CITATELJIl Prosimo, poglejte na številke poleg nealova se dan, ko Vaše naročnina poteče. V teh častil splošna Uanja cen, potrebuje ' r \ delovanje. Bkniajte \m \ vnaprej plačano. P V" i s, f\ \ GLAS NARODA Dsf slovenskih delavcerr AmerficL No. 26 M Htm N. V« Aet •f Hmk M, Itn. SA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate... 'C 'GLAS NAHODA" PO POŠTI NARAVNOST NA DOM ClTAJTE, KAR VAS ZANIMA (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 8, 1943. — PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA, 1943 VOLUME LL — LETNIK LL RUSI OB AZOVSKEM MORJU POSEBNO POROČILO RUSKEGA VRHOVNEGA POVELJSTVA NAZNANJA, DA JE VES JUŽNI BREG DONA OClSCEN NEMCEV IN DA ZMAGOVITO RDEČO ARMADO LOCl OD ROSTOVA SAMO SE 1400 ČEVLJEV ŠIROKI DON, CEZ KATEREGA SE BUE ZA MESTO ARTILERIJSKI DVOBOJ Kot pravi ruska uradna 6a-Miilcarfiflca agemtura, so Rusi zavzeli Azov, 15 imj]j jugozapa-dno od Bo&tova ter s tem zdrobili zadnji sovražni odpor na južnem bregu Dona. Ob istem času pa tudi Rusi naznanjajo, da Je rdeča armada napravila velik sunek med Betlgorodom in Jpurskoan ter malo višje proti severu med Kurskom in Orekmn. To so najmočnejše nemške utrdbe od jeleni lota 1941. Rusi so zavzeli Fatež, 35 milj severozapacfcno od Kurska ter bo presekali ursk-Orel železnico. V pokrajini ob Domecu, kjer Rusi na Sirolbi črti prodirajo med Harfcovom m Rositovom, je bil zavzet Kraonatorsk ob Ro-Ktov-Uarkov železnici. Polnočno porodilo ruskega vrhovnega poveljstva naznanja. -da so Rasi osvobodili več obljudenih krajev severno od K uroka. Rusi sedaj prodirajo Churchill se je vrnil Mussolini pravi, da bo Italija obnovila • • Wins ton Churchill se je včeraj vrnil s svojega zgodovinskega potovanja v svoj urad na 10 Downing' Street in k svoji družim ter je takoj sklical sejo svojega kabineta. V kratkem bo najbrže tudi v poslanski zbornici poročal o svojem potovanju in 6vojih razgovorih z-raznimi diplomati, ki jib je med potom obiskal. ChurahiH je iz Tripolisa letel nad bojiščem v Tuniziji ter se je tudi sestal z generalom Eisen-howerjem in drugimi zavezniškimi generali. Po desetdnevnih razgovorih s predsednikom Rooseveltom v Casablanci je Ohurchikl najprej odletel na Turako,-kjer se je v Aidant sestal s turškim pred fc=ednikom Ismetom Inonom. Nato se je vstavil na Cipru in pozneje v Tripolisu. Churchill se je vrnil v Anglijo z istim ameriSkim Liberator bombnikom, s katerim se je peljal v Moskvo in v Afriko. Zato pa so na strani bombnika v spomin na potovanja naslikani razni grbi, kakor ruski srp in kladivo ter tudški polmesec in ime bombnika 'Commando." Ciano odstavljen li med mnogimi drugimi kraji tiiii Protopopovko, Petrov skaio in Gruflevaho. Mussolini je v petek odslovil 12 najvažnejših ministrov, med njimi svojega zeta, vna-njega. ministra grofa Gaelazzo Ciana m je sam prevzel v nan je ministrstvo. Odhod grof a C^ia bo jx> goda 'Hftheryti, ker ya ni sina-trni za zanesljivega. 'Mu&solini je obdržal samo 3 mak> važne ministre: kolonijal- K^tov, Harkov in Kursk soj0®®4 ministra generala Otilio nemške poglavitne trdnjave in' Tertrazija, poljedeijekega proti vsem Rusi naglo prodirajo, Rostov pa že oblegajo. Moskovski radio naznanja, da je Jon?ip Stalin poklical v Moskvo maršala Grigorija K. Zukova, maršala Nikolaja N. Voronova in generala Konstantina Rokosovskega, da jam je o-»ebno čestital k velikim zmagam. Neniski radio Aaznanja, da se bi jejo zelo vroče bitke v okolici izliva Dona v Aaov&ko morje, ob osredinjem Doneou ter zapa-dno od Oskola pred Harkovora in Kurčkom. V KujbiSevu je bilo uradno naznanjeno, da je 30. januarja iz Kujhftffeva odlšla prva skupina čelifcšlovaške armade na fronto, kjer se bo borila ramo ob Tanii z rdečo arrmado. Vojaki so se pred svojim odhodom na fronti izrazili, da komaj čakajo, da se bodo mogli nad Neincfr maščevati za njibove zločine, ki so jih storili na Češkem. ministra Giuseppe Pareschije in ministra tza vojno produkcijo generala Uiribento Favagros*-o. Grof Dino Grand; je sicer o-etal se predsednik zbornice fašizma in 'korporaoij, toda od- vzeto mu je balo justično mi-nnstrstvo, katero mesto je dobil Alfredo di Marsico. Kot poroča Associated Press iz Londona, je bil prestolonaslednik jvrinc Umjbarto imenovan ža poveljnika italijanske divizije na ruski fronti. Po mnenju mnogih političnih opazovalcev je Mussolini pi£nca Uniberta poslal v Rusijo, ker se je b«l, da bi mogoče stopil na čelo kake politične vstaje v Italiji. V plačilo za izgrdbljeno ministrsko mesto je bi! grof Ciano imenovan za poslanika pri Vatikanu. Mati sledila svojim otrokom v armado Buffalo. 6. feb. — William B. Wilson, *?tar 20 let, je v armadi, njegov brat Joseph, star 19 let. se je vpisal v mornarico, sestra Rosemond, pa je postala vojaška bolničarka Materi, Mrs. Rosemond B. Wilson, se je končno zazdelo, da bo najpametneje. Če vstopi v armado še ona, ter je tako tudi storila. Ker bo te dni dopolnila 45 let starosti, je svojo prošnjo za pristop k ženski po-rrnožnji vojaški organJzascfcK— W.MAC ravno pravočasno vložila Potrjena je bila takoj, kar znači. da je še krepka in čito ženska. Virginio Gayda brenka na novo struno Berne, Švica. — Italijanska fašistična stranka, ki je svoj čas že -sama bila po Vatikanu, je &edaQ zavzela nov način propagande, s katerim hoče napraviti vpliv doma m v svetu. Na novo struno je zabrenkal Virginio Gayda, ko je v italijanskem tisku objavil obdolži -tev, da je angleška vojna proti Italiji v resnici vojna proti 'katoliški cerkvi. Gayda je izrabil v namen obdolziive smrti nadškofa Reg gio Calabria, kateri je bil men da ubit tekom nedavnih zračnih napadov na južno Italijan sto. Gajda, ki je priznan, kot Mussol&nijevo trobilo v tiska, je izjavil, da so Angleži metali bombe največ na ceorkve in pokopališča, "'Mi ne sinemo pozabiti." je pisal Gayda v svojem listu ''rGiornale D'ltalia," da je Angličanska cerkev postala to kar je zato, ker je vodila sovraštvo proti katolicizmu in papežu. Istotako je reba pomniti, da je Roosetfefltovo stališče v odprtem nasprotju z 20 milijoni severno - ameriških katoličanov. "Tako Amerika in Anglija, skupno z brezbožno Rusijo, pobijati katolicizem, zato je potrebno, da motrimo celotno v^bHio situacijo iz tega vidika. Ameriške čete dospele v belgijski Kongo London, 6. feb. — Iz zavezniškega glavnega stana je bila podana vest o dohodu ameriških čet v belgijski Kongo. Čete je sprejel in pozdravil komisar Nižje Konge, kakor tudi domačini, ki so se Obrali na ulicah Thys villa, v belgijskem Kongu, ter pozdravljali Američane z vzkliki: "Živeli Ame-rikamci!" svoj amsKi imperij nikje v ^^ ItalijiVoj prvi go_ vor odkar je osma britska armada pognala Italijane iz njih afriškega imperija, je obljubil Italijanom, da se bodo povrnili tja, "kjer na nas čakajo nasi mrtvi junaki in kjer smo pustili neiz-brisljive znake nase mogočne civilizaci je- . nostjo, zato, ker se v svojem Dewey predložil zbornici srcu zaveda, da se bomo povr- , . . . . opiljen načrt izdatkov X>uce je govori pred fašistično milico ob pritiski dvajsetletnice njenega obeto ja in je dejal, da bo zmaga fta strani tistega, ki bo mogel zdržati četrt u-re dlje, kot njegov nasprotnik. Mussolinijev govor je bdi oddajan po rimski radijski postaji in zabeležen po Associated Pressu. V glavnem se glasi takole: " Častniki, podčastniki, Črne srajce: Fasistična milica, ki je bila ustanovljena potom resolucije Vrhovnega fašističnega sveta revohicijonarne unije, praznuje danes svojo dvajsetletnico v svoji lastni atmosferi. "To je atmosfera jekla, boja in odločitve v kateri se možje izkažejo kakor v resnici so. "Od leta 1923 do danes ste izkazali v brezštevilnih bojih s požrtvovalnostjo an a krvjo svojo ljubezen do Italije in vašo niii tja, kjer na nas čakajo naši mrtvi in kjer smo pustili neuničljive znake naše mogočne civilizacije. "Nespremenljiv kakor zakon graviatacije, je politični zakon gravitacije (kroženja) ljudstev lin 50 milijonom Italijanov se je obrnilo proti Afriki zato, ker i-majo sveto pravico do življenja, tako pravico, kot drugi narodi in morda celo večjo, rimsko hladnostjo in ravnoduš-11Črne srajce, ob priliki te proslave 2 0-letnice, odgovarjamo mi in naši osisčni kame radi tripartitnega pakta, blazni, kriminalni in propagandisticni mistifikaici ji Casablance, da mi ne bomo nikdar položili orožje, dokler bomo meli v sebi dovolj moči, da zagrabimo za bojni meč. "Vi bodete še korakali v pr-aeomejeno vd an it ia zvestobo v^!1 vrstah, ter bodete vselej in do fašizma "V tej vojni, katere široko-težnost je moč naziva ti nadčloveško, bolj kot kdaj velja stara resnica, da tisti, ki more zdržati v boju četrt ure dlje nego njegov nasprotnik, je končno odločilen v boju. Vemo tudi, da je zadnja bitka tista, ki prinese zmago. "Naš glavni sovražnik, Britanija, je koanaj po dolgih 32 mesecih mogla zaznamovati u-speh. *1 Italijan »ko ljudstvo je sprejelo novico o sovražnikovem za- Madama Koo opozarja zaveznike na stanje Kitajske Philadelphia, 1. feb. — Odpor Kitajske proti japonska agresivnosti postaja z vsakim dnem šibkejši vsled nedostavitve materija!^ katerega so zavezniki obljubili Kitajski. Tako izjavo in svarilo je po-j dala zaveznikom madama Koo, I^ndon, I. fefo. Mussolini, ki je imel pred skupino za vojno dobrodelno pomoč. "Po pet in pol letih vojne, je dejala poslanikov a soproga, "smo se skoroda izčrpali. Čemu bi se varali. Kitajska je danes bližje razsulu na ekonomski fronti, ko je bila kdajkoU tekom te dolfce vojne.' Madama Koo je dejaJa, da če bo Kitajska prisiljena napraviti pogojni mirv se to ne bo zgodil zato, ker se kitajski vojaki ne bodo boteli več boriti, ampak zato, ker bo ljudstvo izgubilo Tipanje v anago. "Borili rmo se," je i^kla madama Koo. "ko nismo imeli topov, ne letal, ne dovolj muni- zatem prvič videli, kako ga je njegov oče po kraljevi palači podil s golo sabljo. Kavno tako pa se je tudi grof Ciano po svoje zabaval na - iznih dvorih.. Pri-vsem tem pa, da sta živela vsak po svoje, Edda vedno skitoeia, da je njen mož bil v italijanski javno-ti vedro v orpredja, tako da je bil celo (Močen za Mussolini-ava naskduifeau ' , ^ Grof Ciano je mnogo svojega denarja naložil na rasnih -vič. kakor partizani. Kako je v S5 o veni ji? Leta 1900, v začetku 30. «tolet?a, je bila izšla knjiga, v kateri čita-mo naslednje besede: "Kadar bodo zmagoslavne armade Nemčije zago.^podarile od Vltave do Jadrana, takrat bomo izsmali vse ne-iiemsko preb;valstvo iz teih krajev in poselili jih bomo z Nemci." Kaqor so leta 11900, sanjali, tako oni zdaj delajo, a to ne samo Nemci, temveč tudi Italijani. Italijanski komisar je zaukazal,, da se zapleni vse premoženje oseb, ki b* le malo pestrani pogledale Italijana. Lahi so mojstri komedije. Ko 1>olje, kar na kratko o--h=topiti n>blaist Hrvaški SeljačU Stranki. Pavelič pa kljub lemu hoče ostati na čelu pglavnistva. In zato tudi trdi, da ne more odstcjpiti. Preosta ja mu edino-le Se boc. Toda kam T Povsod na Hrvaškem vlada lakota in "Lasilnost je ravno zdaj nabiraj-5». šef oskrbe v "Neodvisni" Kovačič. je na nekem shodu delal zbranim kmetom: "Težko toda vendar, svojeea po-•»lavnika imamo." izmed Hnetov ea je takrat prekinil z "■nra^aTnem: "P^av gc^rmd. to-^a ra^^lo b" biti tako, da bi te-^a noarlavnika mocrli pojesti." Hrvaški kmetje zdaj na vse načine poskušajo potrošiti svo-e kune, trdeč, da "ta naša kuna vsak dan dlako menja in >rav za prav dlako izgublja" "Vfetaski list piše, da je mnogo Hrvatov interniranih, ker so zapustili vojsko, ko so jih vpoklicali v domobranstvo. Nekateri be-že k zdravniku, arugi v gozdove, zopet drugi pa se predajo na fronti Le izvržki i?e še bore. A v Srbiji «© kijub kresali jam nadaljuje odpor z nezmanjšano silo. Dne 17. jamarja so začeli sredi "Bi ograda 4reb'ati na t: i policaje, ki so «lužili sovražniku. Bolgarske in nemške čete so biie v boju s patrioti na mostu pri Vladiči-nem Hanu. Patrioti so nameravali pognati most v zrak. Poročajo. da most ni bil poškodovan Toda Nemci sami prima- HENRY FONDA v bliski " Jjtmnoi-tal Sergea-nft", ki jo sedaj kažejo v Roxy gle-^laliišeu na 50. cesti in 7. ave., v New York City ker nimajo več topov. Komaj 14 dni za tem, pa so f&asi zajeli preko 20 nemških genearlov in uničili nemško aimado 330,000 mol Cunja klečeplazoev, ki si je nadela ime "Srbski narod" obžaluje, da vsepovsod napadajo Nemce Zdaj so vendar uvideli, da srbski narod noče tega novega reda. A izdajalci se še Z zlatimi črkami bo zapisano v zgodovini ime Stalingrad in njegovo gtorijo bo ožarjala krvavo-rdeča ■zarja. Pozni rodovi 'bodo strmeli nad veličastnim in nepopisnim junaštvom ruskega vojaštva, ki spričo strašnih -naporov iai premoči ni !prepustilo sovražniku Srtaliii-grada. Topla kri junakov je napojila im posvetila zemljo, na ka-.reri stoji Stalingrad in napojila jo je kri mnčenikov, ki so padli pod krutim mečem sadizma surovih in podivjanjih nemški b, rumuoisk ih, madža r-ških hi italijanskih čet. In kri otrok . . . katerim sovražnikov sadizem ni prizamesel. Mihajlo Ivanov, ki je bil v peklu Staliugradu, kot gueril-borec, je dejal, "Naše orožje proti nacijem so bili noži in — molk." Razložil je zakaj in povedal ■m sam primer, kako so nad j i * kopitom praške štrli glavo žni, ki jih je prišla f> štirimi majhnimi otroci prosit, na ji vedno trudijo, da bi pomagali T>^0 oMržati ^^ da bo Nemcem. Ako m Nedieo m drugim izdajalcem bilo do Srb- im el a mleko za otroke, ter za ... ... svoje stare stariše. Med sme-,tva,^e ne bi bili nikdar podali w in ^rovimi BO 2 bajonetom prp-Hodl^ enega o- so se dvignili z razmli striaii zloči- Tedea agodovlne črncev Albamy, 6. feb. — Governor Dewey je proglasil danes, da -f- bo od 8. do 14. februarja ob« t! r 'avalo * * Teden zgodovine Oi iicev". Governer je dejal, da ni mogoče misliti na dosege nairodoe eootnosti, oe obstojajo med nami predsodki proti manjšinskim Skupmam, bodisi zaradi piemena — barve ali prepričanja. vnjo. da je bitka trajala 10 ur. fz tetsra je videti, kakšen je njihov položaj. Omenjeni most ki vodi v v službo Nemcev. Tudi treneral Bader se je za-*el sklicevati na haške konferenco. To je malo pozno Upoštevati bi je bil moral, predno 4e bil Beograd bombardiian. Ako zberemo vse te n^vijje in z njih napravimo celotno ^liko, 7idimo, da se ves narod bori za osvoboditev. Vsi verac zdaj, da je Hitler moral napasti Jugoslavijo, predno je udaril na Rusijo. Jugoslavija je bila največja ovira. Hitler bo zdaj uvidel, da je Jugoslavija w zore- pet njegova največja težkoča. Nemci bi radi rešili, kar se da rešiti. Toda pri nas general ^oke Bader ne bo rešH ničesar, kljub vsem naredbam, ki jih je izdal proti generalu Mihailoviču. TI To je vojno poročilo o vojaškem položaju za vse na.n rek, kjer so jih požele strojn Uv-iu koneavali ostri bajoneti, da -o padala trupla vznik v dere-5e valove. ž:ve v ruskem spominu in podžigajo sovraštvo, s katerim so se vrgle ruske armade na nacijskega bandita. da ffa uničijo na zemlji, ro je prišel plenit in osvoje-vat. Ko so bili momenti pri Staliugradu najhujši, so da1! Rn- v svet. ki je strmel nad nj-hovo pogumnostjo, besedo ^n Stalingrad ne bo padel! "Prej bo padlo solnre z neba, kakor bo padel Stali?, grad!" Tako je dejal ameriškemu poročevalcu ruski častnik v dneh, ko so se vojaki rdeče armade borili za vsak centimeter prostora v Stal mgrachi. ^ _ Hn St^ingrad ni podel . . , klavrno pa so padle v prah pred veliko rusko vero in samozavestjo naci-fašistične iol-pe, ki so se napile ruske krvi in si s tem seme zapisal. > sjffolovino dejstvo, da je " riovj red" izrodek sil. ki so hote1^ u-ničiti s-ilo Človekovega koraka nja naprej k lepši bock>č.no~ri, katere naj ibi bil deležen liri t mali človek fz Tjnd^tva. sem drucrih oseb. Tudi ne pove. da je bil 8. oktobra ubit bivši ban Natlačen. Ubijalec se in kako se bori. V sv jem govoru v Neeotinu je Nedič trdil, da bodo Rusi to zimo propadli, ^IIJHIIIIIIIIIIHIW ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE ZNAMKE KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo EP"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranic Recepti bo napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so todi t jeziku naroda, U mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za knnanje in hočejo v njem čimbolj izvefbati in ixpo polniti Nemcem Rofftovu. Hitlerjeve-Stalingrada in emen^a wpwko trdit«v. ie bil tam uničen oddelek Hrvatov. 1 "To pač niso.bili pravi Hrvati, ki so tam umirali za slavo nemškega rajha, kakor bi to Hitler rad pokazal v svojem komunikeju. Bili so Pavel i čeri vstaši, roparska zalega, take propalice, da so na željo svojih gospodarjev ubili svojega lastnega kralja Tudi na rusko fronto (so odšli, ko jim je erospedar to ukazal in dali svoje giave za oni "novi red", ki šli v boj le zato, da še utrde zidove ječe, v katero sovražnik zapira njihovo domovino T" Naročite pri ^^^ KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO m Wert Vm Street ; New York, N. ¥ SONART REKORDI Lepe Melodije! Št. M571—Na Marijance, polku Kje so moje rožice Uarička pegla—polka Duquesne University Lamburlca orkester Št. M575—Terorinka polka Na idanlncah—valček Jerry Koprivgek ln orkester Za t oz. cenik in c«ne plošč se obrnite na: JOHN MARSICH, Iwu, 463 W. 4 2nd 8t^ New York ADVERTISE in "GLAS NARODA" ŠIVALEE na moških klobukih; dolga sezona — Vsaka doibi kite samo ene barve in blok za celo sezono. DARTFORD HATS 719 BROADWAY NEW YORK CITY 3S, 9 INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE CNITED STATES WAR SAVINGS-BONDS hi STAMPS NOVA ZANIMIVA KNJIGA, Kako je Hitler že nekaj let pred napadom ^pripravljal "ii-iiiance, zanjko in strup" uničenje Slovenije in ostale Jugoslav! je* potom goljufivih trgovskih pogodb, političnih intrig in pete kolone, kako ae je vojna, kako rstrasna pošast bližala slovenskim mejam tej navdajala ves slovenski na:oc s strahom in grozo, kako je naposled pridivjala vojna vihh'-na slovensko in ostalo jugoslovansko ooremlje, ter takoj od začetka pričela preganjati, iz, ganjati, tolči in moriti brate in sestre v našem star eni kpaju, to in še mnoge druge za nimive in važne tvarine ve^-bnje nova knjiga Rev. K. Zo.-krajšeka, ki je pred kratkizr izšla.. Pisatelj je ostali se kakih deset tednov po napadu v Jngosh viji in je tako od blizu gledal na strahote, ki jih .ie Slovani; prinesel Hitlerjev napad. Knjiga vsebuje 207 strani ter je vezana v platno. Na njeairr: ovitku je slika "Tragedija slovenskega naroda" v barvah, a na notranji strani ovitka je zemljevid Slovenije, na katerem ie označena meja med "italijansko" in "nemško" SI oveni i«. Knjiga stane $2.50 s počt-^ino vred. Naroča se pri: ^TOVKNTC PTOL. 00., 31 ^ West 18th St. New York, NY. -GLAS NARODA" — New M MONDAY, FEBRUARY 8, 1943 VSTANOVLJEN L. UN Važno poročilo o razvoja SANS-a Dva urada. fdočnast trpečega in umirajoče- Po zaključku eksekutive Slo- ženskega naroda v ne- IVAN CANKAR; OBNEMELOST Žalostne in dolge so zdaj nori, meni in tebi; od večera do jiolnoči grenke misli, od polnoči do jutra puste blodnje. Zadnjic se mi je tole sanjalo: Zagozden sem bil med ljudi, ki so se gnetli na velikem, o-raj enem mestu, podobnem ovčji staji; ;nisem razločil, ali je bilo nad nami nizko sivo nebo, ali je bila streha od rosnega jekla; vzduh je bil gost in strupen, kakor mlaka . Brez. števila ljudi je bilo, -tflava ob glavi, lioe ob lion, poznal sem vse. Ne po imenih, le napol po obrazih, toda videl sem jih vse že nekoč, kjerkoli. Bili so otroci, mladeniči in star- ijasu. Tišina je bila tolika, da je sama sebe slišala; še glas trobente angelove v dolini Jo-zafat bi ne bil tako strašen. Spočetka se mi je zdelo, da molči ta semanja množica le v -skrbi j i vem, nemirnem pričakovanju in, da ne občuti posebnega strahu, tudi ne utrujenosti, ne lakote in ne žeje. Oči so srepele napeto, ustnice so bile tenke i a stisnjene, izpod njih so štrlele trde čeljusti, malokdaj se je drug ozrl na drugega in še takrat je bil pogled nagel in nezaupljiv. Treba je bilo, vsa znamenja so pričala, vsaka žila pod kožo je koprnela, da se venskega ameriškega narodnega sveta- (&AK&) je bil dna 25. januarja v Ukicagu odprt ad- siečni stari domovini, ta bi moral takoj priskočiti tem trpinom na pomoč in po svoji naj- ministrativni urad. Ta urad ?ris?evati. v fond SANS. V&ak član naj prispeva vsaj en dolar na letol Slovenski narod bo- neizmerno hva bet vodil vee delo v zvezi z upravo Sveta, namreč organiziranje lokalnih podružnic, pobiranje , „ . - ,. kale oči. kako so se nabirale P^vkov propagandne Ute-I1^611^ * Kale oci, KaKO so se nabirale t- ^ abiranie Dodatkov Jabrmil v ta namen. Pričnite' vdece pene kraj usten; to je bi- ratul€» ^^ P^atkov o nijesec; Izroeite dei la groza, ki strmi brez besed, j "J™ ^ ^ Mojemu društveni taj-l brez misli in duše in ne ve< slovenskega porocia in spionj Iti I'll Ju n» n/lmonimi n »n^ PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALI JE. kam s ta mi. Ce je v pričakovanju in grozi vse delo, ki spada pod okrilje administracije ali uprave. Po- kakšna misel, je ena sama, da liti^no za ciljev, bi že bilo, da bi se zgodilo, pa bc-di se zgodi karkoli. Če je kakšna želja, je le ena: storiti »topiti, prijeti, hiteti naproti— kam T — Kamorkoli. Ne miru ! Oči bi rade gledale, bi spoznale, eame bodo planile iz jam. Roka bi tidarila, zgrabila, pa če zrabi samo smrt za golo čeljust. Saj smrt je le ena in je božja, pričakovanje pa je tisoč krivičnih smrti. Odprite se, vrata, prikaži se, sodba; straš-nojša nisi od strahu. Daljši in višji so bili valovi ki jih je gnal vihar prefer mračnem polja . Kakor za kasen in v zasmeb takoj nemudoma, še ta hip žgoči, moJki in ženske? gnetli ®oise di nekaj milnega, nad vise po-in prerivali vsekrižem in v&e- membnega. Kaj pa da bi tisto vprek, kakor raki v jerbaau. bilo, ni vedel nihče med njimi. 11 daljnih in bližnjih pokrajin Priti je moralo, na vsak način, in krajev &o se bili zbrali na karkoli, čeprav neznana stratum tihem semnju brez šotorov, hota smrti in vesolini konec., brez kramarjev, raešetarjev in Živeli so vsi edinole v tem j se je tedaj sodba sama zapi-kupcev; videl sem kmete izpod pričakovanju, za nobeno drugo sala na ta lica, spačena od gro-Grintovca in izpod Nanosa, od stvar in misel ne; polasti se jih ze; in strašnejša je bila od stra-Zile, od Savinje in od Krke, iz je popolnoma čisto popilo jihjhu. Prf*kmurja in iz Vipavščine, s. je, tako da ni bilo kraje več ne J Zares, to brezštevilno rano- za ljubezen, ne za sovraštvo, ne žico je prešinil trepet in šlo je za čednost in ne za greh, kakor I od srca do srca; bodi zaklet v da so bili od rojstva ustvarjeni pričakovanju, v strahu zaklet za to edino uro, za dogodek, ki in večni obnemeloeti! TJteči boš ~e blizu. hotel, pa ne boš vedel kam, tu- Oči, ki so gledale nemirno, so di nog n« bos ganil. Zavpil bi širile čeznaturno, so kazale rad v svoji bolečini, pa ti bo golo belino, tenke ustnice so grto zadrgnjeno, i nče bi zavpil, oledele; to je bil strah, priča- bi te nihče ne čul, prosil bi rad kovanja temni sin. Gibanje, t svojem ponižanju, pa ne boš B -avja in z blagoslovljene >uhfljanske ravni. Razločil sem jih po nošnjt, po laseh in čeljustih. in posebno po očeh. Mrzlo in mrito je gledal rjavi človek izpod Nanosa, zamišljen je bil oni od Žile. kakor da nikjer ni dconač, živo je pomežikoval s-ejmar od Krke, nemarno se je smejal Ljubljančan.. Med krneli in kmeticami, hlapci in de-Hami, trškimi branjevci, vozniki, čevljarji, kovači, potepuhi, berači, tatovi in drugim ljudstvom. je bila posejana duhovna in posvetna gospoda- rejeni *ki in deželni pfcarji, davkarji in dacai^i, čemerni ulčitelji in ve1rko zafeTkmenih biriČev. ta nisana in črna množim ie molčala. Zares še drsa-pri ta kega koraka ni foiV čuti, diha, ne vzdiha ne W teh tisočerih teles, ki so se prerivala, gnetla in dušila brez "azmikanje in druženje ni pone halo ne za trenutek; veter je zibal žito na polju, klasje se j p oriklanjalo in dvigalo v dolgih valovih Ali niti eden med vsemi se ni ganil s svojega mesta, Jrronikf^tenlri kaplani, cesar- ?e za ped ne. Bilo ie beganje brez kcTaikov. prerekanje brez be^ed. vpitje brez glasa. K tlom so bili prikovan!, drug na dru-£m priklenjeni, in vendar so Vodili zasonljeni, brez nehanja. kakor oslepeli, obtopeli sužnii, Vi v večnem kolobarin kalijo vrdo iz eosoodovegn vodnjaka Videl «em. kako so črno zate- vedel koga; in če bi prosil, bi te nihče ne nslišal; umrl bi rad, Tačnemu in žejnemu ti bo smrt bolj zaželjena od jedi in pijače; toda ne boš umrl. temveč umiral boš vsak trenutek in brez "konca; Svet boš neživ, *am sebi v sramoto in gnus, plamen brez gorkote, beeeda brez gla-PT3, telo brez duše. Tiho je bilo zapisano na okamenelih licih, v nastežaj odprtih očeh. Takrat so planile od vseJi VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg Distort te nevidno do kdaj Imate plačano naročnino Prva Itevtika pomeni mesec, droga dan In tretja pa iecn. Da nam prihranita nepotretmeca iteta ln *ro6kov, Vr« prosimo, da vlmtete aaroCol-no pravoCaano poravnati. Po*JJIte naročnino naravnost all W pa plavajte naVn.e aaatopnikc v Va«em krajo ali pa kaieremo tantopnlkov, kojlh Imena ao tiskana r Meliml Črkami ker ad opravičeni obiskati ttKtl drnue naselbine, kjer ja kaj amMh rojakov narr t jenih Zastopiv.k bo Vam laročll potrdilo sa slmčmnc naročnine HAL___ORKU: 8an rrandaco. Jsrsfc * —rrWt "OlXiILAXHJ; Poebio. Petar (Julia Walsenbnrg. M. A Bays* INDIANA i Indianapolis: Fr. Markich ILLINOIS: Chicago. J. BctCU Olcaro. J. (Oblcago, is Illinois i Jot lat, Jennie ns—ili.fc I« Salle. J. Spetim Mascontah, Martin Bolerio Nortb Chicago tn Ws shsps a. Mm UABILiNO: Kltamillar, UIOBIOAN : Detroit, L. 1». Vodoplsa* MINNESOTA: cutboim. J: Ely. Jos. J. Eveleth, Loola Oool* ..Gilbert, Ixrals Vessel Hlbblhg. John MONTANA: Boondop, U L. NEBRASKA: I P. VEW TOE* Brooklyn. Oostada. .Mtlls rails. Wore OHIO: Cleveland. Anton Bofaek, CI linger, Jacob Bssslk Ulrard. Anton Nagode Lorain, Lonla Balast, Joba Toangvtown. Anton KlksU OREGON* Oregon Olty. J. PENNSYLVANIA: Bes—si , /oka Oonemsngb. J. Coverdale in okolica, Jos. Paternal Export, Lsoi Parrel!. Jerry Okori rorest City. fr. Blodnlkar Greensbnrg, rrank Novak Homer City, tr. Ferencbak Imperial, Vence Palciob Johnstown, Jshn Psinnts Krayn, Ant. Taniatj Loserne, rrank BallocS Midway. Ixnut katere je začrtal prvi Slovenski narodni kongres, pa vodi politični urad v Washingtonu. Visa pošta, ki »pada v področje uptaroe. naj bo naslovljena na Slovenian American National Council, 3935 West 2 th St., Chicago, HL Na ta našiov in ime se naj pošiljajo tudi vsi denarni prispevki, namenjeni politični akcij. Začasno naslov pol ličnega u- rada pa je: Slovenian American National Council, care of Rev. Zakraj&fc 900 F Street, N. W. Washington, B C. Na političnega tajnika se naj naslovi vsa korespondenca, ki se tiče pol ličnega dela SANISa. SANS IN JTO sta ločena. ! niku, 4a ga odpremi v naš urad» « oven«kb tesmj ali pa pošljite vsoto sami na- Zbirka 9 narodnih ravnost na naslov &A VS v Chicago. . . Oveiando. cm — »ta• M JLtiOSLOVANSKIM NA KODNIH PESMI va swiU .................. Jt ŠEST NAKODNIB PESMI Htt zbor ...... ŠEST NARODNIfl PESMI Delegatom in delegatinjam. kongresa, pozor! Mnogo vas je, ki ob času registriranja v avditoriju Slovenskega narodnega doma v Olevelandu niste navedli svojega naslova. Neobhodno potrebno je, da ima administrativni urad pravilne naslove vseh prijavljenih delegatov. Prosimo, da nam sporočite v pismu ali na karti svoje ime in naslov. Če ste v dvomu, ali iste nafvedli svoj naslov ali ne, na*" Javite vseeno. Prosimo, da to V«t«r Jereb—osem zborov (m- FERDO JTJVANEC: Zjutraj ......... Slovanska PfcTKK JEREB: Pelin rofa; VASILIJ MIBK: Podoknlca......... /8KAR DEV: Bardra; OJ. moj »oeel ^e tot; Kam nt, fantje, drev v vaa poj- pepelnWnl nafl, zbor m orkester, (SattnerV... s kUvlr- venske voine sirote Pojmujtetelesa* ^ ^ bl efektivno m o AXTKT • 1**4x1 vršilo delo, ki mu ga je naložil razliko: SANS izvaja politične , . ' , . ® r .. ° * nnr/uini motiHot JL OjilVllG p^ akcije, JPO pa dobrodelne. Podružnice SANS in finance. >8KAR DEV: prečno, ljabca moja: Ko ptlll-ca na tn}e ere; Soči: Moj očka mi konjička dva; Dob'v sem pisemca; Slovo; Je vpibnlla luč M SMIL ADAMIČ. narodni mandat, so se vmes gotove tehtne zapreke, resni problemi, o katerih se na kongresu še mislilo ni. Vse One 8. februarja je bil pri- j te je bilo treba prej premostiti, občen nr naših časopisih, apel na p;edno jo mogel SANS jatvno pommg Co^ m W. m St, New Sosk (My,r 3 ^ 2—3 RH -GLA8 NARODA" — New Zavfe /T IfOJTDAY, FEBRUARY 8, 1943 OTOKi« STRUGA Spisal: Dr IVAN TAVCAB. BHHHBHilUUlMHliUUl X HMMMMRMNMBMI VaWOTHW L. MH Sobotne misli Piše: IVAN BUKOVIN SKI, Pittsburgh, Pa. V nedeljo 31. januarja se je 3ke knjiaaioe, pod kuenoan <4Kaj isdete pri teh grahovih, kan tesat Ti grobovfi so Struški. in vi z Otcka nimate tu ničesar opraviti. Bati eo je, da ne vstanejo mrliči in da vam ne groze s koščeno roko. letite jih v grobovih, saj vam bode še tako prerano z&do-nela trunuba njihove obtožbe!'* Katko- nevezano je govoril v svojem srdu. Obrisal si je z roko pot na čelu, zrl nekaj časa v daljo, potem pa ee mu je razjasnilo lice in sovraštvo mu je izginilo iz pogleda. Da, l.ucija, oči njegove so gledale nauie nekaKo čudno, inehko ali vendar meprijetno, rablo, kakor če sonce posije čez mrtvaško jjolje, čez bojišče, kjer ležijo pobiti ter adihujejo ranjeni l Skoraj se mi je hotel smiliti, pa le nekaj časa, ker ti, Lucija, veš, 'ia jaz tega človeka sovražim. *'Odpustite, kontesa! Včasih mi zakipi kri v glavo in Kdaj sem oscrnejši, kakor je moja želja." Pristopil je k meni ter mi hotel prijeti roko. A nisem mu dodelila te dobrote, ker ni ravno častno,, stopiti v dotiko z baronom, ki je ravnokar tipal s svojimi prsti umazane kmete Odšla sem z pokopališča. Stopal je tik mene, kakor bi se to umelo samo ob agbi. Ze sva prišla blizu Otoka, ko se je ozrl po meni ter pričel zopeit govoriti. "Kontesa," je dejal rahlo, "jaz bi vas prosil, da zapustite to mesto, in da greste od tcdi." "Kako to, gospod baron?" "Tako!" J k \ "In vi bi to radi videli!" ; 4 "Istina je, da bi mi bilo všeč!" *4 Všeč bi vam bilo r * 44Da, prav bi mi bilo.*' - — tri as mu je bil še vedno mehak. 4'Prav bi vam bilo," sem vzkliknila veselo, "prav bi vam bilo! Vidite, meni je prav, da ostanem tu in tako -črtanem tu." Takoj ee je raztogotii po' svoji naravi. 44Vi ostanete tu! Tudi dobro. Včasih se mi nehote \>ijujete v misli. Ali jaz še misliti, še misliti nočem na vas! Morda bcdete izvedel kaj. kar vam sicsa porabljalo ne bod^. Potem pa bodete ^dfavall prej, kakor menite. Jaz sem vas svaril. Zbogom!" Jezno je odšel. Sedaj znam, da se srdi, če sem tu. Jaz ostanem tu. Preteklo je nekai tednov.. Potem pa se je na Otoku oglasil gost, ki ga ni>«o pričakovali. Alrzlega jutra, ko je bil mraz po oknih narisal najlepše rože in ko je megla zakrivala okolico, da se ni videlo deset korakov pred se, tedaj je prižvenketal grof Bgon ter siedi otoškega dvorišča mogočnto skočil z malih sani. Janezu Igli pa je zarenčal ponosno: "Pripravite mi sobo in potem povejte gospodični, da sem prišel. Zalkurite tudil' Ko se je kontesi Serafini pojavil njegov prihod, se je raz-togotila tako grozno, da je letala po sobi in da od srda ni vedela, kaj bi počela Med tem častim pa je hodil grof Bgon po tlaku pred vežo ter čakal, da se mu soba zakuri. Ko se mu je povedalo, da je soba pregreta, je dejal lahkoživno: "Sedaj se malo pogrejem in kaj jesti mi dajte. Ali potem pridem takoj h kontesi In vi, lisjak Igla, dajte mi dobrega vina, saj znate, da ne trpiim slabe kaplje." Ko se je najedel in napi«, se je pogledal tv zrcalo ter odšel h kontesi. Z mirnim in priljudnim obrazom je vstopil pri nji v sobo in takoj pri vhodu vzkliknil: "Bog te pozdravi, Serafina!" Tik mize je sedela, bleda kakor sveča. Ni mu odgovorila. To ga ni prav nič molilo. Sedel je na stol ter hladnokrvno dejal: "Sedaj, ko sem tako rekolč Koj papa, draga Serafina, se-daj mi pač dovolil, dazapali nJcdgro v tvoji navzočnosti" ' In zapalil je v Htini cigaro; nji pa je bliskal srd iz oči. "Povej mi, čemu si prišel?" Komaj je izpnegovoriia te besede A on se ni dal motiti. "Sedaj sem torej tvo> papa," in izpustil je oblak dima iz ust, "a stvar se ni hotele tako hfitro napraviti, kakor sva mislila jaz in ttvoja mama. Delali so nama zapreke v Rimu in drugod! Xo, končno se je le napravil zakon, kakor sva žeMa jajz in tvoja mama." Nekako satirično je nadaljeval: "In sedaj sva srečna zakonca, jaz in tvoja mama! Življenje nama teče bolje, kakor sva pričakovala, ljuba Serafina, ker se končno pri najinih letih o ljubezni govoriti ne »me. Tvoja mama je naprarvljala nekaj časa malo dolge obrazie, ker prvo moje zakonsko dejanje je bilo, dasem ji pnezentiral nekaj menic katere je morala honorirati, kaklor pravijo skopuhi. No, vidiš, pa to se je kmalu pozabilo, in sedaj, kakor rečeno, srečni tvoj papa." 44Prav dvomljiva čast je to zame/' je odgovorila "Ti si še vedno polna tiste romantike, draga Serafina Ti meniš, da mora k srečnemu zakonu pridejano biti nekaj tistega. kar imenujejo pesniki ljubezen. Hjubeaon! Končno se ta stvar izrabi, kakor «e obrabi recimo sina na kolesu, da nekega lepega jutra poči, in ia kolo nič več ni za rabo." "Čemu mi pripoveduje! vse to? Povej mi rajši, Čemu si prišel darns tu sem, dragi mi papa Egon." "Tako je prav! S časom se me že privadiš, Serafina! Zapiši si torej v svoj spomin, da k zakonu ljubezen ni potrebna, ker ljubezen mine, zakon pa ostane. Kdor stopi z ljubeznijo v zakon, temu je od pričetka nekoliko bolj mehko postlano, a nekega belega jutra se prebudi na trdem ležišču — usoda mu je čez noč izpod zglavja izvlela mehko blazino ljubezni. Kdor pa stopi brez ljubezni v zakonski stan, ta ima že od pričetka nekoliko tršo posteljo. Ali ta mu ostane za vse življenje, tako da mu ni prebiti tiste neprijetne izpremembe. * Vidiš lo je moja floeofije o zakonu. Nefcaj filoeofije pa je dobro povsod. *f 1 (Nadaljevanje prihodnjič.) vršil v Slovenskem domu ustanovni shod podružnice Slovenskega ameriškega narodnega sveta, kateri je bid ustanovljen v Clevelandu v začetku deoean- 11943 Victory Booo Campaign. Hočejo skupaj sprandti najmanj 10 milijonov knjig, kajti vojaški vodilni krogi so izjavili, da so tudi dobre knjige va- bra 1942 o priliki Slovenskega žen del vojaške opreme kot o-narodnega kongresa. I rožje, munioija in hrana V pr- To je politična organizacija,.'1 kampanji se je nabra- . . . --------------. In Aan 11 _____1-__ neodvisna od JiFO, ki ima namen delovati in pomagati ab koncu svetovne vojne pri ustanovitvi nove Jugoslavije, ki mora vključiti ne samo vse Jugoslovane (tudi Bolgare, če hoče biti popolna) ampak tudi vse Slovence, ki so kdaj spadali pod staro Avstrijo, raz ko- lo čez 11 milijonov zvezkov, ali polovica jih ni bila uporabna 'bodisi radi slabega stanja ali neprimerne vsebine. Darovalci naj upoštevajo dve strani: prvič knjiga naj bo v priličmoi dobrem stanju, ne preobraibljena ali preveč umazana; drugič, knjiga naj bo leposlovne, poučno znanstvene ali zabavne vse- sani po raznih deželah, to je: . --------- Kranjske, Štajerske, Koroške, bine' kl P° ^tu 1930, Goriške Tržaške in Prekmurja.)ker starih « dovOlj T»___________i » , Torfvi miuflri «V5 Da pa z am ore ta važna ustanova uspešno delovati, mora imeti denarna sredstva za pokritje raznih stroškov, ki so s tem v zvezi. Teh pa ne more dobiti drugalče, nego da jih nabira med rojaki po celi Ameriki. Zategadelj je potrebno, da t>e ustanove podružnice po vseh slovenskih naselbinah in zbirajo prispevki direktno potom prireditev ah kakonsižebodi. iSodelovanje nas ameriških Slovencev v tej stvari je toliko bolj potrebno in važno, ker je .jugoslovanska vlada v Londonu tako malo storila v tem ozi-ru, in ji je kot č-itamo, bolj pri srcu Velika Strbija, kot pa Velika Jugoslavija. Rojaki sami v stari domovini pa so vezanih rok in si ne morejo dosti sami pomagati, zlasti v diplomatičnem pogledu, ako ne bo prišla pomoč od zunaj. In mi tukaj jim lahko mnogo koristimo ker imamo dosttop do predstavnikov največje zavezniške sile, ki bo prav gotovo imela važno besedo pri preurejanju povojnih evropskih osvobojenih držav. V odbor novoustanovljene podružnice so bili soglasno izvoljeni rojaki: Predsednik, dr. J. F. Arch; podpredsednik Mx. J. Sdhneller; tajnik Mir. Pred Oblak; blagajnik Rev. Matt Kebe zapisnikar Mr. George Widkovifch, nadzorni odbor: ili s. Frances Lokar, Mr. Geo. Starešinič in Mir John Jurgel. (Sklenilo se je, da naj pošlje tajnik opc«orila vsem podpornim društvom v mestu in okolici, da bi si izvolili na svojih sejah ta mesec zastopnike in jih pošljejo na prihodnje zborova-te.noVe P0^1*11™^. ki se bo vršilo v nedeljo 7. marca ob 2. uri popoldne v prostorih Slo-vew&ega nar. doma na Butler in 57. cesti. Ako pa bi pomo-foma katero društvo ne bilo obveščeno, naj vseeno izbere dvojega predstavnika m ga posije na dotičino sejo. . Kot je bito že pred par tedni na tem mestu poročano, je ssdaj v teku nabiranje knjig za voja- DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id daj« poljudna navodila, kak* ameriški državljan. Poleg vprafianj, kl Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu u dr-iavljanstvo, vsebuje knjižica Be ▼ „H. dela nekaj važnih letnic ta zgodovine Zed lojenih driav, t III. deln pod naslovom Rasno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njenih driav, Lincolnov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedlnje-nlb driav in Poedine driav«. Cen knJSld Je samo 50 centov. In se dobi pel: 8L0VENIC PUBLISHING CO. tit West 18th St, New Yark Torej rojaki, fid imate primerne knjige, (iseveda angleške) in ste jih prečitali, oddajte jih na pristojna mesta za to določena, da tudi naši fantje v kentpah najdejo kako urico razvedrila ob njih. . Ko so bili razpisani defense bomli, ni mi bilo mogoče v tem oziru kaj prida pomagati,J&er v bolmšnigaih uslužbenci so zelo pičlo plačani. Nato so odprli kampanjo za zbiranje starih gumijastih obročev. Tudi tu nisem mogel ničesar ukreniti, ker nisem še nikoli imel mašine in je menda ne bom. Ravnam 6© namreč po geslu: "Safety fust!" (varnost je prva.) Ne sicer radi lastne varnosti, saj pešcev je dosti ubitih od mašin, pač pa, ker no-t\ m biti ubijalec drugih, kar se prav lahko zgodi, onemn, ki latstuje in, vozi avto, zlasti če j h malce raztresen ali zamišljen da ne govorim o čem drugem. Potem je nastala kampanja za kolektauje starih kovin, pločevine, železnine, medenine, brou-čevine, bakra, aluminija in kaj še we. Aji spet nisem mogel ničesar dati, ker kot samec nimam lastnega gospodarstva, oziroma gospodinjstva, kjer pa tega ni, tudi ni .starega orodja in posodja.. f Ifcflednjič pa pride kampanja za dobavo več milijonov knjig, ki jih naj posamezniki darujejo za naše vojake.. Aha, tukaj pa isrno doma — sem vzkliknil in se podal do svoje precej obsežne književne omare, ter izbral sem ducat dobrih knjig, za katere sem plačal 2 do 3 dolarja, komad in jih odpremil v ta namen. Ker stanujem le par istre-Jjajev od javne Carnegie knjižnice, sem jih kar tam prinesel, in ko jih knjižničarka pogleda, vzklikne: "Oh, pa same prvovrstne knjige, in tako dobro ohranjene, kot da »o pove, sko-ro jih je škoda.*' ' "Alh, kaj bo to," ji odurnem. "Ali ni še bolj škoda naših fantov, ki so pripravljeni svojo srčno kri preliti za zmago našega orožja? Ali ne bo še ne neizmerno bolj škoda še tisoče cvetcoih življenj, ki jih bo zahtevala ta vojna, nego pa knjig, ki ae lahko druge kupijo, ponatisnejo in ponovno izdajo?'" Življenje pa enkrat izgubljeno, se ne vrne več nobeno". "You are wonderful," mi pravi in izreče zahvalo v imenu vojakov, ki se jih bodo poslu-žili. . {Koncem zadnje jeseni je v St. Francis bolnišnico napravila izpit kot bolniška strežnica M3«b E. Peeman iz Bu-telr in 57. ceste. Slišal sem. da bo odšla prihodnje poletje v armado. Moje Čestitke in mnogo uspeha v tem plemenitem poklicu! :TSSR •NOVA IZDAJA- Dobri Atlas je nujno potreben ■ ■ tn ravno v HAMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže aveit, kakorien je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko vatao delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. vsebina atlasa nekaj posebnih važnosti Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. ' NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne Številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. Zemljepisa! srefevah) odbor Jo Izbral timed ft* titoč 8Lik samo najboljše barrsoe dike— U xbirfca Je tak« popotna, da Jo sa rsake^a ne-obbnduo potrebna tekom vojne in po vejnt. T -Vkljoteni m namuledoji zemljevidi: — rtH. Brraps (daofs), osrednja Evropa (ob libra-bo vojno), Angleško ototje, Francija, Nem-HJa, Italija, gviea, HoUtxhka, Belgija, Šved-■ka. Norreika. Danska. Unija sovjetskih soeja-HstMnib republik. Bolgarska, Kanonska, Jogo-•iliivija, GrSka, Albanija. Azija, TnrCUa, Sirija. Lebanon. Arabija, Vthodne Indijsko otofjo hi Malajski polotok. Indija, Bonna, Kitajska, oamka. Pwifik Jofna Amerika (sevenri del), ložna Amerika (joini del), Afrika, Sortna Amerika. Kanada. Zdraieno driav«. Mehika. O-arednja Amerika In Zapadna fndlja. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, kl sam aebe popravlja, ima naosen reftti manlkatet-a nasprotujoča si rpra-^nja. kl nastanejo r raznih razgovorih. Strani so skladlife svetovnega znanja in podajajo ra»-sefaioot zemlje, prvine sončnega aestava, pokrajine :ln glotottno oceanov in Jezer, dolgo« naj-daljSib rek tn prekopov, povrfilno poglavitnih otokov in viaokoat svetovnih gora. Tn so odgovori na mnoga danaSuJa vpraSanja. SEDAJ 40 centov Naročite pri: PO POfiTI V URADU — 35 CENTOV imggsmK-jiffigiiiflMgiaaBaMatti^^ —HlPilll m 48 VELIKIH STRANI Slovenic Publishing Company 216 west 18th street new yobk, n. y. V&aka država ima takohneno-no "kvoto neodvisnosti" za prodajo vojnih bondov. Ali investirate 10% vašega zaslužka ali dohodkov za varno bodočnost neodvisnost va-že dražine! TRPLJENJE NAŠEGA NARODA. (JIC.) — Švedski cafcopic, ^venska Pressen poroda dne 26. oktobra-: Po zaključka vojne z Jugoslavijo so Nemci takoj anektirali in vldjocili v neniski ra^i vso Spodnjo Štajersko. Prido-ti3i so s tem 500,000 prebivalcev, ki govore;" kakor, pršuvijo Nemci, slovenski 4 'dialekt'' 'Pred kratkim je objavnl vodja Štagenskega Heimat Veranda "'Marburger Zeitang" pod svojian lastnim podpisom, da prepovednje n^semo prebivalstvu govoriti slovenščino in mu obenem zapoveduje, da se takqj nauči nemišcine. Z onimi, M bi kl jdb temu, da so zmotam nem-Soine, govorili kakšen tuj dialekt (sloveniačnio) se 1» ravnalo kakor s salbotoerji. Glasom novic iz Berlina je raagiae določil, da bodo prestopki kaznovani z i^ljučenjem iz obSne. Spodnja Štajerska, sodaj ni veo avstroogrska provinca, temveč del večjega nemškega raflia. V NlemISiji, piwi "Lei-ter atajer^ega Heimat Ver bamda," se govori le nemški, a teh 500,000 spodnjih Štajercev, vendar ne more zahtevati, da se sto milijonov Nemcev nauči spodnje Štajerskega dialekta. Natfčiti se morajo govoriti nem iz nazormli ia stvarnih razlogov. V teka zime 1. 1541 ■se je baje naučilo nemfiSne 10 tf^oč < > Z O r m u> K m S C SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tx$ WEST 18th STREET NEW YORK Cm