerklje 1573 Prodam dva PRAŠIČA bekona. Luže 29, Šenčur 1574 Prodam KRAVO za zakol in KRAVO, ki bo konec tedna drugič telila. Mlinska 19, Bled 1575 Prodam SENO. Ambrožič Avgust, /asip59, Bled 1576 Prodam KRAVO v 9 mesecu bre-josti. Prešeren, Gorica 17, Radovljica 1577 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Luže 9, Šenčur 1578 KRAVO dobro, brejo prodam, raje zamenjam za enako po teletu. Prodam tudi par ton sena. Močnik, Medvode 83 1579 Prodam rani semenski KROMPIR saskia in KULTIVATOR z ježi. Sp. Brnik 3, tel. 42-023 1580 Prodam dvoredni izruvač za krompir (poljski) skoraj nov. Sr. Bitnje 27, Zabnica 1581 Prodam PRAŠIČA 120 kg. Luže 21, Šenčur 1582 Prodam KRAVO s teletom. Voglje 66 1583 Prodam PRAŠIČA za zakol. C. na Klanec 8 1584 Prodam brejo KRAVO, KROMPIR saskija, igor in grahavo. Pra-protna polica 13, Cerklje 1585 Ugodno prodam ČEBELNJAK za 15 panjev. Repnik, Luže 59, Šenčur 1586 Prodam KRAVO ali TELICO si-mentalko po izbiri, obe visoko breji. Smokuč 38, Žirovnica 1587 Prodam SLIKE akademskih slikarjev Slane, Havnikarja in Kovica. Naslov v oglasnem oddelku 1588 Prodam trodelne traktorske BRANE nove. Voklo 44, Šenčur 1589 Prodam BIKCA 8 mesecev starega, BUTARE, GAJBICE. Bukovica 20, Vodice, Ljubljana 1590 Prodam SLAMOREZNICO z verigo in puhalnikom. Žirovnica 47 1591 Prodam dobro KRAVO. Podhom 20, Zg. Gorje 1592 Prodam TELIČKO, 4 mesece staro, simentalko. Arnež, Sp. Kokra 3, Preddvor 1593 Prodam REPO za krmo. Vodice št. 139 1594 Prodam rabljena OKNA in VRATA ter opeko BOBROVEC. Zg. Bela 18, Preddvor 1595 Prodam KOTEL za žganjekuho in domače žganje; menjam tudi za goved. Sparovec, Zg. Duplje 26 1596 Prodam zazidljivo PARCELO, BOROVE PLOHE in ELEKTRIČNI MOTOR nov 15 KM. Naslov v oglasnem oddelku 1597 Prodam KRMILNO PESO. Eržen, Zabnica 59 1599 Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo. Olševek 7. Preddvor 1600 C Iadaja ĆP Glas, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tlak. Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista. Kranj, Moie Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-003-31 »»9 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860. malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam PRAŠIČA težkega, hranjen z domačo krmo. Praše 14, Kranj 1601 Poceni prodam TERMOAKU-MULACIJSKO PEČ AEG 5 KW, trajnožarečo PEČ Kiipersbusch, peč na olje Alfa potez in kombinirano peč za kopalnico (drva — elektrika). 1602 Prodam večjo količino dobrega SENA. Zerovnik, Vaše 18, Medvode 1603 Prodam ŠIVALNI STROJ Scepel, kombinirani OTROŠKI VOZIČEK, GRAMOFON. Polajnar, Kidričeva 8, Kranj 1606 Prodam zložljivo OTROŠKO POSTELJICO. Kranj, Luznarjeva 20, tel.21-200 1605 Prodam ŠKOTSKEGA OVČARJA z rodovnikom iz izpitom SPA. Nasovče 5, Komenda 1606 Poceni prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE (pohištvo). Ogled od 14. do 19. ure razen sobote. Iva Marenčič, Kranj, Ul. Mladinskih brigad 4 1607 Prodam krojaški ŠIVALNI PAF, močan. Betonova 22, Kokrica 1608 Prodam italijansko kombinirano PEČ za kopalnico Braun, cena 7000 din. Zavrl Pavla, Predoslje 132 1609 Prodam semenski KROMPIR igor, vesna in desire. Olševek 22 1610 Prodam semenski KROMPI desire. Čirče 34, Kranj 1611 Prodam SENO. Srednja vas 29, Šenčur 1612 JARČKE rjave prodajamo. Lani-šek, Beleharjeva 49, Šenčur 1613 Prodam KRAVO za zakol. Lahov-če 33, Cerklje 1614 Prodam večjo količino SENA. Pšenična polica 9, Cerklje 1615 Prodam STREŠNO OPEKO folc 3000 kom. Velesovo 35, Cerklje 1616 Prodam DETELJO in SENO večjo količino. Sp. Brnik 30, Cerklje 1617 Prodam semenski KROMPIR igor, jana. Sp. Brnik 11, Cerklje 1618 Prodam 700 kg lepega SENA. Avguštin Janez, Gorenja vas 48, Škofja Loka 1619 Prodam SLAMOREZNICO s puhalnikom in verigo Tempo in večjo količino sladkega SENA. Stefanja gora 27, Cerklje 1620 Prodam 1000 kg SENA. Zg. Brnik 90 1621 Prodam KOSILNICO BCS z netno napravo. Pšata 13, Cerklje 1622 Kokošji GNOJ dobite pri Rotarju. Srednja vas 6 pri Goricah. 1623 Ugodno prodam dnevno GARNITURO. Ogled popoldne, tel. 26-268. Janez Bavdek 1626 Prodam KOSO v odličnem stanju za TRAKTOR Staier 18 KM. Podbrezje 25 1628 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, italijanski, zelen ZAMET znamke PEG. Šenčur, Sveteljeva 14 1629 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 16 1630 Prodam MLIN na kamna, BUTARE in krmilno PESO. Zg. Bitnje 18, Kranj 1631 Prodam zgodnji semenski KROMPIR santena, beli in kiflčar, Zabnica 68 1632 Prodam MRVO. Jagodic, Visoko 29, Šenčur 1633 Prodam težko KRAVO brejo, 9 mesecev. Srednja vas 55, Šenčur 1634 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom in bikca simentalea 10 mesecev starega. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 1636 Prodam PUJSKE bekone od 20 do 30 kg. Zg. Brnik 28 1637 Prodam starejšega KONJA za vsa kmečka dela. Repinc, Stara Fužina 206, Bohinj 1638 Prodam mladiče škotske OVČARJE jugoslovanskih prvakov. Teneti-še 49 pri Golniku 1639 Prodam POHIŠTVO. Novakovič, Majstrov trg 6, Kranj 1640 Prodam SEME črne detelje. Breg 5, Komenda 1641 Prodam 1500 kom STREŠNE OPEKE Trajanka, železo 1400 kg, 6, 8 mm. Apno 5, Cerklje, tel. 26-558 1642 Prodam KRAVO s teletom ali posamezno in ovce z mladiči. Nova VRATA za kmečko PEČ (Rostfrei), odsevalno ploščo za odprti kamin, 15. kv. m MOZAIKA za oblogo sten, ročni VOZ na dveh kolesih (cizo). Hraše 5, Smlednik 1643 Prodam SMREKOVE PUNTE, FlZOLOVE PREKLE. Babni vrt 6, Golnik 1^44 Zamenjam bika za dopitanje za lahko KRAVO z mlekom. Bodovlje 1, Škofja Loka 1645 Prodam PRAŠIČA 160 kg težkega za zakol. Zeleznik Rudi, Breznica 15, Škofja Loka 1646 Prodam HLADILNIK Gorenje 2701 pod garancijo zaradi preureditve kuhinje. Ferdin Lado, Grenz 4 (proti Kranju), Škofja Loka 1647 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom in BIKCA simentalea 10 mesecev starega. Sp. Lipnica 36, Kamna gorica 1648 Ugodno prodam MOTOR na pet prestav, 15 SL novi tip. Ocepek, Nasovče 25, Komenda 1649 Prodam TRAKTORSKO enoosno PRIKOLICO in KIPER kardanski, KOMPRESOR in kostanjeve KLADE premera nad 100 cm. Roblek Franc, Bašelj 20, Preddvor 1650 Prodam 12 kom dobro ohranjenih sobnih VRAT z okovjem in 2 kom 501 BOJLERJA. Kuhar, Pševska c. 5, Kranj, tel. 21-214 1651 Kupim KONSKI KOMAT 26 col dolg in 10 col širok in prodam semenski KROMPIR igor. Lužan, Bistrica 13, Duplje 1652 Prodam TRAKTOR 18 KM, deutz in 2 TELICI 8 mesecev breji. Suha 14 pri Kranju 1653 Prodam komplet ŽELEZNI SE-KULAR na KOLESIH, elektromotor 1400 10 KM in registriran FIAT 750, letnik 1966 v voznem stanju. Zg. Brnik 81 1654 Prodam UTO 10 X 8 z opeko krito, primerno za prestavitev. Tenetiše 3, Golnik 1655 Prodam krojaški ŠIVALNI STROJ PAF, močan. Betonova 22, Kokrica . 1608 Prodam semenski krompir JANA. Kern Helena, Sp. Bitnje 3 Prodam črnobeli TELEVIZOR. Tel. 22-895 1656 Kotel za centralno kurjavo na trdo gorivo 50.000 kal, rabljen in 500 kg betonskega železa ugodno prodam in 200 kg ZlČNIKOV. Kranj, Gregorčičeva 12 1322 Prodam ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK in MOPED 14 V. Zg. Bitnje 136, pri Puškami 1719 Prodam gradbeno BARAKO in BANKINE. Rupa 20 1720 Prodam klavirsko HARMONIKO 120-basno; še garancija. Ogled vsak dan popoldne. Lavrič, Golnik 112 Prodam krmilno REPO. Vodice št. 125 I722 Ugodno prodam SPALNICO. Je-lenko, Nazorjeva 6 1723 Prodam ŠTEDILNIK 4 plin, 2 elektrika. Predoslje 33 1724 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor in vesna, suhe ma-cesnove PLOHE in prašiča za zakol. Poženk 34, Grošelj Marija 1725 kupim Kupim KONJA ali menjam za kravo. Gros Joža, Brdo 1, Podnart 1657 Kupim rabljene PLOHE, ELEMENTE ali DESKE za betonski opaž. Mehle, Tupdliče, 49, Preddvor 1658 Kupim dobro ohranjen ELEKTROMOTOR 5 KM z 2800 obrati. Navedite ceno na naslov. Mohorič Marko, Podblica 8, Sp. Besnica 1659 Kupim rabljene PLOHE. Nace Marčun, Zg. Duplje 86 1660 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre i tete Katarine Mohorič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in sestram bolnice Jesenice ter g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sestra Marija, brat Andrej z družino ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Franca Močnika Mošekovega ata z Ambroža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujem Merkurju Kranj, pošti Cerklje, duhovščini za opravljeni pogrebni obred. Zahvaljujemo se vsem, ki ste poklonili cvetje ali kakorkoli nudili pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Pavla, sin Tine, Franc in Tone z družino, hčerka Pavla in Miti z družino Ambrož, Cerklje, 28. februar 1978 ZAHVALA Ob preboleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Matija Hočevarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, stanovalcem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, mu darovali vence in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Janezu Bajželjnu, Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj, njihovemu govorniku Milanu Klobovsu za poslovilne besede ob odprtem grobu, kaplanu Alojzu Grebencu za lepo opravljeni pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Anica, hčerka Dragica por. Dubokovič in sin Milan z družinami Kranj, 2. marca 1978 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, sestre, babice in prababice Antonije Križaj Žnidarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Minki Jošt, g. župniku, pevcem in tov. Mohorju za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči hčerke in sinovi Naklo, 7. marca 1978 ZAHVALA Ob hitri izgubi, v neizmerni žalost i in mnogo prekmalu v grob položene naše nadvse ljubljene ženke, mame, babice, sestre, tete, svakinje, nečakinje, sestrične in tasCe Francke Mali-Milene roj. Polajnar aktivistke NOV iz Kokre se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, jJ^LgJJ hvala tistim, ki ste jo počastili s cvetjem in jo spremili na njeni zadnji poti v prerani gr '^J^^ izkfl kolektivom in sindikalnim organizacijam Exoterma, Triglav konfekcije "V* ,'za ves trud in zano polnoč v tem težkem trenutku. Prav tako se zahvaljujemo dr. HriberniKU 1 _ pogeb dolgoletno zdravljenje, hvala tudi sestri Olgi za vso pozornost, ki jo je izkazoval i j h^de ^ no zahvalo smo dolžni KS Vodovodni stolp, ZB, SZDL, RK in aktivu žena za J^jJnJku odb njenem preranem grobu, pevcem za odpete žalostinke ter kranjski godbi in pr - Francu Skumavcu za organizacijo pogreba. Prav vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in M pokojno sočustvovali, še enkrat najlepša hvala. Neutolažljivi: mož Vinko, hčerke Francka, Slavka in Cvetka /. družinami ter bratje in sestre Kranj, Kokra, Šenčur, Moste 8 marca 1978 Kupim BETONSKI MEŠALEC, lahko v okvari. Stegnar Filip, .Jesenice, Prešernova 20. tel. 81-984 1601 Prodam ZAPOROŽCA, letnik 75, 40.000 km. Stane Pisek, Prisojna 9. Bled 1062 vozila Prodam VW 1600, letnik 1970, registriran do maja 78. Informacije od 16. ure dalje, telefon 064-67-188 1550 Prodam R-10. Potoče 11, Preddvor 1663 Prodam R-10. Registriran do 31. 12. 1978. Žirovnica 77 1664 Prodam FIAT 750, letnik 1974 Stroj Marija. Krnica 42, Zg. Gorje 1665 Prodam NSU 1200 C letnik 1970. tudi na kredit. Breg 15, Žirovnica Prodam ŠKODO, letnik 68. Mežek Mirko, Loka 55, Tržič 1667 Ugodno prodam ZASTAVO 750, 1969 letnik. Kalan Peter, Ješetova 38, Kranj, Stražišče 1668 Prodam VW 1200, letnik 1975, zelo dobro ohranjen. Telefon 064-61-712 od 18. do 20. ure 1669 Prodam TRAKTOR Pasquali 18 KM v odličnem stanju. Kune Ciril, Begunje 1670 Jeep willys prodam. Hlebčar Stane, Trboje 94, Kranj 1671 Prodam po delih OPEL REKORD, letnik 1965. Zg. Brnik 104 1672 Prodam SEAT 850. Ogled vsako popoldne. Markovič, Predoslje 16 1673 Prodam ŠKODO, letnik 1969. Ogled v soboto in nedeljo. Svetina, Zabreznica 1, Žirovnica 1674 Ugodno prodam AUSTIN 1000, letnik 72. prevoženih 57.000 km. Gol-niSka c. 18, Kokrica 1675 Prodam odlično ohranjen osebni avto NSU 1200 C. Gregorčičeva 2, Kranj 1676 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. prevoženih 12.000 km. Zg. Brnik 76, Cerklje 1677 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Cesta na Rupo 6 (Kokrica), tel. 24-248 od 17. do 19. ure. 1666 Glas - 23. stran i£3i H'JL le j mesarica Prodam NSU, letnik 1970, celega ali po delih. Plačilo je lahko tudi posojilo. Infomacije na tel. 74-317 1578 Prodam AMI 8, letnik 72. Zlogar Mirko, Šorlijeva 3, Kranj, tel. 21-072 popoldne 1679 Prodam ZASTAVO 750. Registriran do 1978 leta. Cena 13.000 din. Dvorje 8, Cerklje 1680 Zelo poceni prodam AMI 8, letnik 1973, registriran do oktobra. Naslov v oglasnem oddelku 1681 Kupim MOPED, po možnosti tricikel s prikolico. Špenko, Hote-maže 15, Preddvor 1682 Po delih prodam FIAT 1300, letnik 72. Velesovo 75, Cerklje 1683 Prodam AUDI 60, letnik 1970. Ga-brič, Naklo 126 1684 Kupim rabljeno DYANO 6. Basaj, Suha 40, Kranj 1685 Prodam OPEL KADET, letnik 1971. Informacije do 14. ure. Telefon 064-60-877, Kalan Janez, Praprotno 21, Selca nad Škofjo Loko 1686 Prodam ZASTAVO 101, LETNIK 1973, registriran do novembra 1978. Oman Bogdan, Novi svet 10, Škofja Loka, telefon 064-60-652 1687 V nitkah Tvojega življenja so bile vtkane tudi nitke spletene v kite bridkosti, to ti v življenju niso prizanesle. Zahvala Ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Frančiške Dolinar se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem. ki so darovali vence in cvetje ter izrazili sožalje. Posebej paVse zahvaljujemo g. župniku za pogrebni obred in lepe poslovilne besede ter vsem trem skupinam zvonarjev. Še enkrat vsem iskrena hvala! Vsi njeni! Vir maše, 1. marca 1978 ZAHVALA Ob izgubi skrbnega moža. očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Podobnika Moškovega ata iz Zg. Lipnice se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, vsem darovalcem vencev in cvetja, vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in g.Župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena, sinovi in hčerka z družinami '/,£. Lipnica, I. marca I !>7 15.30 na pokopališče v Begunjah, pogred bo izpred hiše žalosti, Zgoša 32/a. Žalujoči: mož. otroci, sest iv. vnuki iif pravnuki S 1. marcem letos je za voznike osebnih avtomobilov v zasebni lasti začela veljati posebna ugodnost. Vsi tisti, ki pripeljejo svoje »konjičke« na tehnični pregled k Alpetouru na Labore, na AMD v Kranj ali k jeseniškemu Viatorju, lahko v pisarni obenem podaljšajo še veljavnost registracije, poravnajo cestno pristojbino in zavarujejo svoje vozilo. S tem si prihranijo pot do občine in zavarovalnice in običajno čakanje v repih. Na občini se morajo oglasiti le še v primeru spremembe lastništva vozil in če rabijo novo registrsko tablico. Kako to novost sprejemajo, smo poprašali dva voznika in delavko Zavarovalne skupnosti Triglav. Drago Hlebar iz Ročevnice pri Tržiču: »O tej novosti sem prebral prav v vašem časopisu in jo z navdušenjem sprejemam. Škoda le, da tu ne morem plačati tudi cestne pristojbine. Ne vem, zakaj moramo samo Tržičani zaradi tega še vedno na občino.« (Pripis: na skupščini občine Tržič so pojasnili, da bodo že v teh dneh tudi oni, kot vse druge gorenjske občine, pooblastili za sprejemanje takse Kranj.) Božidar Puiavec iz Šenčurja: »Avto vozim na tehnični pregled običajno na Labore. Ko sem danes prišel, nisem vedel, da tu lahko vse opravim. To je res izvrstna zamisel, vredna pohvale. Do zdaj sem si za take opravke moral vzeti kar par ur, po novem pa se bo dalo urediti mimogrede.« Dobri dijaki tudi dobri športniki Cvetka Renko, zaposlena v pisarni na Laborah: »Ljudje so novost zelo navdušeno sprejeli. V začetku kar niso mogli verjeti, da pri nas lahko vse opravijo. V pisarni delamo vsak dan od 6. do 21. ure, ob sobotah pa do 12. ure. Tu lahko vozniki dobijo tudi zelene karte in na novo sklepajo kasko zavarovanja.« H. J. Kranj — Okoli 1000 obiskovalcev zabavno glasbene prireditve s plesom, ki jo je v sredo, 8. marca, zvečer v sejemskih prostorih pripravil organizator Gorenjski sejem, je bilo več kot zadovoljnih; po uvodu, ki ga je pripravi/ moški pevski zbor Iskra Kranj, se je praznovanje ob petju in glasbi ansambla Pepel in kri potegnilo tja do polnoči. Zaradi obeh uspelih prireditev v prostorih sejma — ob pustu in zdaj ob 8. marcu, namerava organizator pripraviti v marcu še dve podobni prireditvi, na katerih bodo kot na prejšnjih sode/ovali znani pevci in glasbeniki. — Foto: F. Perdan Lesce - Na posebno prijeten način so proslavile H. marec žene iz MURKE Njihova proslava dneva žena je bila namreč združena z otvoritvijo razstave ročnih del vseh zaposlenih v MURKI. Tokrat se je konferenci sindikalnih organizacij, ki je organizirala razstavo, odzvalo 18 delavk, delavcev in upokojenk MURKE, ki so z 80 eksponat, pokazal,, s čim se ukvarjajo v svojem prostem času. kvačkane čipke, bogate pletenine, goblcu. vezeni prti itd Tudi štirje domači slikarji so se predstavili z oljnimi del, in , risbami. Majhna razstava stcer, toda vsak eksponat je umetnma zase_ V MURKI pravijo, da bodo skuša/, tako razstavo postavit, vsako leto za dan žena in radi bi pritegnili čim več mladih. Končno so se v Škofji Loki lahko oddahnili. Za družbenopolitičnimi dejavniki v občini, profesorji in dijaki na gimnaziji Borisa Ziherla je težka petletna pot. 28. februarja so namreč dokončno verificirali smučarske oddelke z odločbo, da so oddelki na gimnaziji Borisa Ziherla v Loki eksperimentalna izobraževalna enota. »Prepozno smo prišli do spoznanja; kar smo zamudili je treba nadoknaditi,« je začel svoj uradni govor predsednik smučarske zveze Slovenije Janez Kocijančič, na prvem posvetovanju z dijaki športniki, ki obiskujejo smučarske oddelke na gimnaziji v Škofji Loki. Smučarska zveza Slovenije je bila namreč pobudnik, da je prišlo po verifikaciji do tega posvetovanja. »Po končani smučarski ali nasploh športni karieri je športnik ostal prej brez ustrezne izobrazbe in pravega poklica« je nadaljeval predsednik SZ Slovenije Janez Kocijančič dijakom. »To bomo v prihodnje še kako izkoristili, saj prav danes polagamo temeljni kamen, da se bo vse to uresničilo. Pred. vami so pomembne naloge. Kot reprezentanje naše samoupravne socialistične države ste v tujini ambasadorji miru. Tu predstavljate ne samo šport temveč tudi celotno slovensko in jugoslovansko šolstvo. S svojimi zgledi ste tisti, v katere so uprte vse oči našega delovnega človeka, ki daje dovolj, da se lahko šolate in tekmujete. Z dobrim učnim uspehom boste dokazali, da ste res dobri dijaki in dobri športniki. Za vami bodo prišli drugi. Zal smo prišli prepozno do spoznanja, da mlademu človeku šport po končani športni karieri ne bo dal veliko. Zato je prav, da se potrudite. Zavedati pa se morate, da vam v naši družbi profe-sionalizem ne bo koristil. Ne bomo dopustili, da bi se nekateri okoriščali na račun smučarije.« Predsednik Janez Kocijančič je imel v svojem uvodnem govoru še kako prav. Poznamo vrsto odličnih jugoslovanskih športnikov; ne samo smučarjev, ki so vso svojo najlepšo mladost dali športu. Ko so za barve naše države osvajali kolajne, smo jim ploskali in jih povzdigovali v oblake. Ko pa so prenehali, smo jih potisnili v kot in nanje pozabili. Zato je izobraževanje v prvi vrsti pri smučarski zvezi in drugih športnih zvezah v SR Sloveniji. Prav tako smo veseli, da se je pot, ki so si jo zadali v Loki pred petimi leti, da ustanove na gimnaziji Borisa Ziherla oddelke smučarskih razredov, pokazala edino pravilna. Mlademu človeku je treba dati poleg športa tudi izobrazbo. Le tako ga bomo lahko zadovoljili. Mladi športnik je potreben vse družbene pomoči, in če je poleg športa še dober dijak, smo na njega še kako ponosni. Treba bo še veliko postoriti, da bodo tako dijaki kot njihovi profesorji zadovoljni. Ena od oblik uresničevanja je prav gotovo ta, da bi se tudi nekateri predmetni profesorji udeleževali treningov naših smučarskih reprezentantov-dijakov. Le tako bi lahko spoznali, da tekmovalec, ki je hkrati še vrhunski, na treningih ni le smučar. Na teh mora dati vse od sebe, da lahko na tekmovanja prihaja dobro pripravljen. Le-tako bi lahko pedagog spoznal, da je celodnevni trening še kako naporen. Tudi naši poklicni smučar- DEŽURNI NOVINAR *23? 21-860 Tito v Veliki Britaniji - Svetovni tisk Se vedno zelo pozorno spremlja novo mirovno misijo, kot jo imenujejo, predsednika Tita. Potem ko je zaključil tridnevni obisk v ZDA, ki je vzbudil prav tako veliko pozornost kot obiski v SZ in na Kitajskem pred meseci, začenja predsednik Tito danes obisk v Veliki Britaniji, kjer se bo pogovarjal razen z ministrskim predsednikomCallagrta nom tudi z angleško kraljico Klizabeto II Plina dovolj - Ljubljanska plinarna vsak dan polni jeklenke s plinom, ki smo ga uvozili iz Zah. Nemčije in jih razpošilja distribucijski mreži. Na Gorenjskem je zdaj mogoče dobiti plin brez čakanja, za jeklenko nemškega plina pa je treba odšteti 73,50 din. V Kranju dobijo trenutno po fiOO |e klenk plina na dan, kar za sedaj povsem za dostuje povpraševanju. Smuka je se - Lepo vreme je razcvetelo trobentice in zvončke, smuki na smučiskih pa po zatrjevanju žičničarjev ni posebno Škodilo Nočne temperature so pod ničlo, zato je zjutraj in dopoldne sneg cmrznjen opoldanska smuka pa je že bolj »mehka« Snega je Se dovolj: na Krvavcu čez en meter, tudi na K obli ga je od 60 do I KI cm, na Voglu nekaj manj kot 3 ni, v Bohinju M Ifl 60 cm. Potar v Kranjski gori - Danes (ponedeljek) zjutraj, ob 4.30 je zagorelo v prizidku hise Jožeta Mraka v Savskem naselju. V prizidku je bilo 6 ton sena, ki je seveda pogorelo, ogenj pa je zajel tudi ostrešje sta novanjske hiAe. Škode je po približni oceni za 250.000 novih din. L. Mencingar ski trenerji naj bi se počasi zaposlovali na gimnaziji. Lepo je to povedal predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar: »Pet let se je bilo treba boriti, da so se uresničile te ideje o smučarskih oddelkih na gimnaziji Borisa Ziherla. Zavedati se morate, da se bo gimnazija še naprej imenovala po našem rojaku, socialistu, marksistu in humani- stu Borisu Ziherlu. Zavedale * da smo mu s tem dali ^ala, kr smo gimnazijo imenovali t njem.« Njegovo ime nosi tudi * ninski dom na Lubniku. »Zastavljenih ciljev ae bo trebi lotiti naprej. Vsako leto bo it-trebno dodati kaj novega. Vetfb dela nas in vas še čaka.« D. Humer Na posvetovanju ob verifikaciji športnih oddelkov na gimnaziji 2&vxsj Ziherla v Škofji Loki so bili poleg dijakov smučarjev in ostalih športni*w tudi predsednik skupščine občine Anton Polajnar, predsednik izvršni^ sveta Jože Stanonik, predstojnik zavoda za šolstvo SRS enota Kranj A. : Malovrh, predstavnik republiškega zavoda za šolstvo Ivan Križnar, selekk' pionirske in mladinske reprezentance Janez Virk ter predstavniki družbi nopolitičnega življenja v občini Škofja Loka. - Foto: F. Perdan Ivo Černilec, pedagoški vodja smučarskih oddelkov na fimnaziji Borisa Ziherla v kofji Loki: »Na naši gimnaziji ni ne najboljših in ne najslabših dijakov. V poprečju dosegajo soliden učni uspeh. Seveda so tudi pri nas razlike glede učnega uspeha. Eni so bolj zagnani kot drugi. Vendar imajo vsi dobre ocene. Vsekakor so to dobri dijaki in dobri športniki. Tega pravila pa se vsi drže.« Marko Kravcar, Predeodnik osnovne organizacije ZSj\fjg. » Populacija na naši gimnaziji je taka, da so tu zbrani dijaki; i različnih koncev Slovenije. t0 : posrečena izbira kraja, saj srno skoraj vsi dijaki, in teh je Dre_ težna večina, enako oddaljeni od kraja, ki je dobro izbran. Problemi so le v tem, da so tudi treningi enako zahtevni kot učna snov Ko pridemo po naporni vadbi ponovno v šolske klopi, se nabere precej snovi. Čimprej jo je treba predelati, da lahko dobiš ocene Nato pa spet na trening in tekme Vedno je treba hiteti.« Barbara Stembergar, plavalka PK Triglava iz Kranja: »Lahko bi rekla, da imam enake težave kot moji sošolci smučarji. Na gimnaziji nas ni veliko, ki se ukvarjamo z drugimi športi. Vendar sem tudi sama veliko odsotna. Učim se in prepisujem zamujeno učno snov. Saj gre, toda včasih res pri katerem predmetu ne najbolje.« Anja Za vadlav iz Ljubljane: »Vožnja v Loko in nazaj me ne moti. Trudimo se vsi, da bi dokazali, da nam znanje gre prav tako od rok kot smučarija«. J