PRIMORSKI dnevnik n 2aiel '2haia,i v Trstu 1945. njegov DNE^KnikpaPA26TIZANSKI braJ943 vPvasi22a;rrnr(i ciku".'?1' ra2rnnožen na 0d 5' d0 17' seP-tembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ii°“cu Pri Gorenji Trebu-sr od is. septembra 1944 _ 1 maja 1945 v tiskarni nri la6"''3” pod Vojskim Pn IPriji, do 8. maja 1945 P- v. osvobojenem Trstu, ki rJ'7 '2^la 2ac!nja števil-*a- Bi le edini tiskani par-!2?nski DNEVNIK v za-U2rijeni Evropi. primorski M dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 Čedad Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVI. št. 171 (13.704) Trst, četrtek, 2. avgusta 1990 Glasovanje je potekalo tajno, »prostostrelcev« tokrat skoraj ni bilo Poslanska zbornica z večino glasov odobrila zakon o reformi televizije Pred glasovanjem se je ozračje razgrelo z neomikano izmenjavo mnenj med radikalci in socialisti O zakonu Mammi se bo sedaj izrekel še senat, ki bi ga moral odobriti še pred koncem tedna utišal, ker pa ni šlo, je D Amatu prisodil prvega »kretena«, nato še drugega, povzela je še opozicija, ki mu je servirala svojega- »prodanca«. lottijevi ni preostalo drugega, kot da omikano pomiri duhove, kar pa jo je stalo precej napora (na sliki AP). Predsednica je razgrete poslance oštela, saj se je iz parterja slišal tudi očitek na njen račun, in sicer da je služkinja vlade in da je na račun zakona Mammi izrekla precej ostrih kritik zunaj parlamenta. Predvsem pa se lot-tijeva sprašuje, ali ne bi bilo umestno spremeniti nekatera pravila v zvezi z glasovanjem, pa čeprav so jih poslanci sami določili. »Vse bolj se mi vsiljuje sum, da še nismo dovolj zreli, da bi brez polemik sprejemali odločitve predsednika poslanske zbornice. Prepričana sem, da sem zaščitila pravice o svobodnem izbiranju vseh državljanov s tem, da sem se odločila za tajno glasovanje«, je izjavila lottijeva in si zaslužila aplavz s strani opozicije. Kljub nekaterim izrazom solidarnosti pa je PSI ohranila kritično stališče do odločitve. Zakon bo sedaj prešel v senat, ki ga bo v tednu moral potrditi. G. R. RIM — Poslanska zbornica je z večino glasov odobrila zakon o reformi radiotelevizijskih oddaj. Glasovanje je bilo tajno, tako je dan prej odločila predsednica zbornice lottijeva, kontes-tacij, ki so jih nekateri napovedovali in se jih hkrati bali, pa ni bilo. Poniknili so tudi tako imenovani prostos-trelci, saj je bilo glasov - presenečenj nekako med 25 in 40, kar je pač že »fiziološki« pojav. Zakon Mammi je torej premostil najhujšo težavo, napetost pa^se zato ni prav nič polegla. Tik pred glasovanjem je v zbornici završalo, padle so žaljive besede, v lase so si tokrat prišli socialisti in radikalci. Začeli so prav socialisti z Lab'riolo, ki je lottijevi očital, da hoče izničiti načelo o javnem glasovanju, ki je po volilni reformi v parlamentu postalo pravilo. Podoben očitek je ponovil tudi socialdemokrat Caria, lottijevo je plaho podprl Lan-zinger (zeleni), izpodbil ga je demokristjan Gitti, na to pa se je oglasil radikalec D'Amato. Skupščino je »pomiril« rekoč, da bodo že priskočili na pomoč prostostrelci, potem pa je nekako brez veze imenoval Craxija za novega Napoleona. Socialist Marianetti ga je Andreotti: Brenneke je navaden lažnivec RIM — Afero o domnevni povezavi med prostozidarsko ložo P2 in tajno službo CIA, ki so jo sprožile oddaje prve televizijske mreže RAI, je včeraj v poslanski zbornici povzel tudi predsednik vlade Giulio Andreotti. Uredniku TG 1, ki je oddajo omogočil, je namenil ostro kritiko, saj je med drugim izjavil, da je s predvajanjem drugega dela reportaže, v torek zvečer, urednik pokazal nesprejemljivo in provokantno zadržanje. Andreotti je tudi odgovoril na številne interpelacije v zvezi s pismom, ki mu ga je v začetku julija poslal predsednik Cossiga. Poudaril je, da je »samozvani tajni agent CIA« Richard Brenneke nezanesljiv človek in prav zato je bila dolžnost TG 1 preveriti verodostojnost njegovih izjav in pričevanj. »Izjave o domnevni povezavi med CIA in ložo P2, katere namen je bil materialno podpreti italijanski terorizem in podplačati morilce švedskega premiera Olofa Palmeja, so nesmiselne in nelogične,« je menil Andreotti. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Nabrežina: zaskrbljenost Slovencev VOJMIR TAVČAR nes]rvič po vojni bo Občino Devin-Nabrežina vodil Prv °Verlski župan. V toret{ zvečer je bil namreč za kamp0 °^ana ^voljen z glasovi KD, PSI in SSK Q( krščanske demokracije Dario Locchi. Taka tt)e ,ev je bila sicer pričakovana, saj so pogajanja lik .strankami iasno kazala, kakšen dogovor se ob-sqje' nekatere ugotovitve pa se vsiljujejo že zaradi tnike^a dejstva, da je prišlo do tako bistvenega pre-a v primerjavi z doslej veljavno prakso sloven-|^a župana. Je7‘sfvo, da je bil prvič v povojnem času izvoljen nog?11 italijanske narodnosti, za slovensko narod-up,-^0 skupnost v Italiji ni razveseljivo. Krajevne Zašf.Ve So doslej, ob pomanjkanju ustrezne zakonske gejn e' tista struktura, v kateri Slovenci lahko vsaj z1qs?. Uveljavljajo svoje pravice, slovenska uprava, pon/ Pa slovenski župan v določeni občini je ne-bie* es^v razpoznavni znak, da gre za narodnostno jfj ?n° območje. Ob idealnih narodnostnih pogojih tne ustrezni zakonski zaščiti slovenske narodnos->rnelUpnosti dl župana, ki obvlada oba jezika, ne 'uta v* Slovence tolikšnega pomena, kot ga lahko Upra V sedanjih razmerah pa je slovenska narodnost dg ^deljev, predvsem pa župana, edino -jamstvo, uprava z zadostnim posluhom za potrebe gieJSlne znala biti res uprava vseh občanov, ne na njihov materni jezik. Izkušnja celotnega ubja dokazuje, da je bilo doslej vselej tako. UprQaradi tega dejstva vzbuja oblikovanje sedanje 9i-QjCe Y Občini Devin-Nabrežina zaskrbljenost. Pro-sitg ' ki je bil sprejet, je do slovenske narodnostne *Ujq dokaj odprt in postavlja spodbujanje so-Učj ,ot eno glavnih programskih točk. Izkušnja pa l>r0q^Q 80 eno obljube, drugo pa je uresničevanje v praksi [n s tega vidika tem bolj zaskr-unmigi o možni uvedbi samo italijanskih •ki Sogd Izkaznic, kar ne bi bilo v duhu obljubljene- vP-l\,(jfJ0zum o izvolitvi nove uprave v Občini De-Ppč pa režina ni nastal samo v občinskem okviru, Ipska fS° ^ dogovoru znatno prispevala tudi pokra-dčrij p^Pištva strank, kar je sicer v italijanski poli-dosi^.uksi nekaj povsem normalnega, ima pa za pnstoDn° dejstvo, da se k reševanju vprašanj ne lSčpje/goli z občinsko pač pa s širšo optiko, ki klenitpv ^udi druga ravnovesja. To sicer omogoča dogovorov in jamči vsaj formalno upravlji Nadaljevanje na 2. strani Nove oblike sodelovanja med državami našega območja Vrsta konkretnih sporazumov na beneškem sestanku pentagonale BENETKE — Vrh srednjeevropske peterice, brez gostitelja Giulia Andreottija, ki ga je v Rimu zadržal parlamentarni zaplet okrog televizijskega zakona, je včeraj tu v Benetkah .sprejel politično deklaracijo in program sodelovanja ter sporočilo, v katerem izražajo svojo privrženost Helsinški deklaraciji, sprejeti na današnji dan pred petnajstimi leti. Jugoslavijo sta v Benetkah zastopala predsednik vlade Ante Markovič in zunanji minister Budimir Lončar, za mizo z jugoslovansko zastavico pa smo opazili tudi slovenskega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki se je včeraj tu udeleževal srednjeevropskega kulturnega foruma. V imenu Italije, gostitelja in koordinatorja »pentagonale« za prihodnje leto dni, je udeležence sestanka pozdravil podpredsednik vlade Claudio Martelli. Da pri tej peterokotni zvezi ne gre za neobvezujoče politično paberkovanje, govori tudi včeraj sprejeti program sodelovanja, ki komaj devet mesecev po biidimpeštanskem spočetju prinaša enajst strani konkretnih načrtov za sedem sodelovalnih področij od prometne infrastrukture do kul-' turnih manifestacij in tudi načelno opredeljeno konstrukcijo financiranja, pri čemer naj bi pomembno vlogo odigrali Svetovna banka in evropske finančne ustanove; vse so imele v Benetkah svoje zastopnike. Med številnimi načrti naj (za pokušino) navedemo samo NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sevardnadze in Baker sta se sestala v sibirskem Irkutsku Priprava na srečanje predsednikov Baker In Ševardnadze sta si privoščila tudi krajši ribiški oddih (AP) MOSKVA Zunanja ministra ZSSR in ZDA, Eduard Ševarnadze in James Baker, sta v Irkutsku začela dvodnevno delovno srečanje. Po tem, ko so v torek potrdili, da se bosta predsednika obeh supersil, Mihail Gorbačov in George Bush, sestala še letos, je pač priprava tega vrhunskega srečanja ena osrednjih tem za njuna zunanja ministra. Pogovori so'namenjeni predvsem široki izmenjavi mnenj o vseh žgočih svetovnih vprašanjih in o medsebojnih odnosih, zlasti še gospodarskih. O tem, kaj sta se morebiti včeraj domenila voditelja diplomacij iz Moskve in Washingtona, za zdaj še niso sporočili, pač pa napovedujejo njuno skupno tiskovno konferenco. Vse to je že prešlo v navado, pa v Moskvi radi govorijo o poglabljanju sovjetsko-ameriškega dialoga. Gospodarskim vprašanjem pripada tokrat še posebej občutljiva vloga, saj bi se po sestanku sedmerice bogatih v Houstonu Bela hiša zdaj morala bolj jasno opredeliti za konkretno pomoč Mihailu Gorbačovu. V tukajšnjem tisku spet poudarjeno navajajo izjavo tiskovnega predstavnika Bele hiše, ki je vnovič zagotovil, da Bush podpira reforme Gorbačova. V Washingtonu se je namreč mudil predsednik latvijske vlade s svojim zunanjim ministrom, pa je pri ameriškem predsedniku očitno brez dosti uspeha moledoval, naj bi ZDA uradno priznale neodvisno Latvijo, če že nikoli niso priznale nasilne priključitve Pribaltika k Sovjetski zvezi. Danes svečanost ob 10. obletnici pokola v Bologni BOLOGNA — Danes bodo v Bologni spominske svečanosti ob deseti obletnici pokola na železniški postaji. Ob 10.25 je v soboto, 2. avgusta, eksplodirala bomba, ki je terjala 85 žrtev in ranila 200 ljudi. Bologna, ki prav tako kot vsi v državi že deset let pričakuje in upa, da bo kdo našel in kaznoval krivce, bo od 9. do 12. ure mrtvo mesto. Vsa zasebna in javna podjetja bodo zaprta tri ure, vse dejavnosti pa bodo prekinili za pet minut ob 10.25 dalje, na ulicah pa se bo vila povorka brez transparentov in zastav. Ob tisti uri se bo z minuto molka pričela tudi spominska svečanost, ki se je bodo udeležili najvišji zastopniki krajevnih oblasti, vsedržavno vodstvo CGIL, CISL in UIL, komunistični tajnik Occhetto in številne delegacije sindikalnih organizacij. Na govorniškem odru se bodo zavrstili predsednik združenja sorodnikov žrtev Secci in bolonjski župan Imbeni. Mladi Palestinec in njegov izraelski soletnik bosta nato zaključila svečanosti v duhu sprave in miru. Potem ko je Kuvajt zavrnil iraške zahteve po reviziji meja Irak in Kuvajt prekinila dvostranske pogovore o iskanju izhoda iz krize BAGDAD — Irak in Kuvajt sta včeraj v arabskem mestu Džeda prekinila malo pred tem začeta pogajanja za rešitev krize med obema državama, Dialog sta prekinila zaradi nepripravljenosti Kuvajta, da sprejme iraške zahteve; ta je prejšnje dni zahteval, da bi mu Kuvajt odstopil del ozemlja, poleg tega pa da bi mu črtal dolgove iz časa iraško-iranske vojne. Po splošnem mnenju se je s prekinitvijo pogajanj napetost med arabskima državama se povečala. Iz diplomatskih virov se je včeraj razširila novica, da sta obe državi zaprli meji, vendar so vest kasneje nekateri drugi viri zanikali. Ni znano, koliko vojakov je Irak zbral na meji s Kuvajtom, saj naj bi jih po nekaterih vesteh bilo 100 tisoč, po drugih pa znatno manj. Najmanj zgovoren je Irak, ki trdi, da je položaj na meji z Irakom povsem miren. Visoki kuvajtski funkcionar pa je zanikal vesti, po katerih naj bi Irak že začel vojaški napad. Zaostritev odnosov med Irakom in Kuvajtom je imela odmev v glavnem mestu Egipta, kjer poteka letno zasedanje Islamske konference. Precejšnjo zaskrbljenost je povzročil zlasti nenaden odhod iraškega notranjega ministra v domovino. Na istem zasedanju pa je prišlo do zbli-žanja med še sprtima Iranom in Irakom; na neformalnih stikih naj bi predstavniki obeh držav pristali na mirovni načrt Organizacije združenih narodov. Osrednje vprašanje na zasedanju Islamske konference je prav gotovo palestinski problem. Zunanji minister Savdove Arabije Saud Al Fajzal je dejal, da ima to vprašanje prioriteto za svetovno muslimansko skupnost. Podobnega mnenja je bil šef po- litičnega urada PLO Faruk Kadumi, ki je izrazil upanje, da se bo prekinjeni dialog med njegovo organizacijo in Združenimi ameriškimi državami zopet vzpostavil. Pa-kistanski zunanji minister pa je glede palestinskega vozla bil mnenja, da je naseljevanje sovjetskih Židov na zasedenih arabskih ozemljih in v' Gazi nelegalno, zato je predlagal, da bi zahtevali ustavitev priseljevanja na ta ozemlja. Pakistanski zunanji minister je v iste® poročilu opozoril tudi na zaostritev odnosov med Pakistanom in Indijo glede Kašmirja. Indijo je obtožil grozodejstev nad prebivalstvom, hkrati pa jo obtožil, da noče upoštevati samoodločbe tamkajšnjega prebivalstva. Pakistanski minister je nato predlagal, da bi konferenca podprla pakistanski predlog o plebiscitu v Kašmirju. V Libanonu v teku hudi spopadi med Palestinci Trinidadski uporniki so se končno predali Gruzijska opozicija je prekinila protest BEJRUT.— Bitka med šiiti, ki se je zaostrila pred dvema tednoma, se je sprevrgla v pravo bratomorno vojno med Palestinci. Libanonski Jug je bil včeraj prizorišče šesturne bitke, ki se je zaključila s težkim obračunom žrtev: 22 palestinskih gverilcev je obležalo na bojišču, ranjenih pa jih je bilo 79. V Ein El-Hilvehu so se spopadli vojaki Al Fataha, oboroženega krila Arafatove PLO, in disidentsko proi-ransko gibanje, ki ga vodi Džamal Sulejman. Arafatu naklonjeni vojaki so obkolili fundamentaliste v okraju Džabal Halib v begunskem taborišču Ein El-Hilveh in jih potisnili do vzhodne meje taborišča. Protinapad Sulejmano-vih gverilcev je bil izredno odločen in se je zaključil s smrtjo osmih vojakov. Naj višjo ceno pa so plačali palestinski begunci, ki so množično zapustili vse prej kot varno taborišče in se podali še bolj južno. PORT OF SPAIN — Poskus državnega udara v državi Trinidad in Toba-go je trajal šest dni. Včeraj zvečer so se namreč predali islamski integralisti gibanja Džamat Al Mislimen, ki so že predvčerajšnjim izpustili glavnega talca, premiera Arthura Robinsona. Po sorazmerno mirni noči je trinidadski pravosodni minister Anthony Smart dejal, da se je položaj precej zaostril, ker so uporniki povečali svoje zahteve in niso bili pripravljeni kloniti. Šele kasneje so nastopili nekateri dejavniki, ki so spravili v krizo poveljnika uporniške skupine. Abu Bakr je očitno spoznal, da ima v rokah talce brez prave politične moči in se je zato odločil za predajo. Z njim je zapustilo sedež televizije TTT in vladno palačo 120 muslimanskih upornikov ter vseh 40 talcev, med katerimi je bilo tudi 10 ministrov. Abu Bakr je obtožil začasno vlado Winstona Dookerama namestnika pre- miera in predsednika republike Hasa-nalija nekorektnega obnašanja do talcev. Pustili naj bi, da so ostali brez hrane, poleg tega pa niso sodelovali pri pogajanjih, so pa dovolili, da je Abu Bakr ohranil telefonske zveze z uporniki v poslopju TTT. Poskus državnega udara pa je najbrž spodletel tudi zato, ker so ga izrabile vladne sile, da so »upokojile« trinidadskega premiera Robinsona in ga de facto že nadomestile z Winstonom Dookera-mom. Obračun žrtev, ki jih je terjal spodleteli puč, pa je kljub vsemu visok. Trinidadske oblasti trdijo, da je umrlo 27 oseb, venezuelski tiskovni viri pa poročajo o 500 in več mrtvih. Karibska gospodarska skupnost Caricom je vsekakor podprla Dookerama in je poskrbela tudi za primerno vojaško pomoč, ki so jo nudile Jamajka, Grenada in Venezuela. • Nabrežina vost, vendar reševanje problemov pogojuje prav zato, ker jih vzporeja v širši mozaik porazdelitve funkcij in zadolžitev. Nova uprava v Občini Devin-Nabrežina je tudi posledica nastalega narodnostnega razmerja v tej občini (ki ni bilo samo sad naravnih demografskih gibanj, pač pa posledica tridesetletnih pritiskov), predvsem pa je odraz nedavnih volilnih izidov, po katerih je bilo v občinski svet izvoljenih šest slovenskih svetovalcev na dvajset. Odločitev volilcev je bila najbrž tudi posledica kandidatnih list, ki so jih predložile razne stranke, ki imajo pri tem svojo odgovornost. Kljub vsemu temu se pa vsiljuje vprašanje, ali ne bi Slovenci, kljub politični raznolikosti, z enotnejšim nastopom lahko dosegli več? Ali res ne bi bili mogli najti bolj skupnega jezika ob problemu, kot je narodnostni predznak župana in uprave v občini, kot je Devin-Nabrežina, ki je za vse Slovence na Tržaškem pa tudi v ostalih dveh pokrajinah bistvenega pomena? Volilni izidi v tej občini so sicer preprečili tisto izrazito nacionalistično opcijo, za katero so se med volilno kampanjo ogrevale nekatere sile. Nova uprava je tudi s tega vidika sad takega volilnega izida. Dogajanju v občini bomo sledili še bolj pozorno kot doslej in, kot je praksa časopisa, delo upraviteljev presojali po dejstvih in v luči interesov slovenskega prebivalstva. Novemu županu Locchiju resnično želimo, da bi bil kot vsi njegovi dosedanji slovenski predhodniki res župan vseh občanov. Če bo tako, bo odvisno od njegove politične in človeške občutljivosti, pa tudi od tega, koliko bodo znali biti ob narodnostnih vprašanjih brezkompromisni slovenski predstavniki v odboru, slovenski svetovalci v občinskem svetu, pa tudi kako pozorni bodo slovensko prebivalstvo in njegove organizacije do dela upraviteljev. • Andreotti oTGl Po njegovem mnenju ZDA ne bi nikoli dopustile takih spletk, atentat na Palmeja pa sploh, nima značilnosti, ki bi kakorkoli pričale o italijanski teroristični matrici. Predsednik vlade je potrdil tudi, da ni dokazov, ki bi potrjevali Brennekovo pripadnost CIA ali FBI, pač pa je navaden prekupčevalec orožja, ki ne more potrditi niti tega, ali je kdaj sploh zaključil kak6 kupčijo. Prav zaradi tega reportaže TG 1 niso verodostojne, kot niso verodostojne govorice o povezavi med italijanskim teroristom in in vzhodnimi tajnimi službami. »Res pa je, da so italijanske tajne službe zašle na stran pota, vendar se je to dogajalo v preteklosti,« je še naglasil Andreotti. Njegove izjave pa niso prepričale vseh; Tortorella (KPI) mu je med drugim očital, da je tipičen predstavnik nesposobne vlade, ki je v prvi osebi odgovorna za neučinkovitost sodstva. G. R. • Pentagonala nekatere: avtocestna in železniška povezava Trst-Ljubljana-Budimpeš-ta ter avtocestna povezava Linz-Zagreb-Jadransko morje, medregio-nalni zračni promet in skupni tre-nažni center za kontrolorje letenja, srednjeevropski satelitski sistem, mednarodni prirodni park na naši tromeji, skupna predelava odpadkov, sodelovanje oziroma prenos kapitala ter izkušanj male in srednje industrije, pri čemer bo še posebej odločujoča moč in želja Italije po novih tržiščih. Na tiskovni konferenci po zaključeni plenarni seji (za zaprtimi vrati) so predstavili tudi sklepno poročilo (srednjeevropskega) kulturnega foruma, ki govori o predlaganih področjih sodelovanja, o ideološke navlake razbremenjenem ponovnem branju evropske zgodovine, pa tudi o nujno večji občutljivosti, ne samo za manjšine, ampak tudi za narode znotraj držav, za njihovo avtonomijo, ki jo ni moč odpraviti z nacionalističnim egoizmom. Zbranim novinarjem so sporočili, da bo naslednji vrh »pentagonale«, prihodnje leto v Dubrovniku. I. G. Jugoslovanski par žrtev maničnega morilca v Grčiji ATENE — V zahodni Trakiji se je ponovno oglasil škrivnosthi ubijalec z lovsko dvocevko. Tokrat sta bili njegovi žrtvi, kakor kaže, dva Jugoslovana. Če je res, kar smo izvedeli in kaže da je, je to že peti zločin pošasti iz Trakije, ki išče žrtve na parkiriščih med Aleksandropolisom in Ksantijo, nedaleč od grško-turške meje. Doslej je ubil deset ljudi. Neznani zločinec mori izključno pare v parkiranih avtomobilih, nato pa jih polije z bencinom in zažge, da bi zakril sledi. To se je zgodilo tudi 26. julija zgodaj zjutraj, pri kraju Mestos, 25 kilometrov od Aleksandropolisa, ko sta bili ubiti dve osebi v mercedesu beograjske registracije BG 889-970. Grški policiji še ni uspelo identificirati zoglenelih trupel. Izvedelo se je, da gre za Dragana Erdelja (taksista) in Marijano Dojčinovič, oba iz Kovina. Starši žrtev so že dopotovali v Grčijo, da bi pomagala pri identifikaciji. Starša sta že na poti za Aleksandropolis in skrivnost bo kmalu pojasnjena. Kaj vse se je dogajalo 26. julija na nekem parkirišču bo verjetno ostala neznanka. Nekateri prebivalci, katerih izjave prenaša tamkajšnji tisk, so potrdili, da so to jutro slišali nekaj strelov. Kmalu za tem pa so videli ogenj. Prepričani so, da je morilec po zločinu odpeljal avto na drugo parkirišče in ga šele tam zažgal. Grška policija je o tem zločinu uradno obvstila jugoslovanski konzulat v Solunu, čeprav žrtev še niso identificirali. Tisk piše, da so na mestu zločina našli tri tulce iz lovske puške - dvocevke. To navaja tudi na misel, da gre za pošast iz Trakije, ki se občasno oglaša že več kot dve leti in vedno uporablja lovsko puško. Policija je organizirala veliko akcijo, da bi ji uspelo najti pošast iz Trakije, ki jih že dve leti pošteno vleče za nos. Veliko ljudi so že zaslišali, predvsem zato, da bi ugotovili, kdo bi lahko bil lastnik lovske dvocevke, ki je po vsej verjetnosti italijanske izdelave. Za zdaj niso uradno sporočili še ničesar, kar daje slutiti, da je raziskava ostala na mestu; (dd) MOSKVA — Po šestih dneh zasedbe železniških prog (na sliki AP) j® železniški promet v Gruziji včeraj zopet stekel. Pripadniki opozicijskih skupin so namreč prekinili blokadOi odločitev pa so sprejeli potem ko so tamkajšnje oblasti izkazale popustljivost do njihovih zahtev. Odločilnega pomena je bil sklep gruzijskega parlamenta, da začne obravnavo zakonskih predlogov o republiških parlamentarnih volitvah. Enega od zakonskih predlogov je pripravila opozicija, zadeva pa pravice volilcev. Do nejevolje pa je prišlo v Armeniji' kjer je tamkajšnji vrhovni sovjet (par' lament) zahteval preklic odloka, s katerim je Mihail Gorbačov 25. julij3 ukazal razpustitev nelegalnih krajevnih milic; odlok zadeva vse sovjetske republike, v njem pa je rečeno, da se morajo oborožene skupine, ki jih ustava ne predvideva, razpustiti v teku D dni. Armenski vrhovni sovjet je mnenja, da bi ta ukrep še povečal napeto* in konflikte. Po pisanju Pravde naj h1 v Armeniji bilo približno 10 tisoč prll padnikov tovrstnih milic, med njih1) pa naj bi bili tudi nekateri poslan®1 vrhovnega sovjeta. Pravda dodaja, d so Gorbačovov odlok drugod sprej®1 različno; v Azerbajdžanu je prebiva stvo odlok pozdravilo z zadovoljstvo1)1; vendar oboroženi nelegalni odd®^ doslej še niso odložili orožja. V KirS1 ziji naj ne bi bilo organiziranih ud’1 ' vseeno pa so ljudje dobro oboroženi' V Dobu končali gladovno stavko DOB — V torek zvečer so zaporniki na Dobu pri Mirni končali gladovno stavko in imenovali poseben odbor, ki bo spremljal uresničevanje sklepov, sprejetih v republiški skupščini. Včeraj dopoldne je Dob obiskal republiški sekretar za pravosodje in upravo Rajko Pirnat s sodelavci. Odbor je podrobneje seznanil s sklepi republiške skupščine v zvezi z zahtevami upornikov, ki terjajo delno pomilostitev. Dr. Pirnat je tudi povedal, da bodo hkrati obravnavali tudi dodatno zahtevo obsojencev z odprtega oddelka v Hotemežu, ki so tudi stavkali. Gre za to, da bi obsojencem, ki prestajajo kazen v odprtih oddelkih, omogočili izredni pogojni odpust po eni tretjini odslužene kazni, kar sicer republiški zakon dovoljuje. Odbor obsojencev je bil s tem zadovoljen, tako da se je življenje v kazensko-poboljševalnem zavodu na Dobu normaliziralo. Pravosodni minister Pirnat pa je v včerajšnjem pogovoru pohvalil vodstvo doma in njegove strokovne službe, ki so v času gladovne stavke ustrezno delovali in ukrepali, (dd) Nemo propheta in patriu PARIZ — Pred dnevi je svet obšla novica o doslej najdražji sliki živečega slikarja: 2 krat 3 metre veliko platno, imenovano po odkritju Amerike, je kupil ameriški milijonar in zbiratelj Stevan Mortensen za 25 milijonov dolarjev. Poleg cene pa je seveda'posebej zanimivo to, da je sliko izdelal Slovenec Marjan Hajnrih-Fram, ki pa že 15 let živi v Franciji (kjer se podpisuje Maryan Heinrich-Frama). Jugoslovanski časnikarji zdaj telefonirajo po slovenskih galerijah zaslišujejo likovne kritike in strokovnjake ter iščejo kakršnokoli sled za omenjenim slikarjem. Toda ves trud je bil doslej zaman: novinarji presenečeno ugotavljajo, da menda Frama v Sloveniji ne pozna nihče. Tako se pač rado dogaja slovenskim umetnikom, ki jih tujina bolj ceni kot domovina: o Marjanu Hajnrihu so francoski časopisi s simpatijami pisali že lani, ko je zmagal na natečaju za ureditev ključnih mest Pariza ob proslavi dvestote obletnice francoske re- je volucije. Izmed dvesto predlogov J francoska žirija izbrala prav nie9° je idejo. Framova temeljna zamis®1 , ■ vinsK11 bila, da bi na podlagi zgodov. podatkov s francosko zastavo, ro, označil proti revolucionarjev Champs Elysees in La Concorde. triko!®' do te- daj zloglasnega zapora Bastilj®’ zavr- žalost so mestni možje del ideje z ,a nili, kajti na teh avenijah je Poteurli-velika parada in bi vozila zastavo čila- Dred Hajnrih se je rodil v Maribor TgJ0 štiridesetimi leti, vendar se v s ^ ^aS slikarskem delu venomer vrača otroštva. Njegova posebnost so ^ velikega formata in prizadevanj > z bi kot človek izven akademij in latna novimi projekti brez čopiča 1J? T^tu-združil slikarstvo z notranjo ar ^ ro. Kot zanimivost povejmo ® ’ jel je po prodaji dragocene sli čestitko tudi od Ronalda Reagana. _ Zanfagnini prvi videmski socialistični župan .VIDEM — Socialist Piero Zanfag-nini (na sliki) je bil v torek izvoljen Za novega videmskega župana. Zan-tagnini, ki je bil deželni sekretar socialistične stranke, je bil izvoljen s V glasovi. Z njegovo izvolitvijo je krščanska demokracija izgubila v vidmu župansko mesto po 42 lewtih asprestanega vodenja občine. Za Zanfagninija so po skorej osemurnem zasedanju občinskega sveta glasovali predstavniki KD (19), PSI 01). PRI (3) in PSDI (2), poleg pred-stavnikov večinske koalicije pa so Se za socialističnega kandidata °Predelili še svetovalca furlanskega gibanja in zelenih marjetic. Liberal-j11 Predstavnik se je vzdržal, med-efn ko so glasovali proti komunisti, mjsovci in zelčeni golobice. Sejo učinskega sveta je vodil bivši de-*n°krščanski minister Giorgio San-?Uz- Novi videmski župan je včeraj lutraj že prisegel pred prefektom, aato pa se je v popoldanskih urah estal občinski odbor, ki je izbral za Podžupana demokristjana Enrica artossija. V občinskem odboru so 6 demokristjani Paolo Rigo, Gior-aio Vello, Maria Letizia Burtulo, . esare Gottardo, Silvano parpinel P Andrea Avanzi, socialisti Romeo -uattioli, Guido Bulfone in Gian-■ Torpssi, republikanec Alber- (j Cojutti in socialdemokrat Franco eda Rossa. Ladjo in ustrezno opremo bodo verjetno kupili v Italiji Pri koprskem Hidru izbirajo i •! v • w • • novo plovilo za čiščenje morja GRADEŽ, KOPER — Že konec tega tedna, najkasneje pa prve dni v prihodnjem tednu bo znana odločitev o nakupu ladje in opreme za potrebe službe za varstvo morja pri koprskem Hidru. Iz t. i. ekološkega sklada so namreč v Sloveniji sklenili prispevati denar za nakup plovila za čiščenje obalnega morja. V prihodnjih petih letih naj bi se iz tega sklada zbralo okrog 388 milijonov lir za nakup plovila, za opremo pa se bo treba še dogovoriti. Pri koprskem Hidru, katerega strokovnjaki se morajo odločiti za najboljšo, najbolj sprejemljivo različico čolna, so si v minulih tednih ogledali dvoje plovil, ki jih ponujajo proizvajalci iz Italije. Prvo je plovilo Baleno, ki ga ponuja Morteo iz Genove. To s posebnim trakom pobira tako trde odplake kot travo, solato in makro alge. Plovilo pobira tudi nafto in ima za te namene poseben 5 kubični rezervoar. Drugo plovilo, tega so si delavci Hidra ogledali včeraj v Gradežu, je plovilo Pelican, ki ga proizvajajo po načrtih 1984. leta ustanovljene firme Ecolmare iz Napolija. Doslej so pri Ecolmaru uspeli prodati že 85 plovil, ki s svojo drugačno tehnologijo (plovilo vodo s črpalko vsrkava in v posebnem filtru loči nafto od vode, pri čemer še vedno ostane 30 odstotna mešanica nafte in vode; ali pa vleče trde odpadke in solato, ki jih lovilec sproti meče v kontajner s prostornino 3 kubične metre) čistijo morje. Tretje polovilo, ki bo prišlo na predstavitev v petek v Koper pa je plovilo Logeco, ki ga proizvaja Intermare iz Genove. Gre za 13 metrov dolgo in 4 metre široko ladjo z rezervoarji za 20 ton nafte ali drugih podobnih odpadkov in možnostjo enkratnega »skladiščenja« 26 ton trdih odpadkov, solate, trave in alg. To plovilo stane 700 milijonov lir, možno pa bi ga bilo kupiti tudi z ustanovitvijo mešane firme. Kot smo že zapisali, se pri Hidru, ki mu je naložena strokovna odločitev, še niso dokončno opredelili. Dejstvo pa je, da je zadnja, sicer na videz naj dražja različica, zelo mamljiva. Hidro namreč z italijansko firmo Intermare ustanavlja mešano družbo Eco-adria in preko te bi bilo možno uvoziti tudi opremo za plovilo Logeco. Cena za plovilo bi bila sprejemljiva, uvoz opreme in tudi delovanje plovila pa bi urejali na način, ki bi koristil zainteresiranim za čiščenje morja kot tudi podjetju ali podjetjem, ki se odločata za kakovostnejši pristop na tem delovnem področju. D. G. Francescutto in Ingo Paš o možnosti turističnega sodelovanja NEVEJSKO SEDLO - Razvoj italijanskega turističnega središča na Ne-vejskem sedlu in slovenskega v Bovcu ter možnost njune povezavesta bili v ospredju pogovoro\rbdbornika za turi-ze,m F-JK Gioacchina Francescutta in slovenskega ministra za turizem Inga Paša, ki sta se srečala na nevejskem sedlu. V delegaciji F-JK so bili še župna Rezije Luigi Paletti in Kluž Gian-carlo Pielli in predsednik družbe Pro-motur Pino Rosenwirth, v slovenski pa so bili tolminski župan Klanjšček in bovški turistični delavci. Francescutto je poudaril, da je pomen srečanja v spoznavanju problemov obeh središč, v možnosti dogovora o svobodnem prehanju iz enega središča v drugo, in v oblikovanju razvojnega načrta, ki bi lahko vokvirili v sodelovanje pentagonale. Minister Paš se je strinjal vsaj s poskusno uvedbo svobodnega kretanja, odločitev o tem pa ni odvisna samo od Ljubljane. Tržaški komunisti pri Aureliu Juriju KOPER — Delegacija komunistične svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu, v kateri so bili Maurizio Pessato, Nico Costa in Stelio Spadaro, se je včeraj v Kopru srečala s predsednikom tamkajšnje občinske skupščine Au-reliom Jurijem. Med pogovorom so si izmenjali informacije o problemih v obeh občinskih upravah in o družbenih in gospodarskih vprašanjih s posebnim poudarkom položaju italijanske narodnosti v Jugoslaviji. Med razgovorom so poudarili nujnost tesnejšega sodelovanja med območji, ki so si bila doslej komplementarna in v tem okviru poudarili tudi važnost odnosov med glavnima mestoma Trstom in Koprom, prav tako so se strinjali, da bi bilo treba organizirati srečanje med predstavniki občin Furlanije-Julijske krajine in predstavniki občin istrsko-kvarnerske regije, da bi se dogovorili o sodelovanju, ki naj bi ustrezalo pričakovanju prebivalstva in bi istočasno pospešilo tudi integracijske tokove, ki so tem bolj potrebni na področjih, kot so omenjena, ki ju vežeta zgodovina in človeški stiki. Ob koncu so tržaški komunisti izročili Areliu Juriju osnutek zakona za ohranitev in ovrednotenje istrsko-venetske kulture. Po pomoru rib v kanalih sv. Jerneja in Drnice v Seči Konkretnega krivca pa ni SEČOVLJE — Čeprav je od onesnaženja vode in pomora vodnega življa v kanalih Sv. Jerneja in Drnica v Seči minilo že skoraj mesec dni, pristojne službe niso odkrile konkret- r nega krivca za to ekološko nesrečo. Onesnaženje naj bi bilo posledica pomanjkljive kanalizacije in spleta vremenskih okoliščin. Iz naj novejših poročil sanitarne in vodnogospodarske inšpekcije namreč lahko ponovno razberemo le to, da je do pomora rib prišlo zaradi »preobremenitve z organskimi materijami ter pomanjkanja prostega kisika«. Do onesnaženja torej po mnenju inšpektorjev - z njihovimi sklepi pa se strinja tudi temeljno javno tožilstvo v Kopru - ni prišlo zaradi določljive enkratne napake ali izliva strupene snovi, temeč zaradi »neurejenega kanalizacijskega sistema, kar v neugodnih naravnih pogojih povzroči onesnaženje«. Javno tožilstvo je tudi ocenilo, da zato trenutno ni osnove za uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivega dejanja, oziroma gospodarskega postopka, ki bi nesporno povzročil pomor. Kljub temu pa podpisnik tega mnenja, namestnikih javnega tožilca Aleš Murko, dalje ugotavlja, da »obstaja stalna nevarnost, da se podobno ali še večje onesnaževanje zaradi posegov v okolje ali premajhne skrbi zanj, kmalu ponovi.« Tožistvo poskuša to možnost zmanjšati s predlogom, naj inšpektorji, miličniki in morska biološka postaja v okviru svojih pristojnosti poostrijo nadzor na ogroženem območju ter o ugotovitvah sproti obveščajo pravosodne organe. Hkrati naj bi piranska občinska uprava spodbudila ukrepe za sanacijo tega predela, vključno z gradnjo kanalizacijskega omrežja. JANEZ ODAR Organizacije zelenih v A-J so se zbrale na srečanju v Bohinju g BOHINJ — Konec julija so se v °hinju sestale Zelene politične ranke, organizacije in iniciative s Fadročja Alpe-Jadran (Furlanija-Ju-Jska krajina, Slovenija, Hrvaška, ^atrijska Štajerska in Koroška). Na ačanju so se med drugim dogovo-j 1 2a stalno izmenjavo informacij ...tesno sodelovanje, kar bo temelj trnovega dela v okviru skopnosti (j Pe'Jadran. Poleg tega so sklenili, Sv Se bodo angažirali za uresničitev °Jih političnih pobud tudi izven Otipih teles- s D koncu dvodnevnega srečanja pa ,sPrejeli sledečo izjavo: v • Zaradi učinkovitega uresničenj1] a skupnih ciljev na področju ^.Pe-jadran začenjamo sodelovanje, j2^zhaja iz sorodnih programskih in2' .''■'' prepričanju, da Evropa regij a ^1Zlie združene Evrope nista mo-Cl brez miroljubnega in učinkovi- tega ekološkega vpliva na njen današnji in bodoči razvoj, združujemo svoje sile zaradi političnega, strokovnega in praktičnega sodelovanja pri uresničevanju skupnih konkretnih ekoloških projektov. 3. Poseben interes in pripravljenost za sodelovanje izražamo na naslednjih področjih: energija, transport in prometni tokovi, narodne manjšine, Jadransko morje, posebni odpadki, gozdovi, vode, biološko kmetijstvo, razorožitev in demilitarizacija, razvoj kulturnih in znanstvenih institucij s področja varovanja okolja ter institucionalna definicija regije Alpe-Jadran. 4. Na institucionalni ravni bomo prispevali k uveljavljanju demokratičnih procesov pri vrednotenju vplivov, ki jih imajo na okolje ter na kulturno in socialno stanje prebivalstva projekti mednarodnega so- delovanja. Zato bomo vzpostavili stalen pretok informacij. 5. Skupne cilje bomo uresničevali s političnimi sredstvi v uradnih institucijah in izven njih ter s sodelovanjem na področju znanosti, ekonomije, izobraževanja in kulture. 6. Naš prispevek h globalnemu cilju (Evropa regij) bodo konkretni skupni projekti. Bohinj, 28. julij 1990 - ZELENI SLOVENIJE - SAVEZ ZELENIH HRVATSKE (ZVEZA ZELENIH HRVAŠKE) - FEDERAZIONE' DEI VERDI DEL ČRIULI-VENEZIA GIULIA / VERDI DELLA COLOMBA / (FEDERACIJA ZELENIH FURLANIJE-JULIJ-SKE KRAJINE / ZELENI GOLOBICE) - GRUNE ALTERNATIVE OES-TERREICH (ZELENA ALTERNATIVA AVSTRIJE) Raziskovalni dnevi »Škocjan 90« ne EŽANA — Na pobudo Zveze prijateljev mladine obči-, ezana bo do 4. avgusta raziskovalni tabor »Škocjan 90«, $e2 aterem se je zbralo 15 osnovnošolcev in srednješolcev ^kor- 6 občine. Središče dogajanja je sprejemni center n0 lanskih jam, kjer jim je sežansko Gostinstvo gostoljub-VQ(jj0nU(lil° svoje prostore in poskrbelo tudi za topli obrok, v^a^raziskovalnega tabora je dipl. arheolog Predrag No- bi sramen raziskovalnih dnevov je dvojen. Udeleženci naj slll^oavah in si pridobili osnovno predstavo o krajinski $ke dre9ionalnega parka Škocjan in širšega območja Vrem-PoSt0V.lne' Hkrati pa naj bi spoznali osnovne znanstvene koritJ*- v arheologiji, zgodovini in ekologiji. Na ta tri Na 3aJe tudi tabor razdeljen. kre(jrg0bsežnejši del je arheološki, ki poteka pod vodstvom fa2nitj9a Novakoviča. Udeleženci so in bodo prisluhnili kj^ Predavanjem kot denimo dipl. arheologinja Katja gledal'6 Pre(tavala o anti arheološki podobi Trsta v antiki, ?a iz]..1 s° si video filem o izkopavanju Sv. Klare, odšli so (J - ptae P° najbolj tipičnih arheoloških najdbiščih (Gradiš-Ntni^iNbovinske gomile, Rodik in depo jama na Prevali, Mateti SpVa jama)' Opravili so tudi anketo med domačini, v >jvi zajeli ugotovitve domačega prebivalstva o pozna->ani2l e0lošklh najdb in odnosa le teh do lastnega kraja, i avaj0 jrai.° arheološko delavnico, s pomočjo katere spo-a in u 11 izdelujejo arheološka kremenova in lesena orod- ramiko. Pomemben je tudi zgodovinski sklop, ki poteka pod vodstvom prof. zgodovine Dušana Štolfa. Magister zgodovinskih ved Ervin Dolenc je predstavil zgodovino Senožeč kot primer lokalne zgodovinske študije, ogledali so si gradove in pozno srednjeveško arhitekturo v Vremski dolini in okolici (grad Švarcenek, Školj, Sv. Helena, Artviže, tabor v Lokvi). Tretji sklop obsega ekologijo pod nadzorom dipl. biologinje Liljane Drobnjak, ki je skušala opredeliti osnovne krajinske in naravovarstvene ekologije na Krasu in v Vremski dolini. Udeleženci so beležili ekološke dejavnike v Vremski dolini, spoznavali rastlinski in živalski svet ter si ogledali Škocjanske jame. Velik del opreme, ki jo udeleženci potrebujejo, sta prispevali OŠ Hrpelje in Divača ter srednja šola iz Sežane. Kombi za prevoz udeležencev pa je posodil Rokometni klub Jadran Hrpelje Kozina. Udeleženci ugotavljajo, da je kraško območje zgodovinsko in arheološko precej bogato kot pa večina ljudi sploh ve in čuti. Zato se je sežanski Zvezi prijateljev mladine zdelo potrebno, nam je dejala predsednica sežanske ZPM Mirjana Stopar, da mlade vključijo v spoznavanje kulturno zgodovinskih spomenikov domačega kraja, od katerih so mnogi tudi na seznamu naravne in kulturne dediščine. Po končanih raziskovalnih dnevih bodo izdali posebno publikacijo, v kateri bodo objavili gradivo, nastalo na tem taboru. Gotovo bo zanimivo tudi za širšo javnost. OLGA KNEZ STOJKOVIČ Sezonski urnik trajektov z Reke ODHODI: □ ob ponedeljkih ob 18.00 uri v smeri: Rab Zadar Split Stari Grad 21.05 00.50 6.25 9.45 Korčula 13.40 Dubrovnik 17.15 □ ob torkih ob 20.00 uri v smeri: Split Hvar Korčula Dubrovnik 7.00 9.40 12.20 16.00 Krf 8.00 Igoumenltza 11.00 □ ob sredah ob 18.00 uri v smeri: Split Korčula Dubrovnik 5.30 9.55 13.30 □ ob četrtkih ob 18.00 uri v smeri: Split Korčula Dubrovnik 5.30 9.55 13.30 □ ob petkih ob 18.00 uri v smeri: Rab Zadar Split Stari Grad 21.05 00.50 6.25 9.40 Korčula 13.15 □ ob sobotah ob 20.00 uri v smeri: Split Hvar Korčula Dubrovnik 7.00 9.40 12.20 16.00 Krf 8.00 Igoumenltza 11.00 □ ob nedeljah ob 18.00 uri v smeri: Rab Zadar Split Hvar 21.05 00.50 6.25 9.40 Korčula 12.20 Dubrovnik 16.00 PRIHODI: □ ob ponedeljkih ob 7.30 iz smeri: Dubrovnik Korčula Hvar Split 10.00 13.15 15.55 17.55 Zadar 00.05 Rab 4.00 □ ob torkih ob 12.45 iz smeri: Dubrovnik Korčula Zadar 19.00 22.15 6.30 □ ob sredah ob 7.30 iz smeri: Igounenitza Krf Dubrovnik Korčula 14.00 15.30 8.00 13.15 Hvar 15.55 Split 17.55 Zadar 00.05 Rab 4.00 □ ob četrtkih ob 7.30 iz smeri: Dubrovnik Korčula Stari Grad Split 10.00 13.15 16.55 18.55 □ ob petkih ob 10.00 iz smeri: Dubrovnik Korčula Split 15.00 18.15 22.30 □ ob sobotah ob 7.30 iz smeri: Igoumenltza Kri Dubrovnik Korčula 14.00 15.30 8.00 13.15 Hvar 15.55 Split 17.55 Zadar 00.05 Rab 4.00 □ ob nedeljah ob 7.30 iz smeri: Korčula Stari Grad Split 14.00 17.30 19.30 OP.: Urniki se seveda nanašajo na različne dneve, saj traja potovanje od Reke do Igoumenitze približno 43 ur. Stališča strank o izvolitvi Locchija za devinsko-nabvežinskega župana SSK: Naša odločitev je bila nujna KPI: Jasno popuščanje stališčem KD Po dokončnih podatkih zavoda Istat Življenjski stroški julija rahlo višji kot v juniju Z objavo sporazuma med Krščansko demokracijo, Socialistično stranko in Slovensko skupnostjo, ki ga je v torek zvečer potrdil občinski svet, so se zaključila dolgotrajna in mestoma polemična pogajanja glede izbire novega župana in Sestave' odbora devinsko-nabrežinske občine. Kot izhaja iz izjav pokrajinskih predstavnikov omenjenih strank, se dosežen sporazum ne nanaša izključno na občinski okvir, temveč je prej posledica širšega dogovora na pokrajinski oziroma deželni ravni. Po oceni pokrajinskih vodstev strank, ki so sestavile tričlansko koalicijo, je najpomembnejši rezultat prav ponovna vzpostavitev sodelovanja med omenjenimi silami, s čimer se za Slovensko skupnost odpirajo možnosti vstopa v tržaški pokrajinski oziroma občinski odbor in dostopa do drugih pomembnih funkcij v raznih javnih ustanovah. Prav obstoj in nakazana vsebina takšnega celovitega dogovora pa sta po mnenju leve opozicije, ki jo v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu predstavljajo komunisti in Zeleni z znakom golobice, nesprejemljivi kršitvi obvez, ki so jih stranke prevzele v odnosu do volilcev. Kot smo poudarili že v prvem zapisu o izidu torkove seje občinskega sveta, je sporazum privedel do izvolitve prvega povojnega župana italijanske narodnosti. V skupnem dokumentu, ki ga je še kot kandidat za župana prebral Dario Locchi, v poglavju o »Kulturi sožitja« piše, da »si bo občinska uprava na vseh mestih prizadevala za dosego pravičnega in uravnovešenega zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Zakonski osnutek Maccani-ca, ki ga je vsekakor mogoče izboljšati, predstavlja v tem smislu osnovo za razpravo«. V programu, ki ga je v imenu KD, PSI in SSk podal Locchi, so v bistvu-zaobjeti vsi poglavitni problemi de-vinsko-nabrežinske občine z nakazanimi možnostmi za njihovo ugodno razrešitev. Posebna pozornost je bila v besedah bodočega župana dana celovitemu gospodarskemu razvoju občine, ureditvi Sesljanskega zaliva, rešitvi številnih vprašanj, ki se nanašajo na Ribiško naselje in izdelavi občinskega statuta v skladu z določili reforme javnih uprav. Po oceni svetovalcev KPI, ki so med prvimi posegli v diskusijo, je takšno golo naštevanje vprašanj z obljubo o njihovi takojšnji rešitvi neresno, predvsem pa bi si želeli, da bi v svojem podajanju Locchi ali kak drug predstavnik nove zveze utemeljil in osvetlil okvire doseženega sporazuma. Najhuje pri vsem pa je po mnenju Ces-chie preprečitev vsebinskega razgovora med izvoljenimi predstavniki občanov, medtem ko je Depangher novim zaveznikom očital, da so prej mislili na porazdelitev oblasti kot na interese občanov. Prikazani dogovor pa po mnenju predstavnika Zelenih VVehrenfenninga pomeni kršitev glavnih obvez, ki so jih tri stranke kot prioritetne zagovarjale med volilno kampanjo: KD se je odpovedala bitki proti dvojezičnim osebnim izkaznicam, SSk slovenskemu županu, socialisti pa lastnemu županu oziroma pristali so na pogojeval-no prisotnost SSk. Komunisti pa so Slovenski skupnosti ob kritiki, da so se odpovedali slovenskemu županu, očitali tudi nonša-lanso, s katero so zavrnili predlog KPI o sestavi alternativne koalicije, katero bi poleg teh dveh strank sestavljali še zeleni. Kritiko je SSk zavrnila rekoč, da je bil predlog KPI abstrakten, medtem ko se sporazum s KD in PSI v največji meri približuje najvišjemu cilju SSk ob upoštevanju vseh možnosti. Tako Brecelj kot Brezigar sta dejala, da se je SSk z velikim čutom odgovornosti odločila za takšen sporazum s KD in PSI, kajti možni alternativi bi po njuni oceni lahko bili ali izključno italijanski občinski odbor ali predčasne volitve. V obeh primerih pa bi prišlo do zaostritve odnosov med slovenskimi in italijanskimi prebivalci občine, s čimer bi se med drugim izničilo dolgotrajno delo, ki ga je SSk vložila v politično upravljanje občine. Brecelj je med drugim poudaril še, da izbrana pot pomeni tudi upravno kontinuiteto, medtem ko je Brezigar opozoril, da obstaja več načinov sožitja in da je treba v svoji sredi izbrati najboljši možni model. Tudi predstavniki KD in PSI so poudarjali pomen doseženega sporazuma: po mnenju Rite Contento (KD) je velikega pomena dejstvo, da so tri stranke, po precej polemični volilni kampanji, našle skupen jezik; njen strankarski kolega Franco Parentin je dejal, da razlike v stališčih med strankami obstajajo, vendar pa je najvažnejša pripravljenost na dialog (kot primer je sicer navedel dvojezične osebne izkaznice); socialistični svetovalec Vit-torino Caldi pa je predvsem izpostavil resen pristop svoje stranke k sporazu- mu s poglavitnim ciljem, da pride do trdne in uravnovešene uprave. O sporazumu pa‘so se že takoj izrekla vodstva strank. Že med premorom torkove seje devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta so pokrajinski tajniki treh koalicijskih strank nagla-ševali pomen doseženega sporazuma: socialist Perelli je predvsem izpostavljal politični aspekt dogovora, pokrajinski tajnik KD Tripani je zagovarjal nujo, da bi vselej in povsod moralo priti do preverjanja, »štafete« pa niso več aktualne, tržaški tajnik SSk Opelt pa je dejal, da je bila za njegovo stranko takšna izbira nujna, kajti v nasprotnem primeru bi prišlo do trenj med nacionalnimi komponentami v občini. V tiskovni noti pa sekretar KPI Costa pravi, da se je SSk popolnoma izneverila svojim volilcem, saj se je odpovedala svoji zahtevi po slovenskem županu, istočasno pa ni upoštevala predloga KPI za alternativno koalicijo, česar sicer ni vzela resno v poštev niti socialistična stranka. V njenem imenu je pokrajinski tajnik Perelli v tiskovnem sporočilu med drugim zapisal, da je med pomembnejšimi postavkami sporazuma odločitev SSk, da se odpove »štafeti« in da podpre italijanskega župana. Tiskovno sporočilo je poslala devin-sko-nabrežinska sekcija SSk, v katerem med drugim piše, da je stranka pristala na novo rešitev, »potem ko je bilo jasno, da ni več nobene stvarne možnosti za izvolitev slovenskega župana«. S tem je SSk. »naredila korak dobre volje, ki bo pripomogel k odpravi vseh umetnih pregrad med tu živečima narodoma«. Dokončni statistični podatki o inflacijskem gibanju v mesecu juliju so potrdili, da se inflacija ni ustavila, nasprotno, glede na mesec prej je njena stopnja porasla za 0,4 odstotka, medtem ko se je v primerjavi z julijem 1989 povzpela za 5,7 odstoka (v letošnjem juniju glede na lanskega pa za 5,6 odstoka). Zvišanje tako daleč presega načrtovano stopnjo inflacije, ki po prepričanju rimske vlade in glede na razmere v Evropski skupnosti nikakor ne bi smela prekoračiti zgornjo mejo 5 odstotkov. Vsedržavni podatki statističnega zavoda Istat vsekakor potrjujejo projekcije, ki so jih v drugi polovici julija izdelali na osnovi gibanja življenjskih stroškov v osmih vzorčnih mestih, med katerimi je tudi naše. Kljub vsemu pa je tokratni porast življenjskih stroškov precej nižji od 0,7-odstotnega porasta, ki so ga zabeležili julija lani. V pravkar preteklem mesecu je bilo najdražje italijansko mesto Milan, kjer so se življenjski stroški zvišali za 0,6 odstotka, najcenejše pa Palermo, kjer so ostali na junijski ravni. Tendencial-na stopnja inflacije je tako najnižja v Palermu s 5,4 odst., najvišja pa v Turinu s 6,2 odst. V Neaplju in Bologni so zabeležili 5,7-odstotno stopnjo, v Genovi 5,8, v Trstu 6, v Milanu in Benetkah pa 6,1-odstotno stopnjo. Julij je torej tudi našemu mestu prinesel povečanje življenjskih stroškov. Indeks občinske statistične službe je namreč doživel porast za 0,4 odstotka glede na letošnji junij, medtem ko se je glede na lanski julij. povečal za okroglih 6 odstotkov. Junija je ta in- deks glede na maj znesel 0,9 odsotka, glede na junij 1989 pa 5,7 odstotka, kar pomeni, da se je tendencialna stopnja inflacije (ki se računa na osnovi letnih primerjav) v enem samem mesecu zvišala za 0,3 odstotka. Med poglavji, ki jih občinska statistična služba jemlje v poštev za izračunavanje indeksa življenjskih stroškov, je imelo največjo težo poglavje o stroških za stanovanje: le-ti so se povečali za 0,8 odstotka glede na junij in za kar 7,8 odstotka z ozirom na lanski julij. Zavod Istat pri tem opozarja, da je porast v največji meri pripisati dejstvu, da podatke o najemninah zbirajo vsake tri mesece, kar pomeni, da julijski indeks življenjskih stroškov nosi tudi breme povišanja najemnin v letošnjem drugem trimesečju. Stroški za prehrano so (prav tako kot tisti za rekreacijo oziroma kulturo) porasli za 0,6 odstotka (glede na lanski julij pa za 6,7 oziroma za 6,6), sledi 0,4-odstotni porast stroškov za prevoz in komunikacije (4,1 odstotka več kot julija lani), stroški za energijo ter za razne dobrine in storitve so se glede na junij povišali za 0,3 odstotka in za kar 8,9 oziroma 7 odsotkov glede na lanski julij, medtem ko so najmanjši mesečni porast zabeležili izdatki za uporabo raznih storitev, in sicer za 0,1 odstotka, glede na letno povprečje pa za 5,3 odstotka. Občinska statistična služba pa ni posredovala mesečnih podatkov o stroških za obleko in obutev in za zdravstvo, medtem ko so v letnem povprečju prvi porasli za 4,9 odstotka, drugi pa za 1,8 odstotka. BREDA PAHOR Z jubilejnim Mladinskim raziskovalnim taborom v drugi polovici avgusta Mladi raziskovalci po repentabrskih logih 10 MLADINSKI RAZISKOVALNI TA RE PEN Vse — ali skoraj — je nared za letošnji jubilejni Mladinski raziskovalni tabor, ki bo mladim raziskovalcem in njihovim mentorjem nudil možnost, da spoznajo in preučijo značilnosti repenta-brske občine. Deseti Mladinski raziskovalni tabor, ki ga kot običajno prirejajo Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici, Slovenski raziskovalni inštitut, Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko ter Društvo mladih raziskovalcev, se letos vrača namreč na Tržaško, kjer se je v zadnjem desetletju (odkar prirejajo tabor) mudil že trikrat (v Barkovljah, Dolini in Devinu). »Repentabrski« raziskovalni tabor se bo začel v ponedeljek, 20. avgusta, zaključil pa se bo v soboto, 1. septembra. V dveh tednih se bo po vaseh, cestah, gmajnah in poljih repenta-brske občine mudilo okrog štirideset mladih raziskovalcev in mentorjev (med njimi bodo tudi raziskovalci in mentorji iz Slovenije), ki bodo na znanstven način skušali preučiti repentabrsko življenje v celoti (v ta namen bodo seveda iskali tudi stik z domačini, ki naj bi posredovali osebne izkušnje in osebno znanje o teritoriju, na katerem živijo). Kot običajno, bo raziskovalno delo potekalo po različnih skupinah, ki bodo preučevale posamezne značilnosti repentabrske občine. Skupin bo namreč sedem in bodo preučevale arheološke najdbe, ljudske običaje, geografske in naravne značilnosti, socialno strukturo občine, jezikovne navade in zgodovino občine (kot je razvidno, je stik z domačini torej primarnega pomena). Na prihod raziskovalcev, katerih starost se suče med 15. in 25. letom starosti "(med njimi je tudi osem »novincev«), se pripravljajo tudi na županstvu, kjer urejajo zadnje organizacijske podrobnosti. Zadnji operativni sestanek med občinskimi upravitelji in voditelji tabora bo prihodnji teden, ko bodo preverili, ali je res vse nared za sprejem mladih raziskovalnih navdušencev. Raziskovalci bodo namreč bivali v dijaškem domu Srečko Kosovel v Trstu, večidel svojega časa pa bodo preživeli seveda na Repentabru, kjer bodo imeli dva delovna sedeža, in sicer v Bubničevem domu v Repnu in v Kulturnem središču na Colu. Že v ponedeljek, 20. avgusta, se bodo zvečer sestali z domačini, v naslednjih večerih pa bodo imeli na sporedu še celo vrsto srečanj in predavanj, ki bodo dopolnjevala delo na terenu (čeprav seveda niti družabnosti ne bo manjkalo). Tako se bodo v četrtek, 23. avgusta, sestali na primer z občinskimi upravitelji, me4” tem ko bodo rezultate svojega dela javno predstavili v petek, 31. avgusta. Pravo delo na terenu bo trajalo skupno osem dni (od torka, 21. avgusta, do petka, 24. avgusta, in od ponedeljka, 27-avgusta, do četrtka, 30. avgusta), medtem k0 bodo ostali dnevi posvečeni izletom, poročilom in razpravi. plava riba na mizi 4. gastronomska pobuda plave ribe v restavracijah v Trstu in pokrajini OD 30 JULIJA Torek, 4, septembra GOSTILNA Sreda, 19. septembra GOSTILNA DO 30. SEPTEMBRA 1990 DE BONTEMPO (Ex Hitler) Nabrežje N. Sauro 10 (Milje) - Tel. 271270 ALLA CANTINA Nabrežje Grumula 2 - Tel. 305029 Petek, 17. avgusta RESTAVRACIJA Sreda, 5. septembra Četrtek, 20. septembra RESTAVRACIJA GOSTILNA * GOSTILNA »AL BRAGOZZO« GALLERIA FABRIS Al FIORI UAMBASCIATA D ABRUZZO Nabrežje N. Sauro 22 - Tel. 303001 Trg Dalmazia 4 - Tel. 364564 Trg Hortis 7 - Tel. 300633 Ul. Furlani 6 - Tel. 395050 Petek, 3. avgusta Sobota, 18. avgusta Petek, 7. septembra Sobota, 22. septembra RESTAVRACIJA RESTAVRACIJA GOSTILNA RESTAVRACIJA LA MARINELLA ALLE BANDIERETTE ALUISTRIANO AL GRANZO Drevored Miramare 323 - Tel. 410986 Nabrežje N. Sauro 2 - Tel. 300686 Nabrežje Grumula 6 - Tel. 305714 Trg Venezia 7 - Tel. 306788 Nedelja, 5. avgusta Sreda, 22. avgusta Sobota, 8. septembra Torek, 25. septembra RESTAVRACIJA GOSTILNA GOSTILNA RESTAVRACIJA AUSONIA RISORTA LA FONTANELLA DIANA Nabrežje Traiana 1 - Tel. 307777 Nabrežje De Amicis 1/a (Milje) - Tel. 271219 Ul. Ponziana 2 - Tel. 764729 Ul. Nazionale 11 (Opčine) - Tel. 211176 Torek, 7. avgusta Sobota, 25. avgusta Torek, 11. septembra Četrtek, 27. septembra BUFFET GOSTILNA GOSTILNA RESTAVRACIJA DA MARIO CANTINE SOCIALI DA DINO PRIMO Ul. Torrebianca 41 - Tel. 69324 Nabrežje N. Sauro 18 - Tel. 300689 Reber na Promontorio 2 - Tel. 305094 Ul. sv. Caterina 9 - Tel. 64398 Sreda, 8. avgusta Torek, 28. avgusta ’ Sreda, 12. septembra Petek, 28. septembra GOSTILNA TAVERNA GOSTILNA RESTAVRACIJA MONTILL EL FANAL Al TRE ARCHI SACRA OSTARIA Belvedere 1 - Tel. 413346 Ul. delle Milizie 1 - Tel. 394598 Via Gatteri 10 - Tel. 730497 Ul. Čampo Marzio 13 - Tei. 304791 Sobota, 11. avgusta Četrtek, 30. avgusta RESTAVRACIJA Četrtek, 13. septembra Sobota, 29. septembra RESTAVRACIJA RESTAVRACIJA GOSTILNA ALL’ARCIDUCA BAIA DEGLI USCOCCHI PRINCIPE Dl METTERNICH ALLO SOUERO Cesta v Campore 46 (Milje) - Tel. 271019 Ribiško naselje 162 (Devin) - Tel. 208516 Grljan 2 - Tel. 224189 Drevored Miramare 42 - Tel. 410884 Sreda, 15. avgusta Petek, 31. avgdsta Petek, 14. septembra OD 30. JULIJA RESTAVRACIJA GOSTILNA GOSTILNA - A CONTRADA FARNETO MILLO AL FARO DO 30. SEPTEMBRA 1990 Ul. Ginnastica 29 - Tel. 371353 • Sv. Barbara 43 (Milje) - Tel. 272785 Stopnišče Storži 2 - Tel. 410092 ZDRU2ENJE UPRAVLJALCEV JAVNIH LOKALOV TR2ASKE pokrajine Vsak sodelujoči gostinski lokal bo imel med manifestacijo v menuju vsaj tri jedi s plavo ribo. Zgoraj navedeni datumi se nanašajo na »večere plave ribe« za katere priporočamo rezervacije. Za dame so predvidena darila. Zbornica za trgovino industrijo obrt in kmetijstvo - TRST Odnos med ekonomskim razvojem in ozemljem v ugotovitvah CGIL Deželni odbornik za ozemeljsko načrtovanje Gianfranco Carbone se je udeležil sestanka izvršne komisije tržaške sindikalne zveze CGIL, ki se je -kot beremo v tiskovni noti - lotila odnosa med ekonomskim razvojem v pokrajini in uporabo ozemlja. Uvod v razpravo je imel pokrajinski sekretar CGIL Roberto Treu, ki je na kratko analiziral gibanje krajevnega gospodarstva in njegove konkretne znake o povečani živahnosti in o nadaljnjih razvojnih možnosti. Opozoril pa je tudi na dejstvo, da kljub vsemu ostajajo tudi nekatere negativne razmere na področju zaposlenosti, kot na primer nespoštovanje tako imenovane mobilnosti delavcev v dopolnilni blagajni. Skrbi pa povzroča tudi odklonilno stališče Evropske skupnosti do vsedržavnega zakona št. 26 (paketa za Trst in Gorico) in do nekaterih deželnih zakonov, namenjenih spodbujanju industrijskega razvoja. V razpravi, ki je sledila uvodnemu poročilu, je bilo kot eden glavnih problemov podčrtano dejstvo, da na gospodarski razvoj negativno vpliva predvsem pomanjkanje usklajevanja in usmerjanja na krajevni ravni, ki ga povzroča prevelika razdrobljenost pristojnosti in podvajanje pristojnosti različnih ustanov in uprav. Če se na primer neko industrijsko podjetje želi naseliti v Trstu - je bilo rečeno v razpravi - se mora obrniti na kako desetino ustanov, ki vsaka zase opravi ustrezni postopek in potem izrazi svoje avtonomno mnenje. Drug problem so razpravljale! u9°' to vili v vse bolj vidnih znakih boja za oblast in v premajhni jasnosti pri de' janskih pristojnostih; za primer so na' vedli Monteshell, tako kar zadeva ja'' no finansiranje kot vprašanje zaščJ okolja, in zadevo Polis, okoli katere * že dobro leto »prepirajo« pfistanišk ustanova, Občina in Dežela. E)r . sklop problemov - piše v noti CGIL ^ pa predstavljajo tisti, ki so posebej v® zani na uporabo ozemlja, kot npr- si hrotron, Sesljanski zaliv, Center ^ raziskave, odlagališče odpadkov Barkovljah, načrt za parkirišča, zapr Terezijanske četrti itd. CGIL s teinor_ zvezi meni, da gre velik del odg0 nosti za tako neodločnost pripisati ustreznemu političnemu in ac^rnljcra-trativnemu upravljanju glavnih jevnih uprav in ustanov. kaj Ce je iz razprave sicer izsia ^ __ pozitivna ocena prizadevanj P° ^ tovanju, pa je toliko več nezaeto ^ stva spričo neorganskosti projekte . povzroča, da le-ti kljub javnem nansiranju naposled ostanejo v pr lih, ker so brez finančnega kri ] celo neuresničljivi. junrniL V zaključku razprave je od e. Carbone izrazil zadovoljstvo nad bese. gom razprave, ki bo po njegovih ^ dah prispevala tudi k uresničitvi programske konvencije, ki naj re-nared že to jesen in ki bo iasnc? ijeiri delila odnos med razvojem in o J. ter med politiko in upravljanjei nih dobrin. Presenetljiv predlog predsednika ERSA Del Gobba Cvetličarski center ERSA na Proseku naj bi prevzeli furlanski cvetličarji Ta ponedeljek se je v cvetličarskem £entru Deželne ustanove, za razvoj ^netijstva (ERSA) na Proseku sestal strokovni odbor, ki usmerja in nadzoruje cvetličarsko eksperimentacijo. ^klical ga je predsednik ERSA Del ^obbo, poleg njega pa so se sestanka Udeležili ravnatelj Tonzar in nekateri strokovnjaki teiste ustanove, predstav-Uiki videmske univerze, Furlanskega združenja cvetličarjev in Cvetličarske Zadruge. Le-to so zastopali predsednik Miran Starec, dr. Mario Gregorič in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. y presenečenje slednjih je predsed-uik ERSA Del Gobbo na sestanku naj-Prej v zelo jasnih besedah spregovoril °. dosedanjem neučinkovitem delova-Uju cvetličarskega centra na Proseku. rel Gobbo je kot glavni vzrok za tak-sno nezadovoljivo stanje navedel pomanjkanje osebja, ki sicer prizadeva Celotno Deželno ustanovo za razvoj tbuetijstva. Da bi premostili te težave, P? je predsednik ERSA predlagal, naj Dl upravo prevzeli na osnovi nove po-godbe sporazumno ERSA, Univerza v jTdmu in Furlansko združenje cvetli- farjev. predstavnikov v strokovnem odboru in možnost, da bo posredovala centru službeno osebje. To z namenom, da bi v centru delali predvsem mladi tržaški kmetje, ki bi tam pridobljeno znanje potem lahko s pridom uporabljali na svojih kmetijah. Resnici na ljubo proseški center s svojim dosedanjim delovanjem ni zadovoljeval tržaških cvetličarjev. Le-ti so npr. pričakovali, da bo center razvil učinkovito službo strokovnega svetovanja, s katero bi. sprotno seznanjal kmetovalce z novostmi na cvetličarskem področju. To pa se ni zgodilo, čeprav so predstavniki Cvetličarske zadruge in Kmečke zveze na to pomanjkljivost večkrat opozorili odgovorne pri ERSA. Zdaj lahko rečemo, da je nezadovoljstvo in protest tržaških cvetličarjev obrodil paradoksalen rezultat, saj se zdaj ERSA pojavlja s predlogom, da bi iz upravljanja centra popolnoma izključili Cvetličarsko zadrugo in da bi upravljanje centra namesto tržaških prevzeli furlanski cvetličarji. Temu predlogu so se že takoj na ponedeljkovi seji na Proseku odločno uprli predstavniki Cvetličarske zadruge. Izrazili so zaskrbljenost med drugim tudi zaradi dejstva, ker se furlanski cvetličarji in strokovnjaki videmske univerze ukvarjajo skoraj izključno z gojenjem lončnic, medtem ko se proseški center ukvarja z rezanim cvetjem. Spomnili so nadalje, da bi po eni izmed prvotnih zamisli lahko center prevzel konzorcij, ki bi ga osnovale ERSA in razne krajevne uprave in ustanove, med temi Kraška gorska skupnost, Pokrajina Trst, Tržaška trgovinska zbornica in Cvetličarska zadruga. Predstavniki cvetličarske zadruge so zahtevali, da bi preverili to in druge možnosti za zagotovitev učinkovite uprave proseškemu centru, ki pa v nobenem primeru ne bi smele izključiti Cvetličarske zadruge, saj le-ta predstavlja bistveno poroštvo, da center deluje resnično v korist tržaškega cvetličarstva. Ta predlog je dejansko presenetljiv, .1 je ERSA svoj čas osnovala cvetli-arski center na Proseku zato, da bi Pospeševala cvetličarstvo na Tržaš-jeih, kjer ima ta dejavnost že dolgo radicijo, pa tudi velike možnosti razsoja. Obljubljeno je bilo celo, da bo enter upravljala Cvetličarska zadruga sama. To se potem ni uresničilo, in ^lcer zato, ker je ERSA obdržala upra-o, češ da bo center tako ohranil izra-t deželni značaj. Toda Cvetličarski adrugi je bila zagotovljena večina Predčasne upokojitve v pristaniški ustanovi Uradni list je včeraj objavil odlok ministra za trgovsko mornarico Vizzinija, ki se nanaša na število delovnih mest oziroma na nove organike v italijanskih pristaniščih, kakor se bodo izoblikovali do konca leta 1992. Odlok sodi v okvir procesa reorganizacije pristaniških dejavnosti, ki je že v teku in zadeva pristaniške ustanove v Genovi, Trstu, Benetkah, Savoni, Civitavecchii in v Palermu. Tržaško pristanišče naj bi štelo skupaj 681 zaposlenih, odvečno delovno silo pa bodo predčasno upokojili, in sicer še letos 85 delavcev, prihodnje leto 90, leta 1993 pa zadnjih 28. Po. številu zaposlenih bo naše pristanišče vsekakor ostalo drugo največje v državi, takoj za genovskim, ki bo leta 1993 štelo skupaj 1049 zaposlenih. Pogovor z odličnjakinjo Barbaro Zlobec Šestdesetica ni samo stvar znanja, pač pa tudi sreče Na klasičnem liceju France Prešeren je z odlično oceno opravila maturo Barbara Zlobec iz Milj. K tako visoki oceni sta gotovo pripomogla tudi njena obširna referata. Barbara ju je začela pisati že več mesecev pred maturo. Po večdnevnem iskanju smo jo končno našli doma, ko se je komaj vrnila z ' latinskih počitnic" (Feriae latinae), ki so letos potekale v Tinjah na Koroškem. Pred nekaj dnevi pa je prišla v našo redakcij o,- kjer smo se z njo pogovorili o njenem šolskem uspehu ter načrtih in željah za bodočnost. Kako ocenjuješ maturo sedaj, ko je že za tabo? Matura je potekala tako, kot sem si pričakovala, čeprav nisem računala prav na šestdesetico. Dobiti tako visoko oceno ni samo stvar znanja, ampak tudi sreče. Člani komisije so bili vsekakor precej prijazni in dobro razpoloženi do nas. Na splošno pa je po mojem mnenju napačno, da moraš na maturi pokazati znanje samo iz štirih predmetov*. Uspeh je tako v precejšnji meri odvisen od sreče. Nekaj pa si danes na maturi lahko pomagaš 2'referati, s katerimi kandidat pokaže komisiji svojo osebnost in interese. Jaz sem za maturo napisala dva referata. Prvi je bil zgodovinski; napravila sem raziskavo o razvoju gospodarstva in šolstva preko štirih generacij moje družine. Referat obsega 60 strani s slikovnim gradivom, ideja zanj pa se mi je porodila na raziskovalnemu taboru Slorija, ki je lani potekal v Reziji. Da bi svojo raziskavo opravila čim bolj temeljito, sem večkr.at obiskala vasi svojih prednikov - Čelje, Kranjo vas, Padriče, Razgure - brskala po arhivih pismo uredništvu Zaskrbljenost bralcev zaradi nerednega izhajanja dnevnika v nedeljo smo, po tolikih dneh, po-vno dobili Primorski dnevnik, zopet Pojasnili, zakaj je prišlo do stavke, tjj/očemo in ne moremo biti razsod-p l' kdo ima pri vsej zadevi prav, kdo Mi smo le tisti, ki smo na Pri-pi ^ki dnevnik že leta in leta naroče-11 9a torej plačujemo, tudi za tiste p6, ko ga v resnici ne prejemamo. a ni tu glavno vprašanje denarja, ti aVetl je naš dnevnik, naslednik Par-Voj tts^e9a dnevnika, ki se je rodil v Jih vihri in ki redno izhaja vsa po-nJn.a leta, morda tudi s kakšno preki-kot 1J°' l;o^a veclno bolj političnega, Zpav 9°sPodarskega ali sindikalnega žep re nam torei za naš dnevnik, ki ga itno imeti med nami, za katerega si 45 "* “ “ --------- bi bil vedno bolj in bolj ga, uk vsega, kar se tu in v svetu do-tiai ' ^a bi nam bil v oporo v boju za jpu 6 Pravice, da bi zvesto sledil vse-Ustv ■ Sl°venci v zamejstvu delamo, arjamo. k; e. .bodite naivni - dnevnik hočejo hi sr^' Srno v leb dneh iz raznih straža t 1Sa*'' Kaj se res kaj takega skriva p0 ' za nas nerazumljivimi in zelo slanstvu ZTT - da se v okviru podjetja razvija sindikalna dinamika, ki je značilna za italijansko stvarnost. Pri tem velja poudariti, da so kljub vsem tem problemom prekinitve dela v okviru ZTT znatno manj številne kot v sorodnih italijanskih podjetjih, ker se vsi, prav vsi dobro zavedamo, kaj Primorski dnevnik pomeni slovenski narodnostni skupnosti. Tudi to je ob zadnji stavki prispevalo, da so se po dolgotrajnem pogajanju stališča uprave podjetja in delavcev zbližala in je bil dosežen dogovor, katerega vsebina je bila povzeta v nedeljskem sporočilu. Podjetje pa se je obvezalo, da se bo na nek način skušalo oddolžiti naročnikom za škodo, ki so jo utrpeli. Mislim, da so navedeni napori za dobre odnose v podjetju in za racionalizacijo dela jamstvo za prihodnost Primorskega dnevnika, najboljše jamstvo pa je seveda navezanost bralcev na časopis, ki želi biti v največji možni meri časopis vseh Slovencev v Italiji. Vojmir Tavčar Poziv sindikatov k petminutnemu komemorativnemu delovnemu premoru Na komemoraciji v Bologni več delegacij iz naše pokrajine , ^ najeli za' in za posameznike nekaj Poleg uradne delegacije tržaške pokrajinske uprave, ki bo na današnji komemoraciji pokola na bolonjski železniški postaji prisotna tudi s pokrajinskim praporom, so odpotovale danes v glavno mesto Emilie-Romagne tudi druge organizirane skupine in delegacije, medtem ko so deželni sindikati CGIL, CISL in UIL svoje člane avtobusov. Žrtvam terorističnega atentata, zaradi katerega je pred natanko desetimi leti umrlo 85 oseb, ranjenih pa jih je bilo več kot dvesto, se bodo danes poklonili med drugimi svetovalska skupina KPI na Občini Trst, člani pokrajinske Zveze komunistične mladine Italije in deželni zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL. Sindikati med drugim pozivajo vse delavce in sploh delovne ljudi, ki se ne morejo udeležiti bolonjske komemoracije, naj ob 10.25 - to je ob uri, ko je pred desetimi leti eksplodiral na železniški postaji v Bologni peklenski stroj - počastijo spomin žrtev s petminutnim premorom. Ob današnji obletnici tega tragičnega dogodka, ki je pripomogel k ustvarjanju tako imenovane »strategije napetosti«, smo včeraj prejeli tudi več tiskovnih sporočil, s katerimi različne organizacije zahtevajo, naj sodstvo končno razčisti, kdo in zakaj je naročil ta in druge podobne atentate ter komu koristi dosedanje zakrivanje in izkrivljanje resnice. Tržaška občinska svetovalska skupina KPI, ki ugotavlja, da je tudi ta afera izvotlila pomen demokratičnih inštitucij ter botrovala vse večjemu nezaupanju državljanov, zahteva, naj vlada prekliče državno tajnost, ki onemogoča, da bi razčistili vse okoliščine podobnih pokolov. Pokrajinska ZKMI, ki opozarja tudi na afero okrog tragedije v Ustici, zahteva odprtje državnih arhivov, zato da bi bilo delovanje države jasno in da neznane protidržavne mahinacije ne bi več pogojevale bodočnosti italijanske republike. Vsedržavno združenje partizanov Italije pa nazadnje obsoja bolonjsko sodišče, ki naj bi z nedavno drugostopenjsko razsodbo - s katero so oprostili obtožence, ki so jih na prvostopenjskem procesu priznali za krive - botrovala ne samo zmedi, a tudi pravemu »moralnemu uporu«. Barbara Zlobec ter zbirala stara pisma, fotografije in ustna pričevanja. Moj drugi referat pa je bil znatno krajši: v njem sem obravnavala razlike in podobnosti med Apolonom in Dionizom in to povezala s slovensko literaturo, točneje s pesnikom Markom Kravosom. S čim se ukvarjaš poleg šole? Večkrat igram pianolo v cerkvi, obiskujem tečaj nemščine, rada pa tudi berem in kuham. Kar zadeva branje, rada vzamem v roko skoraj vse, vendar pa mi je bolj všeč proza kot poezija. Kaj so pravzaprav "Feriae latinae", s katerih si se pravkar vrnila? "Feriae latinae" so namenjene ljubiteljem klasičnih jezikov in nudijo možnost, da se učiš latinščine, kot da bi bila živ jezik. Predavanja in razne druge dejavnosti potekajo namreč izključno - v latinščini. Letos sva se teh "počitnic" udeležili samo dve dijakinji iz Italije. Večina jih je prišla iz Slovenije in Avstrije, udeleženci pa so bili v glavnem stari od 13 do 17 let. Poleg njih je bilo še nekaj univerzitetnih študentov. Te "latinske počitnice" so res zelo koristne in škoda je, da dijaki na naših šolah niso o tem bolje informirani. Sama sem slučajno izvedela za to... Kaj meniš o šoli, ki si jo pravkar zaključila? Pred mano je to šolo obiskovala moja sestra, zato sem vedela, kaj me čaka. Klasični licej mi je ugajal, po mojem pa ni'prav, da traja na tej šoli učenje tujega jezika samo dve leti. To sem zelo pogrešala. Zanimajo nas še tvoji načrti za bodočnost... O tem sem precej razmišljala, ker imam veliko interesov. Všeč so mi jeziki, biologija, filozofija. Prišla pa sem do zaključka, da je zame najprimernejša klasična filologija. Sprva sem pomislila, da bi šla v Ljubljano, a sem ugotovila, da tam začenjajo z učenjem slovnice spet od začetka, zato sem bom raje vpisala v Trstu. Skoraj odločena pa sem, da bom nadaljevala s študijem klasičnih jezikov, saj bi drugače izgubila to, kar že znam. (hj) gostimi stavkami? se(jfle SIno do sedaj molčali, bi hoteli itj ^ Povedati svoje. Dnevnik je naš Vsako ta^e9a 9a hočemo občuvati za Pfori .Zmanjka »Piccolo« in ga ni v jar. aP' ne bo nihče podvomil v itali-clnevV° Trsta. Če bomo mi izgubili naš ge . pa zakaj ne, morda še dru-knt ase ustanove, potem smo se sami, K0}Qnarod zbrisali. vorni*h° želeli povedati vsem - odgo-giav® ,in tistim, ki morda ne nosijo moč n'6 V:r*vcie1 ki pa le niso bili tako goste'stavke prepreeili te vse boli P°' dnevrnk^61110 in zahtevamo, da bo naš mijai ^ ? nami in ob nas, da bo spre-haših —i56 dejavnosti, da bo glasnik na 2abtev, da bo torej vse to, ng m le tudi do sedaj vedno pome- TPPZ - Pinko Tomažič P; * * * rQz Ver Tinka Tomažiča je od- dnev navezanosti na Primorski hQ f’ ^ tem smislu pismo tolmači Protes?etine telefonskih pozivov in fvo v °Y' id smo jih dobili v uredniš-Tcika n netl' ko časopis ni izhajal. nik je avezanost na Primorski dnev-,rud vse,edV0mn0 veiikp plačilo za dpep, u j1 tistih, ki časopis dan za Psfvgj.- . Variai°' Jn tistih, ki skrbijo in 'T>0rski in Sredstva zato, da bo Pri-k?Vrtik lahko izhajal. Del na-tištvo 't J Nastajajo v okviru Založ-r"Q nap°skega tiska je tudi posledi-.,et° v v,.4 Podjetja, da racionalizira '-'V uu i uk;iuiiuuz.ii u „Q izdajo-,- 0ddefkj/j, zmanjša stroške nkS* čcison-6 in tako zagotovi bodoč-lb takihPlfa- Tre n ir, „„ kot /e 1„alukrepih nekaj nekaj normalnega, normalnega - kljub po- Deželni odbornik Brancati o službi prve pomoči v Trstu Prejšnji mesec je deželna vlada odobrila sklep, ki predvideva reorganizacijo deželnega zdravstvenega sistema za hitro pomoč in ustanovitev štirih pokrajinskih operativnih central. Med osebjem tržaškega Rdečega križa, ki je doslej - kot zasebna ustanova - skrbel za prevoz bolnikov in ranjencev, je novost ustvarila bojazen, da se bo po reorganizaciji znižalo število zdravnikov, kar bi imelo negativne posledice za kakovost službe hitre pomoči. Da bi pojasnil neutemeljenost bojazni, je včeraj posegel sam deželni odbornik za zdravstvo Brancati, ki je v daljšem tiskovnem poročilu še enkrat pojasnil značilnosti deželnega sklepa. Pokrajinske operativne centrale so zamišljene kot operativna enota, ki bo povezovala vse službe za urgentne posege (pomoč ranjencem, prevoz bolnikov, ekološki alarm, psihiatrično pomoč, dežurno medicinsko službo, itd.). Občinsko podjetje za luč, plin in vodo ACEGA je včeraj sporočilo, da bo dobava vode v devin-sko-nabrežinski občini, v Križu in v drugih krajih, ki jih oskrbuje Kraški vodovod, po torkovi nepričakovani prekinitvi odslej spet popolnoma normalna. Kot smo poročali že včeraj, je v torek voda zmanjkala zaradi del na vodovodnem omrežju, točneje na električni napeljavi, ki poganja črpalki za vodo v Nabrežini in Križu. Gre torej za ambiciozen načrt, je dejal Brancati, ki bo uskladil in ovrednotil vse službe za hitro pomoč, ki sedaj delujejo v okviru KZE, raznih inštitutov, in javnih ali zasebnih ustanov, torej tudi Rdečega križa. Pri tem je odbornik še poudaril, da sklep predvideva zaposlitev zdravnikov in bolničarjev, ki so specializirani v urgentnih posegih, kar bo kakovost službe prve pomoči dvignilo tudi Trstu, kjer teh pogojev sedaj ni. Glasbeni natečaj na prazniku KPI pri Ferdinandeu Pri Ferdinandeu se v teh dneh nadaljuje festival komunističnega tiska, ki ga prirejajo sekcije KPI za Sv. Alojzij, Rocol in mestno središče ter ZKMI. Današnji večer praznika Unita in Dela bo zanimiv zlasti za mlade, saj je drevi na sporedu pokrajinska selekcija za glasbeni natečaj »Decibeli« , ki ga prireja vsedžavno glasbeno združenje Anagrumba. Namen natečaja je spodbuditi mladinsko glasbeno ustvarjalnost ter na ta način ožigosati pomanjkanje pozornosti, ki ga do mladinske ustvarjalnosti kažejo javni upravitelji. Žirijo, ki bo izbrala udeležence vsedržavnega natečaja, bodo sestavljali glasbeniki, časnikarji in strokovnjaki v tem sektorju. Milje živijo te dni v znamenju živahnega Poletnega karnevala V torek se je v Miljah začel Poletni karneval 90, ki se bo končal v nedeljo, 5. avgusta, ko bodo med drugim izvolili tudi lepotico te zabavne poletne prireditve. Ves čas prireditve deluje v Miljah kar osem gastronomskih stojnic, za katere so poskrbele pustne družbe, družba Brivido pa je na' svoja ramena prevzela organizacijo vseh iger s sodelovanjem občinstva, ki jih prirejajo med večernimi predstavami posameznih pustnih družb. Danes ob 19. uri bo tako na sporedu netekmovalna dirka z vsemi mogočimi prevoznimi sredstvi na pedala po miljskih ulicah, ob 21. uri pa bo na Trgu Marconi nastopila skupina »Belezze naturah«. Jutri bodo kandidati (ki se. lahko prijavijo vsak dan pri stojnici družbe Brivido) tekmovali v požiranju smetane brez žlice, zvečer pa bo nastopila družba Ongia, medtem ko bo v soboto na vrsti 5. maraton v maskah z ovirami in težavami, zvečer pa nastop družbe Lampo. V nedeljo bo skupinska igra »lov na zaklad« na sporedu že ob 16. uri, saj bodo vmes volitve za miss Poletnega karnevala, ob 21. pa se bo letošnja izdaja te razgibane prireditve zaključila z nastopom družbe Buhi e Pupe. Naj posebej omenimo sobotni večer družbe Lamjso, ki je za udeležence pripravila prvi Koncert prijateljstva, na katerem bosta nastopila godba od Korošcev in mešani zbor iz Hrvatinov, sodelovali pa bodo sopranistka Elisabetta Richter, tenorist Giuseppe Botta in solisti ljubljanske operne-hiše Angela Saraman-dič, Jure Kušar, Jaka Jeraša in Ivan Sancin. Res zagonetna uganka Giuliana Nobili, 67-letna upokojenka iz Ul. Catullo 8, si bo bržkone še nekaj dni belila glavo, da bi razumela čudno dogodivščino, ki se ji je pripetila včeraj. Ženska je v jutranjih urah obiskala bančni zavod Credito Italiano v Ulici Roma, kjer je poravnala nekaj računov. Obstala pa je kot pribita, ko ji je popoldne telefoniral neki moški, ki se je izdajal za bančnega uradnika in ji dopovedoval, da se mora takoj vrniti v banko, ker je izročila ponarejene bankovce. Ker se je mudilo, ji je »uradnik« ponudil šoferja in službeno vozilo. Pred hišnimi vrati je Nobilijevo res čakal temnoptav avto, v njej pa okrog 35 let star moški. Bil je urejeno oblečen, temnih las, govoril pa je s tržaškim naglasom. Gospo je mirno zapeljal pred banko in se poslovil. Ko je Nobilijeva povedala uslužbencem, zakaj je tam, so se vsi spogledali: očitno jo je nekdo potegnil. Ker se je upokojenka zbala, da je šlo za tatu, ki je takrat morda že bil na delu v njfenem stanovanju, se je vrnila v spremstvu policijskih agentov. Toda o morebitnem tatu ni bilo ne duha ne sluha. Jubilej priljubljenega politično-kulturnega delavca Mirko Kapelj 70-letnik V teh vročih avgustovskih dneh ni najlažje zbrati misli za dostojen zapis ob 70-letnici človeka, čigar življenje je napolnjeno z delom za našo narodnostno skupnost na raznih področji od šolskega do prosvetnega, od političnega do časnikarsko-publicističnega. In vendar jih je treba, saj gre za Mirka Kaplja, ki se mu prav danes dopolnjuje sedmo desetletje, odkar se je 2. avgusta rodil na Stari Sušici pri Košani v postojnski občini. Na partizanskem slavju 15. julija v Bazovici se je, tako sem prepričan, počutil kot v časih, ko se je po končanem učiteljišču v Rimu leta 1942 z vso mladostno zagnanostjo povsem zapisal narodnoosvobodilnem gibanju kot ilegalni Dolanski in posebno še v svoji učiteljski stroki od jeseni 1943 pa praktično do konca vojne in še nekaj časa po njej. Bilo je na jesen 1943, ko se je iz Vicenze, kjer je bilo do padca fašizma njegovo službeno mesto vzgojitelja v zavodu Baggio, vrnil v rodne kraje, kjer je že plamtel oborožen osvobodilni boj, vzporedno z njim pa nastajanje nove oblasti na pogorišču stare, osovražene fašistične. Gibanje ga je vsrkalo in zadolžen je bil za organiziranje partizanskih šol v Košanski dolini in v Dolnah (odtod tudi njegovo ilegalno ime). Še pred koncem leta je bil imenovan za začasnega nadzornika partizanskih šol v tedanjem pivškem okraju in v tem obdobju mnogo prispeval k rasti in razmahu pouka v slovenskem jeziku, za katerega je bila primorska mladež vse dotlej prikrajšana. Maja 1944 se je udeležil prve pokrajinske konference partizanskih šolskih in prosvetnih referentov pri Gačniku blizu Trebuše. Po vrnitvi s konference, obogaten z napotki in zavestjo pomembnosti opravljenega dela, j e. bil v jeseni istega leta izvoljen za predsednika okrajnega narodnoosvobodilnega odbora Pivka in je na tej zadolžitvi, med katero pa mu je partizansko šolstvo ostalo še vedno prva takorekoč poklicna skrb, ostal do maja 1945, ko so ga nove potrebe'pripeljale v Trst na prosvetni odsek PNOO. Kmalu je bil imenovan za začasnega šolskega V nadzornika v Nabrežini, julija je v Bo-Ijuncu vodil tečaj za dijake, ki so se na jesen istega leta vpisali v prvič odprte slovenske šole v Trstu. Potem ko je nekaj časa v Boljuncu bil tudi za šolskega upravitelja, je do januarja 1949 opravljal delo vzgojitelja v slovenskem dijaškem domu v Trstu, kar je bila tudi njegova zadnja pedagoška zaposlitev. Takrat je namreč odšel na časnikarsko področje v uredništvu Dela in več let urejal kulturno rubriko, prilogo za mladino in povrhu še goriško kroniko, ko pa je Delo postalo glasilo deželnega komiteja KPI je postal njegov odgovorni urednik in ko je to, vsaj v tistih časih kaj nehvaležno skrb odložil, ostal pri glasilu še do začetka osemdesetih let in ves čas pridno pisaril članke pretežno kulturno-prosvetne in šolske vsebine ne le za Delo pač pa tudi za druge zamejske liste in publikacije kot na primer tudi za Primorski dnevnik, Ljudski koledar, Jadranski koledar, tu in tam tudi kaj za L'Unita in še za koga. Udejstvoval se je tudi kot predavatelj o slovenski zamejski problematiki z nastopi ob raznih priložnostih v Celovcu, na Dunaju, Milanu, Riminiju, Trevisu in po Jugoslaviji tja do Ohrida in Skopja. Casnikarsko-publicistično delo gre pogosto vštric tudi s prosvetnim in tako je bil naš jubilant Miro tudi tajnik bivše Slovensko-hrvatske ljudske prosvete in po njeni združitvi s Slovensko prosvetno zvezo, za kar si je vneto prizadeval, njen podpredsednik in delegat v glavnem odboru SKGZ, eno mandatno dobo tudi njen tajnik, pa čjan predsedstva, član nadzornega odbora SKGZ in član Društva Slovensko stalno gledališče. Pomembno je njegovo delo pri urejanju in pisanju raznih publikacij narodnostne in politične vsebine. Tako je med drugim urejal vsakoletno programsko publikacijo revije Primorska poje, katere je bil sopobudnik, uredil je brošuro »Palmiro Togliatti: Iz življenjepisa, Jaltski zapiski, Odlomki govorov in člankov«, ki je izšla kot posebna priloga Dela 1. 1964, knjižico o Pinu Tomažiču »Življenje in smrt slovenskega komunista« (prav tako 1. 1964), brošure za 70-letnico PD Slavec-Ric-manje (1966), Trebče v boju proti fašizmu (1966), Jože Srebrnič (1969) in še kaj. Na političnem področju v ožjem pomenu je deloval eno mandatno dobo kot pokrajinski svetovalec izvoljen na listi KPI in delal v treh komisijah za šolstvo, turizem in predstave, socialno skrbstvo in zdravstvo, dalje kot član pokrajinskega komiteja KPI in kot soustanovitelj Krožka za družbene in politične vede Pinko Tomažič. Kar zajetna je torej njegova delovna bera, na katero lahko gleda z zadoščenjem, da je najbolj aktivna življenjska leta dobro zapolnil, to pa je navsezadnje tisto, kar se od javnega delavca, ki je vedno in pošteno ravnal v skladu s svojimi nazori, tudi pričakuje. Zaslužena so zato priznanja, ki jih je prejel za svoje delo: Odličje svobode Zveze kul-turno-prosvetnih organizacij Slovenije (1976), Odličje boja in dela Slovenske kulturno-gospodarske zveze (1980) in Priznanje Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji (1986). Ob lepem življenjskem jubileju mu zato čestitamo in obenem z zahvalo za opravljeno delo želimo, da bi mu bilo zdravje bolj naklonjepo kot doslej za še mnoga leta. .. Mačkoljani zadovoljni z uspehom vaške šagre V torek zvečer so člani in prijatelji mačkoljanskega društva Primorsko, ki so delali na letošnji štiridnevni tradicionalni šagri v borovem gozdiču, po tolikem trudu in delu imeli zaslužen likof. Krasno vreme, predvsem pa zelo dobro organizacija, je privabila na šagro veliko ljudi, ne samo iz Brega in Krasa temveč tudi iz mesta in z onkraj meje. Omeniti moramo, da to ni bila samo šagra kot taka, temveč prijeten kulturni dogodek ter prijateljsko srečanje s pevci in člani prosvetnega društva iz Erenhausna v Avstriji, pri katerih je lani gostoval pevski zbor KD Primorsko in s katerimi so navezali zelo dobre in trdne prijateljske stike. Vaščani iz Erenhausna - bilo jih je preko petdeset - so podarili Mačkolja-nom v spomin lepo sliko njihove vasi. Kar se tiče kulturnega sporeda, je v nedeljo popoldne bil prijeten in bogat. Kot smo že omenili, je nastopil pihalni orkester "Breg", sledil je nastop koprskih šavrink in znanega ansambla "Štajerskih 7", ki je igral kar dva večera. V petek in v ponedeljek sta zabavala plesalce naša ansambla Happy day in Pomlad. Letošnja šagra je zelo dobro uspela v vsakem smislu, saj je pri njej delalo okrog osemdeset požrtvovalnih ljudi. Še posebno je udeležence torkovega likofa razveselila okoliščina, da sta prav tisti dan praznovala 25 let poroke člana društva Norma in Luciano Zonta, ki sta vse štiri dni bila prisotna in delala na šagri in tako so jima člani društva podarili velik šop cvetja. V imenu društva se je zahvalil vsem prisotnim, posebno pa srebrno-poročen-cema, predsednik David Stepančič, ki je v kratkih besedah orisal delovanje članov pri tej dobro uspeli šagri. Tekst in slika M. M. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v sredo, 22. avgusta, v Ilirsko Bistrico in na Mašun, kjer se bomo srečali s pobratenim društvom. Obiskali bomo grad Prem in Pregarje. Vpisovanje v četrtek, 9. avgusta, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih. razna obvestila SDZPI obvešča, da so uradi zaprti do 20. avgusta. Narodna in študijska knjižnica v Trstu obvešča, da bo zaprta do 17. avgusta. Uprava občine Zgonik obvešča, da bo občinska knjižnica v Saležu zaprta od 6. do 20. t. m. kino ARISTON - 21.15 Nemici, una storia d'-amore, r. Paul Mazurski. EXCELSIOR - Zaprto. EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Trappola per un killer, i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Un deside-rio bestiale nel ventre, pom. □ □ NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Kickbo-xer 2 - Senza esclusione di colpi, i. Jean Claude Van Damme. .NAZIONALE IV - 16.15, 22.15 Pepi, Luci, Bom e le altre ragazze del muc-chio, r. P. Almodovar, □ □ GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Un uomo innocente, r. Peter Yates, i. Tom Sel-leck. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Black Rain - Pi-oggia sporca, i. Michael Douglas. EDEN - 15.30, 22.00 P come puberta, porn., □ □ CAPITOL - 17.30, 22.00 Senti chi parla, i. John Travolta. LUMIERE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Depravazione di femmine ingorde, porn. □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Dolgoletni kulturni delavec in član našega nadzornega odbora MIRKO KAPELJ praznuje danes lep življenjski jubilej. Iz srca mu čestita ZKSD čestitke NORMAN in GREGOR bosta še Aleksandra karate naučila. Saj sta s Suzi devet mesecev geri in zuki vadila. Barvo pasu bo Berto izbral, mi čestitamo in voščimo vse prav Shinkajevci. Pri Mihčevih v Bazovici in pri Mkro-novih na Kontovelu se veselijo ob rojstvu prvorojenke NIKE. Srečnima staršema Nataši in Darkotu čestitajo, mali Niki pa želijo vsega dobrega in še mnogo bratcev in sestric klapa od Bazovice do Križa. V borovem gozdiču v Trebčah se bo jutri začel štiridnevni poletni vaški praznik Jutri bo v Trebčah spet vse živo. Pričenja se namreč štiridnevni vaški poletni praznik, ki bo nedvomno pritegnil v hlad prijetnega borovega gozdička ob nogometnem igrišču lepo število zabave in sprostitve željnih ljudi. Predstavniki SKD Primorec, ki je skupaj z drugimi vaškimi organizacijami glavni organizator prireditve, pravijo, da je osrednji namen praznika zagotoviti si vsaj del prepotrebnih finančnih sredstev za dokončanje Ljudskega doma oz. nakup notranje opreme. Kulturno življenje v vasi je od začetka preureditvenih del na stavbi, ki je v bistvu center vsakršnega vaškega delovanja, precej uplahnilo. Jutrišnji praznik pa nedvomno lahko pripomore k temu, da se bodo vrata trebenskega kulturnega hrama čimprej ponovno odprla. Program praznika, ki ga Trebenci nameravajo odslej prirejati vsako leto, je nekako prilagojen poletnim soparnim večerom. Jutri bo med pavzami ansambla Happy Day nastopila skupina plesalcev plesne šole KD Prešeren iz Boljunca. V soboto bo nagrajevanje udeležencev otroškega ex-temporeja, nato ples s Happy Day. V nedeljo in ponedeljek bo za ples ighral ansambel Zvezde. Vredno bo prisluhniti tudi treben-skim godbenikom, ki bodo imeli samostojni koncert v nedeljo ob 18. uri. Seveda ne bodo obiskovalci ne žejni ne lačni, ker bo za vse preskrbljeno. ŠAGRA V PREBENEGU danes, 2., in jutri, 3. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom ex SUPER-GROUP v soboto, 4. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom FURLAN v nedeljo, 5. avgusta, ob 18.30 nastop godbe na pihala Breg, ob 21. uri ples z ansamblom POMLAD v ponedeljek, 6. avgusta, ob 21. uri ples z ansamblom HAPPY DAY. gledališča MIRAMARSKI PARK Poletna prireditev LUČI in ZVOKI Jutri, 3. t. m., ob 21.30 predstava v angleščini in ob 22.45 v italijanščini. GRAD SV. JUSTA Ob 200-letnici Mozartove smrti sta Ai-ace in Lumiere Fice, v sodelovanju s tržaško letoviščarsko ustanovo priredila ciklus filmov: nocoj ob 21.15 bodo na velikem zaslonu na Gradu sv. Justa - Cortile delle Mi-lizie predvajali film »Le nozze di Figa-ro«. Jutri bo na sporedu »Don Giovanni«, v soboto »II flauto magico« in v nedeljo »Gosi fan tutte«. razstave V foyerju Tržaške kreditne banke, Ul. F. Filzi 10, je na ogled razstava DRAGA DRUŠKOVIČA. Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah razstavlja do 15. t. m. slikarka LAURA ORMAS. razne prireditve Prvi poletni vaški praznik od 3. do 6. avgusta v Trebčah na prireditvenem prostoru ob nogometnem igrišču. Jutri, 3: avgusta, ob 21. uri nastop članov plesne šole SKD F. Prešeren iz Boljunca, v soboto, 4. t. m., ob 20. uri nagrajevanje otrok za ex tempore na temo "Ekologija", v nedeljo, 5. avgusta, ob 18. uri koncert godbe V. Parma iz Trebč. Vsak večer ples z ansambloma Happy day in Zvezde. včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 2. avgusta 1990 ŠTEFAN Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.44 - Luna vzide ob 18.04 in zatone ob 1.18. Jutri, PETEK, 3. avgusta 1990 LIDIJA PLIMOVANJE DANES: ob 2.40 najnižja -42 cm, ob 10.08 najvišja 18 cm, ob 14.20 najnižja 6 cm, ob 19.38 najvišja 29 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 26.4 stopinje, zračni tlak 1018,6 mb ustaljen, veter vzhodnik severovzhodnik 28 km na uro, burja, s sunki do 64 km na uro, vlaga 52-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 22,1 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Guenda Cosmani, Eli-sa Roccia, Rhaetia Dell"Adami de Tarc-zal. UMRLI SO: 77-letna Babuder Lidija, 60-letna Adriana Carreri, 74-letni Massi-miliano Lokar, 81-letna lolanda Filippi, 78-letna Palmira Batich, 75-letni Guerri-no Persini, 60-letni Benito Tonchella, 82-letni Mario Saccone. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. julija, do sobote, 4. avgusta 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. Aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, MILJE, Lungomare Venezia 3. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. mali oglasi OSMICO je odprl v Štandrežu (Gorica) Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Romano Purič (Repen OSMICO je odprl Miro Žigon - Zgonik 36. POŠTENA GOSPA lepe zunanjosti išče poldnevno zaposlitev kot prodajalka v trgovinah čevljev, galanterije ali konfekcije, pa tudi v trgovinah kuhinjske posode. Govori slovensko in srbohrvaško. Tel. od 13.30 do 14.30 ali zvečer od 20. do 21. ure na št. 828976. CVETLIČARNA ANGELA obvešča cenjene odjemalce, da bo trgovina zaprta do 27. avgusta. PRODAM avto fiat duna, letnik 1988, prevoženih 28.330 km, v odličnem stanju. Tel. od 13. do 14. ure na št. (0481) 520092. PRODAM frajtonarco mod. kapš hea. Tel. 231805. PRODAM kombi renault expres dizel 37.000 km.Tetnik '87. Tel. na št. 731377 ob delavnih urah. PRODAM pol novi obrat za zajčerejo z avtomatičnim čiščenjem. Tel. (0432) 790526. PRODAM hladilnik philipis visok 1,80 m z zmrzovalnikom s petimi vrati, zel° malo rabljen. Tel. 211754. UGODNO PRODAMO drva za kurjavo Tel. (0481) 884161. RIBOGOJNICA ZOBEC iz Boljunca obvešča cenjene odjemalce, da bo odprta vsak petek in vsako soboto z urnikom od 8.30 do 11.30. Nudimo prvovrstne salmonirane postrvi. 18-LETNO dekle z opravljenim dvoletnim tečajem za prodajalce, išče delo na tem področju. Tel. (0481) 882537. NA POKRITEM trgu prodam zaradi bolezni po zelo ugodni ceni prostor za prodajo cvetic in rastlin. Tel. v večernih urah na št. 381006. PODJETJE išče prodajalko z višjo izobrazbo. Nujno znanje slovenskega in italijanskega jezika. Prošnje poslati na upravo Primorskega dnevnika, U*-Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro ' Prodajalna Opčine". PROFESOR literature z izkušnjami daje lekcije italijanščine za osnovne, srednje in višje šole. Tel. 830547. DIPLOMIRANA nudi lekcije iz latinščine in italijanščina. Tel. ob uri kosil* na št. 948080. NOVOUSTANOVLJENI camping Savinja vabi goste v Zgornjo savinjsko dolino. Tel. (003863) 831463. prispevki V spomin na Celestino Španger vd. Briščik daruje družina Cibic - Praše* 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - KoP' tovel. Marčelo in Ladi darujeta 50.000 lir za ŠZ Jadran. Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah daruje Rafaela Stok 100.000 hr' V spomin na ljubljeno mamo Juštin® Pahor daruje hči Renata z družino 50.000 lir za KD Primorec, 50.000 lir za Godben0 društvo V. Parma in 50.000 lir ža vzdrževanje spomenika padlim v NOB *z Trebč. V spomin na Pepija Guština daruj6 Pepi Ravbar 30.000 lir za ŠK Kras m •20.000 lir za MePZ Rdeča zvezda. V spomin na bratranca Rafaela Grgič® darujejo Pepi, Gizela, Ivanka, Silvestra in Pepka Žagar ter Pepi, Tončka, Mari]3 in Alojz Kalc z družinami 90.000 lir za KD Slovan in 90.000 lir za Glasbeno ma' tico. V počastitev spomina Rafaela Grgič® daruje Darko Grgič z družino 20.000 n za KD Slovan. V spomin na Rafaela Grgiča daruj Roman Grgič z družino 20.000 lir za K Slovan. Namesto cvetja na grob Rafaela Gr9’ ča daruje Neiedly Stella 50.000 lir z Sklad Mitja Čuk. . V spomin na dragega Rafaela Grgtc daruje Ivanka Drejceva 50.000 lir za K Slovan. , „ V spomin na Rafaela Grgiča daruj6’-Pepi in Paolo Križmančič z družinar** 25.000 lir za KD Slovan in 25.000 lir z Glasbeno matico. . ., V spomin na Rafaela Grgiča daruj6 družina Rismondo 20.000 lir ter Zot Mahnič 20.000 lir za KD Slovan. ja Namesto cvetja na grob pok. Ra^fr;. Grgiča darujeta Edi in Eda Kalc (P®0 če) 15.000 lir za šolo K. D. Kajuh. ,r V spomin na Franca Križmančiča rujeta Edi in Eda Kalc (Padriče) 15.000 za ŠD Zarja. V spomin na pok. Rafaela Grgiča da p je Marija Pečar. (Čukova) 20.000 lir za Slovan. p,. V spomin na pok. Rafaela Grgiča da* jeta Karlo in Savica Grgič 50.000 lir KD Slovan. . Ob 1. obletnici smrti drage none ugi-je Požru daruje vnukinja Marija z “f no 25.000 lir za Sklad Mitja Čuk in izlil za PD Slovenec. menjalnica 1. 8. 1990 TUJE VALUTE FDUNG MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FKING MILAN Ameriški dolar .. 1165,35 1150.— Japonski jen 7,946 Nemška marka .... .. 732,15 725.— Švicarski frank . 860,85 Francoski frank ... .. 218,35 215.— Avstrijski šiling . 104,048 Holandski florint . .. 649,74 642,— Norveška krona .... . 189,30 Belgijski frank .. 35,623 35,— Švedska krona . 200,02 Funt šterling ...... .. 2162,40 2100,— Portugalski eskudo 8,300 Irski šterling .. 1963,75 1930,— Španska peseta .... 11,909 Danska krona .. 191,82 188,— Avstralski dolar . 927.— Grška drahma 7,456 7,— Jugoslov. dinar — Kanadski dolar .... .. 1011,20 970 — ECU . 1516,80 BA?BKST 7,5° asi-': 102, 186 197 7 U 860 100 BANCA Di CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA 040/6?°®; Telet.: Sedež -Agencija Domjo gil Agencija Rojan Balet Bajadera v zanimivi izvedbi ansambla Kirov Film o žrtvi lažnega pisanja o Temišvaru Sloviti baletni ansambel gledališča Kitov iz Leningrada bo prihodnji teden nastopil v Palermu z integralno verzijo Petipovega baleta Bajadera na ^mkusovo gasbo. Gostovanje spada v °kvir poletne sezone gledališča Te-ntro Massimo v starem prizorišču Te-atra della Verdura v Villi Castelnuo-v°- Prva predstava bo v četrtek, 9. av-9Usta, naslednje pa se bodo zvrstile °d 10. do 12. V Italiji ta balet ni bil še nikoli prikazan v celoti in tudi drugod se obi-cajno omejujejo le na tretje dejanje, faradi tega je to resnično edinstveni dogodek med sicer bogato poletno ponudbo. Zgodba o najprej obljubljeni in nato zatajeni ljubezni, ki stre bajaderino srce. bo zaživela med starodavnimi cipresami, dehtečimi gredicami in skrivnostnimi fontanami z lokvanji in Papirusi, vse to bo seveda še povečajo čar bogatih scen in kostumov, ki so dalo Kvappa, Ivanova, Lambina in Al-‘egrija. Med nastopajočimi so plesalke Ma-nalina, Altinaj Asilmuratova, Ajupo-Va’ Terkhova in Kunakova, med plenici pa Andris Liepa in Konstantin Zakliski, priredba slavne koreografije Mariusa Petipe je delo V. I. Ponomar-/ k6' Palermsko občinstvo si bo tako ahko ogledalo poleg slavnega tretjega dejanja o Sencah, tudi prvi dve, ki PnPovedujeta o srečanju med bajadero Nikyo in princem Solarjem, o splet-an tekmice Gamzati in njeni poroki Princem ter o bajaderini smrti zara-1 kačjega pika. . Balet. Bajadera so prvič uprizorili LhariU m77, tQrei mesec dni pred aoodjim jezerom. Njegov uspeh pri g edalcih je mejil na fanatizem, tako j.a le za nekoliko časa zaustavil uve-iavitev velikega Čajkovskega. /Zgodba se navezuje na staro indij-I 0 legendo Sakuntala in na Goethe-v v° Povest. V Petipovi koreografiji je Qe ‘ko vrhunskih točk in v zadnji sliki neuresničenih sanjah žensk, ki so zaradi ljubezni, nekoliko spo-‘nja na balet Giselle. Rekvijem za Dominica je naslov filma romunskega režiserja Roberta Dornhelma o dogodkih med božičnim uporom v Temišvaru. Dornhelm že petnajst let živi v Kaliforniji. Nedavna romunska revolucija ga je ponovno pritegnila v domovino, da bi svetu prikazal resnično zgodbo Dominica Paraschiva. Slednji je bil režiserjev prijatelj že od otroških let. V temišvarskih nemirih je bil hudo ranjen. Umrl je v tamkajšnji bolnišnici. Dominicovo trpljenje so filmali nekateri novinarji. Te originalne posnetke je režiser vključil v film. Dominicova zgodba je tragična in skoraj neverjetna. Režiser jo takole pripoveduje: »Nekaj dni po začetku upora v Temišvaru, sem v Kaliforniji dobil telefonsko sporočilo, da je bil moj prijatelj Dominic težko ranjen in da potrebuje zdravniško pomoč. Takoj sem poklical znanca, ki je o zadevi poročal dunajskemu županu Helmutu Zi-liku. Ta se je po svojih kanalih pozanimal o zadevi. Informatorji so mu sporočili, da Dominic ni bil na strani upornikov, ampak da je bil neusmiljen Ceaucescov krvnik, ki se je prislužil vzdevek Temišvarski mesar.« Režiser, ki ni verjel tej novici, se je sam odpravil v Temišvar in je v pogovorih z znanci in s prijateljevo vdovo kaj kmalu prišel do resnice. Dominic je bil zaposlen v kemični tovarni Azul. Provokatorji Securitateja so razširili glas, da so tovarno sabotirali, kar je preplašilo ljudi. V neredih, ki jih je povzročila lažna novica, je bil Dominic ranjen v trebuh. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga zvezali na posteljo in ga pokrili s težko mrežo. Tako privezanega so ga številni novinarji filmali in intervjuvali. Nedolžnega Dominica so seveda predstavljali kot Temišvarskega mesarja. »Dominic je umrl,« pripoveduje Dornhelm, »ker so brezvestni novinarji poročali o 60 tisoč mrtvih, medtem ko jih je bilo dejansko samo tisoč. Za toliko žrtev pa so seveda morali iztakniti tudi morilce. Dominicu so pač "poverili" tako vlogo.« sklad mitje čuka jelka Cvelbar Jasli za težko prizadete malčke Kljub temu da skušamo doseči za prizadete otroke pravico, da bi jih upoštevali kot vse ostale, ostaja dejstvo, da je pogosto tak otrok zelo zapostavljen tudi po domovih, ki bi se morali ukvarjati posebej s prizadetimi. Za težko prizadete je vedno premalo časa in predvsem premalo upanja. Medicinska sestra v pokoju, 69-letna VValtraud von Tuc-her se ukvarja s težko prizadetimi otroki v jaslih, ki jih je sama organizirala. V zadnjih štirindvaj setih letih je šlo »skozi njene roke« kar 800 težko prizadetih otrok. Od teh so le v sedmih primerih otroci po sedmem letu starosti morali v drugi posebej za prizadete organizirani dom, ostalim pa je gospa Tacherjeva preskrbela pravo družino. Bivša medicinska sestra je organizirala jasli za težko prizadete otroke v kraju Sinsheim pri Heilbronnu v Nemčiji. Vanje sprejema otroke, ki jih bremenijo težke prizadetosti in so stari od enega meseca do sedmih let. Preden so delovale njene jasli, so bili taki otroci zapisani velikim anonimnim klinkam ali ambulantam, kjer se je osebje ves čas menjavalo. Mnogokrat so v začetku pošiljali težko prizadete otroke v nove jasli samo za to, da bi tam umrli. Waltraud von Tucher pa se ni vdala. Zahtevala je natančne diagnoze in si toliko prizadevala pri zdravljenju teh otrok, da so skoraj vsi preživeli. Včasih je ozdravljenje pomenilo skoraj majhen čudež, kajti mnogi otroci so se tako dobro razvili, da so se kasneje vrnili v lastno družino ali pa so jih posvojili nadomestni starši. Jasli si je voditeljica zamislila kot vmesno postajo, zato preskrbi kasneje svojim varovancem tako okolje, v katerem naj bi se še naprej ugodno razvijali. O njenem delu bomo podrobneje pisali še prihodnjič. Tokrat imamo pred seboj kar dvojno številko revije Otrok in družina za družbeno in družinsko vzgojo. Bogatejšo vsebino napoveduje še obseg tokratne revije, ki že na zunaj otipljivo kaže na večje število strani. Pretežni del številke za julij in avgust je posvečen počitnicam, kakor je bilo tudi pričakovati. Nekateri naslovi nas kar direktno seznanjajo s počitniško problematiko. Denimo: Otroci na počitnicah - Otroška zdravnica dr. Anka Sedej nam svetuje, kdaj, kam in, kako potujmo. Daje nam koristne nasvete za to, da bomo počitnice preživeli najbolj veselo in sproščeno. Tisti, ki si postavljajo dilemo, ali je šotor primeren za majhnega otroka, lahko preberejo zapis Ali z majhnim otrokom v šotor?, ki navaja razloge za ih proti počitnicam v šotoru. Otrok in družina Na splošno o naravnanosti do počitnic in o kvaliteti časa, ki ga skupaj preživljamo poleti, piše Manca Košir pod naslovom Videti dobroto in lepoto. Na počitniško temo pa je uglašen tudi test pod naslovom Ali sem privlačna? Med aktualne članke spadajo tisti o prenovi šolstva. Zapisi so z istoimenske javne tribune, ki sta jo organizirala revija Otrok in družina in Cankarjev dom iz Ljubljane. Tudi poleti ne moremo mimo šolske problematike. Nanjo je naravnan članek Ocenjevanje - o tem piše Tone Baloh, pedagoški svetovalec za razredni pouk. O šolskem uspehu, oziroma neuspehu piše dr. Anica Kos. Pod na- slovom Prijatelji pa psihologinja Vlasta Zabukovec »obravnava vlogo vrstnikov v predšolskem obdobju. Pod naslovom Prijetne počitnice -četudi spričevalo ni bilo najboljše, je nekaj nasvetov, kakšne počitnice potrebuje otrok za to, da bo v prihodnjem šolskem letu uspešnejši. Azra Kristančič se ukvarja pod naslovom Pogovor je dogovor z vsakdanjim medsebojnim sporočanjem. Nič manj zanimiv in koristen ni članek Saše Einsiedler o tem Kaj jedo naši otroci? Ob tem se lahko ,starši vprašamo, koliko in kakšne skrbi po-, svečarno prehrani naših otrok. Tudi v prehrani je namreč potrebna vzgoja. Revijo dopolnjujejo še drugi članki s pestro vsebino. Se bogatejša kot običajno je tudi otroška priloga Pozdravljeni otroci. RAI 1 ■°0 Daniel Barenboim izva-q _ ja Beethovna n,; Nad.: Santa Barbara 10.15 Film: II giro del mondo degli innamorati di Peynet (anim., It. 1974, r. Cesare Perfetto) Vreme in kratke vesti Nan.: Časa dolce časa Dok.: Juha in lešniki Dnevnik - tri minute Variete: Ciao fortuna Film: Vicolo cieco J1-55 2.05 12.30 !* i * 3'30 14.00 14.15 (dram., ZDA 1939, r. Charles Vidor) ^ Mladinska oddaja: Big! 16.05 Nadaljevanka: La l?ln lreccla nera 12 15 Panes v parlamentu 18.45 19.50 It- prvenstvo v plavanju ui Goodwill Games Nad.: Santa Barbara 20 4n ^Ipiauah in dnevnik Film; Condannato a uiorte per mancanza di uidizi (dram., ZDA 1983, f- Peter Hyams, i. Mic- &1.srlasl [ 'Im: La stangata napo-letana (kom., It. 1987, r. 24 on jdtorio Caprioli, 2. del) Oj s u n®vnik i" vreme Rubrika opolnoči ^ qN^n-: Simon Tempi u.OO Marcus Welby M, q _ - vvt;iuy ivi 10.30 Ali U? dottore per ti 11.15 T,ktUalno: Forum i i'?za: Doppio slalc '45 O.K. II prezzo e g I2.45 <5 ^ 13 45 j^PmolassificaShow ,v>lm: Prendila e n (Rom., ZDA 1963, r. H' ;y Koster, i. James S 15-40 K?rt' Sandra Dee) Nanizanke: Mann 10.40 Diamonds - II 1^40 Mai dire 18.40 Top Secret - Staž p- otrok: Dire, fare, bacič 19.50 r, ■era' testamente 20.30 <^Uel motivetto... aniote: Be‘lezze al 1 (vodii0 Marco ( o Fr^0' Sabina Sti Salvi) Hio^Sho?"'"0 c delnfnFlamme sullagn 1957(dram» Z! Rod p ’ ^0seph Kane ^meron) 4T ra| 2 9.00 Nanizanka: Lassie, nato risanke in zanimivosti 10.05 Dok.: Očchio sul mondo 11.05 Nanizanka: Monopoli 11.55 Nadaljevanka: Capitol 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika o gospodarstvu 13.45 Nadaljevanka: Beautiful 14.30 Nanizanka: Saranno fa-mosi 15.15 Variete: Ghibli 16.35 Nanizanka: Mr. Belve-dere 17.00 Film: La scala a chioc-ciola (krim., ZDA 1946, r. Robert Siodmak, i. Dorothy McGuire) 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Pietro il gran-de (zgod., ZDA-SZ 1985, r. Marvin J. Chomsky, 2. del) 22.10 Dnevnik - nocoj 22.20 Dokumentarec: Mixer 23.20 Rubrika: Piu sani piu belli 0.15 Dnevnik, vreme in horoskop 0.30 Šport: Goodwill Games (prenos iz Seattla) ^ RAI 3_________________ 11.15 Film: La peccatrice (dram., It. 1940, r. Amle-to Palermi, i. Vittorio de Sica) 13.20 Mit tega stoletja: Klavirski genij Glenn Go-uld (Bach, Debussy, Strauss) 14.00 Deželne vesti . 14.10 Življenje na zemlji 15.05 Drobci 15.50 Popotovanje po Italiji 16.45 Film: Amarti e la mia dannazione (dram,, ZDA 1948, r. Lewis Allen, i. Ann Todd) 18.30 Dok.: Carosello 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti in Drobci 20.00 Dokumentarec: Splen-dore selvaggio 20.30 Nan.: I Professionals 21.25 Dnevnik nocoj 21.30 Film: L'ultima onda (fant., Avstral. 1977, r. Peter Weir, i. Richard Chamberlain, Olivia Hamnet) 23.15 Nanizanka: II nero e il giallo 0.15 Nočni dnevnik 0.35 Italija pred 50 leti: Septembra '43 RETE 4________________ 8.20 Nanizanka: Bonanza 9.20 Film: Papa per una notte (kom., It. 1939, r. Mario Bonnard, i. Clelia Mata-nia, Sergio Tofano) 11.00 Nadaljevanki: Aspettan-do il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.00 Nanizanka: Lou Grant 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke 13.40 Nad.: Sentieri 14.30 Nanizanka: Falcon Crest 15.30 Nad.: Amandoti, 17.00 Andrea Celeste, 18.30 La valle dei pini 19.00 Nanizanka: General Hospital 19.35 Nad.: Febbre d'amore 20.30 Film: Agatha Christie -Caccia al delitto (krim., ZDA 1985, r. Clive Don-ner, i. Peter Ustinov, Jean Staple ton) 22.20 Nadaljevanka: La talpa (r. John Irvin, i. Alec Guinness, 1. del) 23.20 Film: Fuoco incrociato (vestern, ZDA 1958, r. Albert Ganaway, i. Audrey Totter) 0.55 Nanizanki: Cannbn, 1.55 Barnaby Jones ITALIA 1______________ 8.30 Nan.: Superman, 9.00 Ralph' Supermaxieroe, 10.00 Boomer, cane intel-ligente, 10.30 Skippy il canguro, 11.00 Rin Tin Tin, 11.30 Flipper, 12.00 La famiglia Addams, 12.30 Benson, 13.00 Tre cuori in affitto, 13.30 Ap-partamento in tre, 14.00 Starsky and Hutch, 15.00 Giorni destate 15.15 DeeJay Beach in Ibiza 16.00 Otroški spored: Bim bum bam, vmes nanizanka Teneramente Licia in risanke 18.00 Nanizanke: Batman, 18.30 Supercopter - Una malattia letale, 19.30 Časa Keaton 20.00 Risanke 20.30 Nogomet: prijateljska tekma Fiorentina-Liver-pool 22.30 Nanizanki: I Robinson, 23.00 Cin Cin 23.35 Rubrika: Ai confini dello šport 0.05 Šport: Grand Prix 1.15 Nanizanki: Sulle strade della California, 2.15 Benson [ TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Nadaljevanka.: Zakon v Los Angelesu 10.10 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Poletna noč (pon.), vmes nanizanke 18.00 Dnevnik in poslovne informacije 18.10 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Te presenetljive živali - Tiger na nočnem potepu (6. del) 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Čudežna leta 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.00 Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (E. Waugh, i. Jeremy Irons, 13. del) 21.00 Oddaja o kulturi: Osmi dan 22.05 Dnevnik in vreme 22.25 Poletna noč, vmes nanizanke Dragi John (16. del), Polnočni klici (3. del) in To je ljubezen (6. del) 0.30 Video strani PjjP) TV Koper - 13.45 Nogomet - nemško prvenstvo 1989-1990 (pon.) 15.30 Tenis - odprto prvenstvo Ivlonte Carla '90: srečanji Leconte-Manci-ni in Becker-Agenor (pon.) 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.30 Dokumentarna oddaja: Speciale Čampo Base 22.00 TVD Novice 22.15 Tenis - turnirji ATP: povzetki turnirjev v Torontu in Hilversumu 23.15 Boksarski prvaki: Boxe destate 23.45 Golf: Turnir Open ZDA '90 - finale 24.45 Hokej na ledu - Stanley Cup (ponovitev) P TV Slovenija 2 17.00 Satelitski prenosi 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarca: Boj za obstanek, 20.25 Napadalnost in razdiralnost 20.55 Oddaja o aidsu - Prva bojna črta 21.35 Zabavna oddaja: Naj zaigrajo tamburice 22.20 Satelitski prenosi ODEOH__________________ 9.30 Nanizanka: Arthur 12.30 Filmi in risanke 15.00 Nadaljevanki: Rosa sel-vaggia, 16.00 Colorina 17.00 TV film: Body Business -Stregata dal potere (dram., ZDA, r. Colin Eg-gleston, 2. del) 18.00 Nanizanka: Lottery 19.00 Filmi in risanke 20.00 Benny Hill Show 20.30 Film: Ragione di stato (dram., It.-Fr. 1978, r. An-dre Cayatte, i. Jean Yan-ne, Monica Vitti) 22.30 Film: Ninja's Force (pust., ZDA 1986, r-i. Ro- • mano Kristoff) 0.30 Nan.: Un salto nel buio TMC___________________ 12.00 Risanke: Snack 12.30 Nan.: Il calabrone verde 13.00 Športne vesti 13.30 Dnevnik 13.45 Nad.: Diadorim 15.00 Film: Zio Joe Shannon (dram., ZDA 1978, r. Joseph Hamvright) 17.00 Risanke: Snack 18.00 Nanizanke: Provaci an-cora Lenny, 18.30 Segni particolari, genio, 19.00 . Petrocelli 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La polvere degli angeli (pust., ZDA 1979, r. Paul Aaron, i. Chuck Norris, Jennifer CNeil) 22.15 Morski planet 23.00 TMC News in šport 24.00 Film: Il lago (dram., ZDA 1980, r. Rolf Haedrich) TELEFRIUU____________ 12.00 Risanke 13.00 Nanizanka: L'albero del-le mele 13.30' Film: Intermezzo (r. Gre-gory Rattoff, i. Ingrid Bergman) 15.00 Nanizanki: I giorni di Bryan, 16.00 Hagen 17.00 Risanke 18.30 Nanizanki: L albero del-le mele, 19.00 Riuscira la nostra carovana a... 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Voglia d'estate 20.30 Nadaljevanka: Il terzo invitato 21.30 Nanizanka: Uno sceriffo contro tutti 22.30 Nočne vesti 23.00 Nan.: I giorni di Bryan TELE 4______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.10 Ekologija danes za boljši jutri; 8.25 Evergreeni; 9.10 Nadaljevanka: Bela in Sebastijan (Cecile Aubry, 3, del); 9.50 Instrumentalni solisti; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Rock zvezde; 12.00 Dobrodošlo poletje!; 12.30 Orkestralna glasba; 12.40 Z naših festivalov; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Svet Boga, Bog sveta; 16.50 Potpuri; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: teden Ludwiga van Beethovna; 18.00 Jugoslavija 1941-1945; 18.30 Soft mušic; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Pesmi o naši deželi; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Val 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema: Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.35 Poletna oddaja; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Potovanje okoli sveta; 9.15 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Superpass; 10.40 Družinski svet: ideje, recepti in nasveti za gospodinje; 11.00 Pisali so nam...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Vse za dopust v Jugoslaviji; 18.30 Najlepše popevke; 19.00 .Souvenir dltaly; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00. Dobro jutro; 15.00 Cest la vie; 18.00 Vedeževal-ka; 20.00 Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. V Krmim so sinoči izvolili župana in odbor Na občini koalicija KD-PSI Župan Alido Ambrosio (KD) Nocoj na gradu predstavitev Poleg razstave tudi video o baročnem slikarstvu V Krminu so pozno sinoči, po skoraj treh mesecih od upravnih volitev, 6. in 7. maja, izvolili župana in člane občinskega odbora. Po skoraj dveurni razpravi, je prišlo do glasovanja in sicer po kriterijih, ki jih predvideva novi zakon: glasovanje je bilo javno ih sočasno o dveh alternativnih dokumentih (programih) in seveda alternativnih listah kandidatov za župana in člane odbora. Za programski dokument št. 1, ki ga je predložila koalicija KD — PSI se je izjavilo dvanajst od dvajsetih svetovalcev. Za dokument št. 2, ki ga je predstavila lista Uniti per Cormons se je izjavilo sedem svetovalcev, medtem ko je republikanski predstavnik (Biagi) najavil da glasuje proti enemu in drugemu dokumentu. Župan je demokristjan Alido Ambrosio, odborniki pa Gabrielli in Sab-badin (oba KD) ter Milazzo, Nunin in Zar (vsi PSI). Po prekinitvi torkove seje, zaradi proceduralnih zadev, o čemer smo poročali že včeraj, se je razprava nadaljevala sinoči. Glavno besedo so imeli na sinočni seji predstavniki opozicijske liste Uniti per Cormons. Z raznimi argumenti je v razpravo poseglo vseh sedem svetovalcev, ki so osvetlili različne aspekte, vsi pa so poudarili potrebo po drugačnem odnosu med večino in manjšino. Slišati je bilo tudi precej ugotovitev o podobnosti in skup- nih točkah obeh programov pa tudi marsikatero ost o dosedanjem načinu upravljanja, z ozirom, da je v izvršnem organu zelo malo sprememb v primerjavi z zadnjim mandatom. Za župana so predlagali Luciana Patata, za odbornike pa vse druge svetovalce svoje skupine. Iz razprave bi kazalo opozoriti predvsem na poseg Gizele Reja, ki je opozorila zlasti na dvoje vprašanj, ki po-bliže zadevajo slovensko narodnostno Občinski svetovalci iz vrst socialistične stranke, ki so bili v Koprivnem izvoljeni na skupni listi s krščanskimi demokrati, se do nadaljnjega ne bodo udeleževali sej. Tako napoveduje v daljši izjavi pokrajinski tajnik PSI Luciane Pini in ogorčeno ocenjuje potek nedeljske seje in glasovanja za izvolitev župana ter odbornikov. V izjavi je tudi nekaj osti na račun pokrajinskega tajnika KD Griona, ki je med drugim do nedavna opravljal funkcijo župana in ki naj bi tak odnos KD do socialistov odobril. skupnost na Krminskem: prizadevanje da se tudi Krminska občina vključi v območje, kjer bodo veljala določila zaščitnega zakona in pa čimprejšnjo rešitev problematike otroškega vrtca in osnovne šole. Reja je v uvodnem delu posega pozdravila tudi v slovenščini. Poleg predstavnikov liste Uniti per Cormons sta sinoči govorila še Biagi (PRI) in Stecchina (KD) ter Zar (daljša glasovalna izjava). Po glasovanju pa še Ambrosio, ki je dejal, da želi biti župan vseh. V Koprivnem so za majske volitve sestavili skupno listo KD in PSI, ki je dobila večino glasov. Povsem naravno je, da bi se ta skupni nastop moral odražati tudi pri sestavi odbora. Prišlo pa je do sestave enobarvnega odbora KD, ki je dobil tudi podporo komunistov, do razkroja v vrstah KD, saj eden njihovih svetovalcev ni glasov za tako rešitev, socialisti pa so zapustili sejo. Pokrajinski tajnik PSI Pini sicer ob koncu izjave dopušča možnost, da je šlo za napako, ki naj bi jo popravili po poletnih počitnicah. Do tedaj pa, socialistov ne bo v sejno dvorano. Novost letošnje kulturne sezone na goriškem gradu predstavlja nedvomno slikarska razstava "Triumf baroka — umetnine varšavskega Narodnega muzeja in zasebnih zbirk Furlanije-Julij-ske krajine", o kateri smo sicer že poročali. Vsi, ki si razstave še niso ogledali, pa se bodo od danes naprej lahko seznanili z evropskim barokom tudi s pomočjo posnetka. Danes zvečer ob 21. uri bodo namreč prvič zavrteli na grajskem dvorišču video, ki ga je pripravila krminska "Nuova Immagine" in ki sta ga režirala Antonio Devetag in Remigio Romano pod pokrovitelj-stvoip Goriške hranilnice. Posnetek prinaša ugotovitve velikega poznavalca baroka, nekdanjega ravnatelja varšavskega Narodnega muzeja Jana Bia-lostockega, gledalca pa uvaja v duh Evrope 17. in 18. stoletja, ko so nasprotovanja med protestansko reformo in katoliško protireformacijo bistveno vplivala na samo umetniško produkcijo. Danes zvečer bo vsem na ogled tudi slikarska razstava do 23. ure. Razstava na gradu bo, kakor znano, odprta do 14. oktobra. Ogled je vsak dan, urnik obiska je ob delavnikih med 9.30 in 13. uro ter med 15. in 20. uro, ob nedeljah pa je razstava odprta neprekinjeno med 9.30 in 20. uro. Vstopnica velja štiri tisoč lir, pet tisoč lir pa velja skupna vstopnica, ki omogoča, poleg razstave v gradu, še ogled pokrajinskega muzeja. Obisk turističnih operaterjev iz Češkoslovaške Te dni se je v Gorici mudila delegacija ministrstva za turizem Češkoslovaške in turističnih in gospodarskih operaterjev. Ob spremstvu predsednika Letoviščarske ustanove Michelinija se je delegacija srečala z goriškim županom Scaranom in odbornikom za turizem Agatijem. To je le prvi izmed mnogih bodočih stikov, ki jih novo republiško vodstvo misli navezati na turističnem in ekonomskem področju z našo deželo. Župan Scarano je ob tej priložnosti obudil spomin na staro prijateljstvo, ki povezuje Gorico s češkoslovaškim narodom in izrazil svoje zadovoljstvo, saj tesnejše sodelovanje le še krepi medsebojne prijateljske odnose. Delegacijo je vodila g. Kotova, generalna ravnateljica ministrstva za turizem, na pogovorih pa je sodeloval tudi inž. Mikula, ki v Milanu predstavlja Češkoslovaško na področju trgovinske dejavnosti. PSI o Koprivnem Srečanje je potekalo v Novi Gorici Delegacija SSk na pogovoru z županom Sergijem Pelhanom Predstavnika Slovenske skupnosti — deželni predsednik Marjan Terpin in pokrajinski tajnik SSk za Goriško dr. Mirko Špacapan — sta se v ponedeljek srečala v Novi Gorici s predsednikom Skupščine občine, Sergijem Pelhanom. Pogovor se je sukal, kakor izhaja iz poročila za tisk, ki nam ga je posredovala SSk, okrog vprašanj urejanja obeh Goric, o odpravljanju meje in skupnem "upravljanju obeh mest. Gre za idejo, ki jo je ob svojem prvem obisku v Gorici, pri županu Scaranu, iznesel prav Sergij Pelhan. "Zastopnika SSk sta poudarila," piše v poročilu, "da se je slovenska zamejska stranka vseskozi zavzemala za dejavno sodelovanje ob meji in zato pozdravlja vsakršno pobudo, ki gre v tako smer. Glede delikatnih problemov, ki jih odpira povojni tako imenovani problem fojb, so v daljšem poglobljenem pogovoru ugotovili, da je nujno vse to povezati s prejšnjim fašističnim terorjem, ki ni prizanašal slovenskemu življu na Goriškem. Seveda je treba v duhu sprave enkrat za vselej razčistiti vsa dogajanja na pošten in znanstveni način." Tiskovno poročilo SSk navaja tudi, da je srečanje potekalo v zelo konstruktivnem duhu in se je zaključilo z obvezo, da bo župan Pelhan obiskal Gorico in se seznanil celovito z življenjem Slovencev na Goriškem. Seja goriškega pokrajinskega sveta Interpelacija o vlogi Pokrajine pri pobudi za integracijo Goric Včerajšnja seja na pokrajini je potekala brez posebnih pretresov. Malo zaradi počitniškega vzdušja, še bolj pa zaradi trenutnega zatišja, ki je, kot kaže nastopilo po formalni ugladitvi nesoglasij med strankami večine. V uvodnem delu seje, ki je bil namenjen interpelacijam svetovalcev, je o novostih v zvezi s pobudo novogoriškega župana Sergija Pelhana glede združevanja obeh Goric spregovoril komunistični svetovalec Salomoni. Dejal je, da bi se pokrajinska uprava morala tudi uradno opredeliti do omenjenih predlogov, ki bi nedvomno utrdili sodelovanje v krajevnem merilu in doprinos za dosego mednarodne sprave. Predsednik Crisci mu je odgovoril, da je zamisel zanimiva in vredna podrobnejše analize. Sicer, je poudaril predsednik pokrajine, smo z novogoriškimi kolegi vedno uspešno sodelovali. O problemu morebitne postavitve naprave za predelavo in uničevanje industrijskih in strupenih odpadkov v Bistrigni pri Štarancanu sta v diskusijo posegla socialistični svetovalec Saccavini in predstavnik zelenih Giorgi. Oba sta želela opozoriti pokrajinsko upravo, da bi morala zelo pozorno slediti namenom izgradnje novega objekta, ki bi pomenil grožnjo za okolje in prebivalstvo v bližini. Predsednik Crisci jima je odgovoril, da je za omenjene izbire pristojna le dežela, kljub temu pa je zagotovil, da bo pokrajinska uprava zbrala vse podatke o načrtu novega novega objekta. Trenutno je vsa zadeva še v rokah ministrstva za okolje. Witz orchestra je pritegnila tudi publiko na goriškem gradu Skoraj v celoti zasedeni prostori pod grajskim šotorom so najboljši dokaz,- da je pobuda Kulturnega doma, da goriškemu občinstvu ponudi koncert tržaške skupine Witz Orchestra, naletela na rodovitna tla. Zbrani, ki so najprej poslušali goriškega kantavtor-ja Gina Pipio in ansambel »I Trovieri«, so z večkratnim ploskanjem tudi med samim izvajanjem posameznih skladb »spoznali« virtuoznost tržaških glasbenikov in pevk z modrimi lasmi. Witz Orchestra, se je po »poskusnem« nastopu v Kulturnem domu, prvič predstavila v Gorici. Zato ni bilo povsem jasno, če se bodo tudi goriški gledalci in poslušalci navdušili za svojstven način izvajanja glasbene skupine, ki je na Tržaškem dobro znana, in ki je doslej imela že več uspeš- Interpelacija KPI o zapostavljanju Gorice Gorica je preveč zapostavljena. O tem sta v deželnem svetu goriška komunistična svetovalca Paolo Padovan in Ivan Bratina predstavila interpelacijo, ki poudarja diskriminacijo na račun ovrednotenja goriškega mesta. Svetovalca ugotavljata, da je na avtocestnih tablah na deželnih avtocestnih odsekih le redkokdaj zabeležena Gorica. Nikjer ni med drugim zabeležen pomemben mednarodni prehod pri Standrežu, ki je še vedno najkrajša cestna povezava med Padsko nižino in Vzhodno Evropo. Oznaka Gorice prav tako rada izostane pri izdaji priložnostnih brošur, ko je priložena cestna karta. To je prišlo letos še posebej do izraza, menita svetovalca, ko so natisnili reklamni prospekt zanimive razstave o Langobardih. Svetovalca še sprašujeta, če bo deželna uprava, ki je soudeležena pri -upravljanju deželnih avtocestnih povezav, posegla pri družbi Autovie Venete, da bo poskrbela za odpravo omenjenih objektivnih pomanjkljivosti, ki oškodujejo glavno mesto goriške pokrajine. Jameljci bodo sami izdelali predlog socialnega centra Vprašanje kako uporabiti finančna sredstva, ki se zbirajo na posebnem skladu od prodaje jusarskih zemljišč v Jamljah, je na dnevnem redu občinskega sveta v Doberdobu že vrsto let. Vsi dosedanji poskusi, da bi prišli do pametne rešitve so bili brezuspešni. Zelje in načrti, ki jih je bilo v tem času slišati, so dokaj različni: od telovadnice, do večnamenskega socialnega centra, dvorane, preureditve poslopja osnovne šole, zidave novega objekta itd. Tudi po sestanku, ki je bil prejšnji teden v Jamljah, na pobudo občinske uprave, rešitev še ni videti blizu. Edini konkretni sklep sicer dobro obiskanega posveta je bil, da bodo trije svetovalci z območja Jamelj (Cro-selli, Legiša in Quinzi) spet sklicali sestanek krajanov in se dogovorili za sestavo komisije, ki bo pripravila alternativne predloge, v odnosu na predlog, ki ga je na sestanku predstavila občinska uprava. To bo seveda zahtevalo precej časa, sodelovanje strokovnjakov itd. Upoštevati je treba namreč, poleg želja, za kakšen. objekt se ogrevajo krajani, tudi dejansko finančno razpoložljivost sklada (trenutno okrog 380 milijonov lir) in možnosti eventualnega posega občine. Predstavniki občine so na sestanku predlagali (in tudi prikazali) po njihovem najbolj odgovorjajočo rešitev. Poslopju osnovne šole naj bi dodali precej velik prizidek, kjer bi bila manjša dvorana, prostore osnovne šole pa bi uporabili za druge namene, zmeraj v korist jameljske skupnosti. Iz zelo živahne razprave velja posebej opozoriti na misel, ki jo je izrekel nekdanji občinski svetovalec Sobani, da je nujno, da se v krajevnem merilu premostijo politične pregrade in kon-trapozicije, ki so doslej onemogočale sprejem takih ali drugačnih rešitev in da se skupno določi kaj in kako z denarjem. Zdi se, da si tako stališče, čeprav s težavo, vendarle utira pot med krajani. Esposito je pred kakšnim tednom dal tudi pobudo za preverjanje možnosti izrabe nekdanjega protiletalskega zaklonišča, pod trdnjavskim gričem, za parkiranje avtomobilov. Izgubljeno V uradu mestnih redarjev v Ulici Mazzini v Gorici so na razpolago pozabljivim lastnikom sledeči najdeni predmeti: prstan, znesek denarja, sedem ženskih koles, par hlač, kanu, veriga za motor, dva para očal za vid, dve denarnici, nož in predpasnik. izleti SPD Gorica priredi v soboto, 4., in nedeljo, 5. avgusta, izlet v Dolino sedmerih jezer z vzponom na Triglav' Vodi Mirko Radinja — tel. 30179. nih nastopov na raznih televizijskih oddajah. Že po prvih akordih je bilo jasno, da so Witz-orkestraši znali pridobiti tudi pretežno mlado goriško občinstvo, ki je ob koncu zahtevalo še nekaj dodatnih skladb. Poletna kulturna sezona na goriškem gradu pa se bo nadaljevala, po sinočnem gostovanju ciganskega ansambla, jutri, 3. avgusta, ko bo nastopilo amatersko gledališče iz Gradeža, ki bo predstavilo delo režiserja Tullia Svettinija »Radighi«. Kar zadeva prireditve,-ki jih na gradu prireja Kulturni dom, velja povedati, da se bo letošnji ciklus sklenil 5. septembra, ko se bodo pod šotorom predstavili člani priznane zagrebške skupine Plava trava zaborava. Na istem večeru bosta nastopila tudi kan-tavtorja Lorenzo Pilat in Beppe Lenti-ni. Na sliki (foto Pavšič) trenutek s ponedeljkovega koncerta na goriškem gradu. Ideja o gradnji podzemskega 1 • • v v nr^ v • v parkirišča v Irzicu Pomanjkanje parkirnih prostorov v središču Tržiča naj bi ublažili z gradnjo velikega podzemskega parkirišča na območju oratorija San Michele. Gre za razmeroma obsežno površino, kjer je nekaj igrišč, dvorana, ki pa jo že dalj časa ne uporabljajo in vrsta drugih prostorov. Vse te objekte naj bi porušili in na novo zgradili. Pod zemljo pa bi uredili veliko parkirišče. Poseg bi lahko opravila Občina, lahko pa tudi zasebniki, saj bi bilo parkirišče proti plačilu. Idejo za tako izrabo prostora je pred kratkim dal socialdemokratski predstavnik v občinskem svetu Esposito. Pred leti je bil govor o gradnji podzemskega parkirišča na Trgu Republike, a se je taka možnost ob nadalnjem preverjanju izkazala kot zelo težko izvedljiva. prispevki Namesto cvetja na grob tete OlgCj daruje Ana z družino 50 tisoč lir za ŠD Sovodnje; v isti namen Karmen z družino in svak Mirko. 200 tisoč lir za ŠD Sovodnje; v isti namen sestrična Dana z družino 50 tisoč lir za KD Sovodnjei v isti namen Ivan in Frida 50 tisoč Wr za ŠD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Joland® Simšič darujeta Vanko' in Angela 51 tispč lir za KD A. Paglavec. V počastitev spomina Darkota Suh" goja darujejo Bruna, Tuša in Dorina o tisoč lir za Sklad Mitja Čuk. čestitke Mauriziotu in Ani se‘je pridruži^ hči Ilarija. Iz srca jima, ob srečne1^ dogodku, čestita podjetje Mario De vetak s Poljan. razna obvestila V oddaji Dobrodošlo poletje hoby in prosti čas, ki bo na spore' danes ob 12. uri bo o padalstvu g1 ove- rila Klavdija Terana. Z njo se bo p°9 irjal Vili Prinčič. . .a Uprava knjižnice Damira Fel9 'oroča, da je do 31. avgusta zaPrt,a;1/.. Slovenski deželni zavod za p< no izobraževanje obvešča, da Je ništvo do 24. avgusta zaprto. okli®' kino deli« Gorica CORSO Zaprto. VERDI Zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »H PiafeIe .“pod perversione«. Prepovedan mlad1 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORlCjella Provvidenti — Travnik (Piazza Vittoria) 34 — tel. 531972. DEŽURNA LEKARNA v TRŽI ^ Rismnndn Pričevanja Draga Žerjala so izšla pred kratkim pri Založništvu tržaškega tiska Žerjalov! »Spomini« na protifašistični boj Zapis ustnega pričevanja je dokaj zahtevna aloga, če pomislimo, da mora poslušalec oziro-ata zapisovalec slediti ne le toku pripovedi, tem-' ec da mora upoštevati tudi obliko in ton sporo-anja. Poleg tega ne smemo pozabiti, da se pri stnem pričevanju prepleta osebni in kolektivni Pomin, da neštetokrat posežejo obrambni meha-tzmi, ki poskrbijo, da ostane del doživetij in s ern tudi del preteklosti potlačen, tako da lahko Pbpoved okrepi podobo, ki jo pričevalec oziroma intervjuvanec želi posredovati o sebi na-zven. Po drugi strani človekova narava ni le Zraz racionalnih hotenj in dejanj, temveč tudi Jaet čustvenih nagnjenj, strahov, agresivnosti, ato za proučevalca ustnih pričevanj ni pomen-Pva le pripoved ali omemba, temveč so dovolj Pomembni tudi molki, in protislovja. Sam proces Poslušanja ne poteka sicer v nevtralni obliki, saj ^Pogojujejo pripovedna pravila, težnja po do-ednosti in jasnosti. Tisti, ki pripoveduje, pa Jl^rnmja preteklost že s tem, da svoje misli in gtr®ostave preoblikuje v besedo in povedno n. Spominsko pričevanje Draga Žerjala Spomi-slt Da razla9e ° protifašističnem boju primor-146 mlatline me{1 vojnama (Trst, ZTT, 1990, str. n t>’ L.16.000) nam ponuja nov vpogled v narod-stno in politično življenje tržaških Slovencev polovici 20. stoletja. Žerjalov! spomini, ki Al If Poslušal in zabeležil tržaški raziskovalec Že-* I.Kalc, segajo na začetek stoletja, ko je kot sin zavedne delavske družine pri oh Vanu’ v takrat še pretežno slovenski četrti. V neu|anju svojih otroških let Žerjal opozori bralca tu,. na gmotni položaj svoje družine, temveč j ', na narodnostno razmerje, ki je prevladovalo v P slovensko in italijanski govorečimi Svetoi-ODa ani' ^ vsakodnevnih odnosih ni bilo namreč rgv Z1,l nikakršne narodnostne nestrpnosti, čepic kulturno in politično življenje potekalo po ostro ločenih tirih. Slovenci so se zbirali v svojih društvih, Italijani pa v svojih. Narodnostno ločevanje je bilo v navadi celo med otroki, ki so se sicer družili, vendar so se v svojih igrah razdelili v dve skupini, upoštevajoč narodnostno pripadnost. Narodnostna pripadnost je pogojevala Žerja-love prijateljske vezi tudi v narodno mešanem okolju mestne šole, kjer sicer ni bilo opaziti kake narodnostne mržnje. Predanost narodnopolitičnemu boju se je zanj začela že v prvih povojnih letih spričo nacionalnega zaostrovanja in predvsem z nastopom fašizma. Toda tudi kasneje, v času fašističnega ustrahovanja, je v zasebnih in poklicnih razmerjih ostala v veljavi stara narodnostna dihotomija. V zasebnem življenju je bila narodnost nepomembna, tako da je Žerjal delal s kolegi, ki so bili fašisti, v javnem pa je bila obvezujoča. Žerjal se je že v študentovskih letih vključil v mladinsko organizacijo, v 20. letih pa je celo postal eden izmed pobudnikov razvejanega mladinskega kulturnega in političnega delovanja. Fašistično ustrahovanje ga je privedlo podobno kot druge mlade Slovence, da so se odločili za jesen in odločen protifašistični boj. Udejstvovali so se v številnih športnih panogah, prirejali so izlete, vselej v izrazito protifašističnem duhu. Odklonili so politične izbire »stare garde«, omahovanje tržaških edinjaških krogov. Iz Žerjalove pripovedi večkrat izzveni obsodba vertikalnega vodenja, ki je označevalo edinjaše, kot tudi tiste, ki so v 30. letih živeli v Ljubljani in so tu vodili primorsko politično emigracijo. Upiral se mi je vselej odnos med generali in vojaki, naj so ga zagovarjali edinjaški prvaki ali pa samovoljni in avtoritarni Dorče Sardoč. Žerjal je bil prepričan v smiselnost demokratičnega vodenja, ki ga je udejanil skupno s Špangerjem, Milošem in dru- gimi pri snovanju in delovanju tajne organizacije Borba. Leta 1927 se je skupina mladih Tržačanov slovenske narodnosti odločila za radikalen nastop proti fašizmu in pričela z gverilsko dejavnostjo. Žerjal dokaj nazorno opiše ustanovitev Borbe, njeno organizacijsko strukturo, omeni imena njenih članov in razlike, ki so njene pripadnike ločevale od orjunašev in članov Tigra. Pristaši Borbe so odklonili pobijanje kot tudi vohunstvo, ker se jim je oboje zdelo nečastno. Odločili so se za demostrativna, četudi nasilna dejanja, da bi uničili simbole italijanskega potujčevanja. Članstvo Borbe, ki so ga sestavljali »neporočeni moški«, je bilo pripravljeno na dokajšnje tveganje, in je gojilo sposobnost obvladovanja in discipline, čeprav ju vsi niso bili sposobni. Iz bojazni pred aretacijo je Drago Žerjal zbežal v Jugoslavijo, najprej v Ljubljano, nato v Kranj, kjer se je tudi nastanil. V novem okolju je Žerjal stopil v stik s primorsko emigracijo in bil med ustanovitelji emigrantskega društva Zarja. V'emigraciji je doživel eksekucijo Miloša in tovarišev, a tudi razočaranje zaradi odnosa, ki so ga jugoslovanske oblasti imele do primorskih emigrantov. Tudi v emigraciji so se sicer pojavila politična razhajanja med mladimi aktivisti in političnim vodstvom edinjašev. Mladi so edinjaški garnituri, zlasti Čoku, očitali hlapčevski odnos, tokrat do jugoslovanskih oblasti, ki so bile vse manj naklonjene primorskim rojakom, in vse preveč ustregljive do fašistične Italije. Žerjalovo pričevanje seže tudi v čas druge svetovne vojne, ko je sodeloval s partizani, nato pa je bil deportiran v Diisseldorf. Od tu je zbežal v partizane in se vrnil v Trst 17. maja 1945, ko je končno prišlo tudi do ureditve groba bazoviških junakov. Žerjal, ki je svojo mladost žrtvoval slovenskemu narodu in idealu svobode ter bil pripravljen brez omahovanj sto- piti v bran potlačenega naroda, je želel razkriti zlasti politično in organizacijsko delovanje v 20. letih in življenje politične emigracije v kasnejšem obdobju. Čutil je potrebo, da dopolni zgodovinski prikaz obdobja, ki so ga sicer pred njim osvetlili že drugi, vendarle pa vsak s svojega gledišča. Slika primorskega političnega tabora, ki nam jo ponuja Drago Žerjal, je dokaj polemična in konfliktualna, in mogoče prav zaradi tega še posebno dragocena. Tudi v času fašizma in naj hujših diskriminacij so med primorskimi Slovenci, zlasti med tržaškimi, obstajala velika razhajanja in nesoglasja. Šlo je za konflikt med mlajšo in starejšo generacijo, ki je podobno kot drugod v Evropi očitala »stari«, da je nepogumna, omahljiva. Podobno so mladi Slovenci sledili modi aktivizma, kulturnega in športnega udejstvovanja, ki je v povojnih letih pritegnilo na tisoče in tisoče evropskih mladincev. Žerjalovo pričevanje je potrebno namreč postaviti ne le v krajevni, temveč tudi v širši okvir' in čas, v katerem je Drago Žerjal živel. Žerjaleva pripoved je torej naravnana zgolj v prikazovanje političnega boja, v sozvočju s povojno memoaristiko in s samo formacijo, ki jo je pričevalec doživel in ki je privilegirala kolektivno pred zasebnim. Njegovo zasebno in čustveno življenje vstopa namreč v pripoved le občasno. Nazadnje se mi ob branju tega pričevanja vsiljuje še vprašanje, v kolikšni meri je bila predanost narodu in dosledni antifašistični borbi v 20. in 30. letih eliten pojav in tudi, kako so na kaspirativ-no in gverilsko dejavnost Borbe gledale širše plasti slovenskega prebivalstva. Aleksij Kalc, ki je Draga Žerjala poslušal in zabeležil, se je odločil, da ne bo posegal v vsebino in da ne bo sugeriral pričevalcu kakršnekoli interpretacije. MARTA VERGINELLA Knjiga je izšla ob 900-letnici svetnikovega rojstva Bernardovi Govori o Visoki pesmi ljetl^aia knjige sv. Bernarda, naslov-sko w i ®ožiem objemu, je za sloven-Vsg^kulturo in njeno knjižno ponudbo loqnak°r hvalevredna pridobitev. Raz- tti0 ,v Za to je več in lahko jih našteje-pr6j 6 nekaj, med njimi pa velja naj-oblet0nieniti kar pošteno in jubilejno k0 9gn1C0, saJ Prav letos mineva natan-(vtpU !et od Bernardovega rojstva. M (r?1^ tn opat Bernard iz Člairvau-dj t hiaravalle, Svetla dolina), je zara-v tefi6stranskega vpliva, ki ga je imel n6cj„anjem srednjeveškem 12. stoletju, f^r0^0 ena izmed-tistih človeških ^seinostf0- zaPu^ile. g1°bok Pf3,1 v tudi 10811 ln kulturi tedanje, kakor je bumnogo poznejše Evrope. Bernard Hišk Irionna, izrazita, naravnost goreč-san, osebnost, ves zatopljen v vero in ideai0n0, .meniško življenje, častilec p0sl ,v’ ki jih je nemalokrat s svojim jap 0ip0In in besedo šele sam ustvar-čaša n Vsern tem pa budni opazovalec teoUjP^soten pri vseh pomembnejših, mij ** in političnih pobudah, spre-Poleqaiec intrig, skratka človek, ki mu hekai .^ohitacije poseg v dejanje ni , Sf4aUiega' križijjjjno ga na vseh pomembnih lansko -■ recinio tedaj, ko se je samos-benecjj,z,lv'jenje takrat najmočnejšega hla j^tinskega reda začelo postopo-sProti 'uevatp pa je sv. Bernard na-D°gatemu Clunyju organiziral nov meniški red, skupnost cistercijanov (po mestecu Citeaux), s katerimi se je trudil oblikovati povsem novo, "čisto" duhovnost. To je namreč skupnost tihih, belih menihov, ki v svojih poslopjih dopuščajo samo lepoto belega kamna in zavračajo vsakršno razkošje, celo živobarvnost umetnostnih poslikav, pred naraščajočim hrupom mest, pritiskom nove menjalne ekonomije, številnih šol in univerz, ki v 12. stoletju začenjajo preplavljati Evropo, katera prav zdaj korenito spreminja svoje lice, pa se ti skromni bratje umikajo v gozdove, med tišino in samoto odljudnih krajev. Danes jih gledamo malce čudaško, a vse kaže, da so jih že takrat gledali tako, ali pa vsaj podobno. In vendar je to gibanje prav kmalu prerastlo svoje zgodovinske okvire in se z bliskovito naglico razširilo po vsej stari celini, kjer domuje zahodno krščanstvo: le dobrih dvajset let po vstopu sv. Bernarda v samostan Citeaux, je majhna skupina prišla celo do zelenega dolenjskega gričevja in v Stični postavila svoje domovanje. Kmalu za njo je sledila Kostanjevica, pa Vetrinje, vse gor do poljskega vzhoda in na jug do Sicilije in Španije, kot bi napredek, trgovina, rojevajoči se urbanizem mest, množice lačnih, ki grozijo do kraja pretresti ustaljeni red, povzročili nov, do skrajnosti strog in asketski korak v drugo smer, v iskanje prave, globinske in notranje prenovitve. Prvi mož te nove duhovnosti je sv. Bernard. Najbrž nam v vsem tem ni težko prepoznati dveh tipičnih in že kar globalnih miselnih usmeritev, ki sta značilni še za današnji čas. Lepota stvari je v tem, da je imel Bernard tudi svojega velikega nasprotnika, Petra Abe-larda (nesrečnega moža pametne He-loize), ki je bil pravi mojster govora, cinični intelektualec, ki je užival v dialektičnem argumentiranju in podiranju svetih resnic, tradicionalnih liturgičnih obrazcev in podobno. Spor med Abelardom in sv. Bernardom je bil hud, .vztrajen in nepopustljiv: dejanskega zmagovalca med njima pravzaprav ni bilo, celo papež in Peter Častitljivi, Clunyjski opat in visoka osebnost, sta oklevala. Za zgodovino pa sta obveljala oba, zdi se celo, da bi enega brez drugega v tako radikalni obliki niti ne bilo. Njuno razdelitev poti je zgodovina neštetokrat ponovila, in če bi hoteli iskati izvore današnje politične bipolarne razdelitve v sodobnih državah, bi morali poseči nazaj, v 12. stoletje, ko so nastajali prvi obrisi moderne Evrope. Knjiga V Božjem objemu, oziroma Govori o Visoki pesmi (Sermones super Cantica canticorum), je potemtakem delo, ki presega običajno zanimanje vernikov in se umešča v biserno pregrinjalo tiste dobe, ki nam je res že hudo oddaljena, je pa vendarle še vedno edina, na kateri, kot bi dejal neki drugi Bernard, sedimo kakor palčki na ramenih velikanov. Na 380 straneh lahko preberemo šestinosem-deset govorov, verjetno pa ni človeka na svetu, ki bi jih prebral enega za drugim, tako so nabiti s čustvi, zanosom in večplastnimi pomeni. Povečan tisk prijetno olajšuje branje citatov iz Svetega pisma, ki ga je Bernard izjemno dobro poznal. Potrpežljivo in lahko si mislimo — zahtevno delo prevoda so opravili pokojni Jože Gregorič, p. Pavel Pavlič in Alojz Premrl, spremno besedo ob slovenskem prevodu pa stiski opat Anton Nadrah. Branje je tekoče, zaradi svoje vsebine pa zahtevno in včasih tudi težko, ki kar kliče po zbranosti in meditaciji, čeprav je pisano v gorečniškem zagonu. Retorika, ki danes moti, je pač del tistega časa. Knjiga je pisana pravzaprav tako, da se lahko po njej poljubno sprehajamo, bralec, ki jo bo najlažje prebiral po koščkih, pa bo v njej našel tako duh časa, dušno vrednost in cel niz slikovitih izpeljav in dobrih misli. IGOR ŠKAMPERLE Van Gogh: 1.300.000 obiskovalcev Nad milijon 300.000 gledalcev si je ogledalo veliko retrospektivno razstavo, ki so jo pripravili na Nizozemskem ob 100-letnici slikarjeve smrti. Zanimanje za razstavo, ki je bila na ogled v Amsterdamu in v Utterlu, je bilo res izjemno, po vsej verjetnosti pa so ga precej spodbudile tudi bajne vsote, ki so jih zadnja leta odšteli neznani petičneži na dražbah za nakup Vincentovih umetnin. Doslej največjo Van Goghovo retrospektivo so odprli 30 marca, na rojstni dan velikega slikarja, zaprli pa so jo preteklo nedeljo, 29. julija, na stoto obletnico njegove smrti. Obiskovalci so si lahko v van Goghovem muzeju v Amsterdamu ogledali 133 mojstrovih platen, medtem ko je bilo 248 risb in akvarelov na razstavi v muzeju Kroeller Mueller v Utterlu. »Van Ghogovo leto« pa se ni zaključilo z zaprtjem velike retrospektive. V Amsterdamu je namreč od včeraj odprta razstava van Goghovih pisem, ki jih je pisal bratu Theu. Pisma so bogato ilustrirana in doslej še niso bila predstavljena javnosti. Ta razstava bo odprta do 10. decembra. Slovenski ustvarjalec razstavlja svoje skulpture in grafike v Jakopičevi galeriji v Kostanjevici na Krki Avantgardni kiparski izraz Janeza Boljke nievici Božidarja Jakca v Kosta-ta velikn >e srede julija odpr-skih jn ,razstava grafičnih, slikar-Ulričtnikn i?arskih del slovenskega ^aie QiohJaneza Boljke. Razstava ?9-ie/np„„ P°gled v bogat opus tega Gotice ki usfVaz/alca, po rodu iz Su-??* Ra nk^ le začel svojo umetniško ^L,bljarij kemiji za likovno uetnost v Pika JaZiaIn? pot slovenskega umet-lna^lnostia _}ike, ki nosi v sebi vse žz‘skovni„ sog°bnega umetnostnega o> veeCL;e, dres' k0 ’e ta pot dr"‘ tndeset let, še vedno , P ta v smislu trajanja zrele- ^Va, gel v "2“'kJ ga je Boljka očitno do- sei^ v ______ uu- v uvnn^ svoPl1 stalnih medijih,« ŽP 1 slovenski kipar, ki oboj. ,n ustvnr° V .začetku šestdesetih npiŽPiizraziiJxŽie9ovo Pomočjo ene-ciklu^Slk 'n hkrati najintim-^tneoa ho -V na temo narodnoosvo-t, ŽSet‘b h, !ai, V d™9i polovici še-f)p V°/ živa)„,aone intenzivno razvija-ZT^Pp Vro£J ciklus' h kateremu se niiutlk iet n ' prvo polovico sedem-ja kf Podobe žVeti študijam spome-rdlnn >e tu^P ,vana Cankar-Piostiko Borl^ViIna mala Bgm Čuje v avantgardne razsežnosti moderne umetnosti, pri čemer je treba ugotoviti, da nista niti njegovo kiparstvo, niti grafika barikadnega, militantnega značaja, ugotavlja še Aleksander Bassin.. Jože Javoršek pa v svojem prispevku z naslovom Svet Janeza Boljke, med drugim piše, da je slovenski kipar, prejemnik Prešernove nagrade leta 1987, »v kiparstvu in v drugih svojih umetniških izrazih nekaj podobnega ali od časa do časa skoraj enakega kot v romanopisju in gledališču Samuel Beckett. Oba upodabljata podobne (ali celo iste) postave, le da Boljkove ne govore artikuliranega jezika, Beckettove pa komaj, komaj... Gre za iste, izsušene, zmrtvičene, preluknjane ljudi, ki so jim simboli oblika razpoznavanja. Ko pa izginejo celo simboli, ostanejo samo slutnje.« v izraz se vklju- Janez Boljka: Igra bikov, 1983, bron, višina 42 cm .Janez Boljka: Ivan Cankar, 1984, olje na platnu, 50x35 cm Na Igrah dobre volje poraz italijanskih odbojkarjev Kubanci spet boljši SEATTLE — Italijanski odbojkarji so morali na Igrah dobre volje, kot se je to pripetilo tudi svetovnem pokalu v Osaki, priznati premoč Kube, ki je za nameček zmagala v Seattlu kot leto dni prej na Japonskem s 3:2. Torej s tie-breakom. V Osaki so Kubanci v petem setu slavili s 15:13, v ZDA pa s 15:12. »Italija je gotovo ena najmočnejših postav na svetu, mi pa smo imeli mirnejše živce,« je po zmagovitem srečanju dejal kubanski trener Orlando Samuel Blackwood, ki se je tega uspeha skupno z igralci še kako veselil. IZIDI 2. KOLA: Kuba - Italija 3:2 (15:6, 8:15, 15:8, 15:17, 15:12); Nizozemska - Argentina 3:0 (15:9, 15:9, 17:15); Francija - Brazilija 3:0 (15:12, 15:10, 15:10). Na teh igrah so se včeraj končala tekmovanja v modernem peteroboju. Med ženskami je slavila zmago Američanka Lori Norwood, med moškimi pa je bil najboljši Anatolij Starostin. Od azzurrov sta bila med ženskami Federica Foghetti 13., pri moških pa je bil Alessandro Conforto 10. KONČNA LESTVICA. MOŠKI: 1. Starostin (SZ) 5.690; 2. Jagorasvili (SZ) 5.475; 3. lijev (Bolg.) 5.385. ŽENSKE: 1. Norwood (ZDA) 5.288; 2. Černeckaja (SZ) 5.179; 3. Arata (ZDA) 5.130. V skokih v vodo je bila z deske najboljša Kitajka Gao Min pred Sovjeti-njo Irino Laško in Vzhodno Nemko Brito Baldus. IZIDI ŽENSKEGA KOŠARKARSKEGA TURNIRJA: Brazilija - Kanada 78:75; Bolgarija - Češkoslovaška 64:54; ZDA - Južna Koreja 94:70; SZ - Avstralija 72:60. Italijanski smučarji v odlični formi za SP CHRISTCHURCH — Od 6. do 9. t. m. bodo v Novi Zelandiji uvodne tekme letošnjega smučarskega pokala. Dvanajstčlanska italijanska odprava je obenem tudi najmnožičnejša na samem startu. Azzurri, in predvsem Alberto Tomba, so v odlični formi, vsaj tako zagotavlja njegov trener, sicer slavni bivši reprezentant Gustav Tho-ni. Miinchenskemu Bayernu nemški superpokal KARLSRUHE — Bayern iz Miin-chna, zahononemški nogometni prvak, je osvojil letošnji nemški superpokal, s tem da je kar s 4:1 premagal moštvo Kaiserslauterna (dobitnik pokala ZRN). Strelci za Bayern so bili Kohler, Reuter, Bender in Strunz. Za Kaiser-slautern je častni gol dosegel Kuntz. Koprčani uspešni KOPER — Nogometaši Kopra so v predkolu šestnajstine finala za jugoslovanski pokal zasluženo premagali selekcijo JLA, ki jo vodi trener Karasi s 3:2 (1:0). Srečanje si je* ogledalo okoli 2.000 ljudi, za Koper pa sta gole dosegla Zulič 2 in Pevnik. Koprčani bodo igrali v sredo proti Spartaku. (Kreft) Alejnikov podpisal LECCE — Sovjetski nogometaš Sergej Alejnikov, ki je lani igral za Ju-ventus, je od včeraj tudi uradno novi član italijanskega prvoligaša Lecceja. 42-letni G. Foreman osvojil že 68. zmago EDMONTON — 42-letni ameriški boksar George Foreman je v Edmontonu osvojil svojo že 68. zmago v težki kategoriji, ali bolje 23., 'odkar je leta 1987 spet stopil na ring. Bivši svetovni prvak je namreč v tretjem krogu premagal Kanadčana Kena Lakusto. Na sliki AP posnetek s tega dvoboja. Italijansko plavalno prvenstvo Že prvi dan nekaj odličnih rezultatov SAN DONATO MILANESE (MILAN) — Že prvi dan italijanskega državnega plavalnega prvenstva je navrgel nekaj odličnih rezultatov, med katerimi vsekakor izstopa čas Manule Della Valle, ki je z 2’28"64 zmagala ma 200 m prsno in tudi postavila nov italijanski rekord. Naj omenimo, da je državni prvak tudi tržaški plavalec Marco Braida na 200 m delfin. S tem časom je tudi dosegel normo za svetovno prvenstvo v Perthu. Ostali državni prvaki so še Viviana Susin (26"62) in Antonio Consiglio (23"63) na 50 m prosto; Ilaria Tocchini (2T4"83) na 200 m delfin; Francesco Postiglion (2'17 T9) na 200 m prsno; ženska štafeta Libertasa Sa-Fat, ki je na 4x200 m prosto z 8'26"27 izboljšala tudi državni rekord in v isti disciplini moška štafeta Gruppo Carabinieri (7'37"35). Prijateljske nogometne tekme: Parma dosegla kar 18 golov Izidi včerajšnjih prijateljskih nogometnih tekem: Licata - Cagliari 0:4 (OJ)); Fulgor Salzano - Reggina 0:4 (0:1); Borno - Torino 1:10 (1:2); Cesena - Santa Sofia 10:0 (6:0); Parma -Altipiani 18:0 (12:0); Monte Cimone - Bologna 0:5 (0:5); Can-tiano - Ascoli 0:5 (0:2); Avezzano - Pescara 0:3 (0:1). Vse več denarja v profesionalnih klubih »Boom« vrhunske odbojke v Italiji ♦ Italijanski odbojkarski as Franco Bertoli Vrhunska odbojka v Italiji je doživela po končani letošnji sezoni pravi šok. V prvoligaški svet so s streljanjem velikih topovski salv na široko prodrli veliki gospodarski mogotci, ki so kar čez noč spremenili podobo te panoge. »Zavohali« so, da je lahko tudt odbojka, tako kot že nogomet in košarka, velik biznis in skoraj neizmerni vir zaslužka. Berlusconi (Mediolanum) in skupina Ferruzzi (Mes-saggero) so - sicer že nekaj let profesionaliziranemu gibanju, ki pa je v neki meri še ohranjal določen amaterski duh, na primer s skoraj družinskim vodenjem klubov - vsilili nova »pravila igre« in usul se je pravi plaz. Tradicionalni trdnjavi italijanske odbojke, Panini iz Modene in Maxicono iz Parme, sta v nekaj dnevih izgubili domala vse svoje najbolj vidne igralce, ki se niso mogli odreči mamljivim ponudbam novih milijarderjev Milanu, Ravenni in Trevisu, ki so kot nenasitni morski psi dodobra zglodali kosti večnih - do včeraj nedosegljivih - tekmecev. Le nekaj primerov: svetovni as Andrea Zorzi bo za svoj prestop iz Parme k milanskemu društvu Mediolanum dobil kar 600 milijonov lir letnega dohodka, reprezentantoma Bernardiju in Gardiniju so jih ponudili 500, Vullu 550, Lucchetti 400, Gal-liju 350, Bertoliju, Bracciju, Masciarelliju in Gianiju pa 250. Odborniki modenske-ga Paninija in parmskega Maxicono so zagnali vik in krik. Zabrenkali' so na strune čustvenosti, navezanosti igralcev na društvo, ugledu društev v evropskem merilu in podobno. Toda menežerjih drugih klubov se zanj niso niti zmenilj in so se neposredno pogajali z igralci, ti pa so bili postavljeni pred takšne ponudbe, da se jim objektivno nihče ne bi m°" gel ravnodušno odreči. Povsem nepripravljena je bila tudi odbojkarska zveza FIPAV s svojim neustreznim pravilnikom, polnim anahronizmov in popravkov. Nepripravljeno pa je celotno gibanje, ki se zaveda, da p° strukturi še ni doraslo niti košarki. Razpon med močnimi klubi in ostalimi bo odslej še večji, predvsem pa ne bo posledica različnega tehničnega potenciala in organiziranosti društev, kot doslej, temveč edinole različnih ekonomskih zmogljivosti. Med prvoligaškimi klubi in amaterskimi pa bo nastalo pravo brezno, ki ga ne bo mogoče zapolniti. Kakorkoli že, ostaja dejstvo, da doživlja vrhunska moška odbojka v Italiji neverjeten vzpon. Že od nekdaj je v Italiji zelo razširjena in popularna, toda povod za pravi razmah je bila nemara osvojitev zlate kolajne jia letošnjem evropskem prvenstvu na Švedskem. Sledil je pravi boom: rekordna kupoprodajna borza in neverjeten odziv gledalcev na tekmah svetovne serije Wolrd league (50.000, z H tisoč gledalci na vsaki tekmi v Rimu in 7.000 v Milanu in Firencah), predvsem pa spoznanje, da so novi sodobni junaki Zorzi, Bernardi in drugi zelo priljubljeni med mladino, zlasti med dekleti, ki jih mogoče razni Maradone in drugi »miti® vse manj pritegujejo. Do tega spoznanja pa so prišli predvsem »velesponsorji«, ki so prispevali, da so kotacije odbojke na italijanski športni borzi skokovito narasle, kot v najboljših dneh newyorškega Wall Streeta. Izjemo v tem kontekstu predstavlja še vedno televizija, ki ne kaže zadostnega posluha do te panog® (toda TV je pravzaprav monopol »boga« nogometa). Zlasti to velja za italijanske državne mreže, ki oddajajo malo odbojkarskih prenosov, še te pa v neustreznih ali poznih urah, z nestrokovnim komen; tarjem in površno tehnično realizacijo, ki v bistvu zamori gledalca (fiksne kamere, zgrešen zorni kot, brez počasnih posnetkov). Zato sta se FIPAV in združenje pr' voligaških društev odločno usmerile na druge mreže, predvsem na Telemonte-carlo in TV Koper-Capodistria, ki sicer ponujata manj denarja, a boljše pogoje- »Slava« je torej preplavila odbojkarski šport. Težavna naloga funkcionarjev vodilnih klubov in zveze pa je zdaj ta, da poleg koristi, ki jih vzpon med bogat® športe nedvomno prinaša, preprečijo, da se skozi stranska vrata v ta šport vtihotapijo tudi vse zle posledice, v prvi vrsti pa, da se v kali zatre vsak poskus, da bi se tudi stopnišča ob odbojkarskih igrišc spremenila v bojišča. ALEKSANDER KOREN Mladi predstavniki JK Čupa se na raznih tekmovanjih vse bolj uveljavljajo Andrej Petaros prvi Pred kratkim se je Čupina ekipa naj mlajših podala na regato v Benetke. Tam je Associazione Velica Lido priredila zadnjo regato za selekcijo »Prvo jadro«. Čupa je nastopila v polni postavi. Naloga naših jadralcev je bila braniti položaja, ki sta si ju priborila Zoran Bandelj ter Andrej Petaros na prejšnjih selekcijskih regatah. Udeležba v Benetkah je bila precejšnja. Vpisalo se je skoraj 40 tekmovalcev iz vse 11. cone. Organizacija je bila dobra in tudi vreme je bilo ugodno, saj je obe regati spremljal primeren veter. Do boje št. 1 je prijadral prvi Andrej Petaros. Za njim je prispela Ana Žerjav, prav tako članica JK Čupa, tretji je bil Davide Bi vi, četrti pa Bandelj Zoran (JK Čupa). V drugem delu regate je Ana zaradi neizkušenosti izgubila nekaj mest in pristala na končnem devetem mestu. Zoran je svoj položaj ohranil do konca, Andrej pa je regato res mojstrsko izpeljal in zmagal z neverjetno veliko prednostjo. Drugouvrščeni Davide Bivi je za Andrejem zaostajal skoraj 5 minut. To je prva zmaga Andreja Petarosa in tudi prva zmaga JK Čupa v kategoriji optimist. Čupa se je doslej večkrat približala vrhu, Andreju pa je le uspelo prebiti led in stopiti na naj višjo stopničko. S to regato sta si Andrej in Zoran priborila pravico do nastopa na državnem prvenstvu. Tako se bosta naša mlada jadralca, s trenerjem Davidom Poljšakom, podala na daljše potovanje v Ligurijo. Tam se bodo septembra srečali najboljši krmarji iz vse Italije in borili se bodo za osvojitev naslova državnega prvaka v razredu Optimist »under 12«. Na skupni lestvici selekcijskih regat sta Andrej in Zoran zasedla 3., oz. 4. mesto v konkurenci 40 tekmovalcev. KONČNA LESTVICA 1. Davide Bivi (SNSG); 2. Tommaso Ghetti (AVL); 3. Andrej Petaros (JK Čupa); 4. Zoran Bandelj (JK Čupa). Na sliki: mladi jadralec Andrej Petaros, trener David Poljšak in športni direktor Čupe Igor Bogateč. Enotedenske priprave v Rovinju Mlade borovke pridno vadile Borove gimnastičarke so se pre^xu.xx^ xxu ripailja mizi ali na tleh. Morda jim je dovolj ta trenutek doSež ' ^ utrinek sekunde, ko je kocka v zraku, da treUutke ^antek sreče. In ko na koncu zbereš skupaj te Utopij en.te utrinke, te kančke niča, imaš že zaklad. Zelo s° v igro, vsak nad svojim metom kocke, kot bi ne vedeli, da je izid odvisen le od naključja in ne od njihove volje. In morda res ne vedo. Zapiha veter. Veter pomeni stvarnost. In zdi se, kot da je spral z reke tančico sanjavosti, upanja, želja in magičnih podob, ki so zaživele trenutek prej. In podobe so postale stvarne. Ne fantastične ne srečne ne žalostne ne nesrečne. Le vsakdanje. Postale so spomini. Morda kar se da banalni, pomivanje aluminijastih menažk z vrstniki na taborih, koliko časa je že minilo od takrat, postavljanje šotorčka na vlažnem produ, nabiranje dračja, prižiganje ognja, glas kitare, ki se razlega v daljavo. Veter in spomini. Zapiha, in mimo so. Veter prinaša skrbi. Moram se premakniti od tod, saj se mrak hitro vtihotaplja nad gladino reke. Svetloba na reki je ugasnila, sonce je zašlo, prižgali so umetne luči. Luč ne sme biti umetna. Luč je sreča, umetna sreča pa ne obstaja. Sreča mora privreti iz duše, ne moreš' je ustvariti, ko si jo zaželiš, z enim prižigom, z eno samo kretnjo. Pomislim na tiste, ki imajo svoje stalno mesto ob reki. Nimam pravice, da sodim o njih. Živijo v svojem svetu, jaz pa moram njihov svet spoštovati. Vsak ima pravico sanjati, kot se mu zljubi. Ob reki čakaš in hrepeniš in sanjaš, vendar je treba sanje vedno uresničiti, če ne, ostanejo prazne, plitve, sterilne. Prav to je velika umetnost: stati ob reki in to stanje ostvariti. Verjeti vanj in ga doživeti do dna. Živeti svoj svet in ga prenesti na vse vesoljstvo, živeti svoje stvarno življenje s svojim svetom v srcu, polnim sanj in notranje lepote. Počasi se vračam proti središču mesta. Široke ceste, kitajske restavracije, neznosna vročina, pijača, pivo, eno za drugim. Že ves dan nisem jedel. Ljudje hodijo iz kina in se raztreseno pogovarjajo, mimo svojih besed. Ne zavedam se, vendar me je v mojem blodnem tavanju presenetila pozna večerna ura. Moram se vrniti v svoj razcapani hotel, saj sem se odločil, da bom naslednji dan izginil od tod. Reka mi je prišepnila to odločitev. In na odhod moram biti pripravljen. In tako tavam proti svoji hotelski sobici, proti varnemu zatočišču: tjar kjer bom sam s seboj. Nad menoj bo morda valovala le reka, ki me ne . more, ki me noče zapustiti. Pred očmi se mi namreč blešči kovinsko srebrna površina, ščemi me, da moram mežikati. Predolgo sem zrl v reko. Še blodnjak cest, še nekaj ulic me loči od sobice brez oken, še nekaj korakov me loči od vhoda, nad katerim kraljuje zbledel napis »Hotel«. In že sem vstopil, in že sem v svoji sobici, v svojem svetu. Hotelska soba, postelja, na njej razgrnjen zemljevid, ventilator, ki škripa in oddaja nerealne, otožne, atavične, antične glasove. To je sedaj moja edina stvarnost. To je moj trenutek. Pripraviti se moram na čas, na naslednji dan, na naslednje obdobje, na naslednje poti, na naslednja naselja in mesta. Pripraviti se moram na svoje vrtenje v krogu. Najprej na zemljevidu, nato pa še v mislih se mi v neverjetni naglici vrtinčijo mesta in dnevi, jaz pa razpolagam z njimi, so moji. In minute, ure, dnevi. En dan, dva dni, tri, štiri, pet, šest, sedem dni: že je v moji glavi, v mojih načrtih teden dni. Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761. Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik četrtek, 2. avgusta 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar član italijanah* zvaza čaaopianih založnikov FIEG Ob vse glasnejših zahtevah po mednarodnem posredovanju Liberijske vladne enote so krenile v protinapad MONROVIA — Vojaške čete, zveste vladi predsednika Doa, so po težavah v prejšnjih dneh odločno krenile v protinapad. Po informacijah mednarodnega Rdečega križa naj bi zasedle izgubljene položaje v liberijskem glavnem mestu, med drugim tudi ministrstvi za finance in obrambo. Kaže, da je upornike povsem presenetil poseg svežih sil, tj. 500 vojakov, ki pripadajo plemenu Samuela Doa. Sedanji predsednik je vladnim vojakom hkrati ukazal naj preženejo upornike iz mestne četrti, v kateri se nahajajo tuja diplomatska predstavništva. Tuje ambasade so namreč od predvčerajšnjim v rokah sil Narodne osvobodilne voj- ske, tj. ene od" dveh rivalskih uporniških skupin. Ni znano, ali je protinapad uspel, kakorkoli že pa sp ulice Monro-vie bile včeraj prazne kot nikoli doslej. V mestu je povsem zmanjkala hrana, elektrika in voda. Precej ljudi se je zateklo zlasti v ameriške vojaške objekte; tam naj bi jih bilo celo 33 tisoč. Samuel Doe je v intervjuju za BBC medtem zanikal vesti, po katerih naj bi vladne čete v ponedeljek pobile 600 ljudi. Do pokola je prišlo v nekem zbirnem begunskem naselju, skoraj vsi pa so bili pripadniki plemen, ki pod-, pirajo Liberijsko narodno domoljubno fronto Charlesa Taylorja in Narodno osvobodilno vojsko. Oglasila se je tudi Organizacija afriške enotnosti, ki je preko njenega generalnega tajnika Salima Ahmeda Salima zahtevala vojaški poseg VVashingtona. Že več tednov pluje nedaleč od Liberije ameriško vojaško brodovje, vendar kaže, da želijo ZDA rešiti problem po diplomatskih poteh. Ameriški veleposlanik pri OZN Thomas Pickering je namreč izjavil, da bodo ZDA podprle morebitno zahtevo liberijske vlade po sklicu Varnostnega sveta. Kaže, da še pri OZN nagibajo k posredovanju spora, sam Perez De Cuellar pa naj bi se srečal s predstavniki liberijske vlade. Huda ura na Filipinih MANILA — Spričo silovitih monsunskih nalivov je na Filipinih izgubilo življenje več kot 1600 ljudi, precej pa je bilo tudi materialne škode. Na sliki (telefoto AP) vidimo »ostanke« v nekem opustošenem naselju. Pri Caltanissetti našli tri zoglenela trupla Najbrž gre za žrtve mafijskega obračunavanja Pri Reggio Calabrii umorili gradbenika REGGIO CALABRIA — V predmestju Reggio Ca-labrie je umrl v atentatu 49-letni Demetrio Crucitti, drugi dve osebi pa sta bili lažje ranjeni. Crucitti se je peljal s svojim blindiranim fiatom 127, ko sta se mu približala dva neznanca na motorju, ki sta streljala vanj iz kalašnikova in iz pištole kalibra 9. Gradbenik Crucitti je bil pri priči mrtev, 53-letni delavec Paolo Strati, ki je bil z njim v avtomobilu, pa je bil težje ranjen. Zdravniki so dejali, da je njegovo stanje precej kritično. Zaradi divjega streljanja na ulici je bila po naključju ranjena tudi 82-letna Giovanna Vitale, ki so jo sprejeli na oddleku za hitro pomoč bolnišnice Ospe-dali riuniti. Gospa Vitale je bila vsekakor le lažje ranjena, zato bo kmalu zapustila bolnišnico. Crucitti je bil menda član 'ndranghete in pripadnik družine De Stefano, ki se bori za premoč v Reggio Calabrii. CALTANISSETTA — Malo po polnoči je patrulja karabinjerjev odkrila posmrtne ostanke treh oseb, ki so zgorele v avtomobilu v kraju Agro Mazzarino pri Caltanissetti. Karabinjerji so kasneje ugotovili, da je ogenj iznakazil trupla Luigija in Giuseppe Tambeja, 24- in 21-let-nih bratov, ter 23-letnega Calogera La Piane. . Karabinjerji so našli avtomobil v težko dostopnem kraju Gibilscemi, ki je oddaljen pet kilometrov od državne ceste Mazzarino-Gela. Da se na odročnem odcepu dogaja nekaj neobičajnega, je prvi ugotovil gozdni čuvaj protipožarne enote. Straža je obvestila kolege, ki so prihitelina kraj ravno v času, da so pogasili ogenj, ki je že načel bližnji gozdiček. Sredi pogorišča so nato našli ostanke alfe romeo 164, ki je bila last enega bratov Tambe. Sorodniki umrlih fantov so dejali preiskovalcem, da so se Luigi, Giuseppe in Calogero odpravili proti večeru v Mazzarino, vendar niso znali povedati s kakšnim namenom. Trojica, ki je bila po rodu iz Riesija pri Caltanissetti, ni nikoli imela opravka s pravico. Krajevne oblasti so včeraj zjutraj odprle preiskavo, v kratkem pa bo moral podati rezul- tate izvidov tudi zdravnik, ki bo že danes popoldan izvedel obdukcijo, saj bo šele takrat mogoče ugotoviti, če so fantje zgoreli v avtomobilu, ali če je kdo skušal z ognjem zbrisati sledove trojnega umora. Kraj, v katerem je bil parkiran avtomobil, je namreč res težko dostopen, zato preiskovalci menijo, da so trojico umorili v kakem drugem kraju, in nato pripeljali alfo na kraja, ki ga pozna malo ljudi. Območje Gibilscemi obdajajo grmičasti gozdički, ki jim krajani pravijo »cug-na da galera«, in iz katerih je zelo težko najti pot. Brata Tambe in delavec La Piana bi bili zato lahko nove žrtve krajevne mafije, ki je zelo aktivna še posebno na področju zakupov javnih del. Oba brata sta namreč delala v družinskem podjetju, ki je večkrat tekmovalo za kak pomebni zakup. Oče bratov Tambe, Calogero, je ena tolikih mafijskih žrtev. Leta 1983 je izginil neznano kam, potem ko je sedel v avtomobil z dvema neznancema. Calogero Tambe je imel nekaj odprtih računov s pravico, predvsem zaradi domnevnega sodelovanja z mafijskimi družinami. Najstarejša obrt na svetu brez davkov RIM — Osebe, ki se ukvarjajo z najstarejšo obrtjo na svetu, lahko spijo spanje pravičnega. Podtajnik ministrstva za finance De Luca je namreč odredil, da prostitutke niso dolžne plačevati davkov na zaslužek. Zadevo je utemeljil tudi na podlagi nekaterih členov pravilnika o davčnem sistemu. Prostitucija je nezakonita obrt, meni De Luca, zato je nemogoče kvantifi-cirati zaslužek posameznikov. Nekateri se s poslom ukvarjajo redno in nimajo drugih dohodkov, nekateri pa to počnejo občasno, nemara za to, da zaokrožijo skromno bilanco. Če bi zaslužek prostitutk obdavčili, bi lahko povzročili velike diskriminacije med raznimi j>kategorijami«. Poleg tehnične plati pa je De Luca omenil tudi moralno plat zadeve: prostitucija ni noben poklic-pač pa svobodna izbira in kot taka ne pride v poštev v davčni prijavi. Izstrelitev s kozmodroma v Bajkonuru S sovjetskega kozmodroma v Bajkonuru sta včeraj poletela v vesolje kozmonavta, ki bosta zamenjala posadko vesoljske postaje Mir, ki je v vesolju že od 11. februar- ja. Genadija Manakova in Genadija Streka-lova (slika desno) bo pripeljala do Mira vesoljska ladjica Sojuz TM-10 (slika levo), v vesolju pa na novo posadko čakata Anato- lij Solovjev in Aleksander Balandin, ki sta do pred kratkim imela polne roke dela, da sta popravila nekatere okvare na napravah, zaradi katerih sta tvegala življenje. V Turinu aretirali peterico tamilskih kurirjev droge TURIN — Turinska finančna straža je z obširno akciji; ki je trajala več dni, pretrgala trgovsko mrežo mamil med Indijo in Italijo. Prejšnji teden je na turinskem letališč11 ustavila Tamilca, ki je pripotoval iz Ziiricha s ponarejeni111 potnim listom. V kovčku, ki ga je imel pri sebi, pa je fina11' čna straža našla pet kilogramov heroina. Natančnejša prej5' kava je pokazala, da je Tamilec le eden od kurirjev večj® organizacije, ki je preko Švice tihotapila mamilo iz Indij6 ' Evropo. V Turinu si je organizacija uredila vmesne postaj6-Finančna straža je namreč v dveh vačjih stanovanjih, ki s° jih imeli v najemu tuji državljani, našla tri kilograme na]' čistejšega heroina, vrednega najmanj dvanajst milijard H1' in nekaj desetin milijonov v lirah in dolarjih. Aretirala je tudi pet Indijcev oziroma Tamilcev, med temi je tudi d0' mnevni voditelj organizacije Matail Parambil. Nenavaden preizkus izraelske tajne službe JERUZALEM — Sovražnikove značajske poteze lahk6 spoznamo na več načinov. Izraelska tajna služba, Mossad, J nekemu uglednemu grafologu predložila anonimno p13111®1 da bi analiziral pisavo. Rezultat je bil dokaj preseneti]1*; Pismo naj bi napisala oseba, ki je »sposobna hitrih in ek tremnih odločitev, je podvržena nenadnim razpoloženjski spremembam, je temeljno neustrašna in teži k nasilju. Os . ba je nevarna ljudem, ki živijo v njeni neposredni okoli ^ Križana nebesa, tega človeka je treba takoj zapreti v bo nišnico!« 0 Prestrašeni grafolog ni vedel, da je analiziral Pis^,aj iraškega predsednika Sadama Huseina, Mossad pa se končno ve, s kom ima opraviti. Učinkovit nasvet tekmecu HOLLYWOOD — Kralj rock n rolla, Elvis Presiey, kUj; nastopil tudi v številnih bolj ali manj uspešnih glasu ^ filmih, se je menda tako vživel v razne vloge, ki s0. dodelili, da je včasih le s težavo ločil med resnico in en-jo. V zadnji biografski knjigi, ki jo je-napisal Earl u .^r-wood, je med drugim omenjen tudi dogodek, ki je vr0se je vnega Elvisa streznil. Med snemanjem nekega filma ^ namreč pregoreče spogledoval z igralko Juliet ProWpr'ank pa je že oddala srce slovitemu Franku Sinatri. Slu11 njSta ga je zato obiskal v spremstvu dveh telesnih straž, 1 imeli ravno dobrohotnega videza. Greenwood piše, se tekmeca sporazumela kar brez besed.