Posamezna številka stane 1 Din.
Šiev. 171.	V umt v sredo m l ovpsifl 1923,	telo LI
ž: • 1 Naročnina v i u za državo SHS:
do preklica:
») po pošti mesečno Din 11 b, dostavljeni* na dom mesečno ......n
za inozemstvo:
mesečno ....... Din 23
S Sobotna izdaja: ~
v Jugoslaviji ..... Oin 20 t inozemstva...... 40
Bt Cene Inseratom:«
Enostolpna pstltna vrsta mali oglasi po Oin. 1-50 ta Oln. J —, veliki oglasi nad 45 mm višine po Din. 2 50, poslana itd. po Din. 4"—.
Pri večjem aaročUn popust
Izhaja vsak dan lzvsem&i ponedeljka ln dneva po praz« nlku ob 5. uri zjutraj.
Poštnina plačana v jotoM
MT Uredništvo j« t Kopitarjevi altoi itev. G/1IL RoKoplst se ne vračajo; nekanklrana pisma se ne sprejemajo. Dredn. telet štv. 50. apravn. ftv. 328.
fmMm Slst m s;
naro
Dprsva je v Sopitarjevt al. 6. — Račun poštna bran.
ljubljanske št. 650 sa naročnino In št 349 na oglase, sagreb 39.811, garajev. 7563, praske ln dnnaj. 24.797,
razumevanje in bratsko ljubezen ni našel besed za zahvalo; stiskal jeroko, izpraše-val, če pri nas vsi tako !epo pojo, če je daleč do nas, ali smo trudni, kako se živi pri nas, itd., itd. Sledili so mu tovariši in nato še drugi iz Charente, Bordeaus, Marseille
itd____Prosili so vse, kar jim more služiti
v spomin na Jugoslavijo. In kar je največ: vsako besedo o Jugoslaviji so požirali, ko pravljico o neznani deželi. Tisti hip sem obžaloval, da nisem imel tisoče najdragocenejših spominov iz naše grude, da jih seznanim z nami in našimi lepotami. Vabil sem jih naj gotovo pridejo leta 1926 na mednarodno tekmo v Ljubljano, kar so vsi enodušno obljubovali z velikim obžalovanjem, da šele 1926. — Prizori iz teh par skupaj preživetih ur mi ostanejo v neizbrisnem in najlepšem spominu na orlovski zlet. To uro sem razumel globlje ko kadarkoli, kaj zmore velika mednarodna ideja, kaj zmore večni Vzor, ki nas napravlja brate, da se nam v taborišču za ta večni Vzor raz-vnemo srca v iskrenosti in odkritosti, kjer si govorimo iz oči v oči, iz duše v dušo, kjer je daleč vsaka diplomacija s svojo krinko. Bratje Orli, samo to dejstvo je vredno, da ste prišli, je vredno vsega truda in znoja. Bratje Orli, vsi, ki resnično ljubijo Jugoslavijo z vsem, kar je v njej, so Vam hvaležni in Vam morajo biti hvaležni. V ta mlada srca doraščajočega rodu ste vrezali prve in lepe vtise o Jugoslovanih; to ostane,
ker so srca mlada, ker so prvi vtisi. Pojem
Jugoslavija zanje ni več prazna šolska dogma, ampak živa slika, ld ste jo pustili vi' ujegovem srcu. Bratje Orli, hvala Vam*) hvala!	!.
Pa še nekaj moram povedati. V orlov* skem odposlanstvu so bili le Slovenci. Brez pomisleka in brez oklevanja so enodušno manifestirali za Jugoslavijo, za tisto Jugo* slavijo, ki smo hrepeneli po njej z vso silo, mladih src, za tisto Jugoslavijo, ki bi v svo-i bodi in bratstvu ter popolni enakopravnost® objela vse južnoslovanske brate, ki jih ljubim toliko gorkeje, kolikor bolj nemila jinr je bila usoda. — Te naše vroče želje, ki so>f žal še vedno želje, so z vso silo stopile n« površje, tako da smo imeli pred očmi le etfi veliki cilj: močno, mirno, trdno in zadovolji I no Jugoslavijo. Da bi mogli verovati v^ I iskrenost naše resnične ljubezni do take; Jugoslavije vsi, tudi tisti, ld nas žalijo s podtikanjem nasprotnih namenov. Da bij uvideli končno vsi, da je moč in sila vsake-države v medsebojni ljubezni in ne v nasilju. ne v tlačen ju slabših. Mirno trdim: za resnično Jugoslavijo je orlovski zlet v Pariz napravil več kakor cela vrsta diplomat-i skih pisem in aktov. Bratje Orli, Vaše poslanstvo je dogodek, je razglašenje^ Jugoslavije pred svetom in nič ne dvomim, da ideja močne in trdne Jugoslavije, za kakršno ste manifestirali, prej ali slej prodrei, pa naj je tudi sedajnost temna.	•
Drli v Parizu.
Pariš, 27. julija 1923.
Po 28. oktobrn 1918 nisem še doživel teko mogočnih občutkov kakor zadnje dni, ko je po pariških bnlvarjih odmevala naša pesem. Če pomeni prvi dan rojstvo narodne države, pomenijo zadnji dnevi pravo raz-glašenje, epifanijo njeno. Morda se bo zdelo, da sem segel po skrajnostih pristranske samohvale, ali kdor ve, koliko in kako pozna francoska javnost našo mlado Jugoslavijo, kdor je po drugi strani videl živo francosko zanimanje za naše rdeče srajce, bo moral priznati, da je bil orlovski zlet v Pariz resnično razglašenje, ki more naši skupni domovini le koristiti v vsakem pogledu. Naj mi bo dovoljeno, da izpregovorim o velikem in resničnem pomenu orlovskega zle-ta v Pariz. Slavlje je za nami, navdušenje počasi razkraja trezna pamet in zato sem le toliko veselejši, ko vidim, da je domala vse, kar je spočelo navdušenje odobril tudi tdadni razum.
Kaj ve Francoz o Jugoslaviji? Ločiti treba med tistimi, ki so dovršili šolo pred vojno in med povojnim rodom. Predvojni rod pozna iz šole Avstro-Ogrsko, pozna med drugimi balkanskimi državami tudi Srbijo. Ti dve imeni sta za nas važni. O Avstro-Ogrski ve pač, da tu gre za unijo dveh dežel Avstrije in Ogrske s središčema Dunaj in Budimpešta, a o slovanskem življu v Avstriji ne ve ničesar, ali sila malo. Zato po-zna pač ime današnje Avstrije, ki ji je še vedno jedro Dunaj, pozna ime Ogrske z Budimpešto, a ne more dati tema pojmoma nove vsebine. In vendar sta na tem teritoriju nastali dve novi državi: Jugoslavija in Češkoslovaška. Kar zadeva Poljsko, treba vedeti, da je Poljska za časa razdelitve ži-?ela v Franciji v svojem plemstvu in jo torej splošno vsi poznajo. Ne Čehi in ne mi nismo imeli plemstva — česar nam ni treba obžalovati — ki bi živelo v tujini. Zato je hudo naravno, da ti dve novi državi nimata nikake določne opredelitve in nikakih določenih mej v pojmovanju povojne osrednje Evrope. Nova imena, ki nimajo nimba stare slave, ki je uprav pri Francozih v tako visoki časti. Sličnost končnic pa jim olajšuje popolno istovetenje obeh dežel ali pri tistih, ki vedo, da obstojita dve različni državi, dosledno zamenjavo: Tchš-coslavie in Yougoslovaquie itd. Celo do take spake se povzpne nevednost kakor je Yougo-Italie. — Znana pa jim je že izpred vojne Srbija. Zato mnogi mislijo, da je Jugoslavija nova država poleg Srbije, drugi, ki so nekoliko bolj poučeni, govore enostavno o Srbiji in Srbih. Kaj vedo o Srbih, ne bom razpravljal. Vedo, da so v neprestanih bojih, da so junaški narod, da so se borili ob Franciji in z njo vred zmagali. O njihovi kulturi in civilizaciji pa vedo, da ili še posebno razvita, da je industrija še v povojih, da ljudstvo ni še prebujeno in pro-žeto z izobrazbo. — Naj razkrajajo svoje pojme o nas skozi katero koli svojih dveh leč — do pravega pojma Jugoslovana priti ne morejo: prišel bo do Avstrijca, ki ni napačen človek — Francozi ne sovražijo Avstrije —, ki pa je v e n d a r le Nemec; prišel bo do Srba, ki je njegov dober strate-gični prijatelj in pomočnik, ki pa se ga v miru bolj boji, ko oklepa, ker mu je daleč pa bilo po civilizaciji, veri in jeziku. In vendar je še srednji člen Slovan s srednjeevropsko kulturo in civilizacijo, njegov prijatelj, ki pa je bil vklenjen in prisiljen k molku dolga stoletja, prijatelj z njegovo kulturo, njegovo vero. To so uprav čehoslovaki in Jugoslovani. Češko-slovaški je uspelo, da se je že do dobra uveljavila s Bvojim imenom v Franciji po svoji spretni vnanji in gospodarski politiki. To je le še v znatnejši meri pospeševalo pozabo Jugoslavije, ki se je utapljala v pojem Češkoslovaške.
Novonastale povojne razmere so seveda nujno zahtevale izpremembo v zemljepisnem pouku. Tako je povojni rod v šoli prisiljen, da se seznani tudi z imenom You-goslavie. Toda kaj se skriva za tem zglavjem? Razen par rek in gora, ki si jih mora zapomniti, dijak dobi nekako tako sodbo: pusta, ne posebno rodovitna država brez
lastne industrije, prebivalstvo se bavi večinoma s pastirovanjem velikih čred ovac. Brez dvoma ne posebno laskava sodba. In če pomislimo, da se take sodbe vcepljajo v mlada srca, nam mora biti res hudo, ker s tem se nam zapira zaupanje in bližanje mladega francoskega rodu.---Tako torej je splošno poznanje naše države v francoski javnosti. Seveda izvzemam tu tisti del izobraženstva, ki se posebej zanima za izven francoske razmere in narode. Govorim o širšem občinstvu.
In Orli? Kaj so napravili Orli? Ali so razblinili vse meglene pojme o nas? Ne, tega niso in tudi mogli niso v teh par dneh. Gotovo pa je, da so te dni neštetim Francozom povedali: 1. da Jugoslavija obstoji, 2. da Jugoslavija ni Češkoslovaška, 3. da so Jugoslovani kulturen in civiliziran narod in ne kaki balkanski nomadi.
Ko so se prvič pojavile na pariških bulvarjih rdeče srajce, z rdečimi čepicami in. orlovskim peresom, je njih nošnja vzbudila pozornost — saj je Pariz središče vse mode. Zvedavo so se ustavljali, ogledovali, opazovali, čitali nad njih glavami napis: Yougoslavie. Nič pastirskega, nič divjega, nasprotno: plemenita razumnost in izobraženost jim seva z obrazov, njih pogled je odkrit in prijazen, njihova pesem razodeva globoko čuteče srce in izlikan okus ter smisel za lepoto, njih krepka telesa oznanjajo močno bodočnost. Ko so se v hrupu, šumu zgrinjala telovadna društva iz vseh različnih krajev Francije in iz drugih držav, da tekmujejo za prvenstvo, je naša pesem razvnela občinstvo do navdušenja, nam je pridobila srca bratskih organizacij. Ko so se postavili v tekmovalne vrste, so boječe gledali njih močne roke, njih razvito mišičevje — kajti ti tekmeci so nevarni. Strogi sodniki so jih občudovali, da kljub dolgemu in tako utrudljivemu potu tako daleč prekašajo v svojih vajah premnoga društva; v borbi za prvenstvo so jim prisodili drugo mesto z izrecno opombo, da bi imeli brez dvoma prvo, da jih ni utrudila pot, kar se je rahlo opazilo. Vojaški in športni francoski krogi so splošno občudovali čudovito moč in eleganco naših fantov. Osvojili so si njih srca in mnogi so iskreno prosili malega spominka na dan veselega snitka. Tako so se že dan pred največjim slavljem steknile tesne vezi, ki so v velik prid ne le orlovski organizaciji, ampak celi Jugoslaviji, v kolikor smo pokazali svetu, da tudi pri nas žive kulturne in lepo razvite organizacije s podobno civilizacijo kakor na Francoskem, ki jih še v tem in onem prekaša, kakor so priznali sami.
Ko je prišla nedelja s svojim slavljem, je bila javnost že dobljena, uspeh zagotovljen. V Notre-Dame so nam odkazali častna mesta na prvih sedežih. In kakor tridese-torica pomeni malo v sprevodu, kjer je v svojih pestrih nošah zbranih nad 30.000 telovadcev, smo bili med najburneje pozdravljenimi. Vihar navdušenja je vzbujala tudi to pot naša pesem, ki jo je poslušal staro-slavni Louvre in tuilerie-jski vrt ter Plače Concorde in Champs Elyses. Ko so se Orlom zresnila lica pred Are de Triomphe, ko so ob grobu neznanega junaka posvetili trenotek vsem tistim, ki so z vzoroma Boga in naroda končali svojo življenjsko borbo, je občinstvo utihnilo in prekipevajoča čuv-stva so vzbujala v očeh solze. Venec pod Are de Triomphe pa še danes govori o velikih vzorih, ki so jim živeli naši padli bratje.
Martovo polje se je napolnilo ter se iz-premenilo v pravcato taborišče mladih moči. Vrvenje in drvenje, krik in vik, povsodi pa smeh in veselje zadovoljnih in razvnetih src. Boben ali godala ali oboje zajedno so se slišali venomer. Od časa do časa pa je zadonela v to ozračje ubrana slovenska pesem in česar ni zmogel nihče in z ničemer, to so dosegli naši Orli s svojo pesmijo. Po prvih akordih je utihnila pestra množica in nemo poslušala, ob koncu pa se strnila v viharno in enodušno odobravanje. Postali so Orli predmet opazovanja in mladi Francozi so iskali ugodne prilike, da se nam približajo. Led ie bilprebit: mlad dijak iz Li-moges je prišel prvi in prosil, da li ne bi hotel kak spomin v zameno. Plaho je bilo to prvo vprašanje, a ko je našp> prijazno
Sinaja, 31. julija. (Izv.) Konferenca je danes dovršila svoje delo. Romunski prestolonaslednik je priredil predstavnikom male antante lunek. Dr. Beneš in dr. Nin-čič sta se dopoldne razgovarjala z zastopnikom Poljske dr. Pilezom, nato sta sprejela diplomatske zastopnike Francije, Anglije, Grške in Turške. Včeraj se je končaj ofici-elni del konference, na kateri je prišlo do popolnega soglasja tudi v vprašanju ma-žarskega posojila. Kar se tiče Bolgarije, so sklenili, d., bodo pozorno opazovali^ njeno delovanja, predno ji odreko zaupanje. Dr. Ninčič hi dr. Beneš sta popoldne nadaljevala konferenco z dr. Pilezom. Po konfe-
Pogajanja meil SHS in Rusijo.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) V kratkem se bo sklenila trgovinska pogodba z Rusijo. V tem oziru so dana potrebna navodila odpravniku poslov v Pragi g. Lazarevicu. Sklepu trgovinske pogodbe bo sledilo vprašanje vpostave diplomatskih odnošajev z Rusijo. Predhodna pogajanja se bodo vršila direktno z vlado v Moskvi in sicer potom našega poslaništva v Pragi. Ruska vlada je sklenila amnestijo za vse politične zločince in izdala dovoljenje, da se sinejo vsi emigranti vrniti v Rusijo.
VPRAŠANJE PREOSNOVE VLADE.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) Pri vprašanju rekonstrukcije vlade dela največje težave ministrstvo za socialno politiko. Za to ministrstvo se imenujejo trije kandidati: dr. Desnica, dr. Komljenovič in dr. Peleš. Kakor se čuje, je bil ta portfelj najprej po-nuden dr. Desnici, ki pa ga doslej še ni sprejel. Tudi vprašanje ministrstva za agrarno reformo dela težave, ker se Simonovič brani prevzeti ta portfelj. Ako ga bo definitivno odbil, se govori, da bo Pašič ponudil ta portfelj dr. Desnici. Ko bo podpisan ukaz o imenovanju novih ministrov, bo Pašič odpotoval v inozemstvo. Nado-mestoval ga bo najprej Trifkovič, ko bo ta odšel v kopališče, pa dr. Velizar Jankovič.
NOVI BRODARSKI SINDIKAT.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o brodarskem sindikatu, in sicer o tem, ali naj se veljavnost stare pogodbe pripozna, ali pa naj pogodbe z vlado razveljavijo. O tem bi moral že včeraj sklepati ekonom-sko-finančni odbor ministrov. Ker se pa radi demisije dr. Laze Markoviča ekonom-sko-finančni odbor ni mogel sestati, je prišla ta stvar pred ministrski svet. Sklenjeno je, da se pogodba ne obnovi, marveč da se ustanovi nova delniška družba, v kateri
renči ie dr. Beneš izjavil, da je spor med Poljske in Češkoslovaško glede Jarovine na potu povoljne rešitve.
Sinaja, 31. julija. (Izv.) Snoči je romim* ski zunanji minister Duca povabil na veeer-J jo predstavnike male antante. Nato se je; vršil sprejem diplomatskega zbora. Dr. Be-i neš in Duca sta dala časnikarjem izjave o rezultatu konference in o tem, kdaj bodo sklepi uveljavljeni. Dr. Ninčič se vrne v četrtek v Belgrad. Prihodnja konferenca ma-:; le antante se bo vršila v Belgradu.
Budimpešta, 31. julija. (Izv.) Mažarsko; časopisje je s sklepi sinajske konference nezadovoljno.
bi država sodelovala z 51% glavnice. Pozvalo se bo na sodelovanje tudi prvo srbsko brodarsko društvo in zasebniki, ki bodo delnice podpisovali lahko tudi v bonih: vojne odškodnine. Ekonomsko-finančni odbor ministrov mora to stvar definitivno proučiti in predložiti načrt za ustanovitev' novega društva.
RADIČ IN RADIKALI.
Zagreb, 31. julija. (Izv.) V jutrišnjem »Slobodnem Domu« bo izšel članek Stjepana Radiča, v katerem g. Radie opisuje, kako je prišlo do pogajanj z radikali. Radič-trdi, da so radikali poslali svoje ljudi, da se pogajajo ž njim, in sicer najprej pokra-, jinskega namestnika dr. Cimiča in nato pa, uglednega zagrebškega radikala dr. Trbo-jeviča. V isti številki >Slobodnega Doma«, opisuje tajnik HRSS dr. Krnjevie svoj raz-j govor z Nikolo Pašicem.	1
POGAJANJA ZARADI SOLIM 1
Belgrad, 31. julija. (Izv.) Jugoslovan-' sko-grška komisija za organizacijo proste cone v Solunu je zopet pričela delati. Komisija je morala prekiniti svoje delo, dokler se med Belgradom in Atenami ne doseže sporazum glede velikosti cone. Trdi, se, da so Grki ponudili samo mal prostor, medtem ko ga Jugoslavija potrebuje 200 tisoč kvadratnih metrov.
NOVA VOHUNSKA AFERA'.
Belgrad, 31. julija. (Izv.) V Strumnici so odkrili veliko vohunsko organizacijo, ki je dajala komitašem podatke o vojaških zadevah. Veliko oseb je aretiranih.
EMISIJSKA CENA POLJSKIH ZLA TITI ZAKLADNIC.
Varšava, 31. julija. (Izv.) Emisijska cena 8 odstohiih zlatih zakladnic je doio-, cena s 25.000 markami zn en ooljski goldinar.


Zadeva Jadranske banke.
Dubrovnik, 31. julija. (Izv.) Sklep glavne skupšč ine Jadranske banke v Trstu, dne 14. julija je izzval konsternacijo v Dubrovniku, kjer akcionarji Jadranske banke Trst in Belgrad predstavljajo 50.000 delnic. Danes so se organizirali tukajšnji delničarji, ki bodo pobijali veljavnost sklepa glavne skupščine v Trstu in ne bodo izvršili niti opcijo niti zameno. Zahtevali bodo izredno skupščino Jadranske banke Belgrad. Prijave posameznih delničarjev, ki s tem soglašajo, sprejema odbor delničarjev Jadranske banke v Dubrovniku, pošta i predal 20.
Reparacijsko vprašanje.
BmselJ, 31. julija. (Izv.) Belgijski odgovor je bil danes izročen potom tukajšnjega angleškega poslaništva.
London, 31. julija. (Izv.) Reuter je »vedel iz poluradnega francoskega vira glede stališča italijanske vlade: V francoskih diplomatskih krogih se ne pričakuje, da bo Italija odgovorila na angleško noto. Italija bo čakala na izid razgovorov med francosko, belgijsko in angleško vlado, ču-je se, da je francosko-belgijski odgovor napravil na angleško vlado nepovoljen vtis.
London, 31. julija. (Izv.) Lord Curzon |c včeraj popoldne sprejel italijanskega, belgijskega, francoskega in nemškega poslanika.
London, 31. julija. (Izv.) Poslaniki Francije, Belgije in Nemčije so imeli včeraj >kupen razgovor z lordom Curzonom.
PREOSNOVA NEMŠKE VLADE ODLOŽENA.
Berlin, 31. julija. (Izv.) Na seji držav-nozborskega kluba socialnodemokratske stranke se je enodušno izreklo mnenje, da se vlada ne more preosnovati, oziroma da se ne more sestaviti nova vlada, dokler ne dospe v Berlin odgovor angleške vlade na zadnjo nemško noto.
»RENSKA REPUBLIKA«
Koblenz, 31. julija. (Izv.) Na shodu >Sonderbiindlerjev< je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva renska republika.
ODKRITA KOMUNISTIČNA ORGANIZACIJA NA POLJSKEM.
Varšava, 31. julija. (Izv.) Tu so odkrili tajno komunistično organizacijo. 20 komunistov je aretiranih, med njimi več voditeljev. Komunist štefanovicz je izjavil, da je odposlanec moskovske komunistične centrale, da nanovo organizira komunistično gibanje na Poljskem.
VELIKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Kassel, 31. julija. (Izv.) Ob 4. uri zjutraj je na postaji Kreiensen skočil s tira brzovlak Hamburg—Miinchen. Doslej so ugotovili, da je 29 mrtvih, 43 pa ranjenih, med njimi 15 težko ranjenih,
Kassel, 31. julija. (Izv.) Število mrtvih pri železniški nesreči na postaji Kreiensen ' »e je povišalo na 32.
Vanel, 81. julija. (Izv.) Dozdaj so našli 44 mrtevcev. V gottinški kliniki se nahaja 34 ranjencev, trije od njih se borijo s smrtjo. Doslej so znana imena 24 mrtvecev.
DRAGINJA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 31. julija. (Izv.) Z ozirom ha vednobolj naraščajočo draginjo so se danes voditelji strokovnih organizacij oglasili pri ministrskem predsedniku grofu Bethle-nu ter ga pozvali, naj posreduje med delav-ti in deh dajalci, da se zvišajo delavcem
plače, oziroma uvede indeks. Grof Bethlen
je odgovoril, da ima proti indeksu pomisleke, da pa bo glede zvišanja plač nepristransko posredoval.
RUSKI EMIGRANTI V BOLGARIJI.
Sofija, 31. julija. (Izv.) Zastopnik ruskega rdečega križa Kopecki je danes zjutraj odpotoval v Odeso. 2 njim se je vrnilo v domovino tudi 200 ruskih beguncev.
RESNO STANJE PREDSEDNIKA HAltDINGA.
San Francisco, 31. julija. (Izv. Včeraj ob 4.15 se je konstatiralo, da je stanje predsednika Hardinga resno. Harding ima močno pljučnico. Pet zdravnikov je izjavilo, da gre za življenje in smrt, da pa je predsednik močne konstrukcije, tako da bi krizo mogel prostati.
San Francisco. 31. julija. (Izv.) Danes opolnoči je predsednik zaspal. Zdravniki smatrajo to kot ugodno znamenje.
Sklepi popolarov.
Rim, 27. julija.
Včeraj se je sešel tu širši odbor ali narodni svet italijanske ljudske stranke, da sklepa o zadnjih dogodkih v parlamentu. Poročal je De Gasperi, ki je naglašal, da se je ljudska stranka borila proti volivni reformi zgolj zato, ker jo smatra za krivično in narodnim interesom škodljivo, nikakor pa ne iz političnih razlogov. To je stranka dokazala s svojim sklepom, da glasuje za zaupnico vladi. Stranka obžaluje ravnanje poslancev, ki so kršili strankino disciplino. Njih izgovor, da sega disciplina
samo do tje, kjer se začenja vest, ne drži, kajti ravno vest veleva vsakemu katoličanu, da se bori za načela pravičnosti. Slabe posledice novega volivnega zakona se bodo pokazale pri prvih volitvah in tedaj se bo videlo, kako prav je imela ljudska gtranka, ko je bila proti temu zakonu. Po De Gas-perijevem poročilu se je začela razprava, v kateri se je oglasil tudi don Sturzo. Končno je povzel besedo posl. Rodino, ki je v imenu triumvirata izjavil, da se bo stranka odločno držala poti, ki jih je začrtal turin-ski kongres. Nato so sprejeli naslednje sklepe: 1. Narodni svet odobruje taktiko popolarske skupine v parlamentu in izjav-I ia, da ostane l judska stranka proporcionalnemu načelu neomajno zvesta; želi, da vlada dela na pomirjenje duhov in da preneha nasilje proti legalnemu delovanju političnih strank in proti katoliškim organizacijam. 2. Poslanci Mattei-Gentili, ravnatelj lista >Corriere d' Italia«, dalje Martire in Vassallo, ki so s svojim javnim delom v zadnjem času dokazali, da ne razumejo programa in politične naloge ljudske stranke, se iz stranke izključijo. 3. Poslanci Ca-> azzoni, Ferri, Mauro, Morizzt, Padulli, Sig-norini in Grandi, ki so kršili strankino disciplino, se pozovejo, da tekom desetih dni polože svoje mandate. 4. Dnevnik »Corrie-re d' Italia« se izobči in preneha biti glasilo ljudske stranke. — S temi sklepi se obširno bavi celokupno italijansko časopisje. Nasprotniki naglašajo, da je s tem razcep ljudske stranke zapečaten in opozarjajo, da prizadeti poslanci nikakor niso dolžni, da se pokore pozivu na ostavko po-slaniških mandatov; prvič imajo o tem od* lorati volivci, drugič pa parlament ostavk ne bi sprejel.
*	Zborovanje štajerskih krščanskosocialnih kmetov. Dne 29. t. m. se je vršilo v Hartbergu na vzhodnem Štajerskem veliko zborovanje krščanskosocialnih kmetov, na katerem jc govoril tudi zvezni kancler dr. Seipl. Navzočih je bilo nad 10.000 ljudi. Dr. Seiplu so priredili veličasten sprejem. V svojem govoru je kancler predvsem naglasil zvestobo in ljubezen do »lepe stare Avstrije« in nato opisal delo za sanacijo, ki s-a je vršilo v notranjosti z istočasno inozemsko pomočjo. Pri tem je opozoril, kako prav je imela vlada, da je svojčas odklonila predlog za priključenje nemški denarni veljavi, ki so ga stavili socialni demokrati. Za Seiplom je govoril dr. Gurtler in več drugih. Zborovanje se je završilo z viharnimi manifestacijami dr. Seiplu in stranki.
*	Povratek Turčije na Balkan je izredno važen političen dogodek, ki mu časopisje balkanskih držav posvečuje tudi primerno pozornost. Zlasti s eto vidi na bolgarskem triku, ki Turčijo na Balkanu pozdravlja. Navajajo sa seveda razlogi gospodarske narave, ker je Carigrad gotovo glavni izhod za bolgarske produkte, ki gredo v inozemstvo. Toda Bolgarija pričakuje od Turčije gotovo tudi diplomatične pomoči in zaslombe, predvsem glade vprašanja svobodnega izhoda na Egejsko morje preko grškega ozemlja.
*	Lozanskemu mirt« posveča celokupna francosko časopisje izvanredno pozornost, Nekateri listi menijo celo, da je Mustafa KemsI paša s tem mirom dosegel več nego turški sultani za časa največjega procvita turške države. Turčija je postala politično in gospodarsko popolnoma neodvisna, Evropejci ne uživajo v Orientu nobenih predpravic več in Francija je nehala biti varhinja kristjanov na vzhodu. Vprašanje je, kako bo Turčija to svojo valiko zmago izrabila. Zaenkrat plava Turčija v angleških vodah in se je emancipi-
rala od Rusije, s katero je ne veže več prijateljstvo. Značilno je, da je sklenila te dni poli-tično-trgovsko zvezo s Poljsko, kar ima gotova svoj veliki pomen z oairom na Rusijo. Z veliko napetostjo se tudi pričakuje, kakšno stališče zavzame Turčija napram balkanskim problemom.
*	Španijo čakajo v Maroku novi težki boji. Vstaši so začeli ponovno z energično ofenzivo. Španske čete v Maroku štejejo 160.000
mož.
*	Rusko-japonska pogajanja, ki sa vrše v Tokiju, zelo počasi napredujejo. V zadnjem času so se pojavile take težkoče, da nekateri dvomijo o ugodnem uspehu. Baje je pradsed-nik ruske delcgacije Joffe demisijoniral in bo na njegovo mesto imenovan Karahan, Največje težave prizadeva vprašanje severnega dela Sa-halina, ki je ogromno ležišče železa, premoga in olja.
Nemška sfinga. Vprašanje odplačevanja vojne odškodnine od strani Nemčije se je tako zapletlo, da ni videti iz njega za dogleden čas nobensga pravega izhoda, Za enkrat sta Francija in Belgija odgovorili na angleško noto; kaj, še ni natančno znano. Na vsak način obe državi vztrajata na tem, da okupacijske čete Poruhrja ne zapusde, dokler Nemčija ne izpolni svojih obveznosti, V Angliji sami ae Borita dve struji: ena, ki želi, da se Nemčiji pomaga v svrho konsolidacije gospodarskih prilik v Evropi sploh; druga, ki priporoča pasivno politiko, ker smatra gospodarsko vzpostavitev Nemčije za nevarno in zato simpatizira s francoskimi metodami. Pa tudi v Nemčiji niso vsi enega mnenja. Mnogi politiki ostro nr.padajo vlado, da ji pri celem reparacijskem vprašanju ne gre za nič drugega, nego da ščiti interese velekapitala, ki noče k reparacijam nič prispevati, ampak vse breme vojnoodškodnin-skih odplačil zvaliti na ramena socialno šibkih slojev ter nalašč devalutizira marko. Vodstvu nemške zunanje politike očitajo, da namenoma
Edgar Allan Poe:
Znameniti doživljaji Arturja Gordona Pyma,
(Dalje.)
Peters se je ponudil, da zleze v kajito. Kmalu se je vrnil z malim loncem sliv, kar nas je silno razveselilo. Razdelili smo jih in pogoltnili slastno. Nato se je tovariš spet odpravil na iskanje. Topot je uspeh nad-Icriljeval vse pričakovano. Peters se je takoj vrnil, obložen z veliko gnatjo in steklenico Madeire. Vina smo spili vsak le po en požirek, ker smo se spominjali zlih posledic nezmernega uživanja portugalskega vina. Gnjat je bila neužitna do dveh funtov ob kosti; slana voda jo je skvarila. Razdelili »mo užitni ostanek. Peters in Augustus, ki aista mogla premagati poželjenja, sta kar pogoltnila vsak svoj delež. Jaz sem bil previdnejši; mislil sem na pretečo žejo in sem le malo jedel. Nato smo se odpočili po neznansko trud a pol nem naporu.
Opoldan sva obnovila s Petersom poskuse, ker sva bila že nekoliko osvežena in pri moči. Izmenoma sva se potapljala do mraka več ali manj uspešno. Bila sva tako »rečna, da sva našla štiri male lonce sliv, se eno gnjat, skoro tri galone izbornega kapskega vina in želvo vrste Galapagos, kar nas je najbolj razveselilo. 2elve je kapitan Barnard prevzel pred odhodom od ladje »Mary Pittac, ki se je ravnokar vrnila z lova na morske nse v Tihem oceanu.
Te vrste želv prebivajo ponajveč na otokih Galapagos, ki se tudi imenuje po njih. *Galapago« pomeni španski želvo sladkih voda. Posebnosti v velikosti in premikanju so jim dale ime »slonova želva«. Večkrat so ogromne. Videl sem jih, ki so tehtale 1200 do 1500 funtov.1 Na pogled su čudne, pravzaprav gnusne. Plazijo se počasi, umerjeno, okorno, telo imajo približno čevelj visoko nad tlom. Imajo zelo dolge in vitke vratove, ki merijo ponavadi do 2 čevlja; jaz sam sem ubil želvo, ki je merila od glave do ramen tr; čevlje in deset palcev. Glava sliči prav izredno kačji. Žive neverjetno dolgo brez hrane. Nekatere so že prebile dve leti v podladju in bile po preteku te dobe ravnotako mastne in zdrave, kakršne so položili tja. Nekaj pri teh čudnih živalih spominja na dromedarja aH velbloda puščave. Ob vratu nosijo vrečico, v kateri je stalno zaloga sveže vode. Ubili so želve, ki so stradale leto dni, pa so našli v vreči tri galone' sveže, sladke vode. Živijo se ponajveč od divjega peteršilja in zčlene, pa tudi od retlaka, morskega mahu in kakta. Posebno kakt jim dobro dč. Kakt raste povsod v veliki množini ob obronkih obali, kjer prebivajo želve. Želve so izborna in zelo re-dilna hrana. Ohranile so življenje brce dvom ana tisoče mornarjem, ki so kot kito-lovci ali v slični službi jadrali po Tihem oceanu.
1 i funt = 453-6 g. » Oalona - 1
Naša želva je bila zmerno velika; tehtala je 70 funtov. Bila je samica v izbor-nem stanju in izredno mastna; nosila jc | sabo nad en kvart* sveže, sladke vode v vrečici. To je bil pravcati zaklad; pokleknili smo vsi enih misli in se zahvalili Bogu za pravočasno rešitev.
Morala sva se zelo truditi, da sva spravila žival skoz lino, kajti branila se je besno in bila silno močna. Skoro je že ušla Petersu in lopnila nazaj v vodo, ko ji je Augustus vrgel zanko krog vratu in jo pridržal, dokler nisem priskočil k Petersu in mu pomagal.
Vodo smo skrbno pretočili v vrč, ki smo ga, kakor se boste spomnili, prinesli iz kajite na krov. Nato smo izpili vsak določeno mero in sklenili, da se bomo vse dni držali mere, dokler bo zaloga trajala.
Zadnje dni je bilo vreme suho in prijetno. Posteljno perilo iz kajite in obleke so se že skoz in skoz posušile in tako smo prebili noč (23.) primeroma dobro. Ko smo zaužili bogato večerjo, gnjat in olive ter malo vina, smo se udali mirnemu počitku. Zalogo smo pritrdili na razbitino vretena, da ga ne bi v slučaju, če se vreme spremeni, odnesel vihar. Želvo smo hoteli kakor mogoče dolgo ohraniti živo; zato smo jo vrgli na hrbet in razentega previdno zvezali.
Trinajsto poglavje.
24 julija. Zjutraj smo se čutili čudovito okrepčane na duši in telesu. Nahajali
• Krart = 1136 I
ne stori ničesar za sporazum s Francijo in nnt
zlasti zamerijo, da ne sledi pobudi Anglije, d» naj bi Nemčija prosila za sprejem v DruStvo narodov, s čimer bi bilo za pomirjenje veIikQ storjeno. Na teh očitkih je jako veliko reaniej, Kar *e Amerike tiče, se zdi, da »o ji nepri-Hke, v katere je zaila po vojni Evropa, k všeč.
V. Kafol. shod v Ljubljani,
25.-28. avgusta 1928.
Prijave za posebna prenočišča na k». toliškom shodu. Udeležniki V. katoliškega shoda, ki žele imeti posebna prenočišča, naj pošljejo točen naslov (ime, priimek, stan, kraj), dneve prenočevanja in denar za prenočišče po poštni nakaznici. Enkratno prenočevanje v privatnem stanovanju nj postelji bo stalo za osebo 15 do 25 Din. Ho-telske cene pa so od 24 do 30 Din. Primer-no odposlani vsoti od kažemo stanovan je (posamezno sobo ali sobo z več posteljami), Pripominjamo, da je cenejših prenočišč razmeroma le malo na razpolago in da se bodo ista po možnosti dodelila manj premožnim slojem. Kakor hitro bodo ista napolnjena, dodeljevalo se bo prenočišča z višjo ceno.
Denar in naročiln naj se pošiljajo ln do 15. avgusta samo na naslov: ^Stanovanj-ska komisija V. katol. shoda, Ljubljana, Dunajska cesta 29.«
+ Brez sekundantov. >Slov. Narod? srečuje pamet. Včerajšnji »Narod* na primer piše med drugim: >Te dni smo priobčili nekaj opravičenih opazk o poslovanju srbskih sodišč edino le v namenu, da se dotični sodniki in uradniki v Beogradu pozovejo na odgovor in napotijo na pot pravilnega poslovanja. Ne meneč se za znane komentarje hočemo nadaljevati svoj po našem mnenju potrebni in kdristni posel in boriti se brez »Slovenčevih sel. u ti-dantov« za hitro in temeljito ureditev sodnega in upravnega uradov;:,nja. Dolga bode ta pot Vendar — večna ne bode in oh pravilnem razumevanju in sodelovanju bi se dalo vsaj sčasoma vendarle prispeti do kakega lepšega cilja. Da je pa še daleč izpolnitev naših odkritih želj, dokazuje tale dogodek ex aetis iz precej žalostne sedanjosti. Zgodilo se je namreč, da je deželno sodišče v Ljubljani naprosilo pristojni srbski sud za opravek pravne pomoči. Svojo prošnjo je v Ljubljani 6odnik podpisal in odposlal seveda slovensko. Mine čas in prošnja priroma iz našega juga lepo nazaj s kratkim odgovorom: »šta fro-žite?« Dasi je ljubljanski sodnik »učinil« svojo zaprosijo po predpisih naše ustave, vendar je takoj prijel za ponižno pero in v gladki vzgledni srbohrvaščini ponovil svojo uradno prošnjo. Poslužii se je brez vsake slutnje za ta dopis seveda pri nas običajne latinice. Mine zopet čas. In pride zopet iz Beograda odgovor: >Šta tražite?« — Pišite v srbskem jeziku! No, ljubljanski sodnik sede tretjič za mizo in zapiše svojo zaprosbo v zahtevani cirilici. Kak uspeh je s tem zadnjim poskusom za pravno pomoč dosegel, nam ni znano. To naj doženejo, ako jim drago »Slovenoevk puritanci. Mi se omejimo le na trditev, da take justične operacije, take posamezne uradne ljubeznivosti južnih uradov in njihovih reprezentan-tov prvič v naši državi niso dovol jene vzpri-čo ustavnih določil, ki veljajo za vse jugo-slovenske sodnike. Drugič ne razumemo, kako da se more najti v srbskem delu naše države taka jezikovna nevednost In
smo se sicer v nevarnem položaju. Nismo poznali kraja, kjer smo pluli; gotovo pa smo bili daleč od celine. Zaloge so zadoščale kvečjemu za 14 dni, tudi če smo se omejili na najpotrebnejše. Pitne vode skoro nismo več imeli. Ladja je bila razbitina, igrača vetra in valov. Vendar pa smo smatrali vse te težkoče za navadna vsakdanja neugodja, če smo jih primerjali z neizrečenimi strahotami, ki so bile za nami. Tako zelo zavisita pojma *dobro« in »slabo« od razmer, ki so nam merilo.
Po solnčnem vzhodu smo se odpravili praskat še nadalje shrambo, ko se jc ulila močna ploha. Takoj smo nastavili rjuho in lovili vodo, kakor zadnjič. Nismo imeli drugega sredstva ujeti deževnico; razpeli smo rjuho in jo obtežili z železnim obročem. Voda je tekla proti sredi, kjer se je precedil av vrč. Komaj smo ga tako skoroda napolnili, se je zaletel močan viharni sunek v nas. Morali smo prenehati z zajemanjem, ker se je ladja začela močno majati. Hiteli smo k vretenu, se privezali in čakali dogodkov tako mirnega srca, kakor si ne bi nikdar mislil. Opoldne sc jc veter ojačil v krepko sapo. Ponoči je bil že močan vihar, ki ga je spremljalo ogromno, težko valovanje. Bili smo že toliko izurjeni v privezovanju, da smo turobno noč prebili še nekam varno, dasi nas je morje močilo do kože in smo se vedno bali. da nas ne odnese. Na srečo je bilo tako soparno, da nam je voda skoro dobro dčla
(Dalje aledl)
tretjič upamo, da si bode justični minister in vsi, ki so poklicani sa unifikacijo naie zakonodaje, juatice itd., take slučaje nekoliko bližje ogledali, ker se sicer lahko kaj kmalu zgodi, da se sodnim zaprosbam slovenskih naših sodišč iz Beograda in našega juga ne bode več vpraševalo »Sta tra-žite?«, marveč 6e sploh ne bode več odgovarjalo!« — Na opazke, ki jih je napravil ►Narod« na naš naslov, za enkrat ne odgovarjamo. Nas le iskreno veseli, da tudi >Slov. Narod« počasi prihaja do spoznanja, da v državi SHS le ni vse tako, kakor bi moralo biti in kakor bi lahko bilo. Videti je, da bodo »ata — Narod« različni belgrajski popeljni le ozdravili, če so ata sploh Se ozdravljivi.
Dnevne novice.
V Radečah je pri ponovnih občinskih volitvah, ki so se vršile 29. julija, dobila SLS 19 odbornikov, napredna 3, delavska zveza 3. S tem je za SLS zmagoslavno končana triletna vojska", povzročena od deželne vlade, ki je radeške občinske volitve že trikrat razveljavila.
—	Opozarjamo prijatelje petja na pevsko prireditev ljubljanskega okrožja, ki bo v nedeljo, dne 5. avgusta ob pol štirih popoldne v Dolskem pri Zupančiču. Zveze z vlakom do !>az so zelo ugodne tja in nazaj. Nastopilo bo posamič in skupno 7 zborov in nad 200 pevcev-
—	Vb« je samo številke. To modrost je uganil te stari Pltagoras. Vse je samo število — tako nekako ne je glasil njegov princip. NaSa vlada sicer ni pitagorejsko-modra vlada, ampak na Številke pa vendarle že verjame. Na loterijske sicer no, ker sicer bi bila že zdavnaj vpeljala loterijo t njenimi ambami in temami vred, ampak na Številke vendarle verjame. Ce ne pri drugih ljudeh, pa pri policajih. Te je osrečila s številkami na revolverjih. Revolverji imajo že itak svoje številke t>d fabrik, sedaj pa naj dobe še policijske številke — to je preveč. Revolverji od samih številk ne bodo mogli več streljati. Pa to je končno stvar varnostne straže. Ni pa stvar »Slov. Narodac, da ugotavlja, da nekateri revolverji sploh nimajo številk. To je deloma res. Namreč fakriško številko Imajo vsi, ampak policijske ne. Te zadnje pa nimajo revolverji višjih policijskih gospodov, katerih naloga tudi ni, da opravljajo varnostno službo na cesti. Da pa >Narod« to ugotavlja, je sumljivo znamenje, ker se pošteni ljudje navadno ne boje ne revolverjev s številkami ln tudi ne onih brei številk.
—	Krekova mladina Sneberje-Zadobrava vpri-v/vri v nedeljo 12. t m. pri Sv. Jakobn ob Savi igro >Stari tn mladic. Začetek točno ob pol 4.. popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen v korist delavske mladine, naj nihče ne zamudi te predstave. — Odbor.
Orel ▼ Borovnici bo proslavil dne 5. avgusta petnajstletnico svojega obstoja z večjo popoldansko prireditvijo. Tega dne se bo vriil v Borovnici tudi zlet logaške orlovske srenje. Na to prireditev vabimo vse Orle, Orlice in prijatelje orlovstva od blizu in daleč. Ljubljančani, ki napravijo na ta dan lahko izlet v hladni borovniški Pekel, imajo zelo ugodno železniško zvezo. Ob pol treh popoldne odhod iz Ljubljane, ob 10. zvečer pa odhod iz Borovnice.
—	Sprejemanje avstro-ogrskega železnega drobiža. Avstro-ogrski železni drobiž po 20 vinarjev je še vedno veljaven, a ker se ta drobiž vtihotaplja iz Avsrije ln Mažarska v našo državo, ga poŠte ab naši severni meji ne smejo sprejemati. Ta prepoved velja za poŠte Kranjska gora, Jezersko, Mežica, Prevalje, Črna pri Prevaljah, Libeliče, Dravograd, Meža, Muta, Marnberk, Brezno, Selnica ob Dravi, Šent Ilj, Zgornja sv. Kungota, Marija Snežna, Apače in Gornja Radgona. Vse druge poŠte pa morajo ta drobiž do preklica sprejemati.
—	Ogenj vsled strele je uničil ▼ nofi od 27. julija celo dragoceno ostrešje na znani Marijini božjepotni cerkvi na KureSČku nad Igom. Vzbujeni po zvonenju so domačini rešili z nadvse napornim delom stolp z zvonovi, notranjo cerkveno opravo, perilo in paramente, razen božjega groba in dveh dragocenih oblek za Marijin kip, tako da ostane kljub sreče v nesreči škoda tako ogromna, da je domače tri vasice z dvesto ljudmi nikakor ne bodo zmogle. Zato se že sedaj tem potom obračamo na dobrohotna, že od nekdaj kureščki Materi božji naklonjena srca.
— Da bomo rejeni in zdravi, sezlmo po hrani pravi. Kupujte zato »Peka te te«. So najcenejše^ ker se zelo nakuhajo.
Primorske novice.
P MaSniško 25 letnice. 25 letnico svojega mašništva so 24. julija praznovali pri tovarišu Franketu v Oseku ti-le goriški duhovniki: Fr. Cemažar, Henrik Cernigoj, Ivan Košir, Anton Gerbec in Valentin Zega. Opravičili so se tovariši dr. Josip Ličan, Valentin Knavs in Henrik Peternel. Dva izmed sošolcev in tovarišev: Anton Gleščič in Zabuko.všek sta že v grobu.
p Slovenskih duhovnikov ne marajo. Župniku v Sp. Idriji g. Karolu Supinu je italijanska oblast opcijsko prošnjo zavrnila. G. Supin mora svojo župnijo in Italijo zapustiti.
p Grozna nesreča. V Banjšici so minolo soboto zvečer deiavci v neki baraki napravili ogenj za večerjo. Naenkrat se zemlja strese in ob zamolklem šumu udari iz tal plamen ne-
znane netilne snovi. 12 navzočih delavcev je dobilo težke opekline, 6 izmed njih smrtno nevarne. Ponesrečence, ki ao vsi družinski očetje, so odpeljali v bolnišnico v Gorico.
štajerske novice.
i Poslanci SLS med ljudstvom. V smislu resolucije zadnje seje vodstva SLS v Celju, dne 8. julija t. 1. se vršijo prihodnje dni po vseh sodnih okrajih štajerske, Koroške in Prekmurja okrajne seje krajevnih odbornikov in zaupnikov SLS in sicer: 1. avgusta v Slov. Bistrici (okrajna hranilnica) za sodni okraj Slov. Bistrica; poročata poslanca Fa-lež in Žebot. 3. avgusta v š t. Vidu na Planini (župnišče) za sodni okraj Kozje; poroča posl. Vrečko. — 4. avgusta:
1.	v Ljutomeru (okrajna hranilnica) za sodni okraj Ljutomer; poroča posl. dr. Hohnjec; 2. v Ormožu (gostilna Bauer) za sodni okraj Ormož; poroča posl. Bedja-nič; 3. v Mariboru (Lekarniška ul. 6) za sodni okraj Maribor desni breg in levi breg; poročata poslanca Žebot in Falež; 4. v Celju (vrtna dvorana pri »Belem volu«) za sodni okraj Celje; poroča posl. Kranjc; 5. v Kozjem (okrajna hranilnica) za sodni okraj Kozje; poroča poslanec Vrečko. — Dne 5. avgusta v Gor. Radgoni (posojilnica) za sodni okraj Gornja Radgona; poroča poslanec dr. Hohnjec. —
6.	avgusta: l.vLaškem (društvena dvorana — župnišče) za sodni okraj Laško; poroča poslanec Kugovnik; 2. v Šoštanju (cerkvena hiša) za sodni okraj okraj Šoštanj; poroča poslanec Pušenjak. — Dne
7.	avgusta v Št. Juriju ob Taboru (cerkvena hiša) za sodni okraj Vransko; poroča posl. Kranjc. — Dne 8. avgusta v Rogatcu (društvena soba — kaplanija) za sodni okraj Rogatec; poroča poslanec Vrečko. — 9. avgusta: 1. v Brežicah (župnišče) za sodni okraj Brežice; poroča poslanec Kranjc; 2. v Prevaljah (društvena dvorana, Farna vas) za sodni okraj Prevalje; poroča poslanec Kugovnik; 3. v Ptuju (minoritski samostan) za sodni okraj Ptuj; poroča poslanec Vesenjak; 4. v Šmarju (pri g. Florijanu Gajšek) za sodni okraj Šmarje; poroča poslanec Vrečko. — 13. avgusta: 1. v Staremtrgu (stara gola — župnišče) za sodni okraj Slovenj gradeč; poroča poslanec. Pušenjak;
2.	v Št Lenartu v Slov. Goricah (dvorana gostilne Arnuš) za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. Goricah; poroča poslane« Žebot. — Dne 23. avgusta v M a r e n -bergu (gostilna Bruderman) za sodni okraj Marenberg; poroča poslanec Pušenjak. — Seje se začnejo povsod ob 9. url dopoldne, samo v Gornji Radgoni po ranem sv. opravilu. Za Prekmurje, Konjice in Sevnico se določijo okrajne seje pozneje.
š Ptnj. Ob priliki moje zlate maše ml jo do-šlo toliko čestitk, da se ne morem vsem osebno zahvaliti. Zato izražam vsem svojim dragim prijateljem, ki so se me spomnili ob moji petdesetletnici, tem potom svojo najiskrenejšo zahvalo.
M. Jurkovič, prošt.
š Rogatec. Radi nerednosti pri poslovanju v okr. zastopu in okr. hranilnici v Rogatcu je bil te dni aretiran tajnih Matija Zorko.
Gospodarstvo.
g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi so notirale žitu sledeče cene: pšenica 365, ječmen 293, oves 300, koruza 285f pšenična moka St. 0 600, St. 2 550, št. 6 450, št. 5 500, mekinje 150 Din. Tendenca neizpremenjena. — Na belgrajski borzi: pšenica 345, ječmen 266, oves 312.50 Din. — Na zagrebškem trgu. pšenica 350—370, koruza 280—290, rž 320, ječmen (za pivovarne) 290, oves 300—312.50, star« pšenična moka št. 0 625—650, nova pšenična moka St. 0 615—625 Din (za avgust— september).
g Dobra žetev. Mednarodni poljedelski urad poroča, da bo letošnja žetev v Evropi Jako ugodna. Dosedanji uspehi žetve, ki so prišli iz vseh dežel izvzemSi Rusijo, ki se računa samo na 40% vse evropske žetve, upra-vičujejo nado, da bo letošnji pridelek za 21 milijonov meterskih stotov večji ko lanski, torej za 17 odistotkov boljši. Splošno je ve£ pridelka| kakor ga je bilo pred vojsko. Tudi na Japonskem in v Indiji je letoSnji pridelek za 23 milijonov meterskih »totov večji od lanskega, t. J. 4 odstotki proti svetovni letini lanskega leta.
g Not! sledovi rude in nafte v Crnigori. V Crnigori ao odkrili sledove večje količine bakrene ter druge rude in precej močen vrelec nafte.
g Svoboden promet r devizami v Poljski. Poljska je vpeljala svoboden promet z devizami in valutami. Posledica te vpeljave je, da so vse tuje valute ln devize poskočile.
BORZA.
Cnrlh, 81. Julija. (Izv.) Devize: Pešta 0.0275. Berlin 0.005, Italija 24.80, London 25.64, Newyork 560.75, Pariz 82.70, Praga 16.5750, Dunaj 0.007995 (n. a. K 0.0079), Sofija 5.15, Zagreb 5.H0, Varšava 0.0028.
Zagreb, 81. julija. (Izv.) Devize. PeSta 0.85
dO 0.45, Beriiu 0.0080—O.Oil, Italija 4.16—4.18, London 437—439.50, Newyork 94.50—95.50 (dolar 98.50—94.50), Pariz 5.55-560), Praga 2.8450 do 2.8525. Dunai 0.1840-0.1845, Curih 17.15-17.20l
LJirtilJanske novice.
lj Shod zaupnikov SLS »a Ljubljano je zboroval 30. julija 1923. Predsedoval jo
?[. Strnad. 0 proračunu mestne občine Jubljanske so poročali podžupan dr. Stanovnik in obč. svetovalci Pire, Orehek in Moškerc. Razprave se je udeležilo več gospodov zaupnikov. Posl. Kremžar je poročal o parlamentarnem položaju. O katoliškem shodu so poročali podžupan dr. Stanovnik, obč. svetovalec Pire in tajnik SLS g. Miha Krek.
lj Novozgrajeno mestno kopališče ob Ljubljanici se otvori v četrtek, dne 2. avgusta 1923 ob 8. uri dopoldne. KopaliSče bo odprto vsak dan od 8. zjutraj do 20. zvečer. Vstopnina znaša od osebe in za 2 uri 2 Din. Za uporabo kabine se bo moralo plačati za osebo 4 Din, za vsako nadaljno osebo pa po 1 Din k že omenjenemu znesku. Taksa za kopanje se pa v tem slučaju plača posebej. Za kopanje in omarico v skupni kabini se bo moralo plačati od osebe 3 Din. Kopalna doba znaSa 2 url, za vsako nadaljno pričeto uro se pa plača ponovno cela pristojbina. — Slovesna oficlelna otvoritev novega kopališča se pa vrši v nedeljo dne 5. avgusta ob 11. dopoldne s plavalno tekmo športnega kluba »Primorje«.
lj Junaški čin. VčerajSnji »Slovenski Narod poroča o petih potapljajočih se v Malem Grabnu. Ker se to poročilo ne strinja z dejanskim stanjem, hočemo podati natančno pojasnilo, kakor ga nam je podal očividec. V nedeljo, 29. julija se je v Malem Grabnu na posestvu g. Gutnika kopalo večje število mladine obojega spola. Viktor KuSar, pisarniški uradnik in predsednik »Okrajne delavske zveze«, iz Nove vasi in Peter Lombardo, strok, tajnik JSZ, sta se ističas šla kopat. Ko sta s kolesi pripeljala do pota, ki pelje preko travnika g. Gutnika, se spustijo štiri deklice v vodo, in sicer 19 letna Marija Kos, pleskar-jeva hčerka, 15 letna Marija Galovič, hčerka tobačnega delavca, 14 letna Lojzika PreSeren, poeestnlkova hčerka, ter 13 letna Ana Lenasi, mizarjeva hčerka, vse štiri z Gline. Ko so tako nič hudega sluteče ena drugo prerivale sem-tertja, ao naenkrat zašle v približno 2 metra globok tolmun. Ko Peter Lombardo prvi opazi, da to ni več igra, ampak borba za življenje in smrt, zakliče: Na pomoč, kdor zna dobro plavati I Takoj skoči v vodo Matija Pečan, a ga potapljajoče se potegnejo pod vodo. Nato skoči Viktor Kušar oblečen in obut v vodo med nje ter jih začne z velikim naporom pritiskati pro®1 kraju ter reši vse štiri gotove smrti. V prvi zmedenosti ni nihče opazil, da je Marija Galovič še v vodi. Šele ko Peter Lombardi pokaže, kje se je zadnjikrat pokazala, skoči Franc Hribar pod vodo s Kušarjem vred in še Pahor z Rimske ceste. Ker pa prvi poskus ni uspel, se spusti Franc Hribar še enkrat pod vodo ter izsledi utopljenko. Ker je bil pa že ves prevzet od strahu in napora, je ni mogel izvleči iz vode. Ko Kušar vidi situacijo, se, čeravno že skrajno izmučen, zažene še posled-njikrat pod vodo ter izvleče Marijo Galovič iz vode, ki je bila pa že mrtva. Ves boj je trajal nekaj minut. Tako se je odigrala žalostna drama, ki bi namsto ene zahtevala sigurno pet žrtev, če ne bi Previdnost pravočasno poslala rešitelja Viktorja Kušarja, kteremu gre splošno priznanje ter primerna nagrada, od strani rešenih pa najtoplejša zahvala za rešitev življenja. — Očividec.
lj Prošnja krščanskim staršem t LJubljani 1 Podružnica Slov. dij. zveze prosi vse krščanske gospodinje, ki bi bile pripravljene sprejeti enega ali več dijakov na stanovanje (s hrano ali brez hrane), da se javijo pismeno ali ustmeno v Ljudskem domu, II. nadstropje vsak dan od 11.—12. ure, vsako sredo in soboto pa tudi od 9.—10. ure, oziroma naj pošljejo svoj naslov. Tam se bodo priglasili dijaki iz dobrih krščanskih družin z dežele. Krščanski dijaki naj pridejo v dobre družine in verne družine naj gledajo v prvi vrsti, da podpirajo verne krščanske dijake. — Odbor podružnice.
lj Poziv in prošnja. Pri cerkvi sv. Krištofa, katero sedaj popravljajo, je vzidanih v cerkveni zid nekaj spomenikov, n. pr. Zeschko, Sparovic-Psur, Jevnikar-Slamnik, Seidl. Zidu je v škodo, da so spomeniki vzidani, ker zateka pri straneh v cerkveni zid, ki kaže vlago že na znotraj. Najboljše bi bilo, da bi spomenike odstranili in postavili ne-: koliko proč od cerkvenega zidu, na katerega bi jih uprli z železno podporo. Poleg tega je treba spomenike nekoliko popraviti, da ne bodo kazili popravljene cerkve. Ce se za zgoraj omenjene spomenike še kdo zanima, naj se gotovo oglasi do prihodnje sobote, t j. 4. avgusta t 1. do 12. ure v hranilnici kmečkih občin na Dunajski cesti pri ravnatelju in cerkvenem ključarju g. Fr. Vidicu. Ce se nihče ne oglasi bomo naredili s spomeniki kar je cerkvi v korist. — Cerkveno predstojnlštvo sv. Krištofa v Ljubljani. — J. Petrič, župnik; Franc Vldic, Franc Ravnikar, ključarja.
lj Utonil Je 30. julija 1923 v Ljubljanici 17 letni čevljarski vajenec Franc Janežič, kateri se je na Prulah kopal. Utopljenca še niso našli.
lj V gnojnici najdeno mrtvo det*. Hlapec Anton Jarc je 30. julija 1923. izpraznil greznico v Hranilnični ulici št. 6. Ko je izpraznil na njivi pri Šmartnem gnojnični sod, je našel s svojim gospodarjem mrtvo moško dele, katero so prenesli v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
lj Tedenski sdravstveni iikai. Od 22. do 28. julija 1928 je bilo v Ljubljani rojenih 27, mrtvorojen t, naknadna prijavljenih rojstev 8. Umrlo ie
v tam času 10 oeeb, naknadno prijavljena 2 smrtna^ »lučaja, od tega 5 tujcev. Vzrok smrti v 1 slučaja jetika, v 1 pljučnica, v 1 ošpice, v 1 zastrupljen« rane, t 1 rak, ostalo drugi vzroki.
lj Nalniljire bolezni ▼ Ljubljani. Od 22. do 28. julija 1928 je bil v LJubljani naznanjen 1 sli* čaj skrlatice, 1 ošpic in 1 otročiške vročice.
Cerkveni vestnlk.
c Roinik. V četrtek, dne 2. avgusta no b®, nr. maše na Rožniku.
Orlovski vestnik. *
Redni fantovski večer šentpetorskega Orla s« vrši danes. Poročajo bratje iz Pariza. Udeležba obvezna, vabljeni tudi starejši bratje. Bog živil
Dijaški vestnlk. 4
d Dijaki, ki gredo v Zagreb, naj pošljejo po 5 Din za legitimacije po železnici (t. j. izkaznic« za evharlstičnl kongres, s katerimi se morejo po-ljati v Zagreb oziroma do Ljubljane) na naslov? Korče Adolf, Linhartova ulica 30. Ljuhlančani h» okoličani no rabijo legitimacij, ker potujemo skup« no z dij. legitimacijami, — Tajnik »Podružnic« S. D. Z.«.
Ljubljanski občinski IvetT
Ljubljana, 81. julija 192»,
Seji je predsedoval župan dr. Perič.
V občinsko zvezo je bilo sprejetih 27 prosili cev. Iz upravnega odbora mestne elektrarne, vodo. voda in plinarne je izstopil občinski svetovalec Mfc. hevo, na njegovo mesto je bil izvoljen občinski svetovalec Celešnik. — Občinski svet je odobril poro« čilo občinskega svetnika Pirca o prizivu proti od* loku pokrajinske uprave glede mestnega šolskega sveta. — Nato je zbornica brez razprave odobrila poročili stavbnega odseka (poročevalec dr. Brecelj), in šolskega odseka (poročevalec g. Jeglič). — Nato je občinski svetovalec g. Pire v imenu upravnega odbora mestnih voženj predlagal, naj sodeluje osob* je mestnih voženj pri mestnem gasilstvu. Občinski svetovalec dr. L e m e ž je izjavil, da njegov kluh ne bo glasoval za predlog upravnega odbora mest* nih vožonj. Podžupan dr. Stanovnik je povdar--jal, da zahteva varnost mesta sodelovanje osobja mestnih voženj. Končno se je odobril predlog dn, Stanovnika, naj se vrne predlog upravnemu ocf< boru mestnih voženj.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA.
Občinski svet Je nato sklepal o proračrmn upravnih odborov. O proračunu mestnega pogreb« nega zavoda za drugo polovico leta 1922 jc poročal obč. svetovalec Albin Zajec, o mestni klavnici ob S. svetovalec dr. Brecelj, o mestni zastavljalnici in <* d~'odarstvenem uradu obč. svetovalec Moškero. — Omenjeni proračuni so se odobrili po kratki razpravi, katere so se udeležili občinska svetovalca Josip Turk in Likozar, katerim po odgovnrMi podi župan dr. Stanovnik in občinski svetovalci Tokan Pire in Moškerc.
PREDLOGI OBC. SVETOVALCEV SLS.
Odseku se je odkazal predlog obč. svetnllS Albina Zajca in tovarišev zaradi regulacije Martk nove ceste od predora južne železnice do pokopali«, šča pri sv. Križu. Ker smo dolžni že iz pietete dfl umrlih, da omogočimo našim someščanom koliko? mogoče vabljiv dohod do grobov in ker trpi poleg tega tudi mestna občina kot lastnica pogrebnega z« voda občutno škodo na vozilih, predlagajo imenom vani, da se ta skrajno zanemarjena cesta brez od» loga regulira in temeljito popravi. Predvsem naj s«( razširi in napravita na obeh straneh ceste široka hodnika za pešče. Cesta naj se na obeh straneh ob hodnikih zasadi s kostanji ali lipami. V primer« nih razdaljah naj se postavijo klopi, da se utrujeni obiskovalci lahko odpočijejo. Dobro bi tudi bilo, da se pri pokopališču postavi lična lopa, kjer Mi našli obiskovalci v slučaju skrajno slabega vremena zavetišče. Mestna občina naj obenom prouči vprašanje podaljšanja električne cestue železnice od Zaloške cesta do pokopališča, ker bi se ti stro« ški gotovo krili. Ce bi se pa tudi ta proga mestne električne železnice res ne dala izpeljati zaradi ogromnih denarnih stroškov, naj pa mestna občina vpostavi avtomobilni promet dnevno ob gotovih urah. Za slučaj pa, da bi se tudi avtomobili, ki jih že ima mestna občina, ne dali adaptirati za ta neumen, naj pa mestna občina takoj vpelje redni dnov* ni promet z omnibusi, ker bi se na ta način polnovredno izrabili konji, ki jih ima mestna pristava,, oziroma pogrebni zavod na razpolago. Končno se predlaga, da se k kritju - troškov za regulacijo in vzdrževanje te ceste pritegne tudi tovarna za llnv ker težki tovorni vozovi te tovarne to cesto največ I vporabljajo in kvarijo. Naj se stopi z ravnateljstvom te tovarne tozadevno takoj v dogovor.
Dalje se je odkazal odseku predlog občinskih svetovalcev Mozerja, Pirca in dr. Stanovnika glede izpeljave kanalizacije iz Kopališke ulice do pota na Pasji brod po Zeljarski ulici do Gradaščice. Stanovalci ob Kopališki ulici, Kolezijski ulici, Poti na pasji brod in Zeljarski ulici trpijo radi nedostatne kanalizacije, ker jim ob deževnem vremenu uhaja voda v kleti in priUična stanovanja. Dosedaj je izpeljana kanalizacija od srede Kopališke ulice do vogala Zeljarske ulice ob Pelčevi hiši. Nujna potreba je, da se ta kanal izpopolni in nadaljuje po celi KopaliSki ulici ter izvede po poti na Pasji brod in Zeljarski ulici. V Kolezijski ulici pa naj »e is-trebi obcestni jarek. Nujnost je utemeljena tudi v tem, da se kanalizacija more Izvesti le 6odaj v p» letnem času.
Seja se bo nadaljevala v četrtek oh šr«tlH zvečer.
Običajne ln poseb. dolge valjce ima »Stocwer«. Zn.stop Ljubil Salenb »L 6-1. Večletno jamstvo.

Dr. Derč
ORDIN1RA zopet redno od 2. do 3. ure pop. vsaki dan BEETHOVNOVA ulica 15, pritličje, levo. (NEPREM02NIM BREZPLAČNO!)
ZisbiifetanšlK
mam
BlrlivzisoDa csiifa š?. 13
Od i. aoHfl&ta mis* redu® spregenk.
Stenograflnjo
i ra slovensko in nemško korespondenco, ki je bitra strojepiska, sprejme s 15. avg. i veliko trg. podjetje v Mariboru. Rcflek-tira samo na dobro in marljivo moč. Plača dobra. — Ponudbe na upravo lista pod: < Stenogratinja 4593«.
Finančni uradnik - jurist
7. večletno vsestransko prakso, posebno v direktnih davkih, IŠČE primernega mesta, najraje v večjem industrijskem ali i trgovskem podjetju. Gre tudi k dobremu ! odvetniku. Blagohotne ponudbe, ki naj vsebujejo glavne pogoje, pod: »Rešitev ii državne službe 4525- na upravo lista.
i Dr. Ticar
ra ordinira do 18. avg.
Izurjeno prodajalko
za trgovino s papirjem in knjigarno,
SPREJMEMO. Prednost imajo reflek-tantinje, ki so službovale že v knjigarni. - Ponudbe s prepisi spričeval do 31. VII. na naslov: Goričar & Leskoviek, Celje.
ki ie obsolvirala trg. tečaj in je izurjena ▼ speccrijski in delikatesni stroki, išče primerne službe v mestu ali na deželi. -Pismene ponudbe se prosi na upravništvo ^Slovenca« pod šifro »POŠTENA«.
Koroška tvrdka za izvoz LESA
I ojobito v Italijo in preko morja, s prvovrstnim prodajnim aparatom,
11 interesne sinili
zasni
SPREJMO z večjim kapitalom pri zelo uspešnem trgovskem podjetju vsled naraščajočega prometa z ali brez sodelovanja. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: «Resr.a agilnost 4587«.
za italijanščino in glasovir
za poučevanje 5 letnega otroka v popoldanskih urah iščemo. — Ponudbe jc poslati na upravništvo ped: »Italijanščina in glasovir 4595«.
Ev'
samostojno in snažno, SPREJMO TAKOJ v trgovsko hišo v Mariboru. Plača po dogovoru od 1000—2000 K. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4594.
s strogo solidno slovensko lesno produkcijo, ki v glavnem izdeluje le3 »TRAVI*. - Poročila in informacije na upravo lista
pod: »REGER UMSATZ 4596«.
nudi najceneje Rudolf KOVAČIČ, LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 58.
Nahaja se dve uri od Ljubljane na Dobrovi. Dobro zaraščen, največ bukovega lesa, drva in stelja notri. Meri en oral. Več pove: Iv. Pirnat, Glince 23 p. Ljublj.
iixxxiiiiiiiixxiiTixiixiiiixixxnitrixiixu:ixiiiixxiiixi
Preselitev trgovine!
Naznanjamo u/fudno, da smo prešel/// svo/o trgovino z ie/ezn/no od Cankarjevega nabrežja štev. / v svojo /astno hišo v
Stritarjevo ulico štev. 7.
v prejšnji loka/ A. Schuster kjer bomo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nada/ino naklonjenost, ter zagotov/mo cenjen/m odjemalcem najboljšo postrežbo. Z odličnim spoštovanjem
Urednik & 9ritscfa trgovina d $ele&nino.

Prodam malo posestvo HIJ0
ŽAGAR, posestnik. Vel. Orehek Jt. 4,
dobro ohranjeno. Vprašati je v Zg. Šiški štev. 18, Strugarska delavnica. 4617
Za bližajoči se KATOLIŠKI SHOD
:-:	priporočam v nakup	:-:
orlovske potrebščine
KLOBUKE, SLAMNIKE, ČEPICE in | SRAJCE ter drugo modro BLAGO po zmerni ceni. — IVAN KUNOVAR, LJUBLJANA, Stari trg 10.
na Dolenjskem blizu Toplic, pripravno za vsakega obrtnika. — Naslov pove uprava «Slovenca« pod štev. 4600.
Vrtnarske zadeve
posreduje
društvo »VRTNARSKA ŠOLA«.
Kupim dobro ohranjen manjši
Ponudbe pod Štedilnik na upravo lista
Podjetje z lokalom
izvrstno vpeljano za izdelovanje obče-potrebuega artikla se s koncesijo, m-ventaijem in vsemi recepti proda za 60.000 Din. — Pogoj, da ostane lastnik zastopnik za razprodajo. Ponudbe p d »lentab.lna obr « na upravo. 4604
na VREČE in VAGONE razprodaja M. BIELIČ, Dunajska cesta št. 33 pri «Balkanu« po najnižjih dnevnih cenah.	3697
Banatsko pšenico ia.
razprodaja na vagone, paritet vsaka postaja v Sloveniji, M. BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri «Balkanu«.
m m m m m n «s m m m m u m
ininaBH^BsssraBanBBneBmsnanBraHHHBi
'to/ f "
B A
Vsem sorodnikom, prijateljem in znnncem javljamo, da je dne 28. t. m. ob 5. zjutraj preminula naša prababica, stara mati, in mati, gospa
po kratki bolezni v visoki starosti 87 let. Blag ji spomin!
V Ribnici, dne 28. julija 1923.
Žalujoči ostali.
ZAMVAL.4
Vsem sočutnim spremljevalcem naše prababice, stare matere ter matere, gospe
Neže Patiser
na njeni zadnji poti v Hrovači, posebno častiti duhovščini, izrekamo najsrčnejšo zahvalo. RIBNICA, 29. julija 1923.
Žalujoči ostali.
najceneje in z dobavnim rokom od 2 do 5 mesecev
in
Št. Vid nad Ljubljano.
auHnaHSKBnBsnnaigiiaEssBBBSBBn
i vnVIMUngTT// i
B TOVARNA VINSKEGA KISA " D. Z O. Z. — LJUBLJANA	y
nudi najfinejši in najokus-	§
nejši	B
NAMIZNI KIS	g
iz pristnega- vina. Zahte-	B
vajte p-jnudbo! Tehnično	p
i higijenično najmoderneje	■
urejena kisarna v Jugosla-	B
viji. — Pisarna: Ljubljana,	"
Dunajska c. št. 1 a, D. nad.	B
Banatsko moko ia.
| na vreče in vagone razprodaja M. | BIELIČ, Dunajska cesta 33, pri ^Balkanu« po najnižjih dnevnih 1 cenah.	3096
Namesto vsakega obvestila,
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes 31. julija ob 6-ih zjutraj preminula, previdena s sv. zakramenti, naša nadvse ljubljena žena in mati dva mcseca starega ljubega angeljčka ter hči, sestra, teta in svakinja, gospa
Eni SiUfisiC rof. Spillipin
Pogreb nepozabne se vrši v sredo, dne 1. avgusta 1923 ob 17. iz hiše žalosti, Beethovnova ulica štev. 15, na pokopališče k Sv. Križu.
LJubljana, dne 31. julija 1923.
Erle, soprog.
Lyn»Marlja, hčerka in družine Gombač, Spazzapan, Plrjevec, Schaffusz.
i
Trboveljski premog
n DRVA ima stalno v zalogi v vsaki nnožini DRUŽBA «IUR1JA«. Ljubliana. Cralja Petra trg 8. Telefon ii 220.
Sode za vino, mošt
itd. razprodajam, dokler traja zaloga. — J. AUGUSTIN, Ljubljana, SP. ŠIŠKA, Sv. Jerneja cesta 231.	4243
župnija Stopiče. Hiša v dobrem stanu, pripr. za obrt. Ceno pove lastnik. 4574
Prvovrsten tovorni auto »SAURER«
petionski — generalno popravljen PRODA OTO PETERMAN, ZAGREB — Vlaška ulica št 50,
Prodan klavir
vsled pomanjkanja prostora. Cena 3000 D. Naslov pove uprava lista pod štev. 4616.
Pianinn dobro ohranjen, po
ilulIlIiU ugodni ceni naprodaj. - Naslov pove upravrištvo »Slovenca« pod šiev. 4597.
Naprodaj je hiša z vrtom
njivo in nekaj gozda. Cena 20 tisoč dinarjev. Pošta Krka pri Stični, vas Pod-bukovje štev. 37, Dolenjsko.	4599
ll «•■»»» ■ JMIVIDIIUH »<•
i m m eb ■ di ■■ m ra m o bs>
lin,
lakot po dnevnih cenah Iz shiadlSta Zagreb vse
DOBAVLJAMO
stroje in orodje
sa mizarje, tvornice pohištva, kolarje in žage; sa ključavničarje, mehanike in delavnice za popravila; za kleparje, tvornice pločevinastih in kovinskih predmetov. — Bogato skladišče transmisij, sirovooljnih in benzin-motorjev, kakor tudi naprave za varenje kovin.
Orodje in stroji dion, dr.
KARL JETZBACHER
ZAGREB Vlaška ulica 25.
Vsled prekinjanja skupnosti med dosedanjimi lastniki je naprodaj
hotelska zgradba
z obilnim pohlSluom pri morju v mestu KorCula v Dalmaciji. Oni, ki reflaktirajo na to prodajo, naj se v zadevi nadaljnjih pojasnil obrnejo naravnost na tir. Roka Hrnerl, edoetnika o Horčull ali v zaprtem pismu na upravo »Slovenca« pod št. 4589.
EXPORT
Mesni izdelki Prekajeno
IMPORT
Centralna vnovčeualnlta
priporoča svoje prvovrstne masna Izdelke vsem cenjenim odjemalcem, vsaki dan dvakrat sveSe hrenovka, tlatenke, Jetrne pa« Štete, druge klobase la naj« libranejie Specljalltete. Nadalje razpolaga t vsemi vrstami prekajenega mesa. — Peča se z Sivo in zaklano Sivino, ter razprodaja na svojih stojnicah na Vodnikovem trgu goveje meso po konkurenčnih cenah.
Cenirolna vnovCevolnlca
družba z o. z., Ljubljana.
Otvoritev začetkom avgusta
PENSION »METROPOLE«
BEOGRAD, KOSMAJSKA št. 30
V bližini Teraslie In Knez Mlhajlove ulice (Grande paasage)
Moderno urejene sobe, okusna -- hrana, cene zmerne
Chl&dek - Žižek
.fcidaja konzorcij »jSAp^enca««.
Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani