Cena 40 lir *» % ’°rt ):6. J v roJ ' ti# ibh18 plaCana v gotovini ' Postale I gruppo II fosIavimoBazovico vduhuenotnosti! , Stno„?1,ar!,fci časopisi so m r Ijij j1 raznih, govoric pri-to jf?5’od?ce na svoj način: pr# 'le . ‘J* jetnike privezali na B# Mit:eikJmi verigami; da #5 Sfto oh Sklonili, da jim za-il# Sl'da so vzklikali do-} iim„Ve n splošnem zadr-°> ta^o da so med *rr TOl vzbudili občudova- j) K\jPoročila, ki so bila Mussoliniju in ki so .da bi to verzijo za-,u ugotovila ^resnico*, \eo° *na6ilna: ujetnike ^*toi Za drugim priveza- S? S"r ampak z vrvi- 0 P?an;rin to ne 8 težki' tigfaj0 kupno... [•**ani 'končno, ko so že ? tresiifl. je poveljstvo mi-\nh,n° kupilo.. Štirje IIt n na stole, so obsojen-«o s*?e6 Preprosti jetni-, liju , jansko odklonili, da {{ J CeT^ oči’ toda t0 so IC nu'~ bahaštva... Obso-.° vzklikali svoji do-V%ij ® eden med njimi je i'*- ‘ hišnim glasom — ta-Pn slišali le nekate-Š^Til af' Poleg njega — aMiivadečo frazo: a- ffio, (.Prikriti2 ničimer pa X?a gre 1 neizpodbitno ® C*8a n«,2a odpor svo- .joje^namdi 'Vidice, ki a, ki se bo- VV l' ki Se bori ti**: slmo pK>tl 1 po-s fa-saj obi- •5®® dajali do- ^ drastično ob- sodbo — za justični umor nedolžnih. Proces naj bi po pričakovanju oblastnikov razbil odpor, prestrašil slovensko prebivalstvo. Prav tega pa niso dosegli. Med procesom je prišlo do o-boroženega spopada pri Postojni, pri katerem je bil ubit fa^ šistični miličnik Romano Moše in je padel Josip Kukec. Bazoviškemu procesu so sledili še številni, ki pa so bili tajni, saj se je fašizem zavedal, da na tak način ni ničesar dosegel. Odpor slovenskega ljudstva pa ni prenehal, nadaljeval se je v raznih oblikah, dokler ni prerastel že med vojno s partizanskim gibanjem v splošen zmagovit oborožen odpor. Bazovica pa je postala svetel mejnik v zgodovini (slovenskega naroda, ko se je svobo-ljubna mladina uprla, ko je polna idealizma bila pripravljena na vse, pa tudi na najhujše žrtve. Te mladine ni vodilo v boj sovraštvo do drugega naroda, temveč samo do te ga, kar je bilo v tem narodu najslabšega, kar je bilo najbolj gnilega. Pri tem so jih ve dile prav svobodoljubne ideje italijanskega preporoda. Skratka, to je bil odpor proti fašizmu in proti zatiranju. Zato tudi ni slučajno, da je že takrat prišlo do živahnih stikov med slovenskim mladinskim odporniškim gibanjem in italijanskimi antifašisti, da je prav slovenska mladina preplavila področje Julijske krajine z antifašistično literaturo, ki so jo italijanski antifašisti povečini tiskali v Parizu in drugod. Od takrat je minilo 32 let, polnih dramatičnih dogodkov. Fašizma ni več, oziroma samo še životarijo bedni, vedno manj pomembni ostanki. Italija je z odporniškim gibanjem prenovljena, je država z demokratično ureditvijo in globoko napredno republikansko ustavo, z močnim, odločujočim, naprednim delavskim in široko demokratičnim gibanjem, ki je v kali preprečilo vsak poskus vračanja na staro. Vendar pa predstavlja Junaštvo, predanost in pripravljenost na žrtve za visoke smotre, ki so jih pokazali bazoviški junaki, tudi danes za sedanjo mladino svetal vzgled v splošnih naporih za naš narodnostni obstoj, v naporih, da v širokem demokratičnem družbenem okolju dobimo Slovenci naše pravice. Okoliščine so se bistveno spremenile, zato so se tudi povsem spremenili oblike, metode in načini dela. Bazoviški junaki so zrastli iz vrst slovenskih mladinskih kulturnih društev, ki jih je fašizem nato nasilno zatrl. Sedaj raste v podobnih kulturnih društvih, ki ponovno svobodno delajo, nov mlad rod, ki ima vse možnosti, da javno, legalno, demokratično, zato pa nič manj odločno in vztrajno pove, da na tem področju žive že toliko stoletij Slovenci, ki žele biti prijatelji in bratje s sorojaki druge narodnosti, ki pa nikakor niso pripravljeni, sprejeti prikrite ali odkrite asimilacije. Zato je tudi Bazovica simbol enotnosti vseh Slovencev v pravičnih naporih za svoj narodnostni obstoj in razvoj. Bazoviški junaki so znali v tedanjih okoliščinah premostiti ideološke razlike, in to je zahteva velike večine slovenskega prebivalstva tudi sedaj. Težnja po enotnosti, po skupnih naporih. za obrambo narodnostnih interesov je vedno globlja ib prerašča ozke strankarske ter osebne razlike. V takem okolju postaja nesmiselno in nevredno svetlih tradicij, ko se vrste k spomeniku na strelišču razne ločene delegacije, ko Slovenci sedaj v imenu te, nato pa v imenu druge organizacije polagamo vence. Prav s to ločenostjo, ki Je mnogokrat umetna, od zunaj vnesena, pa ne častimo dostojno spomina junakov, nismo dorasli njih svetli žrtvi. Bazovica mora postati ne samo simbol temveč skupna točka, ki združuje vso slovensko manjšino, ki živi v Italiji, v njenih skupnih naporih. Pozabimo in odstranimo, kar nas ločuje, in iščimo, kar nas v narodno-obrambnem delu druži. S to mislijo stopimo danes pred spomenik in se poklonimo spominu Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. BOGO SAMSA TRST, nedelja 9. septembra 1962 Leto XVffl. - Št. 200 (5284) s' 1 i ’ , L 1PI i ^ n .. ■ " .-s (ii-JL tl Prizor s polaganja vencev na grob bazoviških junakov v četrtek 6. t. m. V premislek Pred začetkom letošnje kulturno-prosvetne sezone WTroče je še, toda koledar \ fl/ ska jesen se je že zače- “ la, z njo pa se bliža tudi čas, ko bo po letnem premoru začelo oživljati naše kulturno življenje. Kakšno bo to življenje po kvaliteti in kvantiteti, je odvisno seveda predvsem od nas samih, t.j. od naših prosvetnih društev in prosvetnih organizacij ne glede na njihovo politično in ideološko obeležje, ker se moramo danes, bolj kot smo doslej, zavedati, da kulturno-prosvetnega življenja naše narodne skupnosti ne moremo in tudi ne smemo več ločiti po tej ali oni barvi, po tej ali oni miselnosti, po tem ali onem prepričanju. Prepričani smo, da so tako osrednje kulturno-prosvetne or ganizacije, kot njim pripadajoča ali pa tudi povsem neodvisna društva, že začele razmišljati in se pripravljati na novo sezono in upamo, da bomo v najkrajšem času lahko o teh pripravah in načrtih tudi kaj konkretnega poročali. Med drugim nam je na primer znano, da je tajništvo Slovenske prosvetne zveze imelo v preteklih dneh prve stike in da bo v kratkem sklicalo ločena pripravljalno-infor motivna sestanka s prosvetnimi delavci v Trstu in v Gorici in posebej tudi sestanke s pevovodji. Namen teh sestankov pa ni samo v načrtovanju dela za neposredno prihodnost, temveč v prvi vrsti pregled in analiza trenutnega položaja po društvih in vaseh, ker je dejansko na osnovi tega kar obstaja in deluje mogoče začeti s kakršno koli načrtnostjo. V okviru neposrednih nalog, ki si jih je zadala Slovenska prosvetna zveza, so tudi priprave na tradicionalno Prešernovo proslavo, ki zahteva mobilizacijo vseh sil in sodelovanje vseh prosvetnih področij. Prav tako smo izvedeli, da namerava SPZ posvetiti letos še večjo pozornost poljudnoznanstvenim in drugim predavanjem, ker je lanska sezona pokazala, da so ljudje, predvsem na podeželju, takih predavanj željni in da so tudi zelo koristna. Nadalje bo SPZ skušala tudi v novi sezoni organizirati čimveč gostovanj kulturno-umetniških skupin iz Slovenije, ker predstavljajo taka gostovanja živo vez med matičnim narodom in njegovim delom v zamejstvu. Seveda so taka gostovanja vedno odvisna od razpoložljivih sredstev, za katere pa je znano, da so skromna. Zato je število gostovanj iz Slovenije in Jugoslavije sploh v znatni meri odvisno tudi od naše slovenske javnosti same oziroma od tega, kakšno moralno in mate- iiviiivtiiiiiiiiifiiaii iiiviiitiiitiif ltllllll■llllllll■lllllllllltvlllVl■lllllllBll«llllllll■■ll•lBVlalvvl9lllll■llllll■||,|lalalllBlllll•l■l|l||•ll•l|,|■ll■t,,l■■llllll•ltlllvllBllll>lllffnl■vll«llllllllfl•llf ■■■iiiikmi llll■ll■llll•ll■ll■avl■tlllllllllf iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiaiiiiiiiiBcigigi|||,,aiai(|,|,,,ll,|g,||iaif muf |||•■|•••■ PSI zahteva gospodarsko načrtovanje Fanfani in Moro hočeta predčasne volitve, da bi bili kos naraščajoči opoziciji? RIM, 8. — Vedno vztrajneje se vzdržujejo govorice o predčasnem razpustu parlamenta in o razpisu splošnih političnih volitev, ker sta Fanfani in Moro baje mne- nja. da bi bilo umestno skrajšati življenje sedanji vladi, da bi se tako izognili oviram, ki jih predvidevajo, ko bo treba uveljaviti tisti del vladnega programa, ki obsega de- POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH JUNAKOV OPBOIt ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV priredi DANES ob 15.30 pri SPOMENIKU na STRELIŠČU pri BAZOVICI PROSLAVO S POLAGANJEM VENCEV Govorili bodo: ZORKO JELINČIČ za Odbor za proslavo bazoviških žrtev, Zvezo političnih preganjancev ln za Zvezo partizanov GIOVANNI POSTOGNA za ANPPIA ter ANPI DR. BRUNO PINCHERLE za FIAP. Sodeloval bo pevski zbor prosvetnega društva iz Bazovico- želno ureditev in reformo zastarelih oblik proizvodnih odnosov v kmetijstvu. Predvideva, .^e namreč, da bo ta del vladnega programa, zlasti kar zadeva deželno ureditev, naletel na več j' odpor ne samo desne opozicije, ampak tudi zmernejših krogov med demokristjan-skimi parlamentarci in PSDI, če bi se socialistična stranka predhodno ne obvezala, da ne bo blokirala s KPI na ravni avtonomnih deželnih uprav. Tega pa ne more storiti niti sedanje vodstvo niti sedanji centralni odbor PSI, ampak je za to potrebno sklicanje kongresa stranke. Spričo zdravstvenega stanja voditelja PSI Nennija pa se domneva, da bodo sklicali kongres stranke šele v jeseni prihodnjega leta. Od tod težnja Fanfanija in prvakov KD, da bi anticipirall splošne volitve in se predstavili volivcem v ugodnejših pogojih in tako predhodno utrdili politiko levega centra. Da se glede tega nekaj kuha, kažejo tudi ne le razgovori med Fanfanijem, Saragatom, Morom in Realejem pred počitnicami, ampak predvsem včerajšnji razgovori Fanfanija z Morom in Saragatom ter današnji razgovor Realeja s Pieraccinijem in Bro-dolinijem od PSI. Brodolini je Po razgovoru izjavil novinarjem, da so sl z Realejem izmenjali mišljenje o splošnem političnem Položaju in da bo v prihodnjih dneh obiskal Nennija in ga obvestil o stališčih, ki jih je izrazil Reale. Kazno je. da je vse odvisno v glavnem od PSI in od tega, ali bo kongres stranke v predvidenem rqku, ali pa ga name-•ravajo res odložiti dp jesepi prihodnjega leta. Da je glavna ovira vprav v uveljavljenju deželne u-reditve, bi kazala tudi okoliščina, da Saragat, ob priliki nedavnega intervjuja za ilustrirani tednik «Epoca», ni hotel odgovoriti na vprašanje, kaj meni o deželni ureditvi in si je pridržal pravico, da o tem spregovori kasneje. Ce k temu dodamo še včerajšnji obisk Mora pri Nenniju, ki so- ga sicer prikazali le kot vljudnostni obisk pri voditelju stranke, ki podpira sedanjo vlado, vendar pa je več kot verjetno, da sta se v razgovoru dotaknila tudi drugih vprašanj, potem je moč zaključiti, da govorice o predčasnih splošnih volitvah le niso brez podlage. V Jutrišnjem uvodniku socialističnega glasila «Avanti!» se Pleraccini zadržuje na vprašanju gospodarskega načrtovanja, ki ga označuje za «nov teren borbe«. Potem ko je dejal, da je program vlade levega centra priprava za politiko gospodarskega načrtovanja, poudarja, da so nacionalizacija električne industrije, deželna ureditev in reforma v kmetijstvu «bistvenl Instrumenti za politiko gospodarskega načrtovanja«. Glede tega — nadaljuje Pie-raccini — tudi na levici ni vedno vse Jasno, ker nekateri menijo, da gospodarsko načrtovanje pomeni na Zahodu le voljo monopolov, ker da more biti država v kapitalističnem sistemu le o-rodje velikih koncentracij gospo- darske oblasti: «Gre za stališče, ki je privedlo komuniste (ali se spominjate predvolilne kampanje leta 1958?), da so, proti nam, v celoti obsodili evropsko skupno tržišče kot izključno reakcionaren proces, danes pa so ,po toliko letih, opazili, da je stvarnost mnogo bolj zapletena od starih shem«. Gospodarsko načrtovanje, pravi Pieraccini, prizadene določene interese in podpira druge koristi; predstavlja torej ((teren spopada, borbe, kjer se napreduje ali nazaduje, kjer se — v današnjih časih — zmaga ali izgubi« «Vladni program je organska celota in tako ga je treba razumeti; ni ga moč uveljaviti le na pol, ne da bi s tem kompromitiral; zakasnili, prizadeli bodočo politiko gospodarskega načrtovanja. Političnim silam, ki bodo uveljavile gospodarsko načrtovanje v prihodnji legislaturi, je treba dati potrebne instrumente, od dežel do reforme v kmetijstvu, od energetskih virov do novih, gibčnih, modernih struktur javne uprave«. V nadaljevanju Pieraccini poudarja, da gospodarsko načrtovanje ne sme biti centralizirano, oblastno, ker to vodi k birokratizaciji vsega družbenega življenja in političnega sistema, ampak mora imeti demokratični značaj. Pieraccini zaključuje: «Ce bo politika levega centra premagala konservativno fronto, bomo imeli načrt, ki bo načel monopolistično oblast in bc dal gospodarskemu razvoju določen smisel; razvoj v interesu skupnosti«, rialno pomoč bo naša javnost pripravljena dati organizator« jem, kako bo ta gostovanja o-biskovala itd. Program gostovanj seveda še ni izdelan, ker je to stvar prostih terminov, razpoložljivih prostorov in drugega, vendar pa lahko že omenimo, da se pripravlja gostovanje «Koroškega okteta», kar bi utegnilo predstavljati tudi lepo pobudo za čim tesnejše stike med koroškimi ln Slovenci v Italiji. In ko smo že pri pevskem zboru, se moramo z doiočemm zadoščenjem povrniti na gostovanje pevskega zbora primorskih akademikov *Vinko Vodopivec». Prav to gostovanje prirejeno v zelo neprimernem času, na neprimernem in na oddaljenem stadionu je namreč pokazalo, da med našimi ljudmi ljubezen do lepega in kvalitetnega petja niicakor ni zamrla. Pokazalo je, kako so naši ljudje žejni takih in podobnih gostovanj. Prepričani pa smo tudi, da je pri marsikaterem pevcu vzdramilo željo, da bi tudi pri nas zborovsko petje znova bolj zaživelo, v skladu z našo bogato pevsko tradicijo. Mladi primorski ro-jaki-študenti z onstran meje so pokazali s svojim nastopom toliko mladostnega navdušenja, toliko pristnega idealizma, da sta se ti dve njihovi osnovni lastnosti nujno morali vriniti v razmišljanje vsauega našega zavednega slovenskega poslušalca v dvorani na stadionu tPrvi maj» in izvabiti vprašanje, zakaj pa pri nas ni tako? Zakaj ni pri nas med našo študentovsko mladino takega navdušenja, takega idealizma? Zakaj naša mladina na čuti nobene ali skoraj nobene notranje potrebe, da bi se izživljala tudi v zborovskem petju? In ne samo mladina! Vprašujemo se, kaj je z zborom *Jacobus Gallus*, ki je vendar s takim velikim obetanjem začel svojo dejavnost? In z ostalimi zbori? Ko si postavljamo ta vprašanja, z grenkobo < toda ne z nevoščljivostjo!), u-gotavljamo, da so letos nastopili na mednarodnem zborovskem tekmovanju v Arezzu kar štirje italijanski zbori it Trsta in da smo takorekoi priče renesansi Italijanskega zborovskega petja v Trstu. ATI pa, ki imamo vendarle prav na Tržaškem in na Goriškem tako bogato zborovsko tradicijo, z našimi zbori usihamo! Prav gotovo se vsi strinjamo, da tako ne sme naprej. Naše zbore in našo prosveto sploh moramo oživiti in to s skupnimi napori, ker nas lahko le skupni napori vodijo k uspehu. j k DANES Zahteva, ki jo je Kennedy v petek postavil pred kongresom n vpoklic pod orožje 150.000 rezervistov, je v vsem svetovnem tišini imela včeraj največji odmev. Politični opazovalci v VVashingtonu s« jo takoj označili kot «nepričako. vano in hudo«, komentator sovjetske uradne tiskovne agencije TASS pa je poudaril, da pomeni zahteva «znanienje moči, ki jo imajo v W ashingtonu zagovorniki povečanja mednarodne napetosti«, in da se «na hodnikih ameriškega kongresa ne govori o drugem kot o intervenciji proti Kubi«. Hkrati pa komentator dopušča možnost, da hoče Kennedy s svojim sklepoi.. »pritiskati na prihodnjo konferenco zunanjih nuni-struv ameriških držav«. Večino ostalih komentatorjev je mnenja, da se nekaj pripravlja proti Kubi, saj pri kampanji v tem smislu sodelujejo ves ameriški tisk, radio, televizija in druga propagandna sredstva. Medtem ko so Ben Belovi vojaki začeli prihajati v predmestja Alžira — na podlagi sporazuma —-je alžirska začasna izvršna oblast sporočila, da volitve za ustavodajno skupščino ne bodo 16. t. m., temveč šele 20. t. m. Hkrati se bodo uradi četrte vilaje premestili iz Alžira v Blido. Ben Bela je včeraj po ovinkih nakazal možnost, da bo Belkasem podpredsednik prve stalne alžirske vlade. Zanimanje se je z de Gaullo-vega potovanja, ki bo zaključeno danes po včerajšnjem trinajstem generalovem govoru v nemščini (v Muenchenu), preneslo včeraj na jutrišnji začetek konference predsednikov vlad britanskega Commonwealtha, ki bodo predvsem razpravljali o pristopu Anglije k evropskemu skupnemu tržišču. V Londonu, kamor Je prispel včeraj tudi Nehru, je po mnenju opazovalcev ozračje nejasno, napeto in negotovo«. Toda gotovo Je le sedaj, da države Commomvealtha v glavnem nasprotujejo skupnemu tržišču. Tudi opozicijske stranke v teh državah povečini zavzemajo v tem pogledu stališče svojih vlad. Zmeda, nejasnost in negotovost v Londonu pred začetkom konference Commonwealtha Laburistične stranke zahtevajo še eno konferenco pred končno odločitvijo o vstopu Britanije v skupno tržišče - Nehru o nevarnosti, da skupno tržišče postane podaljšek NATO LONDON, 8. — Ozračje v Londonu dva dni pred začetkom konference ministrskih predsednikov Commonv/ealtha je po mnenju opazovalcev nejasno, napeto in negotovo. Danes popoldne se je konča- lo zasedanje socialistične internacionale, kjer so predstavniki opozicije držav Common weal-tha ter predstavniki angleške laburistične stranke in evropskih socialdemokratskih strank razpravljali o vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Na , podlagi končnega sporočila so opazovalci v Londonu , dobili vtis. da so opozicijske stranke v državah Commonvvealtha, in še posebej v Avstraliji, Novi Zelandiji in Kanadi, zavzele enako stališče kakor njihove vlade, v nekaterih primerih pa so ga še bolj Voditelj angleških laburistov Gaitskell in pred njim Healey sta se sklicevala na stališče laburističnih strank v državah Common. wealtha, da obrazložita svoje stališče čakanja. Laburisti zahtevajo sklenitev dvostranskih sporazumov med državami Commonvveal-tha in skupnim 'ržiščem pred morebitno vključitvijo Velike Bri-taniie v to tržišče ali pa po njej. Italijanski in nemški predstav-niki so sporočili, da so naklon j e-ni vstopu Velike Britanije v skupno tržišče. Na splošno prevladuje v Londonu vtis, da so vsi delegati ponovili v glavnem že znano stališče. Laburistične stranke v državah Commonvvealtha nasprotujejo skupnemu tržišču. Gaitskell je v kratki izjavi poudaril, da bo laburistična stranka zahtevala splošne volitve, če bi vlada predlagala take pogoje, kii bi bili nesprejemljivi za vstop. Gaitskell je zanikal, da so na predstavniki opozicij- gleški laburisti menjali stališče. Prebral je skupno izjavo, v kateri laburistični voditelji zahtevajo, naj se ne sprejme hoben dokončen sklep glede vstopa^ Velike Britanije v skupno tržišče, dokler se ne skliče še ena konferenca ministrskih predsednikov Commonwealtha po konferenci, ki bo v ponedeljek. Izjava pravi: «Menimo, da, če bi Velika Britanija vstopila v skupno tržišče na podlagi sedanjih sporazumov, bi nastala velika škoda mnogim deželam Commonwealtha in s tem tudi enotnosti te skupnosti.« Izjava dodaja: «Nismo mnenja, da bi mogla Velika Britanija vstopiti v skupno tržišče, dokler ne bodo sedanje medle obljube in sedanja zagotovila spremenjeni v jasne sporazume.« Predsednik indijske vlade Nehru, ki je prišel danes v London, ]e na vprašanje, kaj misli o pogajanjih v Bruslju, odgovoril, da ta pogajanja ne potekajo ugodno za Indijo, in da je indijska vlada zaskrbljena zaradi škode, ki bi jo vstop Velike Britanije v skupno tržišče lahko prinesel indijskemu petletnemu načrtu in izvozu v Veliko Britanijo. Kar se tiče politične strani britanskega vstopa v skupno tržišče, Je Nehru mnenja, da se bodo politične posledice čutile v Commonvvealthu. Nehru je izrazil tudi upanje, da skupno tržišče ne bo postalo podaljšek NATO, Medtem se mrzlično nadaljujejo pripravljalna posvetovanja med britanskimi voditelji in državniki, ki so prispeli v London na konferenco. Mac Miillan je imel davi dolg razgovor z voditeljem novozelandske laburistične opozicije W>alterjem Nashom, pozneje pa s pakistanskim predsednikom A j u-bom Kanom. Edvvard Heath pa se je razgovarjal z avstralskim ministrskim predsednikom Menzie- V Brnu je češkoslovaški ministrski predsednik Siroky ob otvoritvi tamkajšnjega mednarodnega velesejma označil evropsko skupno tržišče kot ((izredno škodljivo ustanovo, ki je v nasprotju z interesi svetovnega miru«. Poudaril je, da služi skupno tržišče predvsem interesom nemških monopolov in da predstavlja zelo veliko nevarnost za nove neodvisne države. Udeležba teh držav pri skupnem tržišču «bi potrdila v novi obliki njihovo gospodarsko odvisnost od monopolov Zahodne Evrope, kar bi tem deželam onemogočilo, da razvijejo svoje gospodarstvo«. stavlja razne izdelke strojegradnje, tekstilne, usnjarske, živilske in električne industrije. V parku so pred jugoslovanskim paviljonom organizirali razstavo sodobnega jugoslovanskega kiparstva. V kino dvorani, kjer se prikazujejo jugoslovanski filmi, pa je razstava jugoslovanskega slikarstva. V okviru sejma bo 10. septembra dan Jugoslavije, katerega se bo udeležil član zveznega izvršnega sveta Avdo Humo. De Gaulle v Miinchenu sestanku s . skih strank Commonwealtha an- ..........................................................umu • • • Volitve v Alžiriji bodo 20. septembra Čete ostalih vilaj se v smislu sporazuma približujejo prestolnici Ben Bela se strinja, da Belkasem postane podpredsednik nove vlade AL21R, 8. — Alžirska začasna izvršilna oblast je sporočila, da bodo volitve za alžirsko skupščino v četrtek 20. septembra. Kandidatne liste bodo lahko predložene najpozneje do srede 12. septembra opolnoči. Volilna kampanja se bo začela 13. septembra in se bo zaključila v sredo 19. septembra opolnoči. Na podlagi sporazuma političnega prada s tretjo in četrto vilajo so 'začele čete prve in šeste vila-je, ki jim poveljuje polkovnik Bu-medien, napredovati proti prestolnici. Napredovanje poteka brez incidentov. Kakor poročajo v krogih političnega urada, določa sporazum naslednje: Svet četrte vilaje se bo premestil s svojimi uradi v Blido. Vojaki prve, druge, pete in šeste vilaje se bodo razrpestili v bližini Alžira. Ti vojaki bodo na razpolago političnemu uradu v primeru potrebe za vzdrževanje reda v prestolnici 'skupno z vojaki tretje in četrte vilaje. Politični urad bo razpolagal s skupno okoli 4000 vojaki. Poveljstvo četrte vilaje j® na podlagi sporazuma že izpraznilo svoj sedež v prestolnici in odpotovalo v Blido Čete, ki jih vodi polkovnik Bumedien. pa so prispele pozno popoldne v Blido, kjer jih je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Jutri bodo prispele v predmestja Alžira, ki je oddaljen okoli 50 kilometrov od Blide. Ben Bela pravi v intervjuju listu «Jeune Afrique», da je nujno potrebno uveljaviti osrednjo oblast in znatno zmanjšati število vojakov. Dalje je izjavil, da se povsem strinja, da bi Krim Belkasem postal podpredsednik nove vlade. O voditeljih Splošne zveze alžirskih delavcev in federacije FLN v Franciji pa je Ben Bela izjavil, da jih usmerjajo in vodijo na razdaljo drugi, in da zaradi tega ne mnneja »biti predstavniški Toda tako stanje bo prenehajo, ko se bo uveljavila alžirska država in osrednja oblast. Stavkajo za nedoločen čas poljski delavci v Ferrari BONN, 8. — General de Gaulle je prišel danes z letalom iz Hamburga v Muenchen. Tu je imel svoj trinajsti govor v netnščini. Ponovil je, kar je izjavil v vseh svojih dosedanjih govorih, namreč da imata Francija in Nemčija ((napraviti skupno mnogo stvari«. Ob povratku iz Nemčije v Pariz bo de Gaulle 18. septembra govoril po radiu in televiziji. Domnevajo, da bo pozval francosko ljudstvo, naj «mu pomaga«, da izvede svoj načrt za spremembo ustave. Na splošno prevladuje mnenje, da bo ta de Gaullov go. vor prvi korak na poti reforme ustave, kar se tiče izvolitve predsednika republike. LEOPOLDVILLE, 8. — Zvedelo se je, da je secesionist Albert Kalondži zbežal iz zapora v Lu-zumu, 80 km od Leopojdvilla. Baje so se v zaporu pojavile nekatere osebe( ki so se izdajale za sodne funkcionarje, ki imajo nalogo odpeljati Kalondžija v Leo-poldville na zaslišanje. Ko so prišli v Leopoldville, .so na letališču Ndolo najeli privatno letalo ter so odpotovali v Bakvango, ki je oddaljena 1000 kilometrov od Leopoldvilla. Evropski ravnatelj letališča je bil aretiran FERRARA, 8. — Sindikalne orga zacije kmetijskih delavcev CGIL, CISL in UIL na področju Ferrare so proglasile stavko za nedoločen čas, začenši od prihodnjega ponedeljka; le delavci in delavke v hlevih' bodo stavkali le od prihodnje srede do sobote. Delegacija KD, PSI PSDI in PRI Je danes obiskala prefekta in mu obrazložila resolucijo, v kateri se zahteva uveljavljenje sodobnejših odnosov v kmetijstvu in se pozivata obe strani, naj obnovita pogajanja, oblasti pa da naj posredujejo za čimprejšnjo poravnavo spora. Politični opazovalci menijo, da bo de Gaulle sedaj izkoristil vtis, ki ga je v vsej Franciji napravil atentat v Petit Clamartu, posebno še, ker so pravkar aretirali a-tentatorje. Vendar pa je treba upoštevati tudi stališče, ki ga bodo zavzele posamezne stranke. Kakor je zna-no, je vodstvo SFIO sklenilo, da bo vodilo opozicijo proti de Gaul-lovem načrtu za spremembo u-stave. Toda pri tem ni socialistič. na stranka sama. Tudi MRP (republikansko ljudsko gibanje) je mnenja, da rešit'ev, ki jo misli izvesti de Gaulle, ni primerna. Z zanimanjem pričakujejo v Parizu izid senatorskih volitev, ki bodo 21. septembra, ker menijo, da bodo dale vsaj približno sliko o razvoju razpoloženja volivcev Ce bi na primer doživeli kandidati golistične striinke neuspeh, bi to bilo velike važnosti. Ce bo golistična stranka v parlamentu izolirana, kar se tiče referenduma, ki ga predvideva de Gaulle, domnevajo, da bo predsednik razpustil skupščino ter razpisal nove volitve, povezane z referendumom. V tem primeru bodo konec koncev odločali volivci. Kar se tiče procesa proti atentatorjem na generala de Gaulla, ki so jih te dni aretirali, sporočajo da bo ta proces že sredi oktobra Preprečiti hočejo namreč, da bi odložitev procesa na poznejši čas imela za posledico, da bi sodišče izreklo milo kazen proti atentatorjem, kakor se je to zgodilo v procesu proti izvršiteljem prvega atentata na de Gaulla. ................. NAGRADE NA BENEŠKEM FESTIVALU .Ivanovo detinstvo44 in ..Družinska kronika44 sta dobila „zlatega leva' Nkrumah do smrti predsednik Gane AKRA, 8. — Ganski parlament je izglasoval odločbo, na podlagi katere bo Nkrumah predsednik Gane do svoje smrti. Ker ustava določa, da predsednikov mandat traja 7 let, bodo z referendumom ustrezno spremenili ustavo. Udeležba FLRJ na sejmu v Lausanni Kalondži zbežal dži aretiran januarja letos pod obtožbo, da je mučil svoje politične nasprotnike in je bil obsojen na 5 let zapora. Nedavno mu je bila kazen znižana na dre leti in pol. Soblen še v nezavesti LONDON, 8. — V bolnišnici Hil-lingdon, kamor so sprejeli Soble-na, izjavljajo nocoj, da se je njegovo stanje davi rahlo izboljšalo, vendar pa je bolnik še vedno v nezavesti. V njegovo sobo ima dostop samo njegova žena Dina, ki je prišla včeraj z letalom iz New Yorka. LJUBLJANA, 8. - V Ljubljani se je danes končal prvi del seminarja o upravni ureditvi v socialističnih državah, ki ga je organizirala mednarodna fakulteta za primerjalno pravo v Strasburgu. Seminarja se je udeležilo 57 slušateljev iz 15 držav, med njimi sedem Jugoslovanov. Drugi del Kakor je znano, je bil Kalon- seminarja bo v Trstu. iiiiiiiiiiiiiimniiiiiimiiiiiiiiiiii||||||||||||llllim||l|„|l,lll,|lni|t|n|||mill||llll|lll|l,„,|lll|l|l|lllllllll||||n||| Tito je včeraj otvoril 63. zagrebški velesejem Prav gotovo se vsi spominjamo Govor Borisa Kraigherja ZAGREB, 8. — Ob navzočnosti predsednika zvezne skupščine Petra Stamboliča, podpredsednika Rankoviča in Todoroviča, tajnika CK ZKS Miha Marinka in zastopnikov glavnih mest Jugoslavije je predsednik republike maršal Tito odprl danes v Zagrebu 63. mednarodni jesenski velesejem. Zatem je član zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher v kratkem govoru poudaril pomen zagrebškega velesejma, prikazal je rezultat in dosežke jugoslovanskega gospodarstva in potrebo še večjega usposabljanja gospodarskih podjetij, da bi mogla uspešno konkurirati z inozemskimi izdelki V zvezi s tem je Kraigher opozoril na potrebo sistematičnega proučevanja inozemskega tržišča in razvoja raznih oblik kooperacije in integracije radi znižanja proizvodnih stroškov. afere z letalom *U-2», ki so iia izstrelili nad Sibirijo maja 1960, in procesa proti pilotu Powersu, ki je sledil, kakor Uidi skrajno nevarne napetosti med Vzhodom in Zahodom, ki je bila s tem povezana, Novi predsednik Kennedy je kmalu po prevzemu oblasti izjavit, da je dal ukaz, naj se poleti teh letal nad sovjetskim ozemljem ukinejo. In res ni bilo od tedaj več slišati o teh letalih. Toda nenadoma se je ime teh letal prejšnji teden znova pojavilo v stolpcih svetovnega časopisja. Sovjetska vlada je sporočila, da je eno teh letal 30. avgusta znova kršilo suverenost sovjetskega prostora nad otokom Sahalinom. Letalo je letelo devet minut nad sovjetskim ozemljem in nad sovjetskimi teritorialnimi vodami. Sovjetska vlada je poslala ameriški vladi odločno protestno noto z zahtevo, naj se krivci strogo kaznujejo in naj se sprejmejo ukrepi, da se kaj takega ne bo ponovilo. Sovjetska vlada opozarja tudi države, kjer so oporišča za ta letala, da še vedno velja opozorilo, da bodo sovjetske rakete v primeru ponovitve take kršitve uničile oporišča teh letal. V noti je tudi rečeno, da ima groba kršitev sovjetskih meja značaj izzivanja, in opozarja na mednarodne posledice, ki jih je imel Powersov vohunski polet z letalom *U-2» v maju 1960. Ameriška vlada ni to pot skušala kršitve zanikati, temveč je priznala, *da je mogoče», da je letalo «pomotoma» zašlo nad sovjetsko ozemlje zaradi «močnega vetra». Ponovila je tudi, da št vedno velja Kennedvjeva prepoved preletavanja sovjetskega o• zemlja. Sovjetski tisk je v svojih komentarjih ostro obsodil to novo kršitev in poudaril, da prav gotovo gre za izzivanja, ki so jih namenoma pripravili nekateri krogi v Pentagonu, ki nasprotujejo mednarodni pomiritvi. Napadalnost ZDA proti Kubi V zadnjem času so začeli v ZDA znova nevarno gonjo proti Kubi. Dan za dnem preletavajo ameriška letala kubansko ozemlje, da bi pri tem morda našli izgovor za nove obtožbe proti tej deželi, kakor se je to pokazalo, ko so prejšnji teden obtožili Kubo, da so kubanske ladje obstreljevale IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIVIIIIIlimilllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHllllIllIlllllllllHIIIIIIMIIIIIMIIIII Vojnohujskaška propaganda v IDA z zahtevo za napad na Kubo Čile nasprotuje vmešavanju v notranje zadeve drugih držav HAVANA. 8. — Kubanski predsednik Dorticos je izjavil, da dejstvo, da je predsednik Kennedy zahteval pooblastilo za vpoklic pod orožje 150.000 rezervistov, nikakor ne straši Kube, «Ce mislijo, da smo nervozni, je dodal Dorticos, se zelo motijo. Prepričan sem, da bo kubansko ljudstvo prebralo to sporočilo z nasmeškom. Računamo na pogum našega ljudstva, na revolucionarnega duha naših delovnih množic, na naše zaupanje kot komunistov v prijatelje in tudi v naše orožje.« Tassov komentar pravi danes, da je Kennedyjev sklep, da predlaga vpoklic 150.000 rezervistov, ((znamenje moči, ki jo v Washing-tonu imajo zagovorniki povečanja mednarodne napetosti«. Komentator pravi dalje, da se na hodnikih kongresa ne govori o drugem, nego o intervenciji proti Kubi. ((Mogoče je tudi, pravi komentator, da je Kennedyjev sklep nasvetoval državni departma kot sredstvo pritiska na prihodnjo konferenco zunanjih ministrov ameriških držav, ki bi jo hotela ameriška vlada sklicati ta mesec v ameriški prestolnici.« V Lausanni so danes odprli švicarski sejem, na katerem letos gostuje tudi Jugoslavija, ki raz- «Poknl Volpi» kot najboljša igralca sta si osvojita Buri Lancaster in Emmanuele Rita BENETKE, 8. — V poročilu, ki ga je izdalo mednarodno razsodišče (4 Italijani ter po en Francoz, Rus, Američan, Anglež in Nemec), je rečeno, da pri presoji dvanajstih filmov v konkurenci na beneškem filmskem festivalu delo ni bilo lahko in je bilo težko podeliti nagrado, ker m bilo filmov, ki bi se posebno odlikovali od drugih, medtem ko je razsodišče lahka z zadovoljstvom u-gotovilo dovolj visoko raven pri mnogih delih novih avtorjev. «Zlatega leva sv. Marka« beneškega festivala so prisodili z večino glasov ex aequo sovjetskemu filmu »Ivanovo detinstvo«, ki ga je režiral Andrej Tarkovski, za lirično predstavo drame nekega dečka spričo vojne, ter italijanskemu filmu ((Družinska kronika«, ki ga je režiral Valerio Zur-lini) za izredno moč privabljanja čustev iz spomina. »Pokal Volpi« za najboljšo moško interpretacijo je bil podeljen i večino glasov Burtu Lancaster-ju zaradi zadržanosti in mojstrstva pri kreiranju težke podobe prvega igralca v filmu »Birdman of Alcatraz« Johna Frankenhei-merja (ZDA). «Pokal Volpi« za najboljšo žensko interpretacijo pa je dobila Emmanuele Riva za veliko sposobnost, s katero je oživila zapleteno osebnost protagonistke v filmu «Thčrčse Desqueyroux» režiserja Geergesa Franjuja. Nagrado «za prvo delo« sta z večino glasov ex aequo prejela filma »David and Lisa« (ZDA) pMšiserja Franka Perryja ter ar- Ne glede na poizkuse, da pridobi države članice Organizacije a-meriških držav za svojo tezo, je ameriška vlada nedavno uradno sporočila, da se ne bo ustavila niti pred enostranskimi akcijami proti Kubi, če bi bila mnenja, «da Castrov režim vodi napadalna dejanja na zahodni polobli«, oziroma če bo «izvažal svoje napa- dalne namene s silo ali z žuga-njem«. iZ napovedovanjem možnosti neposredne vojne intervencije je a-meriška vlada bistveno spremenila dosedanje stališče. Sprememba stališča se formalno opravičuje s pošiljkami sovjetskega vojnega materiala in opreme Kubi in z navzočnostjo »tri do pet tisoč sovjetskih vojaških strokovnjakov na Kubi«, Pri kampanji proti Kubi sodelujejo ves ameriški tisk, radio, televizija in druga propagandna sredstva. Pri tem sodelujejo tudi številni politiki. Večina članov kongresa zagovarja ((odločnejše« ali kolektivne akcije. Republikanski senator Tauer je celo zahteval, naj ameriška vlada prizna ((begunsko vlado Kube« in naj ji da na razpolago sredstva »za obračun s Castrom«. Tudi drugi senatorji pozivajo vlado, naj prizna kubanske begunce «kot zakonite predstavnike kubanskega naroda«, in predlagajo, naj se na zahodni polobli ustanovi enaka vojaška organizacija kakor je atlantski pakt. Diplomatski opazovalci so mnenja, da bosta vojnohujskaš-tvo voditeljev kongresa in proti-kubanska psihoza v vladnih krogih splahneli po posvetovanju Washingtona z zunanjimi ministri latinskoameriških držav, ker se najvplivnejše južnoameriške vlade niso niti še sprijaznile z izključitvijo Kube iz Organizacije ameriških držav. Iz Santiaga so medtem javili, da se Čile ne bo udeležil ,konference zunanjih ministrov in da je ta sklep v skladu s politiko ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, ki jo vodi čilska vlada. Incidenti v Grčiji 1 ubit, 17 ranjenih ATENE, 8. — V hudih spopadih med kmeti in policijo na področju Agriniona je bil en kmet ubit, 17 pa ranjenih. Kmetje so bili ogorčeni zaradi cene tobaka, ki jo je določila vlada, in so uprizorili demonstracijo tako, da so se vlegli na avto cesto. Orožniki so uporabili solzilne bombe, kmetje pa so se branili z metanjem kamenja. Enega kmeta so ubili, druge pa ranili, ker so orožniki streljali... v zrak! ameriško letalo «nad mednarodnimi vodami». Te trditve, ki jim nihče več ne verjame, je kubanska vlada kaj kmalu razkrinkala, ko je v svojem protestu proti ZDA naštela celo vrsto poletov ameriških letal nad kubanskim o-zemljem in nad kubanskimi vodami. Ameriški tisk se je zadnje tedne zelo razpisal o vojaški pomoči, ki jo dobiva Kuba od SZ. A-meriška vlada je s tem v zvezi objavila tudi posebno sporočilo, da Sovjetska zveza priskrbnje Km. bi obrambne rakete, torpedne ladje, ki prevažajo usmerjevane izstrelke, in da je na Kubi 3500 sovjetskih vojaških strokovnjakov. Pri tem izzivalno dodaja, da (('vodo preprečeni kakršni koli poskusi Kube, da s silo uresniči svoje napadalne namene» v druqih delih zahodne poloble. Zaradi lepšega vmešavajo v Washingtonu v zadevo še svoje oporišče v Gunn-tanamu, ko pravijo, da »ZDA nimajo nobenih dokazov, da so na Kubi ofenzivni izstrelki ali druga podobna sredstva, s katerimi bi lahko ogrozili pogodbo o ameriškem oporišču v Guantanamu». Medtem so v Moskvi objavili sporočilo o sporazumu za sovjetsko vojaško pomoč Kubi. V sporočilu je rečeno, da je sovjetska vlada ustregla prošnji Kube za pomoč v materialu za oborožitev in za inštruktorje, ki bodo vež-bali kubansko vojsko, in to zaradi napadalnih groženj imperialističnih krogov. Sporočilo poudarja tudi pravico Kube, da stori neogibne ukrepe za svojo obrambo. Predsednik Kennedy je sicer ponovil, da ZDA ne mislijo na vojaško posredovanje na Kubi, vendar pa je Bela hiša izredno ostro reagirala na obstreljevanje ameriškega letala, ki je patruljiralo nad kubanskimi vodami. Pentagon vztraja, da je treba ((vprašanje Kube« rešiti z vojaškimi sredstvi in ne z diplomatsko in politično blokado. Ostro kampanjo je zagnal ameriški tisk tudi proti državam NATO, katerih ladje u porabljajo za prevažanje blaga na Kubo. Vsa ta kampanja se stop-nj uje, in zadostoval bi majhen namenoma izzvan incident, da bi ZDA dobile izgovor za nov napad na Kubo. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je sklical v svojem uradu diplomatske predstavnike latinskoameriških držav, da bi pridobil njihovo privolitev na nove akcije proti Kubi, ki jih pripravljajo v ZDA. Uradno trdijo, da je Dean Rusk predlagal, naj bi sklicali konferenco zunanjih ministrov držav članic Organizacije ameriških držav, ki naj bi bila konec tega meseca. Na konferenci naj bi določili unove sankcije« proti Kubi. Vrhu tega pa je v petek Ken nedy zahteval od kongresa, naj odobri zakon, ki ga pooblašča, da vpokliče v vojaško službo 150.000 rezervistov, «če bi bilo potrebno« zaradi ((mednarodne zaostritve#. (Kakor je izjavil uradni predstavnik, se ta «zaostritev» tiče Berlina in Kube). Prav istega dne pa so v SZ odredili odpustitev iz vojaške službe vseh vojakov, ki so jih bili zadržali, ko se je zaostril spor okoli Berlina. Kaj torej pomeni ameriška mobilizacijaf Nič drugega nego nov pritisk na Kubo ali celo priprave za nov napad nanjo. Dejstvo je, da bi nov oborožen napad na Kubo imel v sedanjih razmerah drugačne posledice zn odnose med Vzhodom in Zahodom, kakor jih je imel prvi na pad. Pa tudi nekateri ameriški zavezniki niso izvrševali gospodarske blokade proti Kubi, ki jo skuša ameriška vlada vsiliti. Vendar pa vse ameriške poteze stvarjajo vojno psihozo. ZDA uradno izjavljajo, da so proti oboroženemu napadu na Kubo. Toda dodajajo, da so odločene uporabiti «vsa sredstva pritiskati na to državo. Spričo tega je prav tako velika nevarnost, da se vsa ta njihova akcija sprevrže v nov oborožen napad. . j, c tovarne. Ob tej priloži1®5' voril množici, ki 0® f * Ijala. V vseh svojih 0°”>; poudarjal, da prihaja k lec francosko-nemškega Ljj, stna« in da morata »r jfl. Nemčija nadaljevati 20 «ker imata še mnogo v stvariti». Razgovori so se t,fc ;n W . .... .i, ^ odnosov med Vzhodom ,^ dom, predvsem pa za!l°:i„e i" sk™gospodarske ?n po«*# nosti, kakor je to rev**0 , uradnem sporočilu. Po mnenju političnih rm cev nameravata «oba s vStf daljevati prizadevanja 2 jjjiC tev »/rancosko-netnske« p# 7.1 n,ti m, skuša de Cfl«1 'J. * 2S* ^pridobiti noma pridobiti ;em* j svoje stališče proti sPr„L like Britanije v eoroj«*«, darsko in politično skttP f0t«» fj Uradno poročilo sicer r. «1»' obe vladi želita, naj JJJ Ijevanju pogajanj z v*(itve, L nijo prišlo do hitre jei* ^ drugi strani je bilo jjjP* .« .. x. .. ..a -- I?n li* -Is , no, da bosta Francija \ sVojti še povečali in e*'"«--, delovanje na vseh sekto vsem pa na vojaškem ,(j p To je de Gaulle še PoS ^izdani v svojem govoru častnikom. gentinski film »Los Inundados« Fernanda Birrija za humane in filmske kvalitete. Istočasno je raz. sodišče opozorilo na še tri druga dela režiserjev začetnikov, ki so vredna pazljivosti: «Cybčle ou les dimanches de Ville d’Avray» Ser-gea Bourguignona, «Un uomo da bruciare« Paola in Vittoria Ta-vianija ter Valentina Orsinija in «Una storia milanese« Eripranda Viscontija. ((Posebna nagrada 1 razsodišča« je bila podeljena francoskemu filmu «Vivre sa vie« Jean-Luca Godarda za modernost in posebnost njegovega stila. Fiilm «Marama Roma« Piera Paola Paso lini j a je prejel dve od manjših nagrad, in sicer nagrado F ICC (Federazione italiana cir-coli del dnema) ter nagrado revije (eCinema nuovo«. Revija je tudi opozorila na interpretaciji Anne Magnani (iMamma Roma«) in Philippa Noireta UThčrese Desqueyroux»). Dve manjši nagradi je nadalje prejel film ((Družinska kronika«: «nagrado mesta Benetke« ter nagrado «Cineforum», Nagrado «Cinema ’60» so dodelili filmu «Un uomo da bruciare«. Razsodišče za to nagrado, ki je opozorilo še na filma »David and Lisa« ter »Nož v vodi« (Poljska) Romana Polanskega, je bilo mnenja, d-a med filmi v konkurenci ni bilo nobenega, ki bi bil vreden (»zlatega leva«. Angleški film «Term of Trial« Petra Glenvilla si je osvojil nagrado OCIC (Office Catholiqufc International du Cinema)_, Ob obisku v Nemčiji Vljudnostna gesta Titov obišče Jugoslavijo 11. t.m. BEOGRAD, 8. Po vesteh iz Moskve bo sovjetski kozmonavt Titov s soprogo obiskal Jugoslavijo, kjer se bo zadržal od 11. do 20. septembra. Berlin Sovjetska vlada je te dni odgo vorila na zahtevo treh zahodnih vlad, naj bi s sklicanjem sestan ka štirih velesil razpravljali o napetosti zaradi Berlina. Sovjetska nota poudarja, da «splošen položaj ne terja debate o sedanjih incidentih, ker je dejansko mogoče izboljšati razmere le i sklenit. | ZADNJE ŠPCSTNE VESTI Kuridža evropski rekorder BEOGRAD, 8. — Jugoslovanski plavalec Nenad Kuridža je v Splitu postavil nov evropski rekord na 100 m metuljček s časom 1'0”5. Prejšnji rekord s časom 1’1” Je imel Madžar Gyula. Italijani v Beogradu BEOGRAD, 8. — Danes zvečer Je na beograjsko letališče prispela ekipa italijanskih lahkoatletov, ki bodo nastopili na VII. evropskem lahkoatletskem prvenstvu. Z.sivotzky izboljšal evropski rekord vijo splošne mirovne pogodbe Nemčij o«. Sovjetski odgovor poudarja, da zadnji dogodki v zahodnem Berlinu kažejo, da je okupacijski režim v tem mestu postal zaslomba za revanšistične in militaristične organizatorje izzivanj vseh vrst proti Sovjetski zvezi in drugim miroljubnim državam. Razvoj dogodkov v zahodnem Berlinu kakor tudi v Zahodni Nemčiji se dejansko razvija tako kot v nacistični Nemčiji, ko se je ta pripravljala na napad. Sovjetska nota poudarja tudi, da so hotele tri zahodne sile s svojim predlogom odvrniti s sebe odgovornost za takšen položaj, ker niso ničesar storile, da bi ka-znovale izzivalce, ki so napadli sovjetska vojaška vozila, in napadalce na sovjetsko diplomatsko o- P <(» H 'Ut % <( ht Italija V preteklem tednu so j1 n -yn.fi etari I i ^ < no zaostrili odnosi •••- jo in delodajalci. Ves tede„a kali kmetijski delavci u ju Ferrare, kar je mo1-delo tovarne sladkorja 1 |(L ;o za predelovanje *fl mogle predelovati jjt7) f j peso in sadje, ki so Lto^.t 'L stavljali neposredni KT1 k spolovinarji. Proti konev dva dni stavkali zdrav - j, mariji v bolnišnicah i" ieio novo stavko, če o w, jejo novo stavko, « L 'M Jji sprejela njihovih zahtev ^ u( in danes pa stazzfcajo ser»'-/ N industriji rastlinskih k sl, h ||j di sindikati kovinarje j, r __: I • mil... glasili splošno stavko,£ jf. ^ " se hodnji teden od 13. Zveza industrijcev se^^jjji#^ i koier^j „r lovni pogodbi in^zahU'U j/ll^ ^ secev upira novi i pogodbi in 2 po boljših mezdnih _ ^ pogojih, hkrati pa se „|Hj mi štirimi bori proti .. E mi siinmi uuri e-- » g, bi delavcem priznan V1 «(15 panja dopolnilnih kole lovnih pogodb na r®,,”(Lsd| ;■ podjetja, kjer je Pr0,nrečfJ la nad državnim P0%,pr>j" dobički industrijcev J ^ večji, . „ K' k!8 Potresni sunki, ki ,s0 f , * zadeli nekatere kraje (Lj J nah Avellino in BeneveJ < med najrevnejšimi v fj ^ počasnost obl«*.1^ ,v osem pa ganiziranju pomoči Z V, S prebivalstvu so dali.P T nove napade opozicije J fc. ne le da se ni znašla » J -'f.l po potresu, tudi kasnej.mOuI J bil obseg nesreče ze. ‘ ,ri, “J /P — 50 se dogajali P^^Loi11^/, L1 ln,--nr, nrehionlston m 1 h lačno prebivalstvo pred svojim magistra- v benci pa niso našli nič šega kot to, da so ji* zi okno štruce krun"’. j« .J ft navadno krmijo kokon m * perutnina! Vlada je k, 27 milijard za pozidav . ^ JU hiš, ki naj bi jih zPraantrel11'/ , bodo odporne proti P‘ ulj dar pa se pri odgovO .pilJ sanja in kritike rfl2”j"sti J mogla povsem S- čenega očitka da za\.hf!’';, jKik, nje teh vprašanj v jjifjrjJ % s paternalistično j8«"„ Fj t* 'K Tudi v zvezi z }nff d® / k stavkajočimi in poljf.v,:’(d"Jr j rih je prišlo ob Pr!U,„vCe'' A (j, stavke gradbenih de‘“..jtHif 1 riju od 23. do 25. afj /j * vlada morala zagovarj ^ j Pimentom, ker ji ]e jfi. fi k, cija očitala, da P^i-tcte VtS za incidente na prel «». i/V cijo, desna opizicij0 ti ^ zmožna zaščititi «Prn , f', ! teklem tednu zate(a k1') posameznih členih * J jjftl cionalizaciji elektntn ki ga mora odobriti -nif,. f, kakor so se bili spar^„t popravkov k temu u‘. V V preteklem teddiiji 't uradnem obisku v ”%( tfj/ > sednik ZDA Johnson, *, j\, j, govarjal z italijanski” j0 * V o vprašanjih, ki zanl M k- ieli' *ii b i l le Pomiritev v 0,K V Alžiriji se je S poUižaj znova n<^“ p0df> ■ ^ sebje. Tako ravnanje je neposredna hrabritev filofašističnih ele- mentov v Zahodni Nemčiji in v zahodnem Berlinu. V prihodnje bo sovjetska vlada sprejela vse varnost so- ukrepe, da poskrbi za t vjetskih predstavnikov. BUDIMPEŠTA, 8. — Madžarski prvak Gyula Zsivotzky je z 69,58 m izboljšal evropski rekord v metu kladiva, ki ga je že imel tudi doslej z 69,53. Novi rekord je atlet dosegel na pripravljalnem mitingu za evropsko lahkoatletsko prvenstvo v Beogradu. * <> *K LIVORNO, 8. — Zenith iz Leningrada je premagal Livorno s 5:1. * * * PESARO, 8. — Federico Scarpo ni Je ohranil naslov prvaka Petelinje teže v dvoboju proti izzival-i cu Giuseppu Linzalonu. Dvoboj 12 _____i kol se je končal neodločeno. V zvezi z napetostjo okoli Berlina in z novim incidentom z letalom sU-2» zatrjujejo, da sta o tem govorila predsednik sovjetske vlade Hruščov in ameriški notranji minister Udall, ki je sedaj na obisku v SZ. Oba državnika sta namreč imela v četrtek daljši razgovor v Sočiju ob Črnem morju. Uradno je šlo le za vljudnostni obisk, vendar pa je Udall izjavil, da sta s Hruščovom govorila tudi o zadevah, «ki so iz. ven moje pristojnosti». Vsekakor je ta sestanek pozitivno dejanje v sedanjem trenutku, ko skušajo nekateri militaristični krogi znova zaostriti mednarodne odnose. De Gaulle in Adenauer Francoski predsednik de Gaulle je bil zadnje dni tedna na obislai i’ Zahodni Nemčiji. Med tem obiskom je imel celo vrsto razgovorov z Adenauerjem in vzporedno sta se rnzgnvnrjala tudi zunanja ministra de Murville in Schroe-der. De Gaulle je obiskal tudi nekatera nemška mesta in nekatere $SL~J5£ f&JM •s vih ertn-nnHnii 7116(1 -ctC ■ 'j p . ših spopadov med <,s‘L , trte vilaje in V iS ki so podpirale V ,«< J V Vendar pa so se rf di *~'nft iš ■ nuur pa so ** r r v »M a prišlo do novega ko*”«, Bela se je skupno (J1* f, *( Umi člani političneJ.^jjri^ Ižir. Med Polu tje U « ter predstavniki *>! vilaje so sklenili sp g ' tl v i vitvi sovražnosti J y \ zaciji mesta Alžira. j« S skrbele za red V, di iz vseh šestih *’ jljj J Alžiru je spet Vr ^ilO’pU j; urad. Sklenjeno J* -no n volitve v u.(tavoaaJri,. verjetno 16. septej’ (Oj , tretje in četrte zaupanje tako so j zavračali rada za reorganizo”'1 p' |J( i, svobodilne arrnadjj^t®' f f ^ volitev, bodo kaniKstJ] doseženim sporaz* fVj |)L ^ poudarja, da so j' IgU* /<< Ji prizadevanj alz’rt](iiO C Alžirska kamnit** .(j;®1 di, da v sedanjih , v ej,( 't, mogla izvesti vol!La ,, V) V bena druga °*rff l! političnega i‘rac ahn IHK. Pj/i tri, ki jih je tre,L0fiP$ltty ■ Alžiriji, omenja sP° oU storitev zakonodaj 0t> ganizucijo arinade^o, vilne uprave tn Ko - aPsi ril i! W- . % 3 M 'Uk* 1 Sjfc, J f •* ' €J(utii*'iht>i lllfuiijlirtm ?, c; te,na sreča, da sedim zra-l..., 1'* je rekla Lavra, ko a k obedu. zame,* sem vljudno .,bava šele videla. Zelo *ko1 ze'e'a govoriti s teboj. zgodbo ti moram povedi t ^iloem mi je srce nekoliko .bi mi b>l°. k° bi P°-'(li v . j o sebi,» sem odvrnil. Olj 1 o meni.* SL«** zgodbo ti moram ^•kil * ^pam> da jo boš lahko ,*• moraš, pa jo daj. '*oh»!i e^va najprej, kaj bo. m^ovala.* Naijj e .maraš, da bi ti jo poiti), * Se rekla nekoliko uža sem, da te V j* me- Lahko bi bila na-rarno in bi mi jo hotela , Čarati.* ll'j a se je nekim rnojim ik,l FL. *®- PoDolnoma resnič- £S ti Popolnoma resnični» . pr’Poročilo. Resnična „ f kjL ni nikoli toliko resnič-\\\\* taka, ki si jo je kdo 'Kaj 0t1{' adj to pomeni?« ftlo j '5ebnega,» sem priznal. Vi e m* je pa dobro pove- K IT, A V !» i SN da mi dovoliš nadalje. Pozornost me je. Ne iuhe-» 1 hatr, a me je s pogledom in ^krui za8ledala v jedilnik. V a je. Čt J i«L,r'IV' de zanikaš ti snme-'V ?! v( ' st°rim tako tudi jaz. % “a Se ne smem šaliti s £ ^»tavo.* N, it!.un^ar n’ bolj božanske N ki* taka- v katero i'\ja epko porcijo smetane.« ''ki'* vzdihnila. »Edina t'^j j m' je res pri srcu.« ’ri k>dbnVSeeno- p°vej 'n' sv°- 1(T. ; doki ln Pozabila bova na o-*1 A l/H, v*F ne prinesejo ribe.« fjjJ gfli, ‘a sem tam, ko se je \\4 Obedovala sem pri 'jIton„n°v*b’ Ali poznaš Li- • ( dt^bove?,, ff/. Av*di Se mi, da ne.» Vj rJilj' yprašaš jih lahko in * Hoje " bodo resničnost vsa. !li CSede' Povab^* so na a zadnji hip po- $ K žensk V k? *l?0s ~ sai veš- koli‘ ' liUdi t cf\ w ,u«. Guvernanta je |lA {Slo ®?'3S Robertson, prav \fj Js au dekle, mlada, veš, ‘'t/. ii| mizi. Guvernanta je A fj L^t an ueKle. r® r^fikui enair>dvajset, in do-i “ kj* bi Pna' Jaz osebno nikoli i?1* o11Vzela mlade in pri-V V^nente. •/. c, ,i ” i Skl upa> da se bo do- '/ Se > |č e za opazko ni zine-V i 'V' V tOoSL.6’ da se zanima za *J* Ni, !ke'. namesto da bi o-m n k ’ ko s v<^e dolžnosti, in po-. L°di(ie . navadi na druži. , 'i \’ ^obe,, Se poroči. Toda A Stfi!>orofn0n že imela sijaj-«ill?’ Kn >ia. in priZnatl mo- po- Stk( j SUvernanto, ker jih a or k'io tedaj ravno tri- Jih 'kri Človek ni- tj bii,^, in ti|> C^di Je prikupna in A lV* »ek! mi eel°' da J« bila li f' tl Sh,?8® Pastorja. III« I a Oaikr. že bil tudi nekdo, Vi , tvo n,e poznaš, čeprav 8or! ■,dokai slaven. To i ^ sl*1 Ve*6, ‘ in ve o žlahtnih V iok0 kdorkoli na sve- #4 s« zel 0b Mary Lyngate. J y ’ ki ° Ponaša s svojimi y j0Nlaed. p°8°vorom ga je \, le n0’,iikaž sodl 0 osrlici> SS. T?1?’ Dežal že> da je lio1* in n žo je nekoliko raz-V Strij^vedala mu je, da A A Da osem tisoč lun- fi4 'dna je toliko,1 je o3- >iK°fetson-mu je sedela li So^a. s:1 veaer je bila ze-'d, 1. (Aala ntveda sem takoj »tar ueno obleko, bila y Iv* bu , S°Phijinih; toda ft V ^vVeedel. da je miss Ro- fiK<*u'niin»nta* tega ne bi M Vji.i« t} jo ima ta mlada ^ g11' *area lepa,' je rekel A/, V AvinL*0 je guvernanta Ar^gaI^°novei’ je dejala % tiA*''*1'' >• »d"”»- 4, vV',,1««“, h'S3,h.S- 'jty\ nteg‘n jib kdaj videl. ™’ 6 ^^i petdeset ti- Jj.bt, \ /l )>. ^fate se je sklonila '/[ K ]en S'aa je bil pre- veste, kaj selli?1 je vzklik- bosit_3e biserna °8r-te, vredna petde- N.1 *fot°bgnson, nlH S varavi fi”rse|! 8em napravila do-jo žejekia, .kajti ku- Ar' ]o - Ž4. t: n»,'u se , ®uiovo.- \V> vs,meiali- Stvar )e ‘ PoA’ so Sm° že slišali brejem arale svoje mo-len>n>i biseri, ki so JjHfe 1, " 28 Petnai®t iilin. '!h K{ A bili v resnici pristni in dragoceni. Zgodba je stara kakor svet.« «Hvala lepa,« sem ji dejal in pomislil na neko svojo kratko zgodbo. «Toda preneumno je bilo mi-šiiti, da bi kaka guvernanta še ostala guvernanta, ko bi imela ogrlico, vredno petdeset tisoč funtov. Očitno je bilo, da se je grof zaletel. Tedaj se je pripetilo nekaj nenavadnega. Vme3 je posegla dolga roka naključja.« «Ne bi bila smela,« sem jo zavrnil. «Dolga roka naključja se preveč utruja. Se nisi nikoli videla ljubke knjige, imenovane Slovar angleške besedne rabe?« »Prosim, ne prekinjaj me sedaj, ko prihajam do najbolj razburljivega mesta.« Toda znova sem jo moral prekiniti, kajti prav tedaj mi je zadišal čez levo rame mlad pe. čen losos. «Gospa Livingstonova nama je postregla z nebeško večerjo,# sem rekel. »Ali losos redi?« je vprašala Lavra. «Zelo,» sem odgovoril med o-bilnim zalogajem. »Figo,# je zabrusila. «Nadaljuj,» sem jo poprosil. «Dolga roka naključja se je pravkar hotela stegniti.« «Da, tisti hip se je strežaj sklonil nad miss Robertsonovo in ji šepnil nekaj na uho. Zdi se mi, da je pobledela. To je velika napaka, če ne nosiš rdečila; nikoli ne veš, kako ti jo lahko usoda zagode. Vsekakor je bila videti osupla. Sklonila se je čez mizo. .Gospa Livingstone, Dawson pravi, da sta v veži dva moška, ki hočeta nemudoma govoriti z menoj.' .Prav, potem kar pojdi,’ je re-kla Sophie Livingstonova. Miss Robertson je vstala in odšla iz sobe. Ista misel nam je vsem šinila v možgane, toda jaz sem jo prva izgovorila. ,Upam, da je nista prišla aretirat,’ sem rekla Sophiji. .Kako strašen udarec bi bilo to zate, draga.’ ,Ste prepričani, da je ogrlica pristna, Borselli?’ je vprašala. .Popolnoma.’ .Težko, da bi jih bila upala nocoj nositi, ko bi bili ukradeni,' sem rekla. Sophie Livingstonova je pod šminko pobledela ko smrt in o-pazila sem, da jo je močno zaskrbelo, ali je v njeni skrinjici za dragotine še vse v redu. Jaz sem nosila samo drobno verižico z diamanti, toda nagonsko sem potipala z roko po vratu, da bi se prepričala, ali je še tam. ,Ne govori neumnosti,’ je rekel gospod Livingstone. ,Kje neki bi mogla miss Robertson imeti priliko ukrasti tako dragoceno ogrlico?’ ,Kaj pa, če jih le prikriva?’ sem odgovorila. ,Pa tako dobra priporočila je imela!’ je pripomnila Sophie. ,Take jih imajo zmeraj,’ sem rekla.« Prisiljen sem bil Lavro znova zmotiti. «Zdi se mi, da si bila precej črnogleda o zadevi,* sem pripomnil. «Seveda nisem imela ničesar proti miss Robertsonovi in upravičeno sem jo lahko imela za pošteno, toda, ali ne bi bilo razburljivo, ko bi se bilo izkazalo, da je proslula tatica in znana članica tolpe mednarodnih zločincev?* «Prav kakor v filmu. Zelo se pa bojim, da se takšne razburljive stvari dogajajo samo v filmih. »Torej, čakali smo brez diha in v negotovosti. Ni bilo slišati glasu. Pričakovala sem, da zašli. Šim iz veže hrup boja ali vsaj pridušen krik. Tihota se mi je zdela usodna. Tedaj so se vrata odprla in vstopila je miss Robertson. Takoj sem opazila, da (Nadaljevanje na 8. strani) Janez Bernik «XXVIII» 1962 BRATKO KREFT Kalvarij a za vasjo Literarni zgodovinar in pisatelj, profesor in režiser, široko angažiran javni delavec in vsestransko razgiban kulturnik, impulziven, temperamenten človek, to je Bratko Kreft, ki ga poznajo vsi tisti, ki se zanimajo za literaturo in kulturna vprašanja. Kot je široki koncept vsega njegovega delovanja, tako je tudi njegovo literarno ustvarjanje pestro. Gotovo je Kreftovo dramsko ustvarjanje najpomembnejše v njegovem literarnem snovanju, saj je Kreft napisal vrsto odrskih tekstov, ki so jih in jih še igrajo ne samo po vseh slovenskih in jugoslovanskih odrih temveč tudi v tujini. Naj omenimo samo znana odrska dela kot so to »Kranjski komedijantje*, »Kreature*, »Celjski grofje*, Velika puntarija*, »Balada o poročniku in Marijutki*. Poleg dram pa je Kreft napisal vrsto esejev, kritik, literarno zgodovinskih razprav, uvodov, ves čas pa je gojil tudi prozo, tako novelo kot povest in črtico. In prav prozi je posvečena tudi Kreftova najnovejša knjiga, ki jo je pod naslovom «Kalvarija za vasjo* in podnaslovom «in druge povesti iz Prlekije*, izdala zdaj Pomurska založba v Murski Soboti. Ta zajetna, okusno opremljena knjiga z uvodno študijo Franceta Vurnika, s spremno besedo urednika Va-neka Šiftarja ter bibliografijo Bratka Krefta predstavlja prav gotovo pomembno izdajo, saj daje zaokroženo podobo Bratka Krefta kot prozaista ter ga »iiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimnmnnimilll,lllnlllllllnll,IIIIIIIIIIMII|ll|||||||||||M,)„late5e biserna J Rv tiuQV- §Vj *a' deset let. Tedaj sem » $1' razumel, zakaj Finci ‘a.e ^ jo «sauno». Skoda, da J mo tudi pri nas. -iif}! MARIO MA^J , Emil, tako je bilo ime gostoljubnemu Fincu, nas je povabil, da poskusimo to znamenitost, ki ji pripisujejo upravičeno veliko zdravilno moč. S prijateljem sva bila takoj za to, le njegovi hčerki nista hoteli poskusiti. Povedati vam moram, da delajo na Finskem «sauno» sorodniki, prijatelji in znanci vsi skupaj, ne glede na spol ter so pri tem povsem goli, kot Adam in Eva v raju, preden sta grešila. Naj navedeno primer: z nami sta bila v H-ilsinkih, na mladinskem festivalu, mladoporočenca, ki sta si že dalj časa dopisovala z mladim Fincem. Ko sta prišla v Helsinki sta ga spoznala in ta ju je povabil k sebi na «sauno». Oba para sta šla v slačilnico. Za finski par je bilo to nekaj naravnega, čisto preplašena pa sta bila mlada italijanska zakonca, ki nista vedela, kaj naj storita. Mož je rekel ženi: «U-pam, da se ne boš slekla pred Fincema, nakar mu je žena odgovorila: «Toda tudi ti pred Finko ne....a Medtem, ko sta še o-mahovala sta bila Finca že slečena. Hočeš, nočeš sta se mora-la tudi gosta sleči, čeprav sta ves čas kopanja sramežljivo skrivala nekatere dele telesa. «Saunaa je v glavnem parna kopel, ki je pa zelo vroča. V kotu kopalnice stoji peč, ki jo je Emil večkrat polil z mrzlo vodo, da se je napravila para, ki je bila v tem malem prostoru zelo gosta. Prijatelj France-sco, ki je bil že pri letih in ni vzdržal takšne toplote, je začel kričati: (cMuoio, non ne posso piu. Voglio aria.s Sam sem vztrajal v tej vro-čini več kot pol ure, čeprav sem se potil kot kristus pod križem. Nato me je Emilov sin nenadoma polil s škafom hladne vode, tako da sem trenutno mislil, da me bo kap. Med kopanjem sem se moral dobro ši-bati z brezovimi šibami tako, da so se mi pore na koži dobro odprle. Po tej prvi kopeli mi je Emil rekel, da sem dober za «sauno», kot pravi Finec. Meni pa se je vrtelo v glavi in noge so se mi tresle. Ce bi mi Emil ne pripravil dobre malice s salamo in pivom, bi me mogoče danes sploh ne bilo več med živimi. Po malici pa sem moral še druge pol ure v «sauno». Peč se je takrat še bolj segrela ter je bilo v kopalnici okrog 80 stopinj vročine. Ko sem poto-žil Emilu, da se mi zdi vročina previsoka, mi je ta odgovoril, da se mora prava esaunan opraviti v vročini okrog 100 stopmj. V zimskem času se «sauna» ne konča v kopalnici, temveč na snegu, kjer se kopalci, dobro razpoloženi kepajo in obmetavajo s snegom v temperaturi, ki se vrti okrog 20 stopinj pod ničlo. Zadovoljen in ponosen sem bil, da sem vzdržal to zorijo te jagode ob polnočnem soncu. Ribiči kar na čolnih prodajajo ribe, ki so jih ponoči ulovili. Seveda je v bližini tudi ribarnica in manjša, pokrita tržnica za prodajo mesa. Finska kuhinja se zelo razlikuje od naše, smatrajo pa se za velike sladokusce. Najraje jedo Finci rake, ki jih kuhajo v vodi z janežem ter jih nato polijejo z močnim žganjem. To je po njihovem priporočljivo jesti ob polnočnem soncu, na severu in to v mesecih, ko sonce ne zaide. Zakaj je to dobro, pa ne vem. Finci so zelo gostoljubni ter vam prav radi ponudijo svoje narodne jedi, med katerimi so tudi «poroukietta», to je jezik severnega jelena z limonovo o-mako, «hulilla paistettua silak-ka», to je slanik z Baltskega morja, pečen na ražnjui «kala- Ko sem zadnjič pisal o Finski, sem se v opisu precej zadržal pri važnih Fincih in o njihovih delih. Naštel sem kralje, zgodovinske stavbe in še druge zanimivosti. Ker pa zgodovine ne tvorijo samo veliki ljudje, naj mi bo dovoljeno, da se vrnem v svojem opisovanju k majhnim ljudjem in dogodkom, ki so vendarle tudi del zgodovine. Ce uvrstimo med majhne ljudi in dogodke, no-tem mi bo še laže prikazati potrpežljivemu čitatelju, kako mi je bilo pri srcu, ko sem se srečal z drugačnimi navadami in običaji. Da ne bom tratil besed in časa, bom kar prešel k zadevi in bom nadaljeval svoj sprehod po glavnem mestu Finske Helsinkih. Prav blizu pomorske postaje je velik trg. Na tem trgu je postavljen kip «Hevis AmandU «sauno», o kateri sem slišal že toliko govoriti. Rade volje bi jo še ponovil, toda ne v zimskem času. Naj vam pa povem, da sem se po tem ((trpljenju« in «muki» počutil tako zdravega, svežega * t s • Sele pred nedavnim smo bili tor s priča ostremu boju evropskih nino 997 cm3, izvrtina cilindra proizvajalcev avtomobilov eko- 72, hod bata pa 61 nomičnega razreda 600 cc. Sedaj presijsko razmerje 7,8:1, imamo priliko ^prisostvovati no- večja storilnost 40 HP-DIN (47 vi še bolj napeti borbi raznih STE) pri 6000 obr./min., maksi-tOvgrn za osvojitev tržišča so- malni vrtilni moment 7,2 kgm dobnega ekonomičnega razreda, pri 200-3000 obr./min., ventili katerega delovna prostornina se viseči, srednja hitrost bata pri je medtem dvignila na 1000 cc. 12o km/h 9,3 metrov na se- Po uspešnem poizkusu Fordo- kundo. ve «Angtie» se je število tovrst- Rezervoar za gorivo ima 33 nih vozil večalo z neverjetno litrov prostornine, medtem ko naglico, ki se bo še stopnjeva- je v karterju prostora za 2,5 la v prihodnjih mesecih. Dobež sprejem je doživela Sitnca 1000 in prav tak uspeh se obeta drugi francoski tovarni Renault za svojo zadnjo stvaritev «Renault R8». Angleži so pred dnevi predstavili svojo Morris 1100, medtem ko kaže, da bomo tudi v Italiji v kratkem dobili vsaj dve novi vozili približno enake kubature: novi Fiatovi model in manjšo sestrico Flavie. Konjunktura je torej za to- vrstna vozila več kot ugodna. O tem priča tudi trud, ki sta ga vložili dve veliki ameriški tvrdki v gradnjo tovrstnih avtomobilov. Evropska Ford je pripravila dva nova modela «Taunus 12» in «Cortina», medtem ko je General Motors- odgovorila na to potezo konkurenčne firme s svojo zadnjo stvaritvijo. Nalogo obrambe svojih interesov je ameriška skupno delovno prostor- prišla tudi Citroenova 19, ki je znana pod vzdevkom «vozilo mm, kom- bodočnosti«. Novosti so tu orne-naj- jene, vendar dokaj učinkovite. Nekoliko predrugačena čelna linija dovoljuje znatno večjo hitrost, izboljšala se je tudi notranja klimatizacija in akustič* na izolacija. Kupci imajo zdaj večjo izbiro barv medtem ko K;/:; -: ;-:.:-:-:*-’-'. J Kip Havis Amande katero študentje kronajo v Valp"' Citroen 19 Avtomobilski svet je v nenehnem razvoju. Nova vozila si slede z neverjetno naglico, vendar tovarne ne zanemarjajo že afirmiranih modelov in jih stalno izboljšujejo. Na vrsto je ? žena je polila vodo na peč saune lepi in priljubljeni dami pri vseh Fincih, predvsem pri študentih, ki jo enkrat v letu in to za belopurško noč okronajo in ovenčajo s svojimi belimi študentovskimi kapami ter se nato kar oblečeni kopajo v vodnjaku ter poljubljajo njen kip. Okrog tega kipa je vsako dopoldne zelo živahno. Tu stojijo stojnica pri stojnici, na katerih prodajajo kmetje svoje pridelke. Največ je krompirja, pese in druge zelenjave; fižola in ra-diča pa ni, ker ta zelenjava v teh krajih ne raste. Kmetice, oblečene v živopisane narodne noše prodajajo vsakovrstno sadje. Tu lahko vidimo visoke kupe rdečih jagod, malin, robidnic, borovnic in črnega ribeza Včasih pa se dobijo tudi «suo-murain«, to so neke vrste jagod, ki rastejo onkraj Severnega tečaja. Kot pravijo Finci, do- kukko«, to je ribja pogača. Vse te jedi sem sicer pokusil, toda, za moj okus niso bile. Kar se tiče pijače, naj spomnim, da je veljal na Finskem od leta 1918 do leta 1932 zakon o prohibiciji. Ker pa je imel negativne posledice, so ga kasneje razveljavili. Prodaja alkoholnih pijač je državni monopol. V trgovinah, kjer prodajajo alkoholne pijače,, lahko te kupite, če pokažete potni list. Težko je pa življenje za one, ki radi pijejo, ker je alkohol zelo drag in ga dobijo domačini samo v restavracijah, kjer mo-rajo naročiti tudi kakšno jed. Med svojim bivanjem sem spoznal domačina, ki je znal tudi italijanski. Ta je povabil mene, mojega prijatelja in njegovi dve hčerki na svoj dom v bližirU mesta. Finci, pa naj bodo to meščani, ali kmetje, imajo v glavnem lepo urejena stanovanja. Delavec, kmet, ali uradnik, imajo v stanovanju vse, kar spada k modernemu gospodinjstvu. Ker je zima zelo dolga, ima v vsaki hiši na Finskem glavno besedo dobra, centralna kurjava. Delavska stanovanja niso velika — majhna kuhinja, spalnica, kopalnica ter jedilnica, v kateri ne manjka televizija in knjižnica. Na deželi imajo delavci in kmetje na vrtu še posebno hišico za «sauno», to Je majhno parno kopališče. Mikalo me je, da bi poskusil «sauno>. Ameriška avtomobilska industrija Ameriška avtomobilska indu- riške tovarne presegle v letošnji sezoni vsa najbolj optimistična pričakovanja in dosegle nov rekord. Evo stanje po prvih sedmih mesecih letos in v preteklem letu; Skupine GENERAL MOTORS; (Buik, Cadillac, Chevrolet, OldBmo-bil, Pontiac) FORD; (Ford, Lincoln, Mer-cury) CHHISLER; (Chrisler, Dodge, Imperial, Plymont) RAMBLER STUDEBAKER Skupno 1.575.879 2.359.249 972.918 1.145.598 v zaprtem tokokrogu ter po zaključeni rodažni dobi, menjamo olje in mažemo le vsakih 5000 km. Tehnični podatki: MOTOR; štiribatni vrstni mo- 340.240 217.310 29.646 3.135.993 372.057 287.051 46.047 4.210.002 Na trgu prodaja zelenjavo ženska oblečena v naro< Veljaven od 9. do 15. septembra m m\ OVEN (od 21. 3. do \ 20. 4.) V srčnih zaae-I vah boste premagali £ V neko oviro in naspro-tovanja. V poslovnem življenju pa bo vse zelo ugodno. Zanimive novosti, ki se Jih boste razveselili. Verjetno krajše potovanje. m "N BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Uresničile se bodo I vaše želje, toda razoča-J ranja niso Izključena. V ____' Ne bo vam žal vašega časa. V poklicnem delu se bo u-resničila neka vaša zamisel. Možnost dobrega zaslužka. /C7a\ DVOJČKA (od 21. 5. \ d0 6-> v ijubezen-l/l Y\~J skih zadevah vam v J zvezde še nikoli niso V ----X bile tako naklonjene. Verjetno boste srečali neko drago osebo. Bodite previdni pri izdatkih, da ne boste naleteli na finančne težave. A \ LEV (od 23. 7. do ('-A \ 22. 8.) Ne razburjajte J se preveč, če bo prišlo . v J do nesoglasij z drago x osebo, saj gre le za prehodne stvari. Lepa priložnost za izlet. Imeli boste polne roke dela in opravkov. Gmotno izboljšanje. DEVICA (od 23. 8. do N 22. 9.) Nepredvideni 'r?v J d°godelt vas bo zelo razveselil-in vam orno - S gočil uresničitev neke skrite želje. Tudi v poklicnem delu boste dosegli lepe uspehe. Izboljšali boste svoje finančne razmere. do 20. m i?.11 presenečenj ttt ^ brisala sporD>W všečnosti ih/\ islovnem de' k J j, J «s do 20. l->. J Iti ^ č LV1( na srečahJ0>vjis V do lep« r3* p NjJ katerih v M J *1 "iHnnsti K* a L f • \ TEHTNICA (od 23. 9. hLj \ do ZA. 10.) V ljubezen-J skih zadevah vse v re-v [ v J du. Dobili boste pisma ^ in zanimive vesti. V poklicnem delu nekaj dni lepi uspehi, ne smete pa zaupati samo obljubam Pazite na svoje zdravje. Pod gozdom je zagledal ruševine dveh kmetij. Dve ženi sta brskali po pogorišču. «So vam fašisti zažgali, mati?», je vprašal Pavlek. «Kdo drugi*, je zajokala žena. Partizani so bili kot preganjane zveri. Kamorkoli so se premaknili, so trčili ob sovražnika. Bili so izčrpani, lačni, žejpl. Toda obupali niso. Pavlek je šel zopet na pot. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Prijetna presenečenja v srčnih zadevah, \ ŠKORPIJON (od 24. č'5r \ lo. do 22. li.) Bodite ■" j bolj prijazni z oseoo, . Tj J ki vas zanima, ker vam ne bo žal. Prijetno in obeta loče vabilo. Glede poslovnih zadev bodite optimisti. Dosegli boste prav lep u-speh. Zanimivo pismo. _;U boste le-pe uspehe, čeprav se ne bo vse takoj uresničilo. Zadoščenje in možnost napredovanja v poklicnem delu. Bodite Pečini in ne zaupajte drugim svojih skrivnosti *pj/ ® 'Učenja ne razmere za ul-e« poklicnem delu >n jM zanimivih načrtov- L gin in nečak finskega prijatelja Emila pred vrati saune Temna slutnja Je zajela Pavleka. Kar pognal se je proti skalam. Ozka stezica le peljala pod kamnolom. Ko je stopil na rob, je zagledal r;a dn u kotanje kup mrličev. «Kaj pa ti tod?» «Pred fašisti sem zbežal. Starše so mi odpeljali. Rad bi k teti v Ribnico*. «Ne hodi mimo kamnoloma, tam je strašno, toliko so Jih postrelili.* f BV Psfe:. m mama mm ■^ggiS^ags; :,:-/:::v:':>:%>-:-:-:->y-:‘:‘ ►. :x c iiKAti . i. f:?:J r : r*£E'''*il2m g^V:gžga Ife ■'SMfaSRSaffS ■... ... ♦-______________________________j r™ __ 5W« poteklo 32 let od-Stiri fci ustrelili v Ba‘ W2 zavedne slovenske st«ne mladi-nce. To ob-Saij,.'0 tudi letos prosla-Ha M'uS Potožitvijo venil 1 Doitii ,.v Srob na trža-| in« j?pallšču, danes pa s erosiavo ob spomeni- pri Bazovici, h j.";11; In demokratični “ivtiuu uddolžil spomi-- Zl,b žrtev in ob spo-bjihovo žrtev oživil Potrebe^ dUha’ “ je Še Ir >ntabru 1 svet se je sestal v zvezi z dogod-r-vm.080rčil prebivalce te i^&šk S‘ovenske občine in f-fc.-f Slovence sploh. določbam čl. 3 l»fce ustave, kljub mirovne pogodbe in :ik z .sP°razuma in v 4 zdravim razumom, .Prefektura imeno-, 'a®ega občinskega . ®Pentaborski občini Re r?'°b ne obvlada Jve, Repentaborski ob-zavzel proti te-jj-u -ai?JU odločno stali* >tciii vilzrazi' v protestni i zahteva pre- menovania in obe-kl Vanje za tajnika slovo«. Popolnoma ob-*ooJ ski jezik. H !jfek je prispel v Sz,, ®?slovanski gene-ttL * Rudolf Janhuba, t L«amesto dosedanje-S-etj^zuia dr. Voduška S, rn,lk FLRJ Je že 'i n,,,. vljudnostnih obi-Issrsk StaVnikih oblasti. tie;.aa dejavnost je za >t E>t‘onlv.e. motni-gospo* -J V «“f Pomembnih do-f$ta sta odpotova- li ilpstvi na veiesejma Magreb, del du-„*aci)e pa bo obi- eseiem v Brnu v le v'- Tržaško prista-. 5jn avgustu zabeležilo “ Oštai ton’ čeprav je ' Sni,8, niegova struk-HkSmd? deugodna. Pove-»ti Se nanaša tudi v »Val,dišča. Rekorden ifcSiet u tudi maloob-|Sp0la_c v okviru videm-*XhXa' saj je samo , Hlad. sektorju prešlo I1 Sttierdi kot 648.000 oseb l!?Si i k čemur pa je >»StiiiY,?e 466.000 preho-s/J11 Potnimi listi. 0 Protd ?rstu zakl-iu' 81tun« etu v državah t?Sr Pn°sti, začel pa se Ji se o primerjalnem v% naHn,ato v svojem Pa, Ve£aljeval v Ljubki ta i pa se bo na-V iNnih v Trstu. / ® So vd;f.ov je prišla SL svet V?litve v tržaški Votivni nov- letos. ™ n»i‘vrii anarot je do- ,. ',,,e . —** au že po* 'O h''Pa . c?Prav se bo k' i n.imitacija začela ®Utbo ' raZPiS°m Vt> 4 Kj L1 h' za vAe naib°1.1 akti] ^a oJ,ater° je včeraj > h,P ka,Lnab zuPan dr. r 1Jftra si pomaga %v,a*b hmauJ rožnatimi C o štiri,Inskih od- V'ie ohietnem delova- *'"sto »p»™- 8 s “V fazniv,namenju stavk Us' Za por« kategorij in % SUšiP°moe oškodovan- !**&?> bilo , O- potekel na DOLOČITEV DELOVNIH DNI NA KMETIJAH JE PROTIUSTAVNA Oblasti naj čimprej izdajo jasna določila glede socialnega zavarovanja kmetov Razsodba ustavnega sodišča je sprožila vrsto vprašanj - Kako bodo kmetje zdaj plačevali svoje prispevke za bolniško blagajno? Mislimo, da je že vsem našim kmetovalcem znan potek, po katerem pristojni urad določa višino prispevkov, katere plačujeio kmetje za starostno in invalidnin-sko ter bolniško oskrbo, tako za najete kmečke delavce, kot za člane družine neposrednih obdelovalcev. Za določitev teh prispevkov določa zakon dva postopka. Prvi postopek sloni na odločitvi pristojne pokrajinske komisije, ki določi koliko delovnih dni je predvidoma potrebnih za obdelovanje zemljišč in oskrbo živine na do-tifini kmetiji, katere poglavar je dolžan prijaviti vse podatke, ki se nanašajo na površino obdelane zemlje in na število živine. Drugi postopek (pride v poštev izključno za najeto delovno silo) sloni na prijavljenih delovnih dneh, ki jih je opravil kmečki delavec :n katere je delodajalec dolžan sproti vpisovati v posebno delovno knjižico. Ustavno sodišče je sklenilo, da je prvi od teh postopkov (zaradi enostavnosti ga bomo imenovati • cdmera prispevkov po lestvici*) protiustaven. Razsodba ustavnega sodišča je začela veljati 27. junija t.l. to je en dan po objavi razsodbe. Razumljivo je, da nas zanimajo posledice in stanje, ki ga je ta razsodba povzročila. Na našem področju je kmetijska proizvodnja v pretežni večini v rokah neposrednih obdelovalcev. Le-ti so zadnja leta vložili prijave, ki se nanašajo na njihove kmetije zato, da bi bili deležni starostne in invalidninske pokojnine ter bolniške oskrbe. Prispevke, katere neposredni obdelovalci plačujejo, je Urad za združene kmetijske prispevke odmerjal izključno na podlagi lestvice, ki jo je sestavila omenjena pokrajinska komisija. Ta ugotovitev ne velja samo za neposredne obdelovalce našega področja, ampak za neposredne obdelovalce vse države. Ce pri odmerjanju prispevkov za najeto delovno silo razsodba Ustavnega sodišča nima posebnega vpliva, razen dejstva, da kmetje delodajalci niso dolžni plačevati prispevkov, ki so jim bili odmerjeni na podlagi lestvic; posledice te razsodbe utegnejo biti občutne za celotni sistem socialnega in zdravstvenega zavarovanja neposrednih obdelovalcev, v kolikor ne bodo pristojni organi sprejeli nove ukrepe, ki naj zakon- REPENTABOR Zelo nas je presenetila vest, da je prefektura imenovala za vršilca dolžnosti občinskega tajnika nekega višjega uradnika tržaške občine, ki ne zna slovenščine. Popolnoma se strinjamo z občinskim svetom, ki je o tem razpravljal na svoji izredni seji v sredo zvečer ter soglasno odobril resolucijo, s katero odklanja to imenovanje. Občinski možje so prav storili, da so se takoj sestali in jasno povedali, da v naši občim hočemo občinskega tajnika, ki bo znal naš jezik. Cildno se nam zdi, da na pre. mobile, drugi pa kar namakajo svoje vrtove z vodo, ki teče iz javne pipe. Zaman so bili vsi opomini in priporočila. Zato ne preostane drugo, kot da jim naložijo pošteno globo. PREBENEG V naši vasi so pred kratkim končali z asfaltiranjem glavne ceste do javne pralnice. Govorilo se je, da jo bodo asfaltirali tudi po vasi, pa ni o tem do sedaj ne duha ne sluha. Dobro bi bilo, da bi se fckturi se ne zavedajo, da je naša odgovorni na svojo obljubo čim- občina popolnoma slovenska. Kako naj bi se pogovorili s tajnikom, s katerim se ne bi razumeli? Imamo popolno pravico, da na občini in v drugih javnih uradih govorimo v svojem materinem jeziku, in zahtevamo, da se ta naša pravica spoštuje. Razen teg« ne vemo, kako bi tak občinski tajnik lahko opravljal svojo službo na se ah občinskega sveta, na katerih občinski svetovalci govorijo slovensko, ali pa v stiku z občan', ki sploh ne znajo italijansko. Vsa. povojna leta je opravljal tajniške posle g. Josip Ukmar, s katerim smo bili zadovoljni. Zh-radi tega se nam zdi, da bi to službo lahko še opravljal. Pravijo sicer, da bo g- Ukmar še ostal v službi na občini, novi tajnik pa bo prihajal na občino dvakrat na teden. Potem bi imeli dva tajnika in jih tudi plačevali, ker novi tajnik ne bo hodil na Repenta-bor brezplačno. Slišali smo namreč, da bi mu morala občina pla-1 čati 450 tisoč lir na leto. Kakor smo izvedeli, je prefektura imenovala novega vršilca dolžnosti ltakorek°C parali-!»(£“• Na*0 dejavnost ur >Ce? s«a ,trdovratnost ' ‘‘S.Se- #Wi>ošno stav-\ kl sta da Goriškem. / CT t P°Polnoma u- 'i . - - nad dve ji'1« t PridP,?de zaradi VCSti ,80 bile za Prisiljene ne-VKet<>tnP°moč °škodo- if' ! ia ,etijskLuprave' so '' \Sfl*a nui«8a m'nistra \6C stotov0,, nakazilo ..V? krC' žitaric, za \ti | v>ne, ki ji V> tiaJ^inozdrav- e krme ter v živin prej spomnili, ker je v slabem vremenu ta cesta skoraj neprehodna. Isto velja tudi za cesto, ki vodi iz naše vasi v Mačkovlje. Občina je zgradila v Krogljah, kot tudi še drugod, avtobusne čakalnice. Pobuda je hvale vredna — sprašujemo se le, kdaj bomo takšno čakalnico dobili tudi v naši vasi, ker bi bila res zelo pi>- sko uredijo to vprašanje, ki po objavi razsodbe nima več pravne podlage glede določitve višine prispevkov in s tem povezanih pravic do socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Ugotavljajoč, da določanje števila delovnih dni, na podlagi katerih so kmetje dolžni plačevati prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje, s pomočjo lestvic je protiustavno, si ne moremo predstavljati, da bi protiustavnost in torej neveljavnost zakona, ki predvideva omenjene lestvice, veljala samo za določanje in plačevanje prispevkov za najeto delovno silo. Logično se nam zdi, da ta ukrep ima svoj odmev tudi v odnosu do neposrednih obdelovalcev. Rekli smo, da po objavi razsodbe Ustavnega sodišča pravno določilo, proglašeno kot protiustavno, nima več nobene pravne moči. Iz tega sledi nujno, da tudi obveznosti, ki izvirajo iz omenjenega pravnega določila zapadejo. Tako namreč določa člen 30 zakona 11. marca 1953 št. 87. Ker število delovnih dni- in višina prispevka, ki so ga dolžni plačevati neposredni obdelovalci, se j« dosedaj določala na podlagi izdelane lestvice, kot nujna posledica izhaja, po našem mnenju, ugotovitev, da neposredni obdelovalci niso več dolžni plačevati prispevke in Urad za združene kmetijske prispevke ter davčni urad nimata pravice zahtevati plačila prispevkov, ki so bili določeni na podlagi protiustavnih pravnih določil. Po tej ugotovitvi se nam nujno vsili dvoje vprašanji a) Ce po 27. juniju neposredni obdelovalci niso dolžni plačati že omenjenih prispevkov in Urad za združene kmetijske prispevke ter davčni urad nimata več pravice zahtevati plačilo istih prispevkov, kako bodo plačevali neposredni obdelovalci prispevke za socialno in zdravstveno oskrbo? b) Na kakšen način se bo seda} določalo število delovnih dni in s tem povezana višina prispevkov, katere naj plačuje neposredni obdelovalec za socialno in zdravstveno oskrbo? Ni nam znano, da bi obstajal drugi postopek za določanje števila delovnih dni kot eventualna izjava neposrednega obdelovalca samega. Ob tej ugotovitvi nastane vprašanje verodostojnosti take trebna. Težko je čakati na pro- izjave in njene kontrole, stem v zimskem času, pa tudi po- Za sedaj ni nobenega določila, leti, ko pripeka sonce. I ki bi na novo urejal to vprašanje ŠTANDREŽ Ob letošnji izredno hudi suši se je še bolj izkazalo, kako zelo manjka živinorejcem iz Standre-ža košnja na letališču na Rojah. Kot znano so po navadi jemali košnjo na letališču domači kmetje s posredovanjem svojega društva neposrednih obdelovalcev, zadnja leta pa jo je prevzel neki podjetnik iz Gorice. Ta je seno zve- zal in ga prodajal vojaščini, medobčinskega tajnika, ker pač nim.i- tem K0 ga je domačinom primanj- mo svojega stalnega tajnika ne nasprotujemo imenovanju novega občinskega >ajnikc, toda zahtevamo, da bo občinski tajnik obvladal slovenščino. Suša je tudi pri nas opravila svoje, oziroma še bolj pri nas kot v nekaterih drugih krajih, ker je na našem področju zelo plitva zemlja. Ves pridelek je prizadet, zlasti pa občutijo trte, tako da letos skoraj ne bo vina. Najbolj so seveda prizadeti kmetje, ki živijo samo od kmetije. Teh je v naši občini sicer malo, večina pa si pomaga z delom v kamnolomih in pri raznih podjetjih, vendar imajo skoraj vsi nekaj zemlje, da si pridelajo nekaj za družino in laže izhajajo. Tudi le ti so zaradi suše prizadeti, ker si bodo morali vse kupovati. Ko govorimo o suši, bi radi omenili javne pipe. V naši občini jih imamo pet, in sicer po vseh naseljih. To je zelo koristna stvar in prihrani zlasti gospodinjam dosti truda in skrbi. Nekateri pa se ne zavedajo, da mora vodo plačati občina in da je treba zlasti ob suši štediti z vodo. Dogaja se namreč, da nekateri perejo ob javnih pipah svoje motorje in av*o- .............. tem smislu zainteresirali zlasti krajevne denarne zavode. Za prebivalce okrog Krmt-na pa je prav prišla vest, da je bil končno sprejet sklep o podržavljenju občinske ceste ki pelje iz Krmina preko Su-bide proti Medani. Tako bo sedaj omogočeno izboljšanje In asfaltiranje te ceste, ki je važna za povezavo krminskega področja z jugoslovanskimi Brdi, za kar so se najbolj zavzeli levičarski svetovalci v pokrajinskem svetu. kovalo. Tudi letos se je društvo neposrednih obdelovalcev pozanimalo za nakup krme. V ta namen so se obrnili do nekega prekupčevalca in šele tako lahko kupili 500 stotov sena z letališča po 2500 lir za stot. Ta cena je sicer precej visoka, vendar še vedno ugodna spričo velikega pomanjkanja krme in njene podražitve. To sčno bodo porazdelili sorazmerno med posamezne člane. Seveda to ne bo dovolj in bodo morali tudi naši živinorejci poseči po dodatni krmi v obliki žitaric in močnih krmil, če bodo hoteli prerediti svojo živino, ki se je po sedanjih cenah prav gotovo ne izplača prodajati. NABREŽINA Je res, da se je o njej že mnogo govorilo in pisalo, a zadeva ne pojde nikoli v predal, saj se o naših kamnolomih v vsaki priliki razpravlja. Kaj bi se ne, ko pa je z njimi zvezan obstoj tolikih družin in tudi napredek naše občine! To se vedno bolj čuti in so socialne krivice vedno bolj bodeče. Kamen je drugod pretežno v napotje in pomeni temeljno nasprotje zlasti kmetijsko - gospo-darskega obstoja in razvoja, pri nas pa vsakdanji kruh, čeprav za delavca težak in skromen. I'anj je ta vezan, posebno, če ima tukaj še krpo zemlje in iz nje kaj izvabi, ter si tako pomaga. Tako le teče med drugim beseda o teh kamnolomih. Pred okrog 115 leti so bili devinski plemiči gospodarji ozemlja naše občine. Ce bi bili oni takrat znali, kaj bo pomenilo to kamnito osrčje, bi ga bili gotovo obdržali zase (kot so storili z de- vinsko in sesljansko obalo) in ga kasneje, ko se je tukaj razvila kamnoseška obrt, kasneje pa industrija, oddajali v najem pod drugačnimi pogoji, kot ga je oddajala nabrežinska in ga še vedno oddaja devinsko - nabrežinska občina. Stomilijoni romajo na razne načine v žepe koristnikov (podjetnikov), oglojena kost pa občini, kot lastniku teh zemljišč. Redko naletimo na take primere — na take krivice. Na ta način se iz leta v leto pojavljajo in množijo finačne težave in občina ne more uravnovesiti občinskega proračuna. Občinski možje so svoje-časno «po domače* in prijateljsko sklepali pogodbe s podjetniki in jim oddajali v najem občinski svet za sen črn in en bel*. Delavska raja pa ni imela pri tem nobe. ne besede. Razmere so se od tedaj sem temeljito spremenile, a posledice tega upravljanja nabre-žinske občine so padle na devin-sko-nabrežinsko občino. Se in zelo drago plačujejo občani ta greh. Se koliko časa bo to občinsko premoženje (kamnolomi), pomenilo za občino, oziroma za naše ljudstvo, skrajno suhe krave, za industrijce, ki jih temeljito izkoriščajo, pa zlate jame? Tega naše delovno ljudstvo ne more preboleti. ŠTEVERJAN Te dni so zaključili s polivanjem prve plasti asfaltne zmesi na odseku ceste v Grojni, ki gre od Terpina na Bukovju pa do meje z gonško občino. V prihodnjih dneh bodo delavci podjetja Mari-roli iz Gorice, ki jim pomagajo tudi domačini, prevlekli cesto še z eno tako plastjo in potem bo zopet odprta za reden promet. S tem bo promet na tej cesti znatno olajšan. Seveda pa bi morala tudi goriška občina asfaltirati svoj del ceste, števerjanska pa nadaljevati asfaltiranje tudi od Terpina dalje proti Dvoru. Ta del ce-ste je tudi v načrtu za asfaltira; nie in bodo zaprosili zanj državni Prispevek v okviru zakona, ki predvideva asfaltiranje cest po strnjenih naseljih. v odnosu do neposrednih obdelovalcev, zaradi česar je nemogoče povedati, kako se bo določalo v bodoče število delovnih dni, na podlagi katerih naj neposredni obdelovalci plačujejo prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje. To stanje ustvarja negotovost in nejasnost. Zaradi tega bi bilo potrebno, da bi odgovorne oblasti čimprej izdale jasna določila, ki naj dokončno pravno uredijo celotni sistem socialnega in zdravstvenega zavarovanja neposrednih obdelovalcev. Ing. PEČENKO SOVODNJE Pobudo sovodenjske občinske u-prave za ureditev namakalnih naprav v obliki dežja na sovodenj-skem polju spremljajo kmetje iz vseh vasi v bližini Vipave z veli kim zanimanjem. Eni so proti taki napeljavi češ, naša zemlja je peščena in bi jo morali zalivati vsaka dva dni ter bi to stalo več, kot pa bi znašali povečani dohodki Drugi pa pravijo, da je zadevo vredno proučiti, zlasti še, ker bi država prispevala 92 odst. gradbenih stroškov, za preostalo vsoto pa bi se dalo dobiti dolgoročno posojilo iz državne blagajne. Treba bi bilo, natančno preračunati tudi, koliko bi znašala letna vzdrževalnina. Ako bi po vsem tem izhajalo, da bi povečani dohodki presegli vse te izdatke, potem bi se stvar izplačala in bi s tako napeljavo lah-ko temeljito spremenili kulture na ravninskem polju ter se še v večji meri posvetili vrtnarstvu, ki je bolj donosno. SALEZ Zadostuje neznatna iskra, in požar je v tej suši tukaj ali tam neizogiben, ker je vse skrajno izsušeno. Tako imamo na področju naše občine precej škode Največja nesreča pa je, če ognjeni jeziki hlastnejo po poslopju, kot se je to zgodilo našemu vaščanu Sardoču, o čemer je »Primorski dnevnik* že poročal. Udarec je tem večji, ker je požar razen drugega uničil krmo in bo moral trpeti škodo sam lastnik, ker ni bil zavarovan. Tako biča suša vsevprek; tega bolj, drugega manj. Ce bi imela v oblasti tudi trto, tako kot je gospodarila pri drugih pridelkih, bi bilo še bolj žalostno. Saj je pustila svojo sled tudi na trti, vendar ni v vinogradu tako pustošila kot na njivah in senožetih. Ce se bo kaj vreme kmalu ublažilo, in to z dobrim dežjem, moramo upati na kakih 40 odstotkov vinskega pridelka. Mi smo od svoje strani storili, kar je bilo v teh razmerah mogoče: poskrbeli — eni bolj, drugi manj, da smo vinograde ohranili v dobrem stanju (predzimsko kopanje in gnojenje, rahljanje razplevelje-nje, škropljenje, iveplanje, i. e.). Vode nismo vinogradom mogli in ne moremo dovajati, ker ni za to možnosti. A o tem se mnogo razpravlja in je prav suša odličen pokazatelj, kaj bi pomenil vodovod v kmetijske namene. Ce vzamemo za primer le našo vas, bi dohodek narastel v milijone. Ta račun ni le naša, ampak tudi za-deva pristojnih oblasti. In predvsem njihova, saj ima razen gospodarskega tudi socialno obeležja in je izvedljiva. To bi pome oilo ukrep v napredno kmetova-nje, ki ga kmetijski organi tako priporočajo. Ce pa ne nudi zadostnih življenjskih pogojev zem-'ia, si jih je treba iskati drugje. A doklej in v koliki meri bo to mogoče? Sicer pa kar si prislužimo, tu di zaružimo. Cim slabša letina, tem več se potrosi, ker so shram-be prazne in cene skačejo. Na-mesto, da bi nas kmetijstvo podpiralo, moramo letos trošiti sredstva, da ga vzdržimo, recimo z nabavo močnih krmil, ker ni žele ne krme. To je kaj težek račun. Druga leta smo v tem času izvažali bučice, letos ni ne teh, niti druge povrtnine. To se gospodarsko zelo pozna. Lanskega vina ni več. Zadnji svoj pridelek je pred dnevi na osmici razpečal štubelj, in sicer v par dneh, ker je prist-na kaplja (teran) odšla pretežno iz vasi. Razmere in vročina izbijata želje Po kulturno-prosvetnem delovanju. Tudi pri nas je tako. Naši Pevci so utihnili, a smo prepriča-ni' da ne za dolgo. Vsi pogreša-mo naših lepih melodij in pev-skih prireditev kot smo jih svoje, časno imeli. To ne sme izumreti, ker imamo za to vse pogoje, ni ^vezano s posebnimi žrtvami m Je dragocena moralna pobuda. Se-Vtda je za to najbolj primeren poznojesenski in zimski čas. OOOOOOOOOOOOOcDOOOOoocO; 'JOOOCXX'XXJ>OOOOOC*0c DOGODKI m Take suše še dolgo ne pomnimo. Gornja slika nam kaže, kakšno škodo je suša povzročila v vinogradih. Na mesto lepih grozdov strčijo ovenele jagode Zaradi suše so prizadeti tudi naši živinorejci, ker ne bo krme. Govedo obira suho travo. Po takt more biti mleka. Kaj pa poslini? m II *■> * Delavci Selada te dni gradijo nov zid ob cesti od županstva proti Colu. Priznati je treba, da repentabor-ska občina zelo skrbi za svoje ceste, ki so vse asfaltirane in leno vzdrževane Kakor smo že poročali, se Bazovci hudo pritožujejo zaradi slabih poti v gornjem delu vasi. Hoja po teh poteh je marsikje nevarna. Občina bi morala poskrbeti, da se poti in kanalizacija uredijo. Na sliki cestno križišče v notranjosti Bazovico > Ji ■ PtTmonKTCv"t — 6 — Vreme včeraj: najviš.ja temperatu-ra 22.S, najnižja 14 1, ob 19. uri 19; vlage 56 odst., zračni tlak 1014.1 raste,i veter 7 km jugovrhcdnik, nebo 2 desetini pooblaceno, morje rahlo', razgibano, temperatura morja 24 stopinj, padavin 36.5 mm. ržaški dnevn Danes, NEDELJA, 9. Peter Sonce vzide ob 5.34 in z,5 18.30 Dolžina dneva “ .j Oi vzide ob 15.25 in zatP" sept‘® Jutri, PONEDELJEK, !"• Nikita Slovenski otrok v slovensko šolo! Vsako leto pred začetkom šolskega leta opozarjamo slovenske starše, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo, ker je to njihova dolžnost do o-trok in skupnosti, kateri pripadajo. Tudi letos moramo ponavljati ta poziv, da bodo vsi slovenski otroci obiskovali svojo slovensko šolo. čudno in neverjetno, toda žal resnično je dejstvo, da nekateri slovenski starši pošiljajo svoje otroke v italijansko šolo, čeprav dobro vedo, da se bo njihov o-trok naučil obeh jezikov in da se bo laže učil, če bo obiskoval slovensko šolo. Večkrat smo poudarili, da gre pri tem za vprašanje našega narodnega obstoja; podčrtati pa moramo, da gre tudi za vzgojno vprašanje, za šolski u-speh, za pripravo na življenje, za prihodnost otroka in za njegov značaj. Popolnoma jasno je, da se bo otrok iz slovenske družine čutil kot riba v zraku ali ptica v vodi, ko bo obiskoval italijansko šolo. Občutil bo čut manjvrednosti, nato se bo potuhnil in njegov značaj bo dobival skrivljeno, pokvarjeno obliko. V takih primerih nastanejo dvojniki, potuhnjenci, o-mahljivci, prodanci. Ko tak o-trok dorase, ne pozna svojega materinega jezika in ga je spet sram, ali pa začne mrziti svoj lasten narod in pade v roke italijanskim šovinistom. Lahko bi našteli take žalostne primere in navedli celo imena. Ne trdimo, da je tega kriva italijanska šola, toda slovenski o trok, ki ga starši pošljejo v italijansko šolo, je v večji nevarnosti, da pride na tako pot. Zaradi tega naj slovenski starši dobro premislijo, če jim je pri srcu sreča njihovih o-trok, na vse posledice. Slovenski otrok naj gre v slovensko šolo. Tja spada in tam se bo najlepše pripravil na življenje. OB DANAŠNJI OTVORITVI VELESEJMA NA DUNAJU Trsi v konkurenčni bilki za avstrijski tranzitni promet Trst ima poseben paviljon v okviru italijanske kolektivne razstave Avstrija ima pretežni delež v tržaškem avstrijskem prometu Danes dopoldne bo predsednik avstrijske republike dr. Schaerf svečano otvori. 76. dunajski mednarodni velesejem. Na tej svečanosti bo Trst močno zastopan, saj bo prisotna uradna delegacija, v kateri so vladni generalni komisar dr. Mazza, predsdenik pokrajine dr. Delise, predstavnik župana odbornik Gasparo, poleg tega pa številni gbspodarski predstavniki, ki jih vodi predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi. Ob tej priložnosti bo dr. Mazza tudi vrnil obisk namestniku kanclerja dr. Pitterman nu in predsedniku avstrijske zvezne trgovinske zbornice inž. Raabu, ki sta bila pred kratkim v Trstu. Dunajski mednarodni velesejem spada v okvir pomembnejših velesejmov, saj na njem sodeluje 4800 podjetij, od katerih 2074 iz tujine. Enotni tržaški odbor za propagando je uredil v okviru italijanske kolektivne razstave posebni tržaški paviljon, ki je posvečen prvenstveno pomorski in trgovsko-posredniški vlogi tržaškega pristanišča. S tem je Trst živo posegel v ostro in tudi propagandno kon-kurečno bitko, saj so na velesejmu s podobnimi in bogato urejenimi paviljoni prisotna vsa konkurenčna pristanišča in v prvi vrsti nemška. Avstrijski tranzitni promet je še vedno prvenstvenega pomena za tržaško pristanišče. Tako je na primer lani od celotnega tranzitnega železniškega prometa, ki je dosegel 1.978.430 ton, odpadlo 59 odst. na Avstrijo. Ta delež pa je še pomembnejši, če upoštevamo obsežne pošiljke blaga, ki so ga prepeljali s tovornimi avtomobili. Ce pa upoštevamo celotni avstrijski prekomorski uvoz in izvoz, ugotovimo, da odpade 42 odstotkov na Trst, ostalo pa na nemška, baltiška in jugoslovanska pristanišča ter na rečni promet po Donavi. Študijsko zasedanje o prometu z Nemčijo Na pobudo tržaške trgovinske zbornice bo 28 in 29. septembra študijsko zasedanje posvečeno prometu z Nemčijo, na katerem bodo prisotni lokalni operaterji in predstavniki zainteresiranih ministrstev. Zasedanje bo otvoril predsednik zbornice dr Caidassi. Nato pa bodo govorili: Dr. Riccardo Gro-paiz, predsednik združenja tržaških špediterjev, o prometu blaga s tovornimi avtomobili; dr. Sergio Maurel, funkcionar trgovinske zbornice, o tržaškem pristanišču in o železniškem prometu v državah Skupnega evropskega tržišča; dr. Adriano Miliani, strokovnjak trgovinske zbornice za pomorski promet, o rednih pomorskih tržaških zvezah in Pietro M. Petrucco, strokovnjak za promet s sadjem in zelenjavo, o vlogi tržaškega pristani- šča pri prometu s sadjem in zelenjavo. Predavanja bodo na sedežu zbornice na Borznem trgu št. 14. Odhod gostov iz San Marina Danes odpotujejo iz Trsta gostje iz republike San Marino. Včeraj zjutraj so si ogledali Postojnsko jamo, kjer so imeli tudi kosilo. Zvečer pa jim je avtonomna turistična in letoviščarka ustanova v Trstu priredila sprejem na gradu. VČERAJ V KOPRSKEM MUZEJU Otvoritev razstave pomorskega tiska Razstavljen je tudi edini primerek revije «Pomor-stvo i trgovina», ki je izšel 1. 1870 v Trstu Dejavnost koprske študijske literature. Toda prav dejstvo, da k -« i« ai. s0 Slovenci prišli po drugi sve- knjižnice in njenega osebja je bila včeraj kronana z novim usjje- t nov im uspehom, ko je bila ob f8t uri v *iuj ' ivi vomorskei zeju otvorjena razstava pomorsk ga tiska. Med številnimi gosti na otvoritvi je bil tudi tov. Ivan Regent, ki 9a ie ravnatelj študijske knjižnice Srečko Vilhar v svojem otvoritvenem nagovoru tudi posebej pozdravil. Razstava pomorskega tiska hoče počastiti dvajseto obletnico, odkar so se ustanovili prvi jugoslovanski pomorski odredi, ki so bili zametek poznejše jugoslovanske vojne mornarice. Namen razstave pa je tudi, da pokaže mladini bogastvo pomorskega tiska, pa čeprav predstavlja razstava le majhen delček iz ogromne pomorske iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimiiiiiiimniiiiiMiiiiiiiiiiiiiu KAKO OMILITI HUDE POSLEDICE SUSE Pokrajinska komisija za kmetijstvo bo v torek razpravljala o ukrepih Pismo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov Uradu za kmetijstvo pri vladnem gen. komisariatu V torek se bo sestala pokrajinska komisija za kmetijstvo, ki bo razpravljala o škodi, ki sta jo povzročili tukajšnjemu kmetijstvu toča in huda suša. Po oceni škode, ki jo je zaradi tega utrpelo naše kmetijstvo, in proučitvi posledic, ki so nastale in se bodo še pojavile, bo omenjena komisija predložila pristojnim oblastem vrsto u-krepov za podporo prizadetim kmetom. kor smo že včeraj poročali, so naj- , Gospodarske posledice te politike Kmečka zveze in Zveza malih posestnikov sta te dni poslali Uradu za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu pismo, v katerem opozarjata omenjeni urad na posledice suše in poudarjata, da je pomoč kmetom nujno potrebna. Ravnatelj omenjenega urada je na to pismo včeraj odgovoril z zagotovilom, da se Urad za kmetijstvo živo zanima za to vprašanje in da bo poskrbel za pomoč prizadetim kmetom. Upati je, da ne bo ostalo samo pri obljubah in da bodo kmetom priskočili na pomoč čimprej. Ka- VČERAJ ZJUTRAJ OKROG 8. URE Silovito neurje nad področjem preKinilo dolgo obdobje suše V slabi uri je padlo nad 20 mm dežja • Poplavljeni trgi in ulice Izruvana drevesa - Zastoj v prometu Zalita cesta pri železniškem mostu proti Barkovljam mam s 41 dneh odkar smo pred- £“^08&elf £ 3, v Ul. D’Alviano 86/2, zadnjič doživeli nekoliko osvežujočega dežja, so se včeraj zjutraj okoli 8,45 ponovno odprle «nebe-ške zatvornice«. Ulila se je ploha ob bučnem žvižganju _ vetra, ki je včasih spreminjal dež v gosto megleno kopreno. Nad Trstom se je razbesnela nevihta, ki je presenetila mnoge meščane, ki so začenjali svoj delovni dan. Nihče ni pričakoval takega razbesnelega orkana. Na delo šo vsi odšli v srajcah in bluzah, toda še preden so prišli na delovna mesta so bili že premočeni do kože. Neurje so spremljali bliski in grmenje, čeprav ne v toliki meri kot je običajno za poletne nevihte. Temperatura je začela zelo naglo padati. Medtem ko je znašala pred nevihto nekaj čez 21 stopinj, je padla ob 9. uri na nekaj čez 14 stopinj zraven pa je pihal močan veter s hitrostjo skoraj 100 km na uro. Kot vedno, je tudi včerajšnje neurje prineslo s seboj vrsto nevšečnosti za meščane, za gasilce, za stražnike prometne policije in za mestne redarje. Četudi pustimo vnemar običajno poplavo v Miramarskem drevoredu, kjer so prometni policisti z veliko muko usmerjali promet in preprečevali nezgode, je bil položaj tudi v Taznih drugih predelih mesta zelo kritičen. Tako stanje je bilo značilno za Furlansko cesto, in sicer na odseku, kjer so v tekli dela za širjenje ceste. Naliv je naplavil na cestišče velike količine kamenja in blata. Tudi Ul. Ginna-stica se je spremenila v pravcati hudournik. Voda je hrumela z veliko silo po vsej dolžini ceste od poliambulatorija INAM v Ul. Far-neto do Ul. Rossetti, kjer se je razlivala v mogočnih tokovih po vseh okoliških ulicah. Neurje je zahtevalo seveda pospešeno dejavnost tržaških gasilcev. Na srečo je šlo v večini primerov za zamašitev strešnih žlebov in za poplave v nižjih pre- ghi 3, v Ul. DAlviano 86/2, v Ul. Kandler 13/7, v Ul. Foscolo 31, na Trg G.B. Vico 8 ter v Ul. Cologna 26. Roleg tega so gasilci pohiteli v Ul. Capitolina, kjer se je neki strešni žleb nevarno majal. Poleg tega so imeli opravka tudi z zlomljenimi vejami dreves. Z včerajšnjo nevihto se je prav. zaprav zaključilo poletno obdobje. S tem ni rečeno, da ne bomo imeli še precej vročih dni, toda zelo verjetno je, da je mimo nas dolga suša, ki je prizadejala toliko škode posebno našim kmetom. Včeraj je padlo nekaj čez 20 mm dežja. Neurje na Koprskem Po 80 dnevih suše je včeraj zjutraj zajela tudi koprsko področje močna nevihta. V eni uri je padlo 16 mm dežja, medtem ko je veter dosegel v posameznih sunkih 130 km na uro. Zal pa je ne-' V.ihta napravila več škode kot koristi. Nekoliko so si opomogle le povrtnine. Nevihta je po drugi strani povzročila veliko škodo v sadovnjakih in vinogradih, ker je zmetala na tla mnogo grozdja. Na cesti med Valdoltro in Ankaranom je vihar izruval celo nekaj dreves in prekinil promet. Na številnih mestih so bile poškodovane tudi električne in telefonske napeljave. V Bertokih so se pretrgale električne žice in se je vžgalo neko poslopje. Gasilcem se je posrečilo s hitro intervencijo pogasiti požar. Vihar je povzročil škodo tudi na lesenih lopah koprskega pristanišča in na poslopju bivše klavnice v Izoli. bolj prizadeti vinogradniki in živinorejci. Vina bo letos zelo malo in bo slabo. Tudi če bi zdaj začelo deževati, bi trtam malo pomagalo. Pridelek grozdja bi se za malenkost zboljšal ohranile bi se le trte, ki utegnejo usahniti, če ne bo izdatnega dežja. Včerajšni dež je malo koristil kmetijstvu, ker je bil naliv z neur- jem, nato pa je začela pihati bur-ja. Prepozno je že, da bi si kmet- je opomogli, če bi začelo deževati. Zaradi tega lahko že zdaj približno ocenimo škodo, ki jo je utrpelo zaradi suše tukajšnje kmetijstvo. Lahko računamo, da znaša škoda okrog pol milijarde Ur, kar je za tako malo področje velika vsota, zlasti če upoštevamo dejstvo, da pri nas nimamo velikih posestev. C Zupan dr Franzil je sprejel na županstvu ravnatelja federacije neposrednih obdelovalcev Rustio -Traineja, ki sta ga spremljala tudi podpredsednika. Zupanu so poročali o škodi, ki jo je povzročila na našem področju suša. Zahtevali so, naj se sorazmerno zniža družinski davek. Zupan je obljubil vso svojo podporo v okviru pristojnosti občinske uprave. Zaključen tečaj o prometu SET Na tržaški univerzi se je včeraj zaključil mednarodni višji tečaj o prometu v državah Skupnega evropskega tržišča Včeraj je tržaški profesor Matenini prečital poročilo, ki ga je sestavil generalni ravnatelj italijanskih državnih železnic inž. Severo Rissone, ki osebno ni mogel priti v Trst. To poročilo obravnava poenotenje železničarskega materiala v državah Skupnega evropskega tržišča in napore, ki so bili napravljeni že od 1908. leta in niso bili preveč uspešni, vendar nudijo osnovo za nadaljnje delo. bodo pomembne, tako glede pocenitve prometnih uslug, kot za razvoj prizadetih podjetji. tovni vojni do svojega morja, .midtem ko jim je bito prej ' to Zbiranje plazme za Iran Tržaška krvna banka je sprejela poziv Rdečega križa in je dala pobudo za zbiranje plazme za žrtve potresa v Iranu Plazmo bodo poslali v imenu prebivalstva osrednjemu središču RK v Rim. Krvna banka bo odprta od jutri od 9. do 11. in od 17. do 19. ure. Trije festivali komunističnega tiska Danes bodo trije festivali komunističnega tiska, ki jih priredijo zadevne sekcije. V Križu je z začetkom ob 16. uri v Ljudskem domu na sporedu nastop godbe iz Bol junca in pevskega zbora iz Križa. Ob 18.30 pa bo zborovanje, na katerem bosta govorila občinska svetovalca Tonel in Padovan. Zvečer bo ples. V Griži pri Miljah bo festival v Ljudskem domu, kjer bo igrala godba iz Campor. Govoril bo tržaški občinski svetovalec Arturo Ca-labria. Festival bo tudi v Rojanu v krož-ltu v Ul. Apiari .31. Na zborovanju Bo govoril občinški svetovalec odv. Pogassi. Avtomobilska nezgoda poslanca Sciolisa Zaključno predavanje pa je imel ali.................... generalni ravnatelj komisije za promet SET dr. Giuseppe Renzetti, ki je podčrtal nujnost poglobljenega proučevanja prometnih vprašanj. Nato je orisal skupno prometno politiko evropskih držav, ki teži za tem, da se med državami SET tudi prometu uvede dosledna liberalizacija in ukinejo državne meje. Poslanec KD Narciso Sciolis se je včeraj ponesrečil z avtomobilom pri Sesljanu, ko se je s svojim avtom Fiat 1500 vračal iz Gorice proti Trstu. Ker je na avtomobilu počila zadnja leva zračnica, je Sciolis izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar se je avto prevrnil. Poslanca Sciolisa so prejeljali v tržaško bolnišnico, kjer so ga zaradi poškodb na desni rami sprejeli s prognozo okrevanja v 15 dneh. V avtomobilu je bila tudi poslančeva soproga in še dve osebi. Poslančeva soproga se je le laže poškodovala na čelu in kolenu, ostali dve sopotnici Vittoria in Gina Fonn pa sta dobili razne poškodbe, ozdravljive v enem tednu. lllllllllllllllllll■»■■llllllllllllllllllllllllllllmlHNlllllllllllllllllllllllllllflllllllllllll■llllllllllllllllllll■lllllllllllm»llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllnllllll||||||||||||||||| VČERAJ ZJUTRAJ MED DIVJANJEM NEURJA V Saležu zgorelo poslopfe v katero Je udarila strela Gasilci so zaradi nevarnosti ostali na pogorišču do 19. ure - Gospodarjeva žena in dva gasilca ranjeni - Škoda znaša 4 milijone lir Nekaj pred 8. uro včeraj zjutraj je iz temnih oblakov, ki so zagrinjali nebo, švignila strela ter udarila v domačijo 60-letnega Marijana Miliča iz Saleža 42. Takoj nato se je začel iz hiše viti dim in zublji so zelo hitro zajeli ves zgornji del poslopja. Ob 8. uri so se že pripeljali na kraj požara gasilci z openske postaje in za njimi gasilci z osrednje postaje. Openski gasilci so pripeljali s seboj dve motorni brizgalki s skupno zmogljivostjo 5 ton vode. Pozneje so povezali cevi s krajevnim vodovodom. Gašenje je trajalo ure in ure. Okoli poldneva je bila večja nevarnost mimo in del gasilcev se je lahko vrnil na svoje postaje. Nia kraju požara je ostala le celotna openska skupina, OB ZAOSTRITVI SPORA KOVINARJEV Danes bo deželno zasedanje Zveze kovinarskih delavcev Na zasedanju bo poročal osrednji tajnik FIOM iz Rima Danes ob 9. uri se prične v prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pondares št 8 deželno zasedanje FIOM. Udeležili se ga bodo člani pokrajinskih vodstev FIOM, sindikalni aktivisti kovinarske stroke, voditelji sindikalnih sekcij v podjetjih ter predstavniki notranjih komisij iz vseh treh pqkrajin. Na zasedanju po podal glavno poroči lo vsedržavni tajnik FIOM Albertino Mosetti, nakar se bo razvila razprava in bodo zastopniki kovi narjev določili stališče do bližnjih stavkovnih borb Kot smo že pisali včeraj na prvi strani, se namreč pričnejo prihodnji četrtek po vsej državi stavke kovinarjev v zasebnih podjetijh, ki bodo za nedoločen čas vsak teden po tri dni. V Rimu pa so se nadaljevala pogajanja med predstavniki Intersinda in sindikati kovi narjev za ureditev nekaterih normativnih vprašanj. Kovinarji pričakujejo tudi z zanimanjem rezulta te razgovorov, ki jih bo imel ju tri v R'mu minister za delo z vsemi tremi sindikalnimi organizacija mi z namenom, da bi se omogo čila pogajanja z zasebnimi kovinarskimi podjetji. se pravi 7 mož, in ena skupina s Trga Nicolini. Sele po 19. uri so zadnji gasilci zapustili kraj požara. Bili smo v Miličevi hiši ter skušali ugotoviti, kako je strela upepelila poslopje. Gre za našo izrazito kraško hišo, ki ima v pritličju kuhinjo. Preko hodnika je vhod v hlev in druge gospodarske prostore. V prvem nadstropju pa je spalnica in tik hodnika je vhod v senik. Pred spalnico je strela iztrgal* približno en kv.m stropa, na drugi strani zidu pa je opaziti veliko, luknjo. Ker so gasilci izrecno zanikali, da bi napravili luknjo pri gašenju, je kaz-no, da jo je naredila strela. Od tu naprej je mogoče slediti pot ognjene kače ob zgornjem desnem robu stropa, .skozi vrata, ki peljejo v senik, do okna, kjer je gospodar, ki je pohitel tj« takoj potem ko je udarila, strela, opazil prve zublje. Vsi ti dogodki pa so se razvijali z bliskovito naglico. Miličeva žena Marija, ki je bila pred kratkim operirana na nogi, je vsa prestrašena vstala s postelje ter stekla po stopnicah navzdol. Pri tem so ji popustili šivi na rana, zaradi česar so jo morali spej kor zelo naporno, m sicer zaradi velike količine sena, ki je bilo spravljeno v prvem nadstropju poslopja. Zdi se, da gre za okoli 80 stotov sena, ki so ga gasilci morali zmetati na dvorišče in ure in ure polivati z vodo. Menijo, da škoda, ki j0 je požar prizadejal, znaša okoli 4 milijone lir. Gospodar je baje zava rovan za okoli 2 milijona lir V skoraj upepeljeni hiši je živel sam s svojo ženo. Y trenutku požara je bila v poslopju tudi neka njegova sestra, ki živi v Jugoslaviji. Miličeva nimata otrok. Zdi se, da je področje okoli Saleža zelo privlačno za strele. Pred nekaj leti je strela ubila domačina Alojza Škerlja v trenutku, ko je hotel prižgati luč v hlevu. Motorist podrl žensko Včeraj ob 18.15 so prepeljali v splošno bolnišnico 31-letnega Luciana Giugovaza iz Ul. Martiri della Liberth ter 58-letno Anno Čarni vd. Venier iz Ul. De Amicis 22. Oba Sta se pobila pri prometni nezgodi, do katere je prišlo le nekoliko prej na Istrski cesti v bližini pokopališča. Giugovaz, ki se . je pe- jnetitem „ dokaj tefko. narekuje potrebo, da se Slovenci čedalje bolj seznanijo z vsemi problemi morja in življenja ob njem, nad njem in v njem. Razstavljeni tisk je razdeljen v dve skupini, v. jugoslovanski in tuji tiik.'Pri' tem se je zlasti polagala pažnja na italijanski tisk iz sosednega Trsta, kjer je vedno bilo tudi lepo število slovenskih pomorščakov. Skromneje so predstavljene druge države, saj razstavni prostor ni dopuščal neomejenosti pri eksponatih, ki bi jih študijska knjižnica imela še na razpolago. Knjižnica je lastnica edinega primerka revije «Pomorstvo i trgouinan, ki je izšel v Trstu l. 1870 in je tudi razstavljen. Srečko Vilhar, ki je svoj nagovor ponovil tudi v italijanščini, je izrekel zahvalo vsem, ki so pri. pomogIt pri delu za razstavo, in med temi je navedel tudi knjižničarskega nadzornika iz Trsta dr, Criseja. Razstava je takoj zbudila zanimanje vseh navzočih. Odprta bo več dni in vsem Tržačanom, ki gredo v Koper, priporočamo, da si jo ogledajo. Videli bo do marsikaj, kar jih bo še posebej zanimalo prav kot Tržačane. Omenimo naj še, da je prav ob tej priložnosti izšel tudi Slovenski pomorski zbornik, o katerem je naš list pisal, ko se je šele pripravljal. O pomembni knjigi kakor o razstavi sami pa še pisali, bomo Delavske zadruge so dobile viteza Na glavnem sedežu Delavskih zadrug so včeraj priredili malo ceremonijo v čast generalnemu ravnatelju računovodji Erminiu Zoc- chiju, kateremu je predsednik republike te dni podelil naslov vite- Prireditve in objave Slovenski oktet na poti skozi Trst Včeraj se je vručal skozi Trst Slovenski oktet, ki je v četrtek in petek imel v Milanu dva koncerta. nOktetovch, ki so v Italiji že gostovali, so bili s svojima nastopoma v Milanu še kar zadovoljni. Milanski dnevnik «Corriere della serav> je o njihovem gostovanju med drugim napisal: «Zbor je harmoničen in dobro vpet, lahko najde stik z občinstvom in razpolaga z repertoar- jem zelo lepih in živahnih pesmi. Štirje tenorji, dva baritona in dva basa imajo na programu tudi stare skladbe ter skladbe iz preporoda in so hkrati tako tenkočutni, da jih morejo dobro predva- jati.» «Program, ki je vseboval jugoslovanske, bolgarske in ruske pes. mi, in to patetične in briljantne, stroge (resne) in komične, je doživel velik uspeh.« 2. ljudski koncert Jutri se v Galeriji Protti začenja prodaja vstopnic za 2. ljudski kon- cert orkestra Tržaške filharmonije, ki bo v petek ob 21. uri v Avditoriju pod vodstvom dirigenta Mareka Janovvskega in s sodelovanjem solista flavtista Miloša Pahorja. Program obsega skladbe: Gounod — Simfonija za pihala (nova za Trst); Gluok — Koncert za flavto in mali orkester (novo za Trst); Strauss — Simfonična pesnitev; Stravvinski — «Jeu de cartes« (novo za Trst). Danes, 9. septembra, se v cerkvi v Borštu poročita • VESNA ZAHAR in REMIGIJ TUL Pevke in pevci prosvetnega društva Slovenec .iskreno želijo svoji marljivi članici in njenemu izvoljencu vso srečo v življenju! Razna obvestila Danes dne 9. septembra ob 10, uri bo maša pri kapelici «Kra,lJica miru« na Katinari za proslavitev 23. ob-letničec njene zgraditve. za republike. Predsednik DZ prof Dulci je izrazil novemu vitezu čestitke upravnega sveta ter se pohvalno izrazil o njegovem delu v korist zadružništva. Nato je upravni funkcionar inž. de Grisogono poklonil slavljencu znake viteške časti, ki so mu jih darovali uslu-benci zadrug. lilliliiiiiiiliiiiiHIlilllllilHIllIfllOlHillHiiiilIlllllliiillliiiiiniiiiiiiiilllliiiiiiiiiiilllillllillllllllniliiliiiiiinilll GLASBENA MATICA V TRSTU sporoča, da se bo redni pouk začel v ponedeljek 10. septembra 1962. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 9 septembra se Je v Trstu ro- zaraai cesar so jo morali spe j ijal z motorjem proti Sv. Soboti, prepeljati v bolnišnico, kjer se bo ' Aurora 15.00 «Sexy a1 vedano mladini. . g(#j 15.00 »VeUKlV !F: .lil Garibaldi io.uu ” " Tony ^iji grande impostore). (a, F Cristallo 14.30 »Pest ° dJiH gno di fango). ni. . Capitol 15.00 itUmazanr {,tp me sporche). Capuc'" • no mladini. re G'1 Impero 15.00 «SalvaW Prepovedano mladm1’ pe>iit Massimo 14.00 «Mac'_st jc0jor ciste allTnferno) Morris, Helene U^.^osl ^ Moderno 14.30 *®lcrl]Ille'vf|t, sa in kolesa vse“ ccl» V Trst — Ulica A. NADOMESTNI ska in tuja DEL' ‘VJ/lj S! ia y NADOMESTNI rilla, Lambrette, Cacc'a „kri*aa . PHEPHOGE za l.moK* at’!,. rim dobite pri —clt r- £ Trst — Ut. A. S** leuaci. zračne morje in izlete rp “VeRa'P'asl Najdeni predmeti Na občinskem ekonomatu v občinski palači, soba št. 108 v 3. nadstropju so na razpolago predmeti, izgubljeni in najdeni v avgustu v mestnih ulicah in na trgih. Lastniki lahko pridejo ponje vsak dan od 9. do 12. ure. Predmeti so naslednji: denar, ure, prstani, denarnica z denarjem, gramofon, kolesa, sončna in druga očala, kopalke In kostimi, torba s športnimi oblačili, par Škarij in škatla, ki vsebuje stekleničke sodijevega hipoklorida. Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. Dani. jele Patrizlo daruje družina Germani 1000 Ur za Dijaško Matico. Za Dijaško Matico daruje Cač-Vekjet 5000 lir. Meri Namesto cvetja na grob pokojne Angele Sancin, daruje družina Lavrenčič, Devana in Milenko 10.000 lir za Dijaško Matico. pust 20 odst. 1** le <* tel. »5919- I ve»e čitev VESPA re** • Ji DEL 1962 skUPfib m ZAVESE lalla kuienčnih tenak ,om U, V.šS¥ siormin sedežem, predplačila Ve' , m MOTO rabljen0 m ji plačevanja- ^ (I . »PLASTIKA« ' št. 4 (blizu -■ ** nudi; torb.ee ra (Cert ue. namizne 0“°, i za posodo, b. ' .,io m j rje, vreče za P gu« vse iz plastike , cenah OblSCil® N * h 8S 'v s rsV‘~. ‘ h Wft; f ^uif se vie' V zahvaljujemo = j 0t> čustvovali z 11(11 . J drage sestre Z.riAl Antonije >■ / Posebna b"/// sosedom, taTs.nM mu zboru «WPa mjt1 cem cvetja. .pl " SESTR«5 ^ 9. seP1’ P Bazovica, Včeraj ob 17. uri Je po kratki bolezni Prel ANGELA SANCIN ^ v svojem 68. letu starosti. Pogreb drage v nedeljek ob 17. uri iz hiše Žalostno vest sporoča vsem žXsti,rGi8r^J>ey 'sem znancem In p . tO^ svakinja PAVLA SANCIN * oSl Skedenj, 9. septembra 1962. s N- S ■tub** 1«! /i/z hi ti n 77ih danes 9. t. m. z začetkom ob 16. uri Totalscope barv- | W/e prodajo Jožefa (Giuseppe venduto dal fratelll) | Jtonedeljek 10. t. m. ob 18. uri ponovitev nima: 4 . BRA TJ[ PRODAJO JOŽCFA 5 tpo'f etd ni' j ,7 P * M ,ri^ f'/VO PROSEK-KONTOVEL Vala danes 9. t. m. ob 16. uri barvni film: fETROGRAJSKE NOČI (Nottl dl Pietroburgo) Igrajo: YVAN DESNY, JOHANNA VON KOCZIAN In EWALD BALSER llNO <1RIS> PROSEK N- . *ja danes, dne 9. t. m. z začetkom ob 16. uri pustolovski dčni film v Technicolor: BELI BES (LA FURIA BIANCA) Igrajo: CHARLTON H ESTON in ELEANOR PARKER 1 Ul A 8. IH št n $ velika razprodaja plastičnih predmetov za vsako uporabo PO ZELO NIZKIH CENAH ZARADI UKINITVE OBRATA Mporoia MIHAEL FLAJBAN i 'Mletje i u Pohitite, ker razprodaja bo samo še nekaj dni! V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA POPOLDNE bo v GRMEKI v Beneški Sloveniji na kateri bodo peli VSI SLOVENCI so vabljeni k udeležbi! • VAŠKI FANTJE priredijo danes In v ponedeljek ob 20. uri PLES V RUPI Igral bo Dolinski kvintet, sodelovala pa bosta tudi pevca Darko in Dario. Poskrbljeno bo za dobro kapljico in prigrizek. POSTREŽEJO TUDI S ČEVAPČIČI • Jutri zvečer bo izvolitev najlepše mladenke Rupenska mladina vas vabi'. TJ E, VRTNARJI L' *A f Vsako vašo potrebo se w ftite na domačo tvrdko »LANI EDVARD .ST’ M. Milano 18 - Telef. 35-169 nudi po najnižjih c enah navadne in hidravlične ati-k,'fr »„ese). grozdne mline — navadne in na električni po- ^2110 vlnclprt nnonfin lrnlrnr* brpnt.ače. brent©. Akafft. i Qf tfir vse P°t'rebn0 7A trgatev. •travni zastopnik za tr žaško pokrajino svetovno znanih ^ v *a obdelovanje zem lje, ter kosilnice « A G R I A» Tovornik se je prevrnil Včeraj zjutraj okrog 8.30 se je na cesti blizu Marlana prevrnil tovornik Fiat podjetja Gas Compres-si iz Trsta, ki je vozil kakih 80 jeklenk s kisikom. Šofer Aldo Di Paoli se ej hotel izogniti tovorniku, ki je prihajal nasproti, pri tem pa je zavozil preveč na desno in vozilo se Je na mokri cesti zdrsnilo ter se prevrnilo pod cesto. Goriški gasilci so prišli na pomoč in tovornik zopet postavili pokonci, potem ko so tovor preložili na drugo vozilo Šofer je ostal nepoškodovan. škoda na vozilu znaša okrog 250.000 lir. Vespa v moped pri pevmskem mostu Sinoči okrog 20. ure se je peljal z očetovo vespo po Ul. XX. septembra proti pevmskemu mostu 20-letni Luigi Portelli iz Gorice Ul. Bassano 5. Na zadnjem sedežu je imel 16-letnega Karla Šuligoja iz Ločnika Ul. Sartori 5. Na križišču z Ul. Bosco je prišlo do trčenja z mopedom, ki ga je vozil 74-letm Jožef Komavli iz Pevme 12 v isto smer proti Pev-mi. Pri trčenju je bil ranjen samo Portelli, ki so ga z avtom Zelenega križa odeljali v bolnišnico, VČERAJ NA SEDEŽU POKRAJINE Posvetovanje vseh županov za pomoč kmetom in živinorejcem Naročilo koruzne moko za krmo ■ V pričakovanju odgovora iz Rima in vladnih ukrepov za pomoč V okviru posvetovanj in ukrepov za pomoč kmetont-oškodovan-cem zaradi suše, je pokrajinski upravni odbor povabil sinoči na sejo vse župane z Goriškega. Seja je bila na sedežu pokrajinske uprave v Gorici in jo je vodil predsednik pokrajine dr. Chien-taroli, ob prisotnosti odbornika za kmetijstvo G. Vezila. Na sejo je bil poleg županov povabljen tudi pokrajinski živinozdravnik dr. Germinetti, ker so na njej razpravljali med drugim tudi o krmljenju goveje živine z nadomestnimi krmili in o razdeljevanju istih. Kar se dodatnih krmil na osnovi koruzne moke z 20 odst. primesi protein tiče, so na posameznih županstvih najbolj prizadetih krajev že dobili navodila za sprejemanje naročil. Oškodovani živinorejci bodo lahko naročili največ do 50 kg takega dodatnega krmila na vsako glavo govedi. Cena za to krmilo je določena za sedaj na 3950 lir za stot, ker bodo razliko plačali ir. posebnega sklada. Kar se tega sklada tiče. naj omenimo, da so doslej vanj prispevali pokrajinska uprava m mestna hranilnica vsaka po 5 milijonov lir. Prispevali pa bodo tudi drugi denarni zavodi in ustanove. Mestna hranilnica je skle-nila tudi, da bo dodelila najbolj prizadetim kmetom, ki bodo za-nje prosili, brezobrestna posojila do zneska 20 milijonov lir. Medtem se pričakuje tudi oi-govor ministra Rumorja in vladne ukrepe za pomoč prizadet.m kmetovalcem, predvsem ori odi.', su zemljiških in drugih davkov ter pri nakazilu potrebni)) dodatnih krmil za živino. kjer so mu ugotovili poškodbe na rokah in nogah ter so ga pridržali na zdravljenju. Šuligoj in Komavli sta ostala nepoškodovana. Tudi Zopet primer otroške paralize Te dni so poslali v zavod za zdravljenje otroške paralize v Vidmu komaj sedem mesecev staro Rozo Mossento iz Gorice, Ul. Mo-nache št. 3. Na srečo gre za lažji škoda na vozilu je bila le majhna. iiiiiiMmiittiiiiitiiiHiiiiiiliiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiiimi IZ POROČILA POKRAJINSKE UPRAVE Na cesti Gorica -Čer vin jan dela dobro napredujejo Za 7.7 km ceste bo država potrošila 208 milijonov Pokrajinski upravni odbor nam je poslal poročilo o prizadevanju pokrajinske uprave za izboljšanje pokrajinskih cest na Goriškem. Uvodoma omenja poročilo, da je v polnem teku popravilo cest, ki so prišle po zakonu od 12. februar]« 1958 od občin pod pokrajinsko upravo. Med temi cestami je ena najvažnejših ona, ki pelje v Cervinjan, na odseku od Fare skozi Gradiško do Villesse. Kljub številnim zaprekam, ki so jih mo- mena imssm Trst A NEDEUA, 9. SEPTEMBRA 1962 Khieti,“J0: PosluSa11 bo-- J Nit1 Zbo-,t.1Jska oddaja; 9.30: gfj U.30: Oddaja za i J" l%£2*.ežnl vrt>> Pravlji-j/ KSar n "lkar VVolrner; 12.30: K(,W.45.nekal; 13.30: Glasba po tV' lSoft. kalnl tercet «Me-P^ij AJI* Bm.' ^Sanski orkester C > CorrS: «•»: Portret v ' ISSiOm Lojacono; 15.40: < (t j, 17 (L 16 (X): Popoldanski ti V^viptoica ,,P!esna ia->anka; E V*; I9,.sanil 18.45: Motivi SoNt ;'.5: 'Poslušali boste: Ej K » 9j V' v; C 19 IR. ,J: ia-45: Motivi P° IC Ju0*; L* Pos,ušali boste; ~ r 'n. 22.00- ^jjdbda _Nedelja v Športu; V / simfonična nebom; 16.30: Puccinijeva opera «La fanciu.lla del West»; 19.15: Športna nedelja; 20.25: Počitnice v dveh; 21 30: Kabareslci program: 22.15: Prokofjev: «Romeo in Julla». II. program 8.00: Jutranja glasba; 9.00: Oddaja za gospodinje; 10.00: Kar mimogrede zabeleženo; 10.35: Glasba za praznični dan; 12 10: Plošče tedna; 13.40: Revijski program; 14.00: Ne. deljskl orkestri; 14.30: Dogodki doma iin v svetu; 15.00: Oddaja za avtomobiliste; 16.00: Glasba In šport; 18.35: Pesmi za Evropo; 19.50: Srečanje med notami; 20.35: Velike skladbe; 21.00: Športna nedelja; 21.35: Večerna glasba. nami. HOO: i 1» SrnbUrd 'n| orkester; 11.15: d V^hV«ih,1215: °a’ A\ & v "oper K' «.oo °p RL; . N; *-od- III. program 7 15: Jutranja «L; 8.40: Vedre / lo>k|.a5^ rewmaža; 9.15: 1 'l> ,0 00- 9 45; Poje Bobby 17.05: Radijska drama Maxa Frl-scha: Rib van Wlnkle; 18.30: Schubertove skladbe; 19.00: Tartinijeva Sonata za violino in klavir; 19 15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečer-m koncert; 20.30: Revija revij: 20.40: Na programu G. Faure In E. Chabrier; 21.20: NIcolO Castlgllont: «Attraverso lo specchio«; Sandro Fuga: «La confessione«. & C'Je; RL;" i0.30: O- Slove ni ja ^ V 6.00: Vedri zvoki; 7.30: Radijski koledar; 8.00: Mladinska radijska 8.40: «’Mall pianist«; 8.55: Igra: 1'ftl o, ............. • Glasbena medigra; 9.05: Z zabavno I?; M,,' l«00: Prenos RL; Jazz Band; HITRA POPRAVILA TV APARATOV l 'K-, 'v •' ot.C DdllU, ‘ ‘ne^r^1«; StiSil in morjih; 8.20: lil«11 J.30: Kmetij- > N?«!*; ,,0'e! I a 30: Gla,^ros!ramu Schu-asba pod vedrim ***> TREVISAH Trgovina: Trst, Ulica San Nicolč št. 2 — Tel. 24-018 Delavnica: Ulica delle Mi-lizie št. 3 — Tel. 76-276 glasbo v novi teden; 9.45: Trije mladi glasbeni avtorji; 10 00: Se počrnite, tovariši; 10.30: Operna matineja; 11.30: Šober; «Od Liburne do Butok carrlerja«; 11.50: Orkester Norrle Paramor; 12.05: Naši poslušalci čestitajo; 13.15: Obvestila; 13.30: Za našo vas; 14.00: Narodne z orkestrom; 15.15: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Trikrat pet; 15.30: Odmevi z Balkana; 16.00: Humoreska tedna; 16.20: Vedri zvoki; 17.05: Orkester Mantovanl; 17.15: Radijska Igra; 18.00; Zvočna ruleta; 19.00: Obvestila; 19.05: Glasbene razglednice: 20.00: Vaša pesem; 20.50: Športna poročila; 21.00: Ura klavirske lirike; 22.15: Ansambli ln solisti RTV Ljubljana; 23.05: Plesna glasba. Ital. televizija 10.15: Kmetijska oddaja; 12.00: Otvoritev Levantlnskega velesejma; 14 25: Po Evrovlzlji svetovno prvenstvo v veslanju in plavanju; 18.00: Program za najmlajše; 18.45: FMm: »Dan počitka«; 19.20: Enodejanka B. Randoneja: »Sl arrende a Bach«; 20.20: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Enodejanka Gordona Davlota: »Spominjaj se Cezarlja«; 23.00: Športna nedelja ln Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: »Eva ln Jaz«; 22.25: «Par!z 1928»; 22.50: Dnevnik. (Ponedeljek 1(. septembra 1962.) 17.45: Program za najmlajše; 18.45: Studio uno; 20.00: Šport; 20 30: Dnevnik; 2.1.05: Lebarjeva o-pereta: «Luksenburški grof«; 22.30: Film: »La vita che torna«; 22.55: Praznik gora; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10: Trodejanka Josepha Haye. sa »Ure obupa«; 23.20: Dnevnik. Jug. televizija Evrovlzija 11.13: Prenos svet°^; nega prvenstva v veslanju; 14.25: Prenos svetovnega prvenstva v veslanju. J TV 20.20: Sedem dni. Beo. grad 20 45: Celoečernl Ulm. (Ponedeljek 16. septembra 1*62.) JTV 20 00: TV dnevnik; 20.20: Tedenski športni preg'ed Zagreb 20.35: C Handl: Ruš,'"* Zagreb — dramatizirana kronika. rali premostiti pri urejevanju te ceste, so že do sedaj dosegli lepe uspehe. Kot znano se izvajajo ta dela na državne stroške, pokrajina pa je prevzela njihovo izvedbo, da bi bil« hitreje zaključena. Pri tem ji pomaga tudi tehnični urad iz Gorice, Za prvi odsek ceste pri Fari in Gradiški, ki je dolg 2.747 m, so potrošili 80 milijonov lir. Na tem odseku so odpravili nevaren ovinek v Fari z odstranitvijo vojašnice, ki je bila v napoto in z odstranitvijo mlina. Precej težav so imeli tudi z odkupom zemljišča od obrobnih lastnikov, saj je bilo treba cesto razširiti na 11 metrov. Sedaj so v polnem teku dela na drugem odseku ceste od mostu pri Zagraju do mostu čez Ter. Tudi tu bodo cesto izravnali, uredili in razširili na 11 metrov, ta odsek je dolg 5 km in bodo zanj predvidoma potrošili 128 milijonov lir. Med drugim je predvidena tudi obhodna cesta v Villes-sah, kjer jo bodo izpeljali zunaj naselja. Tudi za ta odsek je predvideno, da bodo dela zaključili do konca letošnjega leta. Od tako preurejene ceste bo imelo veliko korist predvsem prebivalstvo, ki Atvi vzdolž nje, prav tako pa bo imela korist Gorica, ki bo dobila dobro cestno povezavo proti Cervinjanu, Gradežu in Fossalonu, primer te bolezni, ki ne predstavlja posebne nevarnosti. Otrok Je bil dva dni prej tretjič cepljen s cepivom Salk. To je po primerih od lanskega leta prvi zopetni pojav te bolezni v naši pokrajini. Kot znano so se pristojne zdravstvene oblasti zlasti v Gorici, pobrigale za množično preventivno cepljenje s Salkovim cepivom, ki se je še kar dobro obneslo. Vendar pa je tudi pri nas začelo prevladovati mnenje, da je bolj učinkovito uporabljati cepivo z živimi bacili Sabin, ki Je tudi bolj enostavno, saj ga lahko vzamemo skozi usta v obliki karamel, čoko-latinov ali sirupa. Ta način zava- rovanja so v zadnjih letih z velikim uspehom preizkusili tudi v sosednji Jugoslaviji, Sovjetski zvezi ln po drugih deželah ter ugotovili njegove prednosti pred Salkovim cepivom. Sedaj so začeli izdelovati tudi v Italiji cepivo odnosno preparate Sabin in jih bodo v obliki karamel že z začetkom prihodnjega leta lahko že množično uporabljali Pri tem se mnogi sprašujejo, zakaj so pri nas toliko časa čakali z izdajo dovoljenja za množično proizvodnjo in uporabo Sablnovih preparatov proti otroški paralizi. Ali je bilo morda zato, ker so se pre več založili z ameriškim Salkovim cepivom in so čakali, da bodo prej tega uporabili? Končno, vendarle dež Po dobrih dveh mesecih popolne i lenelt. Ce bo še ha j toplote, tudi suše, obdobja b ret slehernih pa-' košnja ne bo tako slaba. Trti naj. davtn in naravnost tropske vroči- j brž ne bo kdo ve kaj koristil, ne, smo včeraj zjutraj kontno ven■ I vsekakor pa bo preprečil, da bi darle dočakali dež. Zadnja dva dneva se je dobro pripravljalo nanj. Nebo se je močno pooblačilo, vremenske napovedi pa so najavljale det po vsej okolici. Vsakdo je bil prepričan, da se bo kmalu ulilo.. Včeraj zjutraj se je ko. maj pričelo svitati, ko smo zaslišali po strehah, balkonih, vrtovih, navojnteah in oknih tisto prijetno enakomerno udarjanje dežja, ki smo se ga popolnoma odvadili. Prišel je s vetrom, da je moral marsikdo sredi trdnega spanca vstati in zapirati okna, da bi ne zmotil stanovanja V dobrih treh urah je zmočil kakšnih 10 cm na globoko. Kjer je bila zemlja preorana, tam pa je segel še globlje. Res da je prišel prepozno, pa vendar so se ga zlasti kmetovalci na moč razveselili. Vlil jim je še nekaj upanja, da se bo letina vendarle nekoliko popravila. Za povrtnino ga je bilo vet kot dovolj, pa tudi travniki bodo sedaj na mah oze- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiHiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiniiiMHniiiMiiiiiiiiiiiimiiMiiii Trije junčki so zdravi in v v Steverjanu lepo rastejo se grozdje nadalje sušilo. Včerajšnji dez je bil znanilec bližajočega se konca turistične sezone v Gradežu. Marsikdo se ja ustrašil, da ga ne bo več konec, pa je spravit svoje stvari v kovček in se odpeljal. Turistični funkcionarji se pripravljajo na zaključ. ne račune, ki bodo letos podali nadvse ugodno bilanco, najugodnejšo v zadnjih 70 letih Ze pred velikim šmarnom nam je direktor turistične ustanove dr. Rotte. n izjavil, da bodo letos tmelt rekordno število nočitev in da bodo po vsej verjetnosti prekoračiti en milijon. Do konca avgu-ta so imeli 93 000 nočiteu več kot lansko leto. To je v vsakem primeru zelo ugodna napoved, da bo cilj dosežen Kakor vidimo, je lepo sončno preme zelo relativen pojem: nekdo ima od njega škodo, drugi pa korist. Danes Štmrjanei po Soški dolini Gospodinji so pritekle solze na lica, ko se je vrnila s trga in videla kravo Severino s tremi mladiči Trije junčki, ki »o se rodili v hlevu kmetovalca Yirgila Marege v Uklancih v občini Steverjan, kar dobro uspevajo. Val so zdravi in jim ne manjka apetita. Vest o izrednem dogodku, enem na vsakih 15.000 porodov, se je hitro raz-širila ne le po vasi, ampak tudi po vsej Goriški: ne morda zaradi izredne sreče, ki je doletela živinorejca, ampak zaradi redkosti takšnega primera. Odpravili smo se v Uklance, da bi videli trojčke in izvedeli od lastnika, kako je bilo s porodom. Gospodinja Alojzija, ki smo jo zalotili pri obiranju sliv, je bila rade volje na razpolago, da bi potešila našo radovednost. Povedala nam je, da se je v soboto vračala s trga, ko jo je mož na pragu hudo ostrašil; rekel ji je, da je teliček pri porodu umrl. Ker mu le ni hotela verjeti, je stopila v hlev, kjer je na svoje veliko presenečenje videla kar tri, ki jih je Severina .tako se namreč kliče njihova mati, vztrajno lizala. Od tolikšnega veselja so se ji solze ulile po licih; ta dan, 1. september, je postal zares nepozaben v družini Alojzije Komic, Stopili smo v hlev in hčerki, e-na srednješolka, druga pa osnovnošolka, sta pomagali mami, da so jih postavili v vrsto za spominsko sliko. Nekaj malega se je bilo treba potruditi, ker so bili junčki nemirni in niso kazali nobene volje, da bi se slikali. Severini ni bilo do tega, kaj se dogaja s telički; mirno je prežvekovala v vrsti ostalih krav. Ko se nam je posrečilo najti primeren trenutek za sliko, so teličke spet privezali vsakega ob svoj kolec, gospodinja pa nam je povedala še marsikaj o svoji kravici, Stara je osem let, oplodili pa so jo pri Alojzu Maražu na Bukovju, ki ima plemenskega bika. Pred tremi leti je imela dvojčka. Je dobra mlekarica in v družini jo imajo zelo radi, sedaj toliko bolj ,ker jih je tako osrečila. Telički so nekoliko manjši kot običajno. Ker krava nima dovolj mleka, si pomagajo s krmili. Ko se bodo živali poredile, jih bodo prodali za meso. Ce bo šlo tako kot želijo, bo le prišlo nekaj denarja v hišo. Na koncu naj povemo, da je plemenski bik zelo dobre pasme in da so se v Steverjanu rodili že štirje njegovi dvojčki. Trije junčki, ki so se 1. septembra rodili v hlevu družine Marega v Uklancih v občini Steverjan Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 2. do 8. septembra se Je v Gorici rodilo 19 otrok, umrlo Je 13 ljudi, poročilo se Je 7 parov, oklicev pa je bilo 10. Ocenjevanje živali v Sovodnjah 16. septembra Zavarovalnica goveje živine v Sovodnjah bo ocenjevala živali v nedelje 16. septembra, in sicer po običajnem razporedu. ROJSTVA: Carlo Celebre, Marco Minold, Nadja Sitar, Elizabeta Fon-zar, Silvija Bregant, Aleksander Weffort, Donatella Starchi, Bruna Tecchino, Luciana Bemardls, Ste-fano Olivotto (mrtvorojen), Carlo Lipovšek (mrtvorojen), Fausto Mi-lanese, Marco Orzan, Renzo Rivet-ti, Franca Capra, Roberto Martel-los, Eliana Fogar, Renzo Dilena, Donatella Grusovin. SMRTI: gospodinja 86-letna Ersi-lla Gerloni vd. Vierthaler; gospodinja 55-letna Margherita Collenz por. Silvestri; davčni uradnik 61-letnt Luigi Gabrielli; gospodinja 87-letna Matilde Bressan ;gospodi-nja 78-letna Magdalena Okroglic vd. Mikulin; en mesec stara Clau-dia Ceppi; gospodinja 43-letna Maria Ziani por. Olivotto; policist 47-letni Letterio Arrigo; občinski tajnik 58-letni Antonio Grinover; upokojenka 69-letna Maria Zian por. Vogrini; upokojenka 83-letna Anna Trevisan; gospodinja 77-letna Ma- ria Pecorari por. Scorianz in 64-letna Rosa Pagani vd. Crepaldi. POROKE: podčastnik Crlstoforo Pirisi in gospodinja Giulia Ruggie-ro; delavec Guerrino Rutar in delavka Luciana Stecchina; zidar Aldo Cidin in gospodinja Loreta Zampa; tesar Sergio Trampuš in šivilja Vera Zel; trgovec Giorgio Massi in trgovka Carla Rosconi; mestni stražnik Silvano Casasni in gospodinja Antonietta Michielutti; trgovec Ottone Rizzl in uradnica Giuseppina Corazza. OKLICI: trgovski zastopnik Mario Lascala in gospodinja Dorina Menotti; delavec Vittorio Gregorut-ti in gospodinja Elizabeta Godeas; industrialec Erminio Gianestni in gospodinja Maria Cassanego; slaščičar Mario Stecchina in delavka Gina Squarcina; bančni uradnik dr. Giuseppe Leslzza in bančna u-radnica Maria Macuz; klesar Clau-dio Zearo in šivilja Silvana Marini; kmet Rinaldo Turel in tekstll-ka Maria Rizzi; trgovec Alfleri Cantarutti in gospodinja Bruna Fontanini; mizar Silvio Bearz in gospodinja Jolanda Batistuta; u* radnik Giuseppe Paoletti in bolničarka Diana Avellino. Steverjansko prosvetno društvo «Briški grič« bo priredilo danes izlet po Soški dolini Ustavili se bodo v Tolminu, v Kobaridu pa bodo položili venec k spomeniku 8imona Gregorčiča. Izleta se udeležujejo člani društva, ki so pripravljali tridnevno zabavo, ki je bila prejšnji mesec v Steverjanu. V predilnici si je zlomil nogo Včeraj popoldne okrog 18.30 so poklicali avto Zelenega križa v Podgoro, kjer sl je pri delu v predilnici zlomil desno nogo lik letni delavec Rodolfo Ghirnghel-li Iz Podgore, Ul. 4. novembra št. 3. Takoj so ga odpeljah v go. riško civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju, Okreval bo v 30 dneh. Avtomobilist podrl vespista na Travniku Včeraj okrog 12. ure je :icki avtomobilist iz Milana privozil s svojim avtom Fiat 1100 na Travnik v Gorici iz predora pod Gra-dom. Ko je prišel blizu cerkve, je zavil proti Ul. Roma. V tistem trenutku pa je privozil na vespi iz Ul. Roma Anton Bensa iz Gorice, Ul. Čampi 52. Ker je avtomobilist vozli blizu levega roba ceste, je prišlo do trčenja * vespo, čeprav je Bensa vozil pravilno na svoji strani Pri trčenju je avto podrl vespi»‘a, ki pa je odnesel le maniše p iškod-be na nogi. Pri trčenju je prišlo do zloma odbojnika na avtomo-bilu. Na kraj nezgode je prišla cestna policija, ki je napravila zapisnik. Pri padcu z drevesa si je zlomil roko Včeraj popoldne okrog 14. ure so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 10-letnega Carla Oriona iz Kaprive. Zdravniki so ugotovili, da si je deček zlomil levo roko v zapestju, ko je padel z nekega drevesa v bližini svojega doma. Pridržali so ga na zdravljenju za 25 dni. Padel je po stopnicah in si zlomil nogo Včeraj nekaj po 11. uri so pripeljali v goriško bolnišnico 16-letnega Giovannija Bondela iz Gradiške, ki si je doma pri padcu po stopnicah zlomil nogo v gležnju. Pridržali so ga na zdravljenju za 10 dni. Šolske vesti Nove stavbe ob novogoriški magistrali Nova Gorica se veča iz dneva v dan y vsaj{| ulici Je mogoče opaziti kakšno gradbišče. Pred kratkim so dokončali stolpnico ob športnem parku. V pritličnih prostorih te zgradbe so odprli samopostrežno trgovino in še nekatere druge lokale. Dva nova objekta gradijo tudi nasproti okrajnega ljudskega odbora, ob magistrali. Večja zgradba se gradi iz stanovanjskega sklada. Ko bo znotraj urejena in pripravljena za vselitev, bodo stanovanja prodali. V pritličnih prostorih bo več trgovin. Napovedujejo, da bodo v tej hiši poslovni prostori Iskre, tovarne pohištva, tovafn® '' evljev. morda pa tudi knjigarne. V sosednji zgradbi, ki je nasproti sedeža političnih organizacij, pa bodo uradi okrajnega ter okf°znR8a sodišča, tožilstva, pozneje pa t.udi oddelka za notranje zadeve. Obe poslopji v gradnji prikazujeta zgornji fotografiji Vpisovanje na llcejn, gimnaziji m učiteljišču Vpisovanje za prihodnje šolsko le. to na ltcaju-gimnazljt in učiteljišču s slovenskim učnim Jezikom v Gorici. Ul. Croce 3. traja nepreklicno do 25. septembra tega leta. Vsa potrebna obvestila dobijo *<■ Jaki na tajništvu obeh šol. Danes je zadnji dan vpisovanja za izlet po Istri, ki ta priredi p.d. »O-ton Župančič« jz Standrela v soboto 2*. In nedeljo 30. septembra. Obiskali bodo Pulj, Opatijo, Reko in CrL kvenkoc. Kdor leit, naj se še danes zglasi pri predsedniku Tabaju z osebno izkaznico, da bi zbrali podat, ke za skupni potni list. Sprejemajo tudi prijave Iz ostalih vasi. VERDI. Zaprto. CORSO. 15.00 »Can - can«, Frank Sinatra. Ameriški barvni film ▼ cinemascopu. VITTORIA. 15.15: »Vojna se nadaljuje« (La guerra continua), J. Palance ln G. Ralii. Italijanski čmobell film CENTRALE. 15.00: »Zadnji upornik« (Lhiltimo ribellei, Charles Thompson ln Arianne Walter, Ameriški film v barvah. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna KUERNER na Korzu Italia št. 10 — tel. 25-76. TEMPERATURA VČERAJ Najvišja 22,4 stopinje ob 14.30, najnižja 13,2 stopinje ob 8.20. Povprečne dnevne vlage 69 odstotkov. Od 5. do 8. ure je padlo 34,2 mm dežja. s PrTm^sJcTdneRBk — 8 9. sep! itembrtJIS. Tj w. SOMERSET MAUCHAM BISERNA OGRLICA •v Se nekaj dni do Italijani preveliki optimisti Samo zaprekaši imajo realno možnost za uspeh Pred kratkim so italijanski selektorji sestavili atletsko državno reprezentanco, ki se bo čez nekaj dni udeležila evropskega prvenstva v Beogradu. Kot običajno računajo Italijani na dobro uvrstitev skoraj v vseh panogah, zadnje mednarodrte preizkušnje pa so pokazale, da italijanska reprezentanca ni homogena ekipa in razen skupine »asov«, v mnogih panogah zaostaja in je za večja tekmovanja nepripravljena. Izglede za dobro uvrstitev imajo Italijani le v Sprintu, v štafetah, na ovirah in v metu kopja. Za teke na 100 in 200 m je KIDAL prijavila Berrutija, Sardija in Ottolino. Po osebnih rezultatih vsi trije lahko pridejo v finale. Italijani so v to tudi prepričani, živčno pa vsi niso pripravljeni na veliko odgovornost, ki jih čaka. Berrutiju verjetno ni preveč do naporov, ker je svoje uspehe ekonomsko že dobro izkoristil. Sardi je do svojih rekordov 10”4 in 20’8 prišel bolj slučajno in si v Beogradu lahko pričakuje le polfinale, Ottolina pa se bo gotovo največ potrudil in na PEA ponovil blesteče uspehe iz Moskve in Švice. Tudi štafeta 4X100, katero bodo sestavljali že omenjeni trije atleti in Colani ali Nobili, je že večkrat dobro tekla, na splošno pa Italija nima v predajah sigurnosti, ki jo je imela pred leti, ker se trenerji preveč ne zanimajo zanjo sodeč, da razpolagajo z enakimi šprinterji kot ZDA. V Stockholmu se je pred štirimi leti Italija uvrstila v finale z utemeljenimi upi na zmago, zaradi neprevidnosti pa je bila diskvalificirana. Na ovirah so italijanske možnosti popolnoma realne in od obeh tekov si lahko pričakujemo 4 finaliste in eno gotovo zmago. Kandidati za te skoraj stoodstotne uspehe so za progo 110 m Cornacchia in Mazza, za daljšo pa Morale in Frinolli. Mazza je bil finalist tudi Danes prvo kolo za pokal Italija Popoldne na stadionu Triestina-Torino V Rimu: Lazlo-Fiorentina ob 17. v Vidmu: Udinese-Genoa » 16. v Cagliariju: Cagliari-Roma » 16.30 v Catanzaru: Catanzaro-Spal » 16. v Messini: Messina-Napoli » 16. v Bariju: Bari-Palermo » 16. v Comu: Como-Atalanta » 16. v Cosenzi: Coscnza-Catania » 16.30 v Alessandril: Alessandria-Inter » 16.30 v Padovi: Padova-L. R. Vicenza » 16. v Parmi: Parma-Milan » 16. v Bustu Arsiziu: Pro Patria-Sampdoria » 16. v Trstu: TRIESTINA-Torino » 15.30 v S. Benedettu del Tronto: Sambenedettese-Bologna » 15.30 v Foggii: Foggia-Modena » 16. v Brescii: Brescia-Juventus » 16. v Monzi: Simm. Monza-Venezia » 16.30 v Lucci: Lucchese-Mantova » 16.30 v Veroni: Verona H.-Lecco » 16. Sergio Ottolina na Švedskem, letos pa ni v najboljši formi in Cornacchia ima vsekakor lepše možnosti za dobro uvrstitev: svoj najboljši čas 13”9, ki je obenem letos drugi v Evropi, je mladi atlet zabeležil 5. avgusta v Gorici. Na progi 400 m je Morale št. 1 v Evropi, edini, ki lahko uspešno nastopi proti konkurenci iz ZDA. Zmaga v Beogradu zanj gotovo ne bo problem. Drugi italijanski predstavnik bo Frinolli, atlet, ki je letos ogromno napredoval in dosegel več kot odličen čas 51”1. Veliko vprašanje je Lievore. Po odličnih metih v začetku sezone je svetovni rekorder za 7 do 10 m skrajšal svoje mete. in razumljivo je, da s tako formo ne sme računati na boljši plasma. Na dvoboju s Švedsko je Lievoreja premagal celo rojak Radman in rekorder na ta poraz ni reagiral, kar pomeni, da niti sem vase ne zaupa. Več upravičeno pričakujemo od Radmana, ki bo gotovo skušal potrditi svojo sedanjo premoč in morda doseči rezultat čez 80 m, Od ostalih metov si Italijani nerazumljivo mnogo pričakujejo od Meconija. Metalec iz Florenc je bil res že evropski rekorder z znamko 18.88. Tej meri pa se letos sploh ni približal in le v nekaj primerih presegel 18 m. Pravijo, da na treningu stalno meče čez 19 in tudi 19.50 m, govorice pa prav gotovo ne odgovarjajo, resnici, sicer bi atlet vsaj enkrat tudi na tekmovanju dosegel te odlične rezultate. Od drugih tehničnih panog polagajo Italijani velike upe, vendar tu le v rezultate, v Gentileja (troškok) in Grossija in Dalla Prio (disk). Ti trije atleti naj bi dosegli nove državne rekorde in se z novimi znamkami vrinili v evropsko elito specialistov. V skoraj vseh ostalih disciplinah bo italijanska udeležba zanimiva le za notranje razmere: atletov sposobnih poseči v borbo za najvidnejša mesta ni in bo ves trud osredotočen le za izboljšanje državnih rekordov. Med najboljšimi na prvenstvu Evrope Bo Poljska ponovila uspeli iz Stockholma? Tretja in morda tudi druga atletska sila v Evropi je nedvomno Poljska. Njeni atleti so po vsem svetu znani kot izredno borbeni in na važnih prireditvah le malokrat zatajijo. Minimalne nor. me za nastop v Beogradu je letos doseglo in preseglo 45 atletov in 18 atletinj. Nekateri pa bodo morali zaradi trenutne slabe forme, kljub svojim rezultatom, ost;#i doma. S svojo ekipo bo skušala Poljska braniti 8 naslovov (7 moških in 1 ženski) katere je triumfalno osvojila pred štirimi leti v Stockholmu. Na Švedskem so 1958 leta zamagali: Piatkovvski (disk), Sidlo (kopje). Rut (kladivo), Schmidt (troskok), Krzyskowiak (5000 in 10.000 m), Chromik (3000 steeple) in Janiszevvska (200 m). V Beogradu so od omenjenih atletov favoriti za zmage Piatkovvski, Schmidt in Krzyskowiak (3000 steeple). Tem atletom pa se je pridružilo še veliko drugih, ki tudi računajo na naslov prvaka. Ze na kratkih tekih so Foik in Zielinski (oba 10”2 in 20”7) Evropi. Izredno je med prvimi v močna tudi štafeta 4X100 m, ki poleg dveh «asov» razpolaga tudi z Juskovviakom (10”3), Karczem (10”4), Syko in Kanieckim (10”5). Ti atleti polagajo največ pozornosti v predaje. Njihov letošnji Pet beograjskih dni Sreda 12. t. m. 15.00: Otvoritvena svečanost 15.50: 16.25: 16.50: 17.10: 17.20: 17.50: 18 00: 18.15: 18.50: 19.20: 19.40: 400 m zapreke (predteki) krogla ženske (kvalif.) 100 m moški (predtekl) disk (kvalifikacije) 4CO m ženske (predtekl) troskok moški (kvalif.) hoja ria 20 km (start) 100 m moški (polfinale) krogla ženske (finale) 400 m moški (predtekl) 100 m ženske (predteki) hoja na 20 km (prihod) 10.000 m (finale) Četrtek 13. 9.00: 9.30: 9 40: 10.00: 10.20: 11.30: 14.00: 15.00: 15.30: 15.40: 16.00: 16.30: 16.40: 17.00: 100 m (deseteroboj) daljirfa moški (kvalif.) kopje ženske (kvalif.) višina ženske (kvalif.) 80 m zapreke (peteroboj) daljina (deseteroboj) krogla (peteroboj) krogla (deseteroboj) skok s palico (kvalif.) 110 m zapreke (predtekl) disk moški (finale) skok v višino (deset.boj) 100 m ženske (polfinale) 800 m moški (predteki) troskok (finale) 400 m ženske (polfinale) 100 m (finale) 17.20: 17.30: 17.40: 17.55: 18.15: 19.15: 400 m zapreke (polfinale) višina (peteroboj) 100 m ženske (finale) 400 m moški (polfinale) 5000 m (predtekl) 400 m (deseteroboj) 9.00: 9.20: 9.30: 9.40: 11.10: Petek 14. 110 m zapreke (deset.boj) daljina (peteroboj) krogla moški (-kvalif.) disk (deseteroboj) daljina ženske (kvalif.) kopje moški (kvalif.) skok s palico (deseteroboj) 200 m (peteroboj) hoja na 50 km (start) 200 m ženske (predteki) višina ženske (finale) kopje ženske (finale) 400 m ženske (finale) 200 m moški (predteki) 80 m zapreke (predteki) krogla moški (finale) daljina moški (finale) 3000 m ovire (predtekl) hoja na 50 km (prihod) kopje (deseteroboj) 1.500 m (predteki) 400 m moški (finale) 800 m moški (polfinale) 200 m ženske (polfinale) 400 m zapreke (finale) 4X100 m moški (predtekl) 13.30: 15.00: 15.10: 15.30: 15.35: 15.50: 16.30: 16.40: 17.00: 17.45: 17.50: 18.10: 18.50: 19.05: 19.25: 19.50: 20.05: 20.30: 1.500 Sobota 15. 9.00: disk m (deseteroboj) 9.10: 10.40: 13.00: 14.30: 15.00: 15.20: 15.30: 15.40: 15 55: 16.30: 16.35: 17.10: 17.30: 17.45: 18.20: ženske (kvalif.) višina moški (kvalif.) kladivo (kvalif.) skok s palico (finale) disk ženske (finale) 80 m zapreke (polfinale) 200 m moški (polfinale) daljina ženske (finale) 200 m ženske (finale) 4X100 m (nredieki) kopje moški (finale) 800 m ženske (predteki) 110 m zapreke (polfinale) 800 m moški (finale) 4X100 m ženske (predteki) 5000 m (finale) 15.45: 16 00: Nedelja 16. 15.30: maratonski tek (start) višina moški (finale) 80 m zapreke (finale) 200 m moški (finale) met kladiva (finale) 110 m zapreke (finale) 800 m ženske (finale) 3000 m ovire (finale) 4X100 m ženske (finale) 4X100 m moški (finale) maratonski tek (prihod) 1.500 m (finale) 4X100 m (finale) Zaključna svečanost 16.20: 16 35: 16.50: 17.10: 17.30: 17.50: 18.15: 18 35: 19.05: najboljši čas je 40”1, pa čeprav je ekipa potencialno zmožna tudi evropskega rekorda 39”4. Homogena je tudi štafeta na eno miljo. Sestavljali jo bodo Kovvalski (46"1), mladinec Badenski (46”4), Kluczek (46”8) in Swatowski (46”8). Ekipa je torej zrela za tretje mesto, ker sta prvi dve že oddani Nemčiji ali Angliji. Na srednjih in dolgih progah sta trenutno najboljša Baran in Zimny. Prvi je še zelo mlad in še ni dosegel svojega viška, ima pa vseeno osebni rekord 3’40” na 1500 m in je torej favorit št. 1. Drugi pa je morda najizkušenejši dolgoprogaš Evrope. Ze dolgo zasleduje Zimny veliko zmago: na Švedskem je bil drugi za rojakom Krzyskowiakom, v Rimu pa tretji za Halbergom in Grodotzkijem. Lani je Poljak nekajkrat naskakoval svetovni rekord in morda mu bo letos končno uspelo priti do naslova. V metih imajo Poljaki poleg Piatkovvskega, Sidla in Ruta, ki bodo branili celinske, naslove, tudi izredno dobre metalce krogle. Po odhodu Rowa iz vrst amaterjev, je postal kandidat za prvo mesto tudi Sosgornik (18.58). Na finale računata pa še oba druga predstavnika: Komar (18.10) in Kwiatkowski (18.05). V skokih so Poljaki najmočnejši v troskoku. Svetovni rekorder Schmidt je prav sedaj dosegel najboljšo formo in je še vedno človek, katerega je treba premagati, poleg njega pa zelo dobro skačejo tudi Malcherczyck (16.50) in mladi Jaskolski (16.06). V skoku v višini imaio na Poljskem dva specialista: Czernik je letos že dosegel 2.10 in svoje podvige večkrat potrdil, centimeter za njim pa je Sobota, ki pa še ni dosegel specialisti so sedaj Schmidt (7.71), Jaskolski (7.64) in Gavvron (7.62), s palico pa je letos najvišje skočil Gronowski (4.56), pred Soko-lotvskim (4.50) in Ozinskim (4.40). Med favorite za zmago štejejo tudi Ozoga, ki je po odličnih rezultatih na 10.000 m z leti prešel na maratonski tek. V ženski konkurenci je najvišje kvotirana Ciepla na 100 m in 80 m z zaprekami, z njo pa tudi druga sprinterka Piatkovvska in skakalka v daljino Bibro. Poljska ekipa na vsak način ne bo osvojila 8 zlatih kolajn kot v Stockholmu, bo pa marsikomu pripravila s svojo borbenostjo velika presenečenja. BRUNO KRIŽMAN DANES ob 10. uri na stadionu »PRVI MAJ« namiznoteniški dvoboj SZ BOR-ODRED (LJUBLJANA) (Nadaljevanje s 3. strani) ogrlice ni več nosila. Videla sem, da je bila bleda in razburjena. Stopila je k mizi, sedla in jo smehljaje vrgla na —» «Na kaj?« «Na mizo, tepček. Biserno ogrlico.« «,Tu je moja ogrlica,’ je rekla. Grof Borselli se je nagnil naprej. ,Oh, toda ta je ponarejena,’ je rekel. ,Saj sem vam pravila, da je,’ se je zasmejala. ,To ni ista ogrlica, ki ste jo imeli pred nekaj minutami,’ je dejal. Zmajala je z glavo in se skrivnostno nasmehnila. Vse nas je trla huda radovednost. Ne vem, ali je bilo Sophiji Livingstonovi zelo pogodu to, da je bila nje-guvernanta v središču po- zornosti, in zazdelo se mi je, da je bilo v njenem vedenju nekaj čemernosti, ko je predlagala, naj dekle zadevo pojasni. No, miss Robertson je povedala, da je našla v veži dva moža, ki sta ji dejala, da sta prišla iz Jarroto-ve draguljarne. Ona je bila tam kupila svojo ogrlico, kakor je bila že rekla, za petnajst šilingov, in jo je odnesla nazaj, ker se je zaponka nekaj pokvarila in so ji jo tisti popoldan popravili. Moža sta ji dejala, da so ji izročili napačno ogrlico. Nekdo je namreč prinesel ogrlico pristnih biserov, da bi jih nanovo nanizali, pa se je prodajalec zmotil. Seveda ne morem razumeti, kako more biti kdo tako bedast, da nosi zares dragoceno ogrlico k Jarrotu, kjer ne znajo ravnati s takimi stvarmi in ne bi znali ločiti pristnih biserov od ponarejenih; toda saj veš, kako neumne znajo biti ženske. Vsekakor je bila to ogrlica, ki jo je nosila miss Ro- bertson, in vredna je bila pet- deset tisoč funtov. Seveda jo je vrnila — kaj naj bi drugega storila, čeprav jo je, se mi zdi, moralo pošteno boleti — in o-nadva sta ji vrnila njeno ogrlico; rekla sta ji, da, čeprav niso dolžni, — veš, kako bedasto in vzvišeno govore moški, kadar hočejo biti poslovni — so.jima naročili, naj ji izročita kot tolažilo ali nekaj podobnega ček za tri sto funtov. Miss Robert, son nam ga je pokazala. Zadovoljna je bila ko kak pavliha.« «To je bila pa sreča, kaj praviš?« «Tebi se zdj tako. Izkazalo se je pa, da je bila to njena poguba.« «Oh, kako to?« «Veš, ko je napočil čas počitnic, je rekla Sophiji Livingstonovi, da je sklenila za mesec dni odpotovati v Deauville in tam pognati vseh tri sto funtov. Sophie jo je seveda skušala odvrniti od tega in ji je svetovala, naj vloži denar v banko, toda ni je hotela poslušati. Dejala je, da ša nikoli prej ni imela take prilike in je tudi vna- Svetovno prvenstvo v veslanju Italija v finalu s četvercem brez krmarja LUZERN, 8. — Danes se je svetovno prvenstvo v veslanju nadaljevalo s repesažami. Italijani so se s četvercem brez krmarja uvrstili v finale, medtem ko je Jugoslavija, ki je prišla na cilj za avstrijsko posadko, izpadla. Rezultati današnjih represaž so sledeči: DVOJEC S KRMARJEM • •••••••• • •••••••••••••••• sigurnosti na višinah čez 2.05; Skoka v daljino in s palico preživlja-, ta tranzitno dobo. V prvi disciplini niso do sedaj dobili atletov, ki bi bili enakovredni Grabowske-mu in Kropidlovvskemu, v palici pa se skakalci še niso privadili na orodje iz «fibre-glassa». Najboljši 1. skupina 1. DANSKA 8’05”48 2. Holandska 8’U”73 3. Madžarska 8’11”84 4. Norveška 8’24”15 2. skupina 1. POLJSKA 8’05”75 2. CSSR 8’08” 3. Švedska 8’36”71 3. skupina 1. ROMUNIJA 7’52”62 2. Švica 7’56”46 3. Italija 8’43”81 četverec brez krmarja 1. skupina 1. ITALIJA 6’45”53 2. SZ 6’50”36 3. CSSR 6’56 '51 4. Danska 7’08”76 2. skupina 1. AVSTRIJA 6’45”68 2. Jugoslavija 6’50”02 3. Kanada 6’51”80 4. Belgija 7’05”04 3. skupina 1. NEMČIJA 6’47”76 2. Holandska 6’59”08 3. Vel. Britanija 7’5”74 4. Japonska 7’26”98 prej ne bo imela zato da hoče vsaj te štiri tedne živeti ko gro. ‘fica. Sophiji torej ni preostalo drugega, ko da ji je ugodila. Miss Robertsonovi je prodala kup oblek, ki jih ni več marala; vso sezono jih je že nosila in se jih je že do grla najedla; rekla je sicer, da jih ji je podarila, toda tega ne bi rekla — najbolj verjetno je, jih ji je prav poceni prodala — in miss Robertson je odšla, povsem sama, v Deauville. Kaj meniš, kaj se je zgodilo tam?« «Res ne vem,« sem odgovoril. «Upam, da se je zabavala kot nikoli v življenju.« «No, teden dni prčden bi se morala vrniti, je pisala Sophiji, da se je premislila in da si je izbrala nov poklic ter da upa, da ji bo gospa Livingstone o-prostila, ker je več ne bo nazaj. Razume se, da je uboga Sophie besnela. Resnično se je pa dogodilo to, da je Miss Robertson staknila v Deauvilleu nekega bogatega Argentinca in odšla z njim v Pariz. Odtlej živi stalno v Parizu. Sama sem jo videla v .Florence’, z zapestnicami prav do komolcev in s štrenami biserov okoli vratu. Seveda je nisem niti pogledala. Pravili so, da ima hišo v Bois du Boulogne in sama vem, da ima tudi Rolls Roycea. Argentinca je odslovila že čez nekaj mesecev in se potem oprijela nekega Grka; ne vem, s kom živi sedaj, toda resnica je ta, da je sedaj daleč najbolj prekanjena pariška kokota.« «Ko si prej rekla, da se je pogubila, si uporabil« ji čisto tehničnem pomen ’ hoče* zdi,« sem rekel. «Ne vem, kaj -tem,« je odgovorila M" L| ii da, se ti ne zdi, da bi «‘ dW?» tega napraviti ljubke » nip> «Na žalost sem že ne sal zgodbo o neki *,'ser!'* stsla’ ^ ci. Tako vendar pisati zgodb o bisernih »Razmišljala sem že ® ne te®' bi bi jo napisala sama. izpremenila konec.« a|tlj» 1 «0, kako bi jo P* 11 % čila?» . -nroiA'! Ji «Veš, jaz bi dekle ,, ti' bančnim uradnikom. t ej« ■;> hudo ranjen v vojni, sa (j nuuo ranjen v » , ggsi* nogo ali recimo, z na P . j stff 'a ... . in bila " -iw>. ljenim obrazom; hotno revna, leta dolS® sir ___________nn b‘ M- bi mogla poročiti, °n^ k* P jimi skromnimi |!j> poval hišico v Predm. ,„v t” J*i bi odplačal zadnji ob^. p to bi se imela poročita 4a1L (rjle ona komaj verjameta, sta srečna in on "prinese3 Ui slo da J* JJ. \ sta srcviiH 11» -- ^ njenem ramenu. Joka n In kupita si hiSico v P** P % in poročita se, pn njegova stara mati,^ °n^ °orla '&\ fc dan v banko, in če J utr? t volj previdna, da m iin, še zmeraj dela kot „ vernanta; in on je P°^ .— ve* Z' |H lan — njegova rana, ^ ga neguje, in vse J« , m srčno in sladko m « ^it® Ji] VOZNI RED VLAKO* 5.36 A 6.10 R 6.35 D 8.46 R 10.14 A 12.50 R 13.34 A 14.50 D 16.45 D 16.50 A BENETKE—MILAN —PARIZ—RI M—BARI ODHODI Cervignano • Porto-gruaro Benetke • Milan (*) Benetke Milan - Turin - Rim Benetke . Rim 9.52 DD Benetke • Milan • Genova (II) • Pariz Portogruaro Cervignano - Benetke Portogruaro Benetke . Milan - Pariz Benetke • Bari Tržič Portogruaro 17.25 DD Benetke • Pariz (spal- ni vagon) - Benetke -Pariz (ležalni prostori Trst ■ Pariz) 18.40 R Benetke 18.48 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 22.05 DD Benetke - Milan . Turin • Genova ■ Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) - Me-stre - Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro • Tržič 7.55 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim -Trst) 11.35 R Benetke 11.41 DD Pariz - Milan - Lam- hrate - Benetke (ležalni prostori Pariz . Trst) Rim - Bologna - Bari • Ancona - Benetke Cervignano Pariz - Milan . Benetke Benetke • Portogruaro • Cervignano Tržič <**) Bologna • Benetke Portogruaro . Tržič Milan • Benet- «Meni se zdi pre) d°!?i sem si drznil pripomn nif*1 Ji( «Da, toda moralno,» m vorila Lavra. Jt S s s nul^ iJ Trbi* • Ul 7.12 D 9.40 A 12.20 A 12.28 A Videm - Hamburg Videm Videm Videm M 13.55 DD Calalzo 14.35 A Videm 13.30 D 14.00 A 15.33 D 17.20 D 18.06 A 18.52 R 19.16 A Milan ■ Mestre 20.00 DD Pariz kg 21.25 R Rim (*) 22.37 A Benetke . Tržič 23.55 DD Turin ■ Milan - Genova (II) Rim - Bologna . Benetke (*) samo 1. razred (**> ne vozi ob nedeljah VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN 16.00 A 17.35 A 19.00 D 19.55 D Videm Videm Videm Videm chen (le^a L°J) do Miinchena) BenetK'^ 20.30 A Videm 21.32 A Videm (*) so*501 samo od 23.6 . do 15.9. prihod1 1.08 D Videm 7.05 A Videm 8.05 A Videm 8.22 D Videm 9.17 A V'dem Miinch®0' Dunaj - p' 9.53 D 11.58 A Trbiž • Vld 15.08 A Videm ..Mi 17.37 A V>dem biiA' Dunaj ■ 11 19.00 DD 19.50 A Videm 21.03 A Videm 22.58 A Videm nun®' 23.12 D Miinchen • Jl biž Viden>ideni 24.00 DD v , samo 24 6 do 16-9- OPČINE—LJUPLnJ -BEOGRAD aN* 0.19 D 7.06 R 7.22 A 8.28 D 12.03 DD 13.41 A 18.00 A 20.01 A 20.20 D 5.30 D 7.13 A 9.10 D 11.22 A 17.05 A O U H O D1 Opčine ■ Relt •oSTV"' naj .J1 Opčine ,u6lj»| Opčine ‘ ycK8 °pč,ne Beegrad Ijana Opčine Opčine , Opčine C,r Opčine • ,ten« ' Beograd • grad D1 l"r PRIHODKU' Beograd • ilue ,.5 ? Opčine A,ea« of \ Carigrad a et, • grad ne Opčine ,,- 19.38 D Ljubljana gf 21.48 A Opčine ' 22.48 R Duoaj — rapido: — brzec: * p«1 DOUGLAS FARR MODRA PERUNIKA »Cernu neki?« je odgovarjal Rex. «Ali moramo res pripisovati tak pomen spolu? Kaj zares ne gre drugače, kot da smo v p&rih?^ Tu pa tam je le pripeljal tudi kakšno žensko. Vselej kakšno drugo, a zmeraj tako, da je družbo zabavala. Na priliko tisto temnolaso z zelenimi očmi, ki je trdila, da je ruska kneginja, ali pa plavolasko, znano po streap“teazu (?). Ali pa tisto laži razumnico, ki je s svojim čudnim pogovorom opletla vseh pet. Potem je nekega dne pripeljal k Listerjevim «tisto žensko«. Predstavil mu jo je neki bivši sošolec in brž je Rex pomislil, da mora ta vzorec prej ali slej pripeljati v družbo. Rex je ljubil eksotičnosti; zato ni čuda, da je naletel na indijsko študentko. Modra Perunika — po njenem zatrjevanju se je res tako imenovala — je bila po svoje prikupno dekle, ali nekaj čisto svojskega. Lepe postave, morda malo še preveč vitka, je bila še najbolj podobna kakšni manekenki. Imela je vranje črne lase, zvezane v konjski rep, ki se je Rexu zdel najdaljši, kar jih je videl. Njene oči so bile zelenkaste, mačje, s temnimi programi, kot daljni spomin na njene vzhodnjaške prednike. Obrazne poteze so bile malo trde, a zanimive, polt temna. Oblečena je bila povsem spodobno, čeprav ne ravno elegantno. Tisti večer se je Rex Huntley ponašal pri Listerjevih s svojo novo znanko. «Modra Perunika« je rekla Sheila Stewart, »čudovito ime... poezija sama v sebi«. Jordan Lister se je brž pozanimal, katera pijača je novi gostinji pri srcu in je bil ne malo razočaran, ko je povedala, da ne pije alkoholnih pijač. «Mislil sem, da takih ljudi že davno ni več na svetu«, se je pošalil. «Ce pijem, se ne morem koncentrirati«, je pojasnila Perunika. «čemu bi se koncentrirali?«, je vprašal Jordan. «Prepustiti se življenju je najboljši način življenja. Kdo bi zmeraj računal z žalostno resničnostjo....« «Ce se moj razum ne more koncentrirati, utegnem prezreti kakšno važno videnje«, je ugovarjala Modra Perunika. Po teh besedah je Rex čutil potrebo razložiti prijateljem, da je Perunika obdarjena s posebno psihično močjo. To je povedal z lahnim ironičnim prizvokom, ker je bila njegova nevera v nedotakljivo, v abstraktno tako trdna, kakor sicer večina naših sodobnikov. Zanj je bila Modra Perunika le čudaška oseba, nenavadna posebnost, prej podobna eksotičnemu ptiču, ker nam je zanimiv, v kolikor je različen od navadnih vrabcev in lastovic. Sedeli so ob kaminu in Modra Perunika je pristala, da popije čašo lahkega piva. «Kakšno važno videnje?« je vprašal Tod Stewart. Zdelo se je, da Perunika rada govori sama o sebi. »Morda ne bi smela reči videnje«, je odgovorila.... »Utegnil bi me kdo imeti za kakšen medium ali kaj podobnega. A ne vem, kako bi to drugače označila. Glejte, nenadoma se nekaj vskladi v mojem razumu... nekaj, kar se dogaja drugie, se je že zgodilo ali na se bo dogodilo v bližnji prihodnosti. Pa to ni nič stalnega. In navadno gre za dogodke, ki se me osebno nič ne tičejo«. Mala skupina prisotnih ni bila videti kaj posebno prizadeta po tem kratkem predavanju in Rex je imel vtis. da je perunika navsezadnje navadna dolgočasnica. Take zadeve se berejo v nedeljskih izdajah ljudskih tednikov. Toda, kar je perunika povedala potem, je razpršilo vsak njegov dvom. «Na primer, ko sem stopila v to sobo«, je rekla Perukina, »sem natanko čutila, da bom imela videnje.... še nerazložljivo videnje, ki pa ni dopuščalo dvomov glede na prisotnost zlega....« «No, no, niste nič pridni, če tako govorite«, Je pripomnila Jan. «Mi smo vsi pošteni ljudje..,.« Govorila je v šali, seveda, a Modra Perunika je bila resna. «Ni res«, je odgovorila, «ali vsaj ne popolnoma vsi«. Prisotni so se spogledali, in bilo jim je nerodno. Nihče sicer ni bil preobčutljiv in že večkrat so se grizli med seboj, samo da so lahko uganjali duhovitosti. Toda tuja oseba.... »Mislite na kaj določenega?« je vprašal Jordan. «Med nami gotovo ni popolnih bitij.« Mačje oči so se Peruniki zasvetile. «Da... vidim nekaj zelo določenega, v tej sobi je morilec«. •Sledil je dolg in neprijeten molk. Najprej so se spogledali drug drugega... a vsakdo je umaknil pogled drugim, kakor bi hotel zakriti sum ali obtožbo. «Rex», se je naposled oglasila Jan, «kje si našel to gospodično? V kakšni norišnici?« Jan je bila razkačena. Redko je kazala svoja čustva, a zdaj so njene fine poteze izgubile običajno mirnost, drugače je bila kot plavolasa boginja, na videz hladna, premišljena. Zdaji ji je rdečica zalila obraz skorai do zlatosvetlih las. »Kakšno šalo si dovoljuješ, Rex?» je vprašal Tod Stevvart. Morda je Rex sam imel vse to res za šalo Gotovo pa ne Modra Perunika. Zamižala je in vsi so videli, kako ji nekaj trenutkov dreet stresa ramena. Žalostno in preplašeno je ponovila svojo trditev kakor kakšno preročišče. «V tej sobi je morilec«. jan Lister je vstala in šla k oknu, ki je bilo najbolj odda-Heno od kamina. Na sebi je imela toreadorske hlače, zelo pritisnjene in Iz dragega rumenega sukna. «Rex», je rekla z zapovedovalnim glasom, »bi odpeljal to gospodično iz naše hiše?« Jordan Lister se ie hot n N besedo omilil negostoljubnost svoje žene, pa ni 131 ' se je Modra Perunika dvignila, da gre M »Da, Rex, spremljajte me domov. Nočem on Rexu tudi drugo ni preostalo. Poslavljanje je D hladno, potem sta odšla. ,e sP°‘ Prvič je Rex Huntley preklinjal dan, ko se J uj, (t Modro Peruniko, a ni bilo zadnjič. s’tef MS Vso pot in ves naslednji dan je bil prepriča*1. M pravil prijateljstvo Listerjevih in Stewartovih. pa Jt rukoli ne bo oprostila in to mu je bilo žal. j po vsej verjetnosti imeli za človeka, ki mu je Ji in še to le v najboljšem primeru. v Sredi popoldneva tiste sobote pa mu je nePr„ekaJ r JI J, fonirala Jan Lister. Tudi Jordan Je zamrmral 1 jti, ( opravičilo in potem prešel h glavni točki. reg0vC \ «Rex, misliš, da bi se Modra Perunika dala v ^ « zopet pride k nam? Recimo še drevi«. . 1 »Cernu pa?« se je začudil Rex. . »Eh, sinoči, ko sta odšla smo se vsi pomiri pdLjjl, ,1] je poboljšala... in smo se sporazumeli, da nas 1 j.ad°Y]rtii' ni imela namena žaliti. Potem smo postali vsi _ zumeš. Kako je mogla Perunika priti na misel d* 5 a pravim, da jo jemljemo resno, razumeš... samo t / ps 15) v u ji najbrž zdeli vsi skupaj sami pokvarjenci. d» radovednost, da bi kaj več izvedeli o tem. pripravljena priti, ko jo je Jan užalila?« 4 r »jv<4ia nu JU JC udu Uaallid f» aYX\ ) flU JkNI «Odkrito povedano. Jordan, prav nič ne 'ali P J ■ «Torej poskusi!... Boš? Pridita okoli devete, /j |. hočeš«. „ prod LiHU? NIC A GOHICA; Ulica S letna 1801) Ur polletna 350C Mr celoletna H4U0 lir — KI.RJ: v tednu 20 din, nnevrrn,, 420 din NedeDska. po,-a me/o a 40 din, letno IHZU din. polletno 3-1 telef 21-928 tekoft, račun pri Narodni banki v Uubljanl 600-14 5-375 - (Mil.ASI; Cene tuKanov: /.a vsak mm v Odgovorni urednik; 'STANISLAV RENKO — |/dma Stritarjeva ulica Penico l-H Iel - URHAVA; TRSI - UL SV 8RANCISKA št 20 - Lel. st 37 338 - NAHOONINA: meseCoa 650 “L 'p/2 960 din Ctirtleino 4HU din — Koštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: Al)1* ^ |>rl finančnrvupravni 150 osmrtnice 120 lir. — Malt oglas) Ho lir beseda. — Vsi oglasi se naroč šinm ene«- *'8ovr.k, 100 tiska Žalnimi,Vo ,r>nSkeBS n,ka Trs, [ lAGRCBŠKI JESENSKI VELESEJEM etos ponovno Hov rekord? M« se udeležuje 3 7 držav s 4 celin- Vsa gospodar-lltogljivost Jugoslavije - Posebnost je «ima celina» * i 1 olJ6 bila v Zagrebu sve-CI0ritev letošnjega •''cv jetosnjega za-i Jesenskega medna-ji1 l) J^)esejma, ki je tokrat A ■i*st7)0redna tovrstna go * 2aL^,anifestacija- saj tjtB.rebski velesejem med ^tovrstne prireditve n piireuii/vc r Sej) /®grebški jesenski ve-:«• Ji,treba ločiti od po (» ,prVe^lladanske prireditve, %i«w.tveno domačega, ju-značaja in se « i plovni ljudje udeležu- A LJUUJC UUC1C^.U- k’ “'kai« 1enom, da si ogle- pl ljv.J.j'01 nudi i7,kl illčnn iu- nudi izključno ju-proizvodnja. Je- ■ O puj !' 'ivT^iem pa je stična ^hu0Vnih Uudi Jugosla-ter P°s'ovnih lju- «.“Klh ji poslov imi iju- r Vr15rzav. ki iščejo med-4 IS"*™11« vezi in stike N»5rLde n® jugoslovan- * C^jo- jA«.ga Poslovnega pome-V zagrebški vele- ^itki ^ukazujejo nekatero ki se nanašajo na ^Mreditev: f že pred leti raz- L C« 610 SeUti na leV0 / Hm *’ ker se na starem W£°Sl0 več razvijati in potrebam, St «čez Savo>, po- Nith i ^oni' dvigali drug 1 dtipv,1 n so sedaj še v aad-W, Pred otvoritvijo z “ itaiu n- PL dokončavali . lanski paviljon i« v M°Uv U VfSt 'j druSih razstavnih 'it v°dstvo zagreb- f 'iin^lespi^odstvo zagreb-tudi tokrat , i? ^ S več ProSenj ’ S ^ interesentov, avnega prostora SSXfetneJsi podatki V ' zagrebškega ve-bu !iiod(vm i &S«. / BuJ^Vluf^itve udeležu-4 fep ittS 12 37 drŽaV> i celine: Kvro i in Ameriko. < nekai nad 4nnn ^tk /rsin* . “*«><«»v raz- :»o *■ Jugoslovansko 4 N nastopa nekaj 'itV^kTldem° na druge 1 povezane z le- , &. s!k° gospodarsko nv- tK>mo ustavili > >Ski£! velesejmu. 1100 i Mh ž‘l razstavljalcem, \ ^ 4 Oa t^-',ki se pr' i t “na‘ #i 4 Ste*1* udelež- / hT^ateri1 • novost še ^^4ku=' uzd in neka druga poslovna združenja iste panoge. S tem je omogočen enoten in nazoren pregled čez vso določeno panogo gospodarstva. Od evropskih dežel, ki se u-deležujejo letošnjega zagrebškega velesejma, bomo kot pi> vo omenili Italijo, za katero smo že rekli, da je tik pred otvoritvijo dokončala svoj že tretji paviljon, ki ji nudi 4000 kv. metrov pokritega in 2000 kv. metrov odkritega razstavnega prostora. Ker si je italijanska industrija pridobila na jugoslovanskem tržišču zelo velik ugled in promet, je razumljivo, da se italijanski poslovni krogi za to prireditev zelo zanimajo. Zato pa je nemogoče, da bi našteli vsa italijanska podjetja, ki tokrat razstavljajo. Omenili bomo, da se letošnjega velesejma udeležujejo tudi znane italijanske velike družbe, kot na primer Dalmine, Italsider, Termi, Alfa Romeo, Finmeccanica itd. (Mimogrede bomo povedali, da je novi italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu, za katerega je napravil načrt arhitekt Con-tigliani, gradila tržaška družba «Veneta Costruzionb. Kaj pa druge evropske države? Vsekakor moramo omeniti najprej Zahodno Nemčijo, ki je na zagrebškem velesejmu vedno močno zastopana. Posebno velja to za njeno strojno in kemično industrijo. Pa tudi druge industrijske panoge so dobro zastopane. Prav tako bi morali reči tudi za Veliko Britanijo, švedsko in Francijo, kar se tiče Zahodne Evrope. Vzhodna Evropa pa je močno zastopana preko Sovjetske zveze, Češkoslovaške republike, Vzhodne Nemčije, Poljske ter jugoslovanskih sosed Madžarske, Romunije in Bolgarije. Posebnost letošnjega zagrebškega velesejma je Afrika. A-frika je gospodarsko slabo razvita celina, Zato se njene države kaj malo pojavljajo na tovrstnih mednarodnih prireditvah. Toda znana jugoslovanska politika miru in mednarodnega gospodarskega sodelovanja je privabila v Zagreb celo vrsto gospodarskih predstavnikov s črne celine, ki se prvič pojavljajo na takšnih prireditvah, Tako nastopajo prvič v Zagrebu podjetja iz Etiopije, Gane, Gvineje, Liberije, Malija, Nigerije, Sudapa in Toga. Večina teh držav prireja kolektivne razstave, Togo in Nigerija pa razstavljata preko jugoslovanskega izvozno-u-voznega podjetja Astra. Nerazvite afriške države, seveda, razstavljajo predvsem poljedelske pridelke in surovine, kot n. pr. južno sadje, tropične kulture ter razne rude in podobne surovine. Združeno arabsko republiko pa predstavlja na velesejmu družba «The General Organisation for Exibition-In-ternational Fairs» iz Kaira, ki je razstavo organizirala v 31. paviljonu na galeriji, kjer je občinstvu na vpogled precejšnja izbira potrošnega blaga od plinskih peči, do grelcev za vodo, šivalnih strojev, električnih pralnih strojev in še marsikaj drugega. Azijsko celino zastopajo na letošnjem zagrebškem velesejmu štiri države: Indija, Japonska, Izrael in Libanon, ki se letos prvič pojavlja v Zagrebu. Ameriko pa zastopajo ZDA, Brazilija in Kanada. Tako smo na kratko prikazali ali vsaj omenili udeležbo posameznih držav po celinah. Preostane nam še, da navedemo nekaj prireditev, ki se bodo vršile vzporedno z velesejmom: ** Predvsem je treba omeniti že tradicionalno razstavo motorjev in motornih vozil, ki je za Zagreb že stara manifestacija saj je bilo od leta 1024 do 1940. organiziranih kar 17 tovrstnih manifestacij, v vrsto stranskih prireditev spada letos že XI. teden usnja in obutve. Sledi nato revija sodobnega načina oblačenja, to se pravi nekakšna obsežnejša modna revija, nadalje razstava jugoslovanskega turizma ter razstava gospodarskega in športnega letalstva, katere se bodo poleg Jugoslovanov u-deležile še ZDA, češkoslovaška, Francija in Poljska. Ob tolikšnem obsegu je razumljivo, da vlada v poslovnih krogih ne le Jugoslavije, pač pa tudi drugih sodelujočih dr žav veliko zanimanje. Zato v Zagrebu pričakujejo, da se bo letošnjega velesejma udeležilo okoli 6000 tujih gospodarskih predstavnikov, česar Zagreb doslej še ni doživel. V ta namen, ter tudi zato, da bi vsem zainteresirancem bilo vse na roko, so uprava velesejma ter ustrezni zvezni organi odredili naj se udeležencem nudijo čim popolnejša dokumentacija in vse možnosti za plasiranje proizvodov. Vsako napovedovanje o uspehih velesejma bi bilo preura-njeno, vendar kaže, da bo letošnji jesenski zagrebški velesejem, ki se bo zaključil 23. t. m. prekoračil lanskoletni rekord sklenjenih pogodb, ki je šel v desetine milijard. F. T. (fi) 1DA^WBL. ŠVICARSKA SL P E R MAR KA OBVEŠČA, DA SO V PRODAJI: novi tipi, poslednji izum moderne tehnike; ELECTRONIC na električni pogon SUPKRAUTOMATIC » 57 in 88 rubini EXTRA PLATT LUX 62 __ <2> * C. G. R. COMMERCIO GENERALE E RAPPRESENTANZE SOC. A R L UL. DELLA GEPPA, 9 - TRST - TEL 37-940, 28-352 UVOZ IZVOZ Jiatel CvnVtnl iPo’ifn'103 — tel. 613»,-svojo edinstveno leno oo morju nudi prijetno letovanje. Prvorazredna Ku-ntnja. istrske specialitete. Dnevno godba In ples m TU RIŽEM «£ r^ 1 IMP0REX ! IMPORT- EXP( >RT KERSEVANI BORIS TRST, Strada del Friuli 102 • Tel. 23-802 Tehnični artikli (šivalni stroji, radio in televizijski aparati za dom. avto in žepni, kolesa, pralni stroji, sesalci za prah itd.) OBIŠČITE SVETOVNO /.N ANO POSTOJNSKO JAMO obiski vsak dan ub K.3U, 1U.JU, it in I7J0 IZREDNI OBISKI PO DOGOVORU Z UPRAVO PARK HOTEL BLED Tet. 2*4. 33». 200 ležiSC, restavracija. kavarna s teraso, nočni bar. Velika plesna dvorana «KAZlNO» Pred In po sezoni so cene 30 odst. nižje Priporočamo se Za obisk MILAN AMBROŽIČ Eleklio-instaiacijsko podjetje m TRGOVINA z električnim; predmeti; lestenci, Štedilniki, peči, pralni stroji, hladilniki in vse ostale gospodinjske potrebščine ULICA MIRAMARE 29 — TELEB'ON 29-322 HOTEL «ADRIA» ANKARAN Tel. KOPER 741-12 Nudi gostom prvovrstno hrano ter izbrane pijače. Hotel je odprt skozi vse leto. in se vljudno priporoča. Hotel PAL.AC?JH P0HT0H02 s KAVARNO In RESTAVRACIJO JADRAN nudi razne specialitete m odlična vina. Vsak dan ples v vrtni restavraciji In not nem baru. HOTEL «TRIGLAV* KOPER - telelon 10 Prvorazredna restavracija, so-douno opremljene sobe, terasa, timski vrt, nočni bar z vsakodnevnim programom S« (fo.ilotu oiiuoioča 11,1 . '' j 33-133 Ljubljana .Tal. iaa-178 Hotel «SLON» LJUBLJANA, Titova ul. s svojimi obrati se gostom lz Trsta BC --- toplo priporoča. GRAND HOTEL «T0PLICE» BLED. tel 222 223 224 Odprt skozi vse leto. lastno kopališče s čolni, termalno kopališče. Pred in po sezoni cene znižane. INTERCOM IMPORT-EXPORT KO MPEN Z A C I J E TRST Ul. Torrebianca 29 Te/. 31-961 31-962 SaPTUrIŠT SPOROČA da v z d. r ž n 1 e propo BLED LJUBLJANA-TRST ter prire.ia izlete in potovanja po domovini m v inozemstvo preko potovalne agencije ■ JAURAN TURlSTs «AVT0PR0MET> GORICA Nova Gorica — Tel. 20-44 nudi potnikom in turistom prijeten in hiter prevoz z avtobusom od vznožja Triglava do Jadrana ter vrši tudi vse vrste tovornih služnosti. Grand hotel LJUBLJANA nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah ter se priporoča za cenjeni obisk Ko potujete po Sloveniji, pridite v V i p a v"o, da si ogledate lepote izvira reke Vipa- Si,« Hoiei „vipwr kjer se boste prijetno okrep. čali. BOHINJ - SLOVENIJA V poletni in zimski sezoni vam nudijo vse udobje hoteJt »ZLATOROG«. «POD VOGLOM«. «BEI,-LEVUE-JEZERO«, Mladinski dom ter gostišča Stara Fužina in »ČRNA PRST«. ♦ Kdor si želi oddiha v miru in kdor hoče spoznati svetovno znane prirodne lepote, kdor si želi zimske ali poletne športe vseh vrst, naj pride v Bohinj « lnlormacl|e turistično društvu In hntnll 3 a ITALIJA« BIENALA OMEGA STROJA V prostorih milanskega velesejma od i. do is. oktobra 1962 Te specializirane razstave se lahko udele žijo proizvajalci, agenti, predstavniki in trgovci orodnih strojev in mehamfnin proizvodov sorodnih kategorij Tuji obiskovalci so vljudno vab. Ijenl in bodo uneli brezplačen vstop s predložitvijo potnega usta r\L • Ui. Palestru 22. Milan Ubrnite ie na UCIMU tei 700-167 - 701135.1 SPLOŠNA PLOVBA PIRAN vzdržuje z modernimi tovorno - potniškimi ladjami reano progo Jattran-Juža* Amerika — vla Zahodna Afrika (RIJeka Split Napoti. Genova, Marseille, Casablanca, Dakar, Conakry, Tako* radi Tema, Rio de Janetro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno linijo okoli sveta Uz Jadrana v Indijo, Indonezijo, Japonsko. ZDA — Zahodna obala, sredozemske luke) TER NUDI ladijske prevoze po vsem svetu i modernimi tovornimi ladjami od 1000 do 11.000 ton nosilnosti. Za vse InlormaciJe se obrnite na upravo podjetja »Splošna plovbas Piran, Zupančičeva ulica 24, in na naše iinlt p« Tve'u'1 Telegrami- Plovba Piran Telexi. 035—22, 035 23 * Telelonl; 72-170 do 72-177 Vodilno turistično podjetj« u Sloveniji Generalna direkcija v Ljubljani, poslovalnice v vseh večjih krajih Slovenije In na obmejnih prehodih tet v Zagrebu. Opatiji. Dubrovniku m Sisku Od maja do septembra prirejamo stalne Izlete Po Jugoslaviji z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi KOM PAS T0MAS0 PRI0GLI0 ŠPEDICIJA TRST — TRIESTE r, Vi« Gfcega 1-2 - Tel. 37-3 U, 31-291. 21 061 Menjalnica valute, predprodaja voznlb kart za železotški. leialski pomorski |n avtobusni promet rezervacija hotelskih $ob v vsaki posla valnlct. Zahtevajte programe izletov tn ponudbe/ JAN0USEK Destilacija esenc TVRDKA USTANOVLJENA LETA 1883 TRST — Barkovlje — TRIESTE — Barcola — Tel. 29-963 Lastna proizvodnja in izvoz: eteričnih olj za lekarniško uporabo in izdelavo parfumov- eteričnih olj za izdelavo dišečih mil in kozmetičnih 'izdelkov; esenc za zdelavo likerjev, sirupov in slaščičarskih proizvodov; neškodljivih barvil in aromatičnih kemičnih proizvodov F R A I' E L L 1 NASCIMBEN IMPOHT ENPORT NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE TRST, Ul. Eoruneo št. 39, L 21-955 UVOZ «Impex» IZVOZ TRST - Ul. Roma 22 - Tel. 37-712, 20-814 Poštni predal 97 MADALOSSO v Trstu. Ul Torrebian-ca 28. vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZITKK žimnice — originalne PKHMAKI,EX — Cene ugodne Af. 50A VI-S VAB TRST - Ulica S. Giusto 16 IMP0RT * EXP0RT Telefon 93-609 Hidravlika • Sanitarni material ■ Podi • Obloge - Izolacije • Plastika TRST - Ul. Moreri 7 1 Telefon st. 28-373 1 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZ tudi v inozemstvo KMEČKA BANKA gorica r. z. z o. z. Ulica Morelll 14 Tel. 22-06 IM P. TRANS A DRI A S.p.A. TRST — Ul. CICERON E 8/II - TEL. 30-214 EXV. SKLADIŠČE: Seglo Legnami vse vrste lesa — eksote — furnirje — poliestere — dekorativne plastične profile — lamino*8 — stroje in druge artikle za lesno industrijo KAROSERIJA DANILO PERTOT TRST BARKOVLJE, Ul. Boveto 5 . Tel. 29-121. 39-378 Tapetništvo in ličenje ter popravila avtomobilov, kamionov in avtobusov podrtje SLOVENIJA ZIVINOPROMET LJUBLJANA, Dalmatinova 1-1 # Tel. 22-212 - 20-905, Telegr. Slovpromet, Ljubljana, Telex 03-136 lzvaia vse vrste živine, konj, prašičev, mesa in mesnih izdelkov, salam in pršutov * kon-serv, črev, jajc, perutnine in divjačine Živina je stalno na zalogi v depoju Prestranek ■ Telefon it. 3 ANDREJ BOLKO mr. ph. uvoz - IZVOZ Telefon 31-313 farmaoovtmki proizvodi ta kemikalije 1RS1 - UL. I ORRtbtAHOA Ut. tt URI VERSR L TE CMC A»- trst Corso Garibaldi, 4 Tel. 41243 in 50486 nudi po Izredno ugodnih cenah radio ln televizijske aparate, hladilnike, električne in plinske šte- ske aparate, mamim*., puusite šte- dilnike, električne in plinske bojlerje za kuhinje ln kopalnice, pralne stroje in vse druge elektro-gospo-dinjske potrebščine. O poiec imam pocojev v ceni mimo mtsiormm kupcem brezplačho dostavitev KA BOM KJEK KOLI V JOCOSLAVIJI KUPUJTE SAMO PROIZVODE SVETOVNO PRIZNANIH TOVARN, KI VAM JIH NUDI «U N IV 6 H 8 A LT E C NIC A » e * ■trn s. 2 m a K 1 o ■ 1 ► 2 Ekskluzivno zastopstva nudi najboljše pogoje pri nabavi in prodaji vsakovrstnega blaga Trst, ui .s. i.azzarn 23-u. Tei »-449 31-m PMračrJncvnllf — 10 — , ŽELEZARNA JESENICE JESENICE NA GORENJSKEM Izdeluje za potrebe strojegradnje valjano joklo — vlnnann jnkln — plnr.nvinn (Habaln, srednjo, tanko! — hladno valjane lingnle — tegann žico — varjene oevi — elektrode — polproizvode za nadaljnjo obdelavo V vseh vrstah : gradbene in knnsIrnkeijRkn nelegirane in legirane vrste jekla po normah l)ll\l /.a splošno strojegradnjo — ogljikovo in legirane orodno jeklo za izdelavo ročnega in strojnega orodja za obdelavo kovin, lesa in drugega materiala — specialne vrste jekla za posebne namene Podrobne podatke o vrstah, o lastnostih posameznih vrst jekla, o termične obdelave, o dimenzijah, tolerancah in načinu dobave vam načinu nudi KATALOG PROIZVODOV ŽELEZARNE JESENICE £& adriaimpex D. D. UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA TRST - UL. GEPPA 9-II1 — TEL. 38-770, 29-135 Tel« 02149, telegram SLJEME ZAGREB P. B. 276 S E S V E T E PODJETJE ZA PROMET, PROIZVODNJO IN PREDELAVO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV _________ ZAGREB OGLEJTE SI NAŠE PROIZVODE NA ZAGREBŠKEM VELESEJMU AVTOPREVOZ Rihard Cunja Trst, Strada del Friuli št. 289 Tel. 35-379 Tovorni prevozi za tu In tno. zemstvo — Konkurenčne cene ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA ZET D. D. KLIŠARNA FOTOGRAFSKI LABORATORIJ TISKARNA INDUSTRIJA MODNIH TKANIN MARIBOR (Prej: PREDILNICA IN TKALNICA MARIBOR ter MERINKA MARIBOR) IZDELUJE: bombažno, volneno stanično prejo in prejo iz sinietič nih vlaken v številkah od 1 do 60. surovo barvano, melanzirano in mešano. Bombažne volnene, stanične tkanine in tkanine iz sin-tetike, karirane, progaste, enobarvne in surove. GLAVNI ASORTIMENT JE SLEDEČ: Bombažne: kretoni, cefirji in popelini za moške srajce, kana jasi, flanele za pižame in športne srajce, plenice in surove tkanine. Stanične: Volneneg Sintetika: modne tkanine za ženske obleke v najrazličnejših gladkih, progastih in karo desenih z ejektno sukane prejo, vozličasto in prejo z acetatnimi vlakni. modne tkanine iz sukane in česane preje, volneni vate/in. modne tkanine za ženske obleke in kostume. Asortiment tkanin je pester in vsako sezono dopolnjen z novimi vzorci ~ Vse stanične tkanine so oplemenitene z apr eturo proti mečkanju — Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot izredno kvalitetne, solidne in cenene TRST, UL. CICEHONE 8 Tel. 38-136,37-725; Telegr.: IMPEXPORT • TRIESTE UVAŽA: vsakovrsten les, drva 1ZVAZA: tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje kurjavo, gradbeni material SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE imet v S, % “V EXPORT-IMPORT Nabrežje Jugoslovani mornarice H s samostojnim obratoj AVTO-MOTO SERVIS I Predstavništva: Beograd 27-331 Ljubljana 20-413 Zagreb 39-718 Osijek 29-57 Rijeka 42-74 Ljubljana telex 03-174 Glavni direktor 21-539 Uprava, komerciala 21-0° Finnn£nn-rač. nektor 21 Grosistična dejavnost 21-2_5* Široka potrošnja 21-589, Avtomoto servis 21-272 Telegram IMF,X Koper Telex 035-11 21-50« S J* M E X PO RT: vseh prehrambenih proizvodov kmetijskih produktov živine in divjačine proizvodov ribje industrije izdelkov domače obrti lesa in lesnih proizvodov kuriva in goriva, gradbenega materiala, proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IM PO RT: vseh artiklov široke potrošni* rezervnih delov za vse vrst« avtomobilov, traktorjev ladijskih motorjev in za vse ostale stroje naprave in opremo; tehničnega materiala _ strojev, opreme in potrebsci za domačo industrijo reprodukcijskega materiala ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvod«1 Oglejte si naš paviljon . na ZAGREBŠKEM VELESEM1 10VMIM MJTOMOIIIIOIIIII MOTORJEV MARIN! * N t S s & s S 'S Iv ' k \S t S m s ki \ NAŠI IZDELKI Kamion TAM 450«, nosilnosti 4.5 ton«, * nim zračno hlajenim Dieslovlm motorjem Prekucnik TAM 4500 K, s trostransko pravo primeren za delo na gradbiščih 1(1 prr Kamion hladilnik TAM 4500 HS, primeren ** voz hitro kvarljivih stvari -n £' Gasilski avtomobil TAM 4500 G In TAMmoDll» * hitra in Izredno praktična gasilska aV r41" gasilskim vzgrajeno cisterno ln drugim Kamion TAM 4500 P, vozilo za polivanje uillc ln cest Kamion TAM 4500 F, vozilo za odvoz fekalij primerno za komunalno oejavnost Avtobus A 3000 v standardni ln turistični Izvedbi, primeren za Izlete in druge prevoze potnikov, 32 sedežev Kamion TAM 2000, lastna konstrukcija TAM, vozilo, ki odlično služi v mestnem prometu za prevoz manjših tovorov. Podjetje ga bo v kratkem pričelo serijsko izdelovati Razstavljamo naše proizvode na zagrebškem velesejmu Import-Export ^ppiTP TUS» KOPER trguje z vsemi poljedelskimi artikli, južnim sadjem, žitom ter predelanimi proizvedi: pulparni, sokovi, koncentrati, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. ■ * *■ ! ' : * T ;i i - >uv SLOVENIJALES Beethovnova 11 - Telefon 23-931 do 23-940 - Telex 03-112 Naj večje slovensko podjetje za izvoz leso in lesnih izdelkov lxvmtamo t m Mehak in trd žagan leo — Zaboje — Gozdne proizvode — Celulozni les — Drva za kurjavo — Vezane in panel plošče — Lesovinske plošče — Stole iz upognjenega lesa — Oglje — Furnirje — Parkete — Lesene hiše — Lesno galanterijo — Pisarniško in stanovanjsko pohištvo — Serijsko in luksuzno pohištvo Vabimo vse zainteresirane, da si ogledajo naše izdelke na zagrebškem velesejmu - lesni paviljon PRIMORJE EZPORT 0^ IZVOZNO UVOZNO PODJETJE NOVTGORIC/riUGOSLflVIJfl Telefon: št 07 Nova Gorica, št 12 Šempeter Prl ^ Brzojavi: Primorje Export' • Tekoči račun 600-31/ ------------------ pri JUB Ljubljana Vabimo poslovno prijatelji, da nas obiščejo m zagrebškem velesejmu