Poštnina plačana v gotovin.
Maribor, torek 21. januarja 1936
Štev. 16. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Gena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. it V leiefon uredništva 2440, uprave<24S& Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno projeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase ■sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani / PoStni čekovni račun it, 11.409
^TUTRA”
dngEeški kraU Juri) V. mrtev
SCrail Melike Britanije in cesar indife le sinoči umrl - Silno žalovanje v Londonu - Danes postane princ Waleški krall Edvard Vlil. -Truplo pokojnika bo na mrtvaškem odru v Weifminsterski opatiji
LONDON, 21. januarja. V sinočnjih Poznih večernih urah ni bilo v angleški Javnosti nobenega dvoma več, da so ure 21vI|enJa kralja Jurija V. štete. V pre-J>2£>oi»i]enih londonskih cerkvah so veli-e množice molile za vladarja. Zvečer izšle prve posebne izdaje londonskih listov z napisi: »Kralj umira«. Večerne Predstave v gledališčih in kinematogra-
fih
so bile odpovedane. Milijonsko me-
° o ie zapadlo v nemir.
Ko so bili ob 16. uri zbrani člani kra-.:eve rodbine v gradu Sandrighamu, so j;® zdravniki sporočili, da se bliža kra-jevo življenje h koncu. Kraljica in ostali r°clbinskj člani so se podali v sobo urni-5^ročega, kateremu je podeljeval nadškof chanterburški zadnje zakramente za umirajoče. Kralj se je smehljal, ni pa več •Noge! govoriti. Stisnil je še vsem rahlo
roko. Ob 17.30 se je pričela agonija, iz katere se je kralj predramil le za kratek čas pred smrtjo.
Vest o kraljevi smrti se je razširila po Londonu in drugod z bliskovito naglico, i Na ulicah in trgih se je lahko povsod opazila težka depresija, ki je legla na Anglijo. Listi so vrgli v svet nove izdaje, ki so jih ljudje kar razgrabili. Tisoči ljudi so kljub dežju klečali po ulicah in molili.
Londonski župan je takoj naročil zvonjenje v katedrali sv. Pavla. Nato se je podal z zastopniki javnosti prvi v grad Sandrighain, da se pokloni manom kralja, i
Danes se sestane pod predsedstvom princa Waleškega regentski svet, da sklene v smislu angleškega vladarskega zakona, da prehaja krona na Edvarda Alberta Kristijana Jurija Patrilca Davida
princa Waieškega, ki dobi ime Edvard VIII. ter postane po milosti božji in volji naroda kralj Velike Britanije in Irske, zaščitnik vere in cesar Indije.
Ob 18. uri se sestaneta zgornja in spodnja zbornica, da sprejmeta poročilo o spremembi na prestolu ter prisežeta zvestobo novemu kralju Edvardu VIII.
LONDON, 21. januarja. Truplo pokojnega angleškega kralja je bilo dopoldne prepeljano v cerkev sv. Marije Magdalene, kjer ostane dokler se ne položi na mrtvaški oder v Westminstrski opatiji. Ves London je odet v črnino. Tudi ladje na Temzi in v pristaniščih so obesile zastave na pol droga.
■PARIZ, 21. januarja. Pariški listi posvečajo pokojnemu angleškemu kralju tople članke, v katerih proslavljajo dobo njegovega vladanja.
Pred zasedanjem narodne skupščine
BEOGRAD, 21. januarja. Tekom včerajšnjega dne so se vrnili v Beograd skoraj vsi ministri, ki so bili zadnje dni na službenem ali političnem potovanju po državi. Obenem so pričeli prihajati tudi narodni poslanci, čiani posameznih klubov, ker bodo vsi klubi pred sestankom narodne skupščine imeli seje, da se pogovore o političnem položaju in določijo svoje stališče do posameznih vp.-a-šanj, ki pridejo na dnevni red. Politično življenje postaja v prestolnici vedno ži-vahneje. Narodna skupščina se snide k prvi seji, kakor je znano, jutri v sredo, ob 10. uri dopoldne. Na tej prvi seji se bo določil dnevni red za nadaljnje delo. Zdi se, da bo delala narodna skupščina s kratkimi odmori vse do sprejetja novega državnega proračuna. Pred narodno skupščino pride najprej osnutek novega trgovskega zakona.
Dafadier bodoči mož?
^svasova vSacis bo odstopila čim se vrne Lava! iz Ženeve
IMRIZ, 21. januarja. Pričakuje se, da se bo Laval vrnil najbrže že tekom današnjega dne iz Ženeve v Pariz. Čim se rRe bodo radikalni poslanci odstopili in
bo
s teni odprta kriza celokupne Lavalo-
e vlade. Po odstopu radikalnih ministrov 0 Lavalova vlada takoj odstopila, predsednik republike Lebrun pa ho po parlamentarnem običaju ponudil najprej man-a* za sestavo nove vlade zopet Lavalu, endar se zatrjuje, da bo ta mandat od-. n'I- Ako se to zgodi, je skoraj gotovo, a bo Francija dobila levičarsko vlado,
kateri bo stal po vsej verjetnosti na čelu Daladier. Nova vlada bo vodila volitve v duhu nove nolitike na znotraj in na zunaj. Predvsem, tako se zatrjuje, se bo levičarska vlada, ako bo sestavljena, naslonila tesneje na Anglijo in zavzela docela angleško stališče glede vprašanja italijarisko-abesinske vojne. Možnost sestave levičarske vlade vznemirja Italijo že sedaj, kar se kaže tudi v pisanju italijanskih listov, ki pravijo, da bo Daia-dierjeva vlada, ako se sestavi, delala po navodilih Londona in Moskve.
abesinskih bojiščih nič novega
aa severu priprave za abesinsko, na	za	italijan-
sko ofenzivo
ah^^DON, 21. januarja. Na severnem esinskem bojišču ni nobenih važnejših ^ Zdi se, da so Abesinci ustavili daijnje napade in se utrdili v zavzetih z s‘°iankah, da dovrše zadnje priprave j sPlošno ofenzivo. Na južnem bojišču r Položaj precej nejasen. Dočim po-Se rasa Beste še uno umikajo in da so zasedli že po-20nlln° severt|° otl ^°*a v širini okoli Ust ^0 km, izjavljajo Abesinci, da so se avill v novih položajih le nekaj kilo-
metrov za prvotno fronto. Vendar se zdi, da povzročajo dogodki na z« hodu južne* fronte v Adis Abebi precej skrbi In se z vso naglico odpošiljajo na ta frontni odsek nove čete. Istočasno so pa tudi Italijani dobili ojačenja. Iz Mogadiska sta prispeli k četam generala Grazianija dve | novi diviziji. Zelo aktivno pa je zooet itali‘;Jrtsko letalstvo, deloma tudi v Ogad-nu, iz česar bi se dalo sklenatl, da namera vajo Italijani poizkusiti nov sunek tudi v smeri proti Sasabani in Dagabnrjn,
^ Avstriji se ni nič spremenilo
Mala antanta naj bi gospodarsko pomag&ia vzdrževati sedanjo notranjo in zunanjo avstrijsko politiko
Sov Zac^llJ^1 dneh se ie P° Evropi veliko Av-il0 in Pisalo, da se pripravljajo v Pojiti Pomembne notranjo in zunanje-b0 ,ulle sPremenibe. NaelaSalo.se je, da Pa
donia
spremenjena ustava, na zimai
Avstrija zapustila Itaiijo.
tudi
SC]U s,e Je spravljal v tesno zvezo Da pSV‘uisSov obisk v Pragi. Dejstva so nasprotno, da sedanji av-prav nc m‘sli na kake
ylacja1Je ali zunanje spremembe. Dasi tnoik- w i°*v Schuscjmiggovega obiska ciie«’n	šen v ^asu »javne Uiplotna-
1(3	smel vladati, kažejo vendarie
Hi ohisU^’ zna^*> tla avstrijski kancelar al Prage zato, da bi spremenil
avstrijsko zunanjo politiko. Namer tega obiska je bil po vsej priliki ta, da bi mala antanta pomagala Avstriji živeti, ker italijanska pomoč sedaj, ko je Italija zaposlena preveč z Abesinijo in sama s seboj, ne zadostuje.
Od nove politike »gospodarskega sodelovanja« mala antanta vsaj kot celota ne bi imela prav nobene resne in stvarni koristi. Nekaj bi v tem primeru profilirala le kvečjemu Češkoslovaška, ki je v ostalem tudi najbolj zainteresirana r.a obstoju samostojne Avstrije. Jugoslavija in Romunija pa bi dejansko služili le podpiranju tujih interesov, ne da bi dobiti za to kakršnokoli adekvatno protikorist. Pri
1 nas in v Romuniji torej nimamo prav nobenega vzroka veseliti se »novega kurza avstrijske zunanje politike«. Politične Koristi za nas iz tega ne more biti, prej v>a lahko govorimo o škodi; pa tudi gospodarsko ne moremo ničesar pridobiti. V bistvu bi bili ti gospodarski stiki v koris: Avstrije in za njo stoječe, s tem gospodarsko razbremenjene Italije.
Tak je dejanski stan v zunanji politiki, v notranji je pa še slabši. O tem nas je dobro poučil nedeljski »apel« Domovinske fronte na Dunaju z govori Schusch-nigga, Starhemberga in drugih. Kancelar Schuschnigg je naglasil, da o kaki spremembi notranjega političnega kurza v Avstriji ne more biti govora ne sedaj ne kdaj pozneje. Sedanja ustava se bo izvedla v celoti. Volitve (stanovske) se pa bodo izvedle temprej, čimmanj bo zunanjega pritiska, ki bi jih hotel pospešiti. (Zelo značilno!) Avstrija je nemška država, je pa obenem tudi evropska in hoče biti posrednica med nemško in ostalimi kulturami, kakor je bila tudi že v preteklosti (stara Avstrija!) Simbol režima sta »Dollfuss in obrobljeni križ«, v tem znamenju se bo vodila večno (?) vsa notranja politika Avstrije, steber, na kate- \ rega bo naslonjena, bo pa klerikalna Domovinska fronta. Svoj govor je zaključil j kancelar z besedami na frontlerje: »Nem-! ška čast^ je tvoja čast in tvoja čast je i nemška čast Avstrije!« V enakem smislu I je govoril tudi podkancelar knez Star-hemberg.
Vse to dokazuje, da se v Avstriji ni nič spremenilo in je bilo vse govorjenje skupaj s kancelarjevim obiskom v Pragi le iskanje egoističnega profita za sedanjo Avstrijo, ki naj bi jo gospodarsko podpirale pri uresničevanju njene notranje in zunanje politike celo doslej tako omalovaževane »nasledstvene države« v mali antanti.
Zasedanje sveta Društva narodov
ŽENEVA, 21. januarja. Zasedanje sveta Društva narodov se vrši pori vplivom splošnega položaja, ki je nastal zaradi bolezni in smrti angleškega kralja in La-vaiove negotovosti. Na včerajšnji seji so se delegati poklonili najprej spornimi 'pokojnega predsednika razorožštvene konference Hendersona, nato so pa raz-t pravljali o finančnem položaju Avstrije, Madžarske in Bolgarije. Dalje se je razpravljalo o konvenciji o radiofonskih prenosih ter o odstranitvi druge narode žalečih odstavkov iz zgodovinskih učilih knjig posameznih držav. Popoldne je bila tajna seja, na kateri je bil sprejet duev ni red, po katerem pridejo na vrsto vpra sanja spora med Italijo in Abesinijo, spora med Rusijo in Urugvaja ter položaja v Gdanskem. Vendar se splošno pričakuje* da nobeno teh vprašanj sedaj še ne bo rešeno, ampak bo vse izročeno posameznim odsekom, ki naj material prouče in pripravijo poročila za prihodnje zasedanje.
V TRILJU.
januarja. V občini T ril je
VOLITVE
SPLIT, 2
:,o bile v nedeljo občinske volitve. Po-' stavljena je bila samo listi HSS s poslan 1 ceni Paulom Krcom na čelu. Za listo je i glasovalo 3117 voliicev, dočim jih je glasovalo lani 5. maja v tej občini le 2976, j Volilna uedeležba je znašala 99 odstot- i kov in je tako vso glasove dobila Mač-| kova lista.
Besede in defanfa
DUNAJ, 21. januarja. Na ik Ji 1 iškem zborovanju Domovinsko fronte je dejal kancelar dr. Schuschnigg med drugim tudi to-ie: »Mi vidimo kot nalogo nemške Avstrije, uplivati nacionalno spravljivo in skrbeti za to, da bodo imeli tujerodni (manjšinski) drobci zavest, da je njihova narodna bitnost v nemški Avstriji zavarovana in da bi smatrala Avstrija za kardinalno napako, ako bi hotela komurkoli vzeti njegovo narodnost. Zaradi tega je narodna pravičnost absolutna vsebina našega pojmovanja nemškega poslanstva naše države, zato verujemo, da bomo v naši svobodni in neodvisni Avstriji nemškemu narodu, h katerega pripadnost; se priznavamo, storili tako velika usluge, kakršnih nihče na svetu ne bi mogel storiti.« Te kancelarjeve besede g<ede narodnih manjšin v Avstriji (koroških Slovencev itd.), so gotovo lepe, bodo pa nedvomno ostale, kakor vse doslej, !e ! g-sede. V nobeni državi v Evropi se narodnim manjšinam toliko in tako pogo-stoma ne obljublja, kakor v Avstriji, a v nobeni se tudi za nje tako malo ne stori. Dejanja so diametralno nasprotna od vseh teh besed. Avstrija naprani svojim narodnim manjšinam, zlasti slovenski, ni izpolnila niti tistega, kar ji nalaga mirovna pogodba.
i- Po komasaciji občir. združila s Pobrežjem, je štela nekaj nad 1700 duš in je bilo njeno finančno stanje tako, da bi ne odgovarjalo potrebam, ki jih predvideva zakon o občinah. Iz tega vzroka je bilo torej Tezno združeno s Pobrežjem, kar h bilo v veliko korist ne samo davkoplačevalcem, ampak kraju samemu, kar hočemo podkrepiti z dokazi in ugotoviti nesmiselnost izločitve Teznega iz občine Pobrežja. Strankarsko - politični, še več pa osebni razlogi so dovedli nekaj tezenskih občinskih odbornikov, ki pa so še — ir. tudi ostanejo v bodoče — Pobre žani, da so izvabljali podpise od Tezen-čanov za odcepitev Teznega in niso imeli toliko poguma, povedati javno in vsem prizadetim, kako težke, naravnost katastrofalne posledice lahko rodi tako početje za davkoplačevalce.
Na številna vprašanja, zakaj občinski odbor na Pobrežju ni ničesar ukrenil proti akciji odcepitve Teznega iz sestava občine Pobrežje, odgovarja občinska u-prava vsem prizadetim, zlasti onim davkoplačevalcem s Teznega, ki vsak dar. vlagajo- ustmene in pismene pritožba proti odcepitvi, sledeče pojasnilo, ki naj poda pravo in resnično stanje bivše tezenske občine, in javno povedati, v kaki gospodarski polom terajo ti ljudje davkoplačevalce. Vsekakor bi se morali osebni, interesi podrediti čutu odgovornosti in gospodarski moči in potrebi občanov. Ob cinska uprava je voljna vsa ta pojasnila podati vsakomur v pogled.
Občinski odborniki s Pobrežja pač niso imeli nobenega vzroka glasovati proti odcepitvi, ker je ravno Tezno najbolj o-bremenilo občinski proračun in so se občinske doklade od prejšnjih 45 odstotkov zvišale na 59 odstotkov. Podpisi za odcepitev so se zbirali z vednostjo tezenskih odbornikov, ki bi pač morali vedeti, v kakem finančnem položaju bo bodoča občina 1 ezno. Ako se podpisnikom ni razjasnila svrha podpisa, pa imajo pravico protesta pri oblasti. Nobena obfast pa ne bo ukrenila nekaj, kar bi bilo v škodo celoti in le v osebno korist posameznikom.
Finančno stanje občine Tezno pred združitvijo leta 1933 je bilo sledeče: Dohodki in izdatki po proračunu so znašali 137.630 Din z 82 odstotno občinsko doklado na vse neposredne davke od skupnega predpisa 100.000 Din. Občinske doklade v skupni občini Pobrežje so se torej za Tezenčane znižale za 23 odstotkov, za Pobrežane pa zvišale za 14 odstotkov. Da so bile vse postavke previsoko predvidene, pa kažejo sledeči podatki. Od 100.000 Din predvidenih doklad na neposredne davke ,ie komaj došlo
Neutemeljenost izločitve Teznega iz občine Pobrežje
Zakaj so glasovali pobrežki občinski odborniki soglasno za odcepitev? — Finančna moč bivše in bodoče ob čine Tezno — Pojasnilo občinske uprave
Bivša samostojna občina Tezno, ki se 77.612 Din, od 43.710 Din predvidene tro
šarine le 39.133 Din, od predvidenih 7420 Din užitnine le 5565 Din in od predvidene postavke na takse v znesku 8500 Din je dospelo samo 4219 Din. Proračun ni bi sestavljen na realni podlagi in primanjkljaji v navedenih postavkah nazorno kažejo, kakšna je davčna moč tezenske občine.
K dosedanjim izdatkom v novem pro račur.u občine Tezno se še mora vstaviti polovica zneska in obresti za odplačilo posojila za postajališče, to je 35.000 Din in polovico zneska za nakup gramoznice
19.000	Dir.. Poleg tega zneska se še morajo znižati osebni izdatki, ker zakon
o	občinah zahteva posebnega uslužbenca za vojaške zadeve in bi ta postavka znašala najmanj 7200 Din na leto in enako vsota za občinskega slugo. Samo te postavke bi dvignile izdatke za 68.400 Din. Kje je gradnja novih cest in popravilo starih? V bivši občini Tezno je bila za popravilo cest vnesena v proračun vsota reci 500 Din, med tem ko je izdala skupna občina Pobrežje iz letošnjega proračuna od 1. aprila 1935 do 12. januarja 1936 za popravilo tezenskih cest znesek 11.935 Din. Ali bo v novi občini Tezno sploh mogoče govoriti o razširitvi električnega omrežja, ker treba tudi to odplačevati v mesečnih obrokih po 3000 Din? Že javna razsvetljava stane samo za Tezno letnih 9.600 Din. S priključitvijo naselja ob Ptujski cesti, ki spada k občini Hoče, pa se bodo izdatki še znatno zvi šali, ker tudi tam treba novih cest in drugo. Tudi priključitev onih 16 hiš na Ptujski cesti, ki spadajo k občini Pobrežje, bi dohodkov bistveno ne izpre menila. Navodila finančnega ministrstva za sestavo občinskih proračunov za leto 1936-37 pa zahtevajo najstrožje varčevanje in znižanje materialnih izdatkov najmanj za 20 odstotkov.
Kaj bo ostalo po teh navodilih za socialno skrbstvo, ko je bila itak v proračunu majhna vsota 2000 Din? Za ceste: Elektrifikacijo? Potrebe Tezenčanov pa se morajo upoštevati, saj je Tezno predmestni industrijski kraj. V samostojni občini pa so vse te zahteve še za dolgo dobo neizvedljive, ker bi upropastile samo majhne posestnike, ki že doslej komaj zadoščajo davčnim odveznostiin. Ali ni doslej dovolj rubežev? Samo o finan eni možnosti občine Tezno naj premišljujejo oni. ki so pričeli akcijo za odcepitev, pa si bodo premislili, če so jim v resnici toliko pri srcu tezenski občani in samostojnost, kajti v nasprotnem primeru jih bo že pri sestavitvi prvega proračuna bolela glava. Zadnjo besedo pa ima ;tak merodajna oblast.
M&ik dtukeu
Občn! zbor mariborskih Jadranskih stražarjev
Z lepimi uspehi kronano delo za naše morje — Klena poročila društvenih funkcionarjev — Izvolitev novega predsednika
Ob velikem zanimanju je poteke! sinoči v veliki dvorani pri »Orlu« sedmi občni zbor mariborskega krajevnega odbora Jadranske straže, ki ga je otvoril in vodil predsednik g. dr. Vinko R a p o-fec. Po toplem pozdravnem nagovoru it v jedrnatih in izčrpnih izvajanjih orisal delo mariborskih aJdranskih stražarjev v pretekli poslovni dobi z zaključno željo, naj bi tudi v bodoče rodilo tako lepe uspehe.
Sledila so nato poročila posameznih funkcionarjev. Iz tajniškega poročila g. Odona Šorlija posnemamo, da je mariborski krajevni odbor Jadranske straže tudi lani posvečal veliko skrb, da bi za bodoče delo ideološko pripravi! n^šo mladino. Namen te vzgoje je, mladino nsposohiti in seznaniti s pomorsko poli-
tiko, na katere področju jo čaka še velika bodočnost. Nadalje je mariborski krajevni odbor Jadranske straže posvetil vse sile svojega delovanja za ureditev društvenega doma v Bakru, ki bo postal prevažno prosvetno žarišče pomorske kulture in ki ne bo nudil mladini le morja, marveč tudi možnosti, da praktično izoblikuje svoje znanje o pomorskih problemih naše države.
Kakor vsa prejšnja leta je bila tudi lanska akademija PJS revija naše pomorske glasbene in literarne produkcije v zvezi z razpisom nagrad za najboljša samonikla dela. Na novo se je organizirala društvena knjižnica, ki jo vodi zelo po-žrtvovlno učitelj g. Spar.ger. Tudi je lansko leto prineslo našim mladim stražarjem mnogo veselja. Skoro vse maribor-
ske šole so lani zelo slovesno razvile j svoje prapore in so bile te mladinske! svečanosti povsod zvezane z akademijami, posvečenimi ideji JS. Najvažnejša finančna prireditev je bila tudi lani tombola, katere čisti dobiček je bil namenjenj za društveni dom. Mariborski krajcv-ii' odbor JS je priredil lani ciklus predavanj o našem Jadranu, sodeloval in udeležil pa se je mnogih drugih nacionalnih in patriotičnih prireditev. Tesno je sode-’ Ioval z mornarsko sekcijo, ki se prav v i obmejnem Mariboru najlepše razvija. Ustanovljena je bila lani tudi damska sekcija, katere vodstvo je bilo poverjeno 'ospej Maistrovi.
Blagajniško poročilo je podal g. Silvin
Rode. Blagajniško stanje krajevnega odbora jc ugodno. V imenu nadzornega. | odbora je predlagal razrešnico celokupnemu odboru g. Ferdo K a r i s in je bil njegov predlog soglasno sprejet.
Potek volitev, ki so nato sledile, je bil zelo živahen. Ker je dosedanji predsednik g. dr. R a p o t e c, ki je sedem let tako požrtvovalno in uspešno vodil jadranski pokret tu na meji, odložil mesto predsednika, ej bil na mesto njega izvoljen g. dr. Fric Vrečko. V odbor pa so bili izvoljeni gg. podpolkovnik Jurij Djordjašič, Edo Ivančič, kapetan Golob. Vasilij Mirk, Sevnik, Sila, Firbas, Kus, Rode, Šorli Odon, Drago Jug. Andra Jug. Jereb in Spanger.
Prvi bolgarski teden v Mariboru
Predavanji prof. Šedivyja in gdč. Rozmanove o bolgar-
ski literaturi in šolstvu
V	prvem predavanju prof. Š e d i v y j a .o starejši bolgarski književnosti smo že poročali. V sredo zvečer pa je predaval prof. Šedivy o novejši bolgarski literaturi in je tudi tokrat žel za svoja izredno zanimiva in poučna izvajanja toplo zahvalo navzočih, ki so dvorano Ljudske univerze dodobra zasedli. Iz tega njegovega drugega predavanja povzemamo glavne misli:
Na stežaj ie odprl vrata zapadnoevrop-skim vplivom Konstantin Veličkov, ki je prevajal iz ruščine, italijanščine, francoščine in angleščine. Tudi je Veličkov prvi bolgarski lirični pesnik, ki objame ves svet. S svojimi hajduškimi in socialnimi pesmimi je navduševal Peju J a v o r o v. Penčo S 1 a v e j k o v, sin pesnika Petka Slavejkova, je zaslovel radi svojih pesni ških zbirk »San o sreči«, »Epske pesmi«, »Na otoku blaženih« in »Krvava pesem«. Na bolgarsko vas je opozoril s svojimi delj T. G. V la j ko v, ki si je pridobil med Bolgari tisti sloves, kakršnega ima Vazov. Toda pri tem odkriva tudi senčne strani vaškega življenje. Prvi dualist v bolgarski književnosti je Dimčo Debeli a n o v, ki mu je življenjska borba neprestano prerivanje med dobrim in zlom. Turški fatalizem seva iz povesti Georgija R a j č e v a. Georgi Stamatov pa je v svojih pripovedkah neusmiljeno kritizira] sodobno bolgarsko meščansko življenje. V njegovih delih prevladuje socialni element. Bol in tragiko vasi je začutil in opeval Anton S t r a š i m i r o v, ki obsoja zelenaše, izkoriščevalce, davkarje itd. Nežna lirika diha iz pesniških zbirk Trifuna Kun e v a. Romani »Bratje«, »Prve brazde«. »Skozi ogenj« so delo Dobra N e m i r o v a. V zgodovino sega in jo v svojih krasnih pripovedkah o-svetljuje Nikolaj R a i t: o v. Resnično sliko kmetskega življenja podaja Elin P e-
I	i n. Večina del Jordana Jevkova se dogaja v Dobrudži, kjer ždi bolgarska narodna manjšina brez šol in narodnih
pravic. Pisal pa je tudi staroplaninske legende. Sledita še Angel Karalijčev in najvažnejši sodobni bolgarski lirik Nikolaj L i 1 i e v. V veseloigri in humoreski je največji bolgarski mojster Štefan K os to v. Najmlajša literarna generacija pa posveča svojo pozornost socialnim problemom. Pesnik sociolog in politik je Vladimir Poljakov. V romanu »Solnce je ugasnilo« riše junsko revolucijo 1923, ko so umorili Stambolijskega, v romanu »Dete« pa predmestno delavsko življenje. Bojevito poudarjajo socialno stran socialistični pisatelji Geo Miho v, Ljudmil Stojanov, Svetoslav M i n k o v, Hri-sto S i r n e n s k i in drugi. Bolgarske pisateljice pa so vnete' čuvarice družinskega življenja in bo ob priliki govora o njih.
V četrtek zvečer pa je predavala »•'. okviru prijateljskega večera članov tukajšnje Jugoslovansko bolgarske lige gdč. Rozmanova o bolgarskem šolstvu. Navedla je zanimive podrobnosti, ki označujejo bolgarske šolstvo. Zanimivo je, da se v klasično gimnazijo sprejemajo izključno najboljši dijaki. Srednje dobri imajo dostop v takozvano napol klasično gimnazijo, slabši dijaki pa pridejo samo v realno gimnazijo, jz katere pa ni mogoč dostop na univerzo. V svojih izvajanjih je skušala predavateljica opravičiti nekatere nedostatke bolgarskega šolskega sistema. Pač pa je v Bolgariji silno dobro razvito kmetsko nadaljevalno šolstvo. Ni je večje vasi, kjer bi ne bilo takšne kmetsko nadaljevalne šole, kar bi tudi nam lahko bilo za vzor. Pouk na meščanskih šolah je izredno praktičen. Tako ni na primer v fizikalnih knjigah niti enega občega pravila, ampak so sestavljene tako, da lahko v največji meri služijo uporabi v življenje.
Poučno predavanje gdč. Rozmanove je zbudilo med poslušalci obilo zanimanja in aplavza.
Sokolsko društvo Maribor II, Pobrežje, poziva vse člane in članice k članskemu sestanku, ki se vrši v sredo 22. jan. ob 20. (8.) uri v telovadnici. Občni zbor bo v nedeljo 26. jan. ob 15. (3.) uri istotam. Zdravo. Tajnik.
PMtežke umu
Cesta Pobrežje - Stražun - Tezno. Kr.
banska uprava je nakazala v breme banovinskega fonda za javna dela občini Pobrežje 10.000 Din kot prispevek banovine k gradnji občinske ceste Pobrežje -Stražun - Tezno.
Ptujske MOViU
Pozor pred sleparko. Meseea oktobra anskega leta se je pojavila v Ptuju nepoznana ženska, ki se je kretala le okrog mladih deklet, po večini služkinj, ki' jim je ponujala lepo bodočnost in bogate ženine. Seveda jc zahtevala povsod predu-em od svojih žrtev. Na limanice Ji je šla e ena teh deklet, ki je najbolj hrepenela po sreči in po možu. Ko je sleparka vi-dtla, da ima neizkušeno dekJe v svojih
mrežah, je zahtevala znesek 500 Din, ki ji ga je dekle tudi izročilo v nadi, da doseže s tem svoj zaželjeni cilj. Nepoznana ženska se je izdala za Klemšek Maričko, stanujočo v Sp. Hudinji pri Celju. Pre-brisanka je der.ar vtaknila v žep in izginila neznanokam. Ker dalje časa ni bilo nikakega odgovora od sleparke, in je tudi pismo, ki ga je prevarjeno dekle pisalo in poslalo v njem še denar na navedeni na* slov. bilo vrnjeno od pošte kot nedostav* Ijivo, je dekle zadevo prijavilo ptujski policiji. Ta je razposlala za prebnsanko tiralico, ki pa do sedaj še ni imela uspeha.
Kino. V sredo 22. t. m. ob 20. in v če' trtek 23. t. m. ob isti uri' se predvaja film »Živim in ljubim«. V soboto 25. t. W-ob 20. in v nedeljo 26. t. m. ob 18.30 i« 20.30 pa je na vrsti film »Žene stavkajo«-
Priznanje.
»Mama. ali naj ti povem povest?«
»Le povej mi jo, sinko moj.«
»Toda povest je čisto' kratka, mama.«
»Nič ne de, sinko, kar začni. Tvoje oovesti se že v naprej veselim.«
»Ali res, mama?«
»Res.«
»No, potem poslušaj: Nekoč smo iniei' krasno, dragoceno vazo — a jaz sem i° prejle razbiU
KHESS32S5HMHI
MmMmke	it% d
*■ ■»
afriških puščavah in oazah
Frobenlusov spremljevalec dr. Rothert je predaval v
Ljudski univerzi o manje občinstva
Učenjak in raziskovalec Frobenius je znati po svojih raziskovanjih, ki gredo Za teni, da se prikaže kontakt v razvoju Posameznih kultur na poedinih celinah. Znane so njegove knjige in sestavki, kakor »Kulturna zgodovina Afrike«, »Umirajoča Afrika«, »Neznana Afrika« itd. Uvar.ajst njegovih ekspedicij je služilo nauku o kulturnih območij. Frobeniusov sodelavec in učenec docent dr. Rothert !z Frankfurta, ki se je sam udeležil te 12. ekspedicije po »črnem kontinentu«, te v zanimivih in poučnih izvajanjih pred-°eil navzočnim poslušalcem, ki so dvorano Ljudske univerze popolnoma zasedli, namen in smeri te ekspedicije, ki 'e sporedno z drugimi ekspedicijami v Abesinijo, Skandinavijo itd. vršila svojo nalogo tiajpreje v Transjordaniji ob arabski meji, kjer je v bližini Hilve zasledila v bližini nekega starokrščanskega samostana zanimive slikarije žival; in ljudi, zarezane v skalovje. Razen tega so se Pa na teh predzgodovinskih tleh našli dokumenti živahne civilizacije v obliki Pajrazličneje oblikovanih kamenitih orodij in predmetov. Veliko dragocenega
225.242 potnikov!
Živahen je bil promet v preteklem letu Preko severne meje. Vsega skupaj je pripotovalo in odpotovalo 225.242 potnikov, 'P sicer 52.869 Jugoslovanov, 81.566 Avstrijcev, 71.450 Čelioslovakov, 7.439 Nemcev, 2.350 Italijanov ter 11.568 podanikov drugih držav. Zanimivo je, da prevladujejo postavke pri Avstrijcih in Čehoslo-vakih-. Nadalje je poučno, da število potujočih žensk ni mnogo zaostajalo ža številom potujočih moških. Med 225.242 Potniki, je bilo namreč 127.959 moških in 97.283 ženskih. Tranzitni promet pa izkazuje v preteklem letu 40.563 potnikov tn je bil tukaj največji promet z Italijo. Na progi Maribor—Rakek je potovalo 11.892 potnikov, Rakek—Maribor 9.952, Prevalje—Maribor 3.200, Maribor—Pre-valje 2.925, Prevalje—-Labod 5.849, Labod—-Prevalje 6.745.
črni celini"
Izredno veliko zani-
25. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Julija Vernika na Tržaški cesti št. 1. Na občnem zboru poročata podpredsednik senata g. dr. M. Ploj in narodni poslanec g. Avgust Lukačič. Polnoštevilno!
O najnovejši češki književnosti predava danes ob osmih zvečer pri Orlu češki pisatelj in kritik A. C. Nor, ki pri-‘ spe s popoldanskim brzovlakom. Po pregradiva je nabrala ekspedicija tudi na. davanju je družabni večer Jugoslovan-svojem nadaljnjem potovanju in prodira- j sko-češkoslovaške lige, pri katerem so-r.ju z avtomobili skozi Libijsko puščavo j deluje kvintet mestne godbe in solist g.
Krajevna organizacija JNS za V. okraj IG&AJSKI KINO Telefon 22-19
ima svoj redni občni zbor v soboto, dne
do slikovite oaze Siva in od tam v ve-. Faganel;. Vabimo občinstvo ob tej izred likanskem loku in ovinku proti jugu in | severozapadu naprej proti Tunisu, Alžiru
in Maroku, od koder se je potem preko Španije in Francije vrnila ekspedicija po 9mesečnem raziskovalnem delu in absol-viranih 50.000 km nazaj v Frankfurt.
Ekspedicija jo pri nekaterih raziskovanjih dognala sličnost transjordanskega in deloma tudi afriškega kulturnega območja z vzhodnošpanskim. Tudi je dognala na svojem potovanju skozi raz-
govori
Vstop
ui priliki na to predavanje, ko češki pisatelj o češki literaturi, orost.
V sredo, dne 22. januarja ob 20. urj bo v dvorani Ljudske univerze predaval g. dr. Brecelj o prvi pomoči pri planinskih nesrečah, pri reševanju v stenah, reševanju v zimi izpod plazov itd.
Putnikova olimpijska razstava. V smislu turistične konvencije med Jugoslavijo in Nemčijo razstavlja Putr.ik v Mariboru
lične oaze slikovito arhitekturo, ki zbuja ; v i-zložbah veletrgovine Weixl zelo za-v mnogih slučajih vtis pravljičnosti. Pre- 1 nimiv olimpijski materijah Posebno po-davatelj je v skoro dveurtrh izvajanjih zornost zbuja veliki olimpijski zvon in ponazorjeval svoja izvajanja z zanimivi- zarjamo vse Interesente za letošnjo olim-tni skioptičnimi slikami ter jih prepletal. pregleden načrt »Reichssportfelda«. Opo-z vedrim humorjem in zabavn mi reini- pijado na to izložbo, niscencami tega potovanja. Žel je toplo:	ženski	krožek društva »Nanos« v Ma-
prizr.anje vseh navzočnih. Uvodoma ga riboni izreka lem potom vsem daroval je pred pričetkom predavanja prisrčno ceni, ki so pripomogli k božičnici brez pozdravil v imenu Ljudske univerze njen poselnlh emigrantov, še enkrat najpri-predsedr.ik inž. Kukovec.	srčnejšo zahvalo.
(Prireditev, o kateri govori ves Mari-bor, je »Trgovski ples«, ki bo v soboto, prestavljen Franc Ralca. doslej kanclist dne 3^ februarja v vseh prostorih »Unio-
Danes zadnjikrat »Katja«. Jutri premiera najboljšega Hansi Niese filma
»Moj dragi je lovec"
Nadalje sodelujejo Greta Theimer, Leo Sie-zak, Suzi Lanner, G. Aleksander, Lizi Holz-schuh. Film poln humorja in zabave. Po dolgem bo pel na.inovejše šlagerje Rihard Tatt-ber.
Kino Union. Do vključno srede »Viktorija« po romanu Kuta Hamsuna in Lui-zo Ulrich.
fkmdm $l%4(di$ee
REPERTOAR.
Torek, 21. januarja ob 20. uri:»Zlati rud-; nik«. Premiera. Red B.
Sreda, 22. januarja: Zaprto.
Četrtek, 23. januarja ob 20. uri: »Bajadera«. Red C.
Petek, 24. januarja: Zaprto.
Sobota, 25. januarja ob 20. uri: »Zlati rudnik«. Red A.
Dve žrtvi...
Pred mali senat tukajšnjega okrožne ga sodišča je stopil dar.es dopoldne 261et-hi posestniški sin Srečko Koren iz Žrno-ve pri Kobiljščaku. Dne 27. novembra 1935 je obtoženi Koren udaril s kolom Andreja Zamudo po glavi, da je radi izkrvavitve na možganih umri. Ob tej priliki je poškodoval tud Karla Pelca, ki 9iu je strl levo roko ter nadlehtno kost, -loška Zamudo pa je lažje ranil. Vzrok žalostnemu dogodku je v starem sovraštvu, povod pa je dal prelep dne 26. novembra med obtožencem in navedenimi tremi.
Veliki senat pa je obravnaval tragičen dogodek, ki se je pripetil dne 1. decembra 1935 v Črešnjevcih, ko je 221etr.i po-Sestniški sin Ferdinand Vogrinc iz Polic Usmrtil svojo taščo Marijo Geratičevo, Proti kateri je najpreje sprožil tri strele, «ato pa ji še z nožem prerezal žilo odvodnico na levi roki. Vzrok je v žalostnih družinskih razmerah.
pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu.
80letnico slavi danes na Goričici pri Sv. Juriju ob Južni železnici za vse skrbna in blaga Osetova mamica. Navzlic osmerim križem je še vedno čila in zdrava ter brižno vodi gospodarstvo na lepi I Osetovi kmetiji. Poleg sina Ivana in hčerke Marice, ki sta v najlepši življenjski dobi usahnila, so v ponos in čast častitljivi in dobri mamici sinovi Miloš, ugledni mariborski veletrgovec, Andrej, neutrudni društveni delavec in vodja Jugoslovanske hranilnice in posojilnice na Kralja Petra trgu ter France, železniški uradnik pri Sv. Juriju ob južni železnici. Mamica Neža Osetova je vse svoje sinove vzgojila v odločnem narodnem duhu, na kar je lahko ponosna. Ko obhaja visok in redek življenjski jubilej, ji želimo, da bi še dolgo vrsto let živela med dragimi svojci v zdravju in zadovoljstvu!
Grob pri grobu. Na Koroški cesti 12 je umrla v visoki starosti 79 let zasebnica Marija Romihova V splošni bolnišnici je preminula v starosti 43 let bivša učiteljica Marija Hormanova. Žalujočim naše toplo sočutje!
Toitk — SIM — liti. bnrta
Za Pomožno akcijo so darovali: Pirš Alojzija in Hinko Din 100, Hmelj Ljudmila Din 100, Lešnik Josipina in Herta Din 100
na«. Priprave za letošnji elitni ples mariborskih trgovcev šo v polnem teku. Pripravite se tudi Vi za to plesno prireditev ter ne pozabite: 8. februarja »Trgovski ples« v »Unionu«.
Ogromno zanimanje vlada že sedaj za letošnji »Trgovski ples«, ki bo 8. februarja t. 1. v vseh prostorih »Uniona«. Ker je čisti dohodek te elitne plesne prireditve mariborskega trgovstva namenjen dobrodelnim svrham, se pričakuje odziv vseh slojev Maribora. Priprave za »Trgovski ples« so v veščih rokah, ki nam jamčijo, da bo prireditev zares prvovrstna. Na svojem koledarju zabeležite: 8. februarja »Trgovski ples« v »Unionu«.
Na splošno zahtevo danes, torek, eksperimentalni večer gospoda Svengalija v Velikj kavarni.
Nočno lekarniško službo imata danes v torek Konigova in Minafikova, jutri v sredo Vidmarjeva in Sirakova lekarna.
Razgrajači, kuš! Zadnje čase se večkrat dogaja, da prebivalce v bližini železniškega mosta v Krčevini zbudi od spanja vik in krik vinskih bratcev in sester. Tako je bilo tudi v noči od nedelje na ponedeljek. Ob 24. uri nastane na imenovanem mostu močno prerekanje in kričanje. Med kričanjem se je tudi slišalo klicanje in kričanje otrok. Ko smo odprli okna. smo opazili večjo družbo moških, žensk in otrok, ki so se zmerjali z vsemi mogočimi psovkami. Besedo so imele v prvi vrsti ženske in pesti. Družba je iz-gled.da precej na vzeta vinske kapljice. Imenovani nemiri ne motijo samo počitka
Drevi v gledališču premiera bolgarske komedije »Zlati rudnik«. Pred premiero govori prof. Jan Šedivy o bolgarski dramatiki. Red B.
V režiji ljubljanskega režiserja in književnika Bratka Krefta bo prihodnja premiera veseloigre W. Lichtenberga »Kariera kanclista Vinciga«. V vodilnih ulo-gali nastopijo Rasbergerjeva, Starčeva, Košič, Grom, Furijan, Gorinšek in Na-krst.
Opereta pripravlja v režiji in koreogrh-fiji Antona Harastoviča veliko opereto P. Abrahama »Ples v Savoyu«, ki je
bila povsod, kjer so jo uprizorili, največji uspeh sezone. Glavne uloge igrajo Udovičeva, Barbičeva, Starčeva, Sancin, Harastovič in Verdonik.
skega športa, vsem prijateljem naših planin. Nikdo pa ne bo na planinskem plesu prikrajšan. Na svoj račun bodo prišlj stari in mladi. Saj bo imenitno poskrbljeno za ples in drugo razvedrilo.
»Putnikova vremenska poročila pravijo: Pohorski dom in Mariborska koča 1 pod ničlo, mirno, jasno. 15 cm sreža, smuka neugodna, pesek: 2 pod ničlo, jasno, 40 cm sreža, smuka dobra. Senjor-jev dom: 3 pod ničlo, jasno, mirno. 40 cm sreža, smuka izborna. Peca: 2 pod ničlo, mirno, jasno, 65 cm sreža, smuka jako dobra. Sv. Trije kralji: 2 pod ničlo, mirno, jasno, 50 cm sreža, smuka dobra. Mozirska koča: 3 pod ničlo, jasno, 30 cm pršiča na podlagi 30 cm. smuka idealna. Smrekovec: 4 pod ničlo, 25 cm pršiča na podlagi 30 cm. smuka dobra.
Kako bo z vremenom. Temperatura sc bo zvišala. V Južnih Alpah najbrže padavine, v višjih legah sneg, na vzhodnem robu Alp dež. Tako pravi dunajska vremenska napoved.
h profesorske službe. Na tukajšnjo realno gimnazijo je premeščen prof. An-*°n Oven, doslej v Ljubljani.
Iz sodne službe. K tukajšnjemu okrož-Hertm sodišču je premeščen pisarniški ofi-c’Ial Jakob Kandrič, doslej pri sreskem sodišču v Marenbergu. V Marenberg pri-ae kanclist Josip Horvat, doslej uradniški pripravnik v Kostanjevici. Za kanclista je ltTienovan pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu Štefan Pernat, doslej uradniški pripravnik pri celjskem okrožnem sodišču, anclistka je postala pri sreskem sodišču Slovenjgradcu Leopoldina Mir, doslej ^vaničnica v Ptuju. Za kanclista je postavljen pri sodišču v Gornji Radgoni Jo-SJP Stalcer, doslej uradniški pripravnik v
Paš Anton Din 100, Lampe Franc Din 100,
Orosel Ina Din 100, Klemenčič Vinko Din potrebnih stanovalcev, temveč tudi mo-100, Moran Alojz Din 100, Dr. Lovrec j tijo železničarje pri izvrševanju težke in
Rudolf Din 100, Mr. Savost Viktor Din 100, VVolf Maks Din 100, Samec Makso Din 100, Baron Teuchert Friderik Din 100, Hohnjec Franc Din 100, Žlahtič Avgust Din 100, Peheim Katarina Din 100, Tornbak Davorin Din 100.
Tvrdki Bat’a ni treba zapreti prodajalne. Kakor znano, je mestno poglavarstvo v Mariboru s kazensko razsodbo poslovodjo Bat’e, jugoslov. tvornice gume i obuce d d.. Borovo, prodajalne v Mariboru z globo 8000 Din odn. s 30 dnevi zapora in s trikratno takso v znesku 900 Din. Obenem se je tvrdki Bat’a, prodajalni v Mariboru odvzela za 1 leto pravica izvrševati obrt. Proti temu kazenskemu odloku se je poslovodja tyrdke Bat’a pritožil in je kr. banska uprava pritožbo s kazensko razsodbo z dne 7. jan. 1936 VIII. No. 7034/1 rešila tako, da je po mestnem poglavarstvu v Mariboru izrečeno denarno kazen v znesku 8000 Din, odnosno 30 dni zapora s taksa-
odgovorne službe. Prosimo prizadeto oblast, da vse potrebno ukrene, da se slični nemiri ne bodo več ponavljali in starši pijančevali v družbi svojih mladoletnih otrok.
Avto v plamenih. Pri Breznem se je radi močnega sunka v obcestni kamen vnel bencin in je bil v trenutku avto trgovca Langerška iz Marenberga v ognju. Pogorelo je tudi razno blago, ki je bilo v avtomobilu, v vrednosti 7.500 dinarjev. Trgovec Langeršek je zadobil pri tej nesreči lažje poškodbe na levi roki in trpi okoli 60.000 dinarjev škode. Karambol je nastal radi polžke ceste.
Zime in njenega veselja še ne bo konec. Še nobeno leto niso bili prijatelji zimskega športa tako prikrajšani, Kakor letošnjo zimo. Zadoščenje za vse to pa jim bo nudila mariborska podružnica SPD in sicer na planinskem plesu v veliki dvorani Uniona 1. februarja. Če še do takrat ne bo snega, ga bodo naši pla-
Tržiču. K sreskemn sodišču Šmarje je vila.
mi 1050 Din potrdila, dočim je kazen, j ninci spravilj z vseh pohorskih vrhov v prisojeno po § 400 obt. zak., t. j. odvzem i unionsko dvorano, ki se bo tisto noč pre-obrtne pravice za dobo I leta, raz velja- j tvorila v pravi zimski raj in v veliko
Konferenca vseh treh primorskih tuj-skoprometnih zvez v Splitu. Po zgledu izrednega skupnega občnega zbora obeh slovenskih tujskoprornetnih zvez, ki se je vršil na predlog Tujskoprometne zveze v Mariboru 18. decembra 1935 v Ljubljani in ki se je bavil z vsemi ovirami in težkočami tujskega prometa pri nas, se je v nedeljo 20. t. m. na pobudo Splitske zveze vršil sestanek zastopnikov Tujskoprometnih zvez iz Splita. Sušaka in Dubrovnika. Na konferenco so bili povabljeni tudi zastopniki vseli gospodarskih institucij ter se je bavila konferenca z vsemi problemi, ki so bili v razpravi v Ljubljani in o katerih smo takrat obširno poročali. Gre predvsem za to, za-sigurati letoviščarjem iz Češke, Nemčije, Avstrije in Madžarske v njihovih državah valutne dotacije in dovoljeni?, za potovanja v Jugoslavijo v tekočem letu.
veselje in zabavo vsem prijateljem zim- elementu.
V šoli.
Učitelj: Zdaj pridemo k elementom Kdo mi jih more našteti?«
Učenec: Ogenj, voda, zrak, pivo. Učitelj: Kako to, pivo? Kdo pa ti j<* ta nezmisel natvezil?
Učenec: če moj oče pije pivo, pravi moja mama vedno: zdaj pa je y svojem
EVGENIJ SABANOV:
uto&esouA HafatM
ROMAN
»Ne boj se, ženska diplomacija je vedno najboljša diplomacija.«
»Vendar je tvoja naloga nenavadno težka.«
»Zato pa mora biti toliko večja in vztrajnejša najina ljubezen.«
»Moja je gotovo dovelj velika in vztrajna.«
»Ne hvali se prenaglo!« ga je posvarila hudomušno.
»Boriti se za tebe, bo sladko in prijetno, in s tvojo pomočjo je zmaga zagotovljena.«
»Naenkrat je pa postala Apolonija zamišljena in malodušna. Skoraj obupano je dejala:
»čemu sva se srečala prav midva? V kogarkoli bi se bila zaljubila, vsakega bi si lažje priborila, kakor si bom tebe.«
»Zato pa bova tudi vedela ceniti srečo, ki nama vstane iz skupno izvojeva-ne zmage.«
»In če bova premagana? Če bodo nasprotujoče sile močnejše, kakor bodo najine?«
»Potem bom padel v sladki zavesti, da
sem bil premagan v boju za najlepšo, najslajšo in najplemenitejšo deklico na svetu.«
»Padel?«
»Da, kajti brez tebe nočem živeti. Doseči hočem srečo ob tvoji strani, ali pa — me sploh več ne bo.«
»Ti me zares tako zelo ljubiš?«
»Moreš še dvomiti?«
»čustva so tako nepreračunljivo spremenljiva ...«
»Moja niso in nikoli ne bodo.«
»Moj sladki!«
»Glej, odkar sem te prvič zagledal, sem jasno in določno vedel, da si moja neizbežna usoda. Nikoli ti ne bom mogel povedati, kako neskončno sem trpel vse te dolge dni, ko sem se zaman trudil, da bi prišel v tvojo bližino in bi mogel s teboj govoriti. Samo mrki zidovi gradu in neme poti v vrtu in v parku bi ti mogle izpričati globočino mojega trpljenja. Pred mojo neskončno ljubeznijo do tebe je izginilo daleč v nepomembno ozadje vse, kar je bilo poprej vsebina mojega življenja. Ta ljubezen me je pre-
rodila, napravila je iz mene novega človeka, resničnega človeka z dušo, srcem in čustvi. Kako bi mogel še kdaj vse to pozabiti? Kako bi te mogel le za en sam hip izdati?«
»Hvala ti za te besede!« je vzkliknila Apolonija. »Mehke in hladilne so, kakor ua rano položeni balzam. Iz njih spoznavam, da si zares tisti, ki so ga pričakovala moja mlada dekliška hrepenenja.«
»Moja najdražja! Moja nevesta!«
»Moj ženin!«
Prižela sta se znova drug k drugemu in čutila v sebi toliko mlade blaženosti, da bi bila pripravljena boriti se za svojo srečo z vsem vesoljnim svetom, ne samo z dr. Servacijem Evaristom in nenavadnimi okoliščinami življenja, v katerem sta se srečala, spoznala in vzljubila. Ko se je njun objem zopet razklenil, je dejal inženjer hrepeneče:
»Kaj ne. moja najdražja, od danes dalje se ne boš več izmikala svidenju z menoj?«
»Ne. Nasprotno, hrepenela bom po tebi in štela minute, kdaj se zopet snideva. Samo — biti bova morala zelo, zelo orevidna.«
»Kdaj se torej lahko zopet sestaneva?«
»Kadar želiš.« -
»Želel bi, da se mi sploh ne bi bilo treba posloviti od tebe niti za en sam najbežnejši hip.«
»Tudi to bova dočakala. Imaš čas jutri popoldne?«
»Vedno, kadarkoli želiš, saj veš, da delo v laboratoriju počiva.«
»Potem me pričakuj tu, kjer sva sedaj. Ta prostorček sredi molčečega gozda mi bo vedno najdražji na svetu. Tu sva se našla, tu sva si odkrila najtšia čustva ljubezni, ki sva jih morala tako dolgo dušiti, da ne bi prezgodaj privrela na dan. Ta prostor je iti ostane najino svetišče, oltar darovanja src in povzdigovanja hrepenečih duš.«
Napotila sta se roko v roki proti gradu. Kratki oktobrski popoldan se je- že nagibal k večeru. Solnce se je bližalo daljnim goram na zahodu, katerih modri obrisi so se dvigali nad prostranstvo pragozdov. Apolonija in Atanazij pa nista videla ne solnca ne bližajočega se večera, še dreves ne, pod katerimi sta hodila po malo izhojeni, skoraj nerazločni stezi. Njune misli so plavale visoko gori v nadzemskih sferah blaženosti mlade ljubezni, ki je združila njuni srci v neomajni veri v -srečo, ki se jima mora nasmehniti nekoč onstran bojev, katere bosta bojevala in izbojevala.
Sama nista vedela kako in kdaj sta prišla do grajskega parka, kjer sta se morala posloviti in oditi vsak po svoj! poti v grad, da ju kdo ne bi videl.
L)a!je prihodnjič
h živima m suefa
Najslavnejši konj britanskega imperija
„Oldn Billu" se je priznala dosmrtna častna »pokojni* na", ker je rešil življenje kralju Juriju V.
Kakor znano se bo angleška vojska v smislu sklepa vrhovnega angleškega vojnega vodstva v vseh svojih edinicah motorizirala. Namesto konjev bodo vstopili motorji, vsi nepotrebni konji pa se bodo izločili iz vojske. Pojavilo pa se je vprašanje, kaj bo s tistimi konji, ki so bili zelo zaslužni za angleško vojsko in ki so si v svetovni vojni stekli morda več zaslug kakor marsikateri angleški vojak. Toda med vsemi temi konjskimi veterani, ki so stali sredi strahot svetovne vojne, je najslavnejši konj, znan pod imenom »Old BIH«. Ta konj je star 27 let, toda še vedno stopa na čelu sprevoda, ko sodeluje pri svečanostih drugi dragonski polk. Ta konj je marsikaj prestal že v krvavih borbah na indijski severo-zapadni meji, ko je šlo za podjarmljenje tamkajšnjih upornih plemen. »Old BiH« pa je bil tudi pri vseh nevarnih pustolovščinah polkovnika Lawrenca v arabskih puščavah. Sloves tega konja je bil tolik, da je prodrla med vojaki vera, da prinaša »Old Bill« srečo jahalcu in vsakemu polku, kateremu je dodeljen. Leta 1915 je bil »Old Bill« v Flandriji pri najrazličnejših iz vidnih poslih. Toda vedno še je vračal živ nazaj edino »Old Bill« in jahalec na njem. »Old Bill« pa je celo rešil življenje sedanjemu angleškemu kralju Juriju V.!
KAKO JE KRALJU REŠIL ŽIVLJENJE.
Bilo je to po koncu svetovne
vojne
leta 1919 v Dublinu ob priliki poseta angleškega kralja Irski. Bilo je rav-no v trenutku, ko je Jurij V. pred katedralo Sv. Patricka sprejemal pozdrav svoje častne straže. Tedaj se je nenadoma splašil konj, na katerem je jahal kraljev telesni gardist, ter sc je zagnal v neko skupino, v kateri je bil kralj in njegovo spremstvo. Kralj se je ob tem takoj umaknil s svojim spremstvom na drugo stran ceste. Hip nato je nastala eksplozija peklenskega stroja točno na mestu, kjer je par trenutkov preje stal kralj. Ta konj je bil »Old Bill«. S posebnim kraljevim dekretom se je določila »Old Billu« častna dosmrtna pokojnina, razen tega pa se je razglasilo, da ima biti »Old Bill« do zadnjega trenutka last drugega dragonskega polka. Odtlej liodi »Old Bill« samo na kraljevske svečanosti in edino v kraljevi navzočnosti nosi »Old Bill« jahalca na sebi. Vrednost tega konja se računa na 1000 funtov šterlir.gov, toda vsa prizadevanja raznih konjegojskih društev za nakup »Old Billa«, so bila doslej zaman.
Vsi slavni angleški konji se bodo spravili v posebne najmoderneje urejene hleve. Gojili in negovali jih bodo ter pazili, da jim ne bo nič dobrega manjkalo. Neki angleški časnik pa piše v zvezi s tem odlokom: »Zaslužni in dobri ljudje pa hodijo v času, ko imajo »slavni konji« svojo razkošno zatočišče, brez rok in nog ter brez kruha po svetu ...
Po globinah morja
Nove priprave za prodor v morsko globino ~ Posebne priprave, ki bodo mamile ribe in druge morske živali Novi „hidrostat"
V	znanem zavodu za dviganje potopljenih ladij in parnikov v Leningradu se proučuje načrt prvega ruskega hidrosta-ta, ki se bo gradil še v. letu 1936 in ki predstavlja aparat za proučavanje morskih globin. Treba je najpreje vedati, ko-iiko znaša morska globina. Lahko se na podlagi dosedanjih ugotovitev trdi, da ima 80% vse vodne površine oceanov globino preko 2000 m. Največja globina, ki je doslej znana, izkazuje nekoliko manj od 11.000 m. Kakor znano se lahko spuščajo sodobne podmornice v globino 100 do 150 m. Med raziskovatelji morskih globin je posebno znan ameriški biolog VVilliams Bebbe, ki se je v svoji batisferi spustil v ocean v globino 923 m. Njegova katisfera je uspešno vzdržala ogromni pritisk 7000 ton. Bebba je s svojimi do-
gnanji izdatno obogatil dosedanje Izsledke z novimi dragocenimi podatki o življenju na oceanskem dnu.
Toda ruski hidrostat, ki se sedaj konstruira v omenjenem leningradskem zavodu, se bo spustil še globlje nego Ame-rikanec Bebbe. Ta sovjetski hidrostat bo opremljen s specialnimi napravami za opazovanje morske faune. Tudi se sestavlja poseben aparat za proučavanja kozmičnih žarkov, ki prodirajo v oceanske globine. Nadalje se v leningradskem hidrološkem zavodu konstruira poseben aparat, ki bo potom električnih svetlobnih žarkov lahko omamil ribe in razne druge morske živali. V posebnem prostoru v notranjosti hidrostata bo mesta za dva opazovalca, razen tega pa bodo v tem prostoru montirani najraznovrst-
nejši aparati ruske konstrukcije, telefon, radio itd. Biolog Bebbe je na primer moral s prostim pogledom skozi posebno odprtino opazovati barvo vode, kretanje rib in drugih živali morske globine. Sovjetski hidrostat je zgrajen tako, da se do skrajnih možnosti zajamči življenje njegovi posadki. Specialne priprave bodo omogočale posadki, da bo mogla dihati ir. da bo lahko oskrbljena s kisikom za čas od 4 do 5 ur. In če bi se po posebnem nesrečnem naključju zgodilo, da bi se pretrgala železna žica, na kateri je pritrjen hidrostat, potem bo hidrostat sam od sebe splaval avtomatično na morsko površino. Vse te varnostne naprave za hidrostat se bodo izdelale in skonstruirale v leningradskih tovarnah. Ker je konstrukcija takšnega aparata silno težavna in ker se mora vsak sestavni del tega aparata posebej in večkrat preizkusiti, je verjetno, da ne bo gradnja tega aparata pred koncem tekočega leta končana, tako da je računati s spuščanjem v morsike globine šele v teku leta 1937.
ZANIMIVOST IZ DEŽELE FARAONOV.
V	.Egiptu vre. Javnost se zadnje Čase živahno zanima mimo obesinskih dogodkov tudi za dogodke v deželi faraonov.
Koncentracija angleških čet na egiptovj škili tleh se nadaljuje. Računajo, da je danes zbranih in pripravljenih že nad
74.000	angleških vojakov. Te dni so se izkrcali v Aleksandriji trije angleški polki, ki jim poveljuje general Howard. Angleške vojne sile se zbirajo na meji Libije in Sudana. Tudi je angleško vojno poveljstvo izdalo posebne varnostne ukrepe v ‘Sueškem prekopu, kjer je koncentriran velik del angleške zračne flote. Računajo, da čaka na vzlet na centralnem aerodromu v Abukiru nad 2500 angleških vojnih letal.
SENZACIONALNA ARETACIJA.
V	Lyonu sta bila te dni aretirana dva ravnatelja tamkajšnje hranilnice »Lyone-ge Capitalisation«. Osumljena sta poneverbe okrog 300 milijonov francoskih frankov. Ker so se hranilnice posluževali mali ljudje, je nastalo po aretaciji obeli ravnateljev veliko razburjenje zlasti med kmeti na deželi.
LEPO DARILO.
Dansko-jugoslovanska zveza iz Kopen-hagna je poklonila našim znanstvenim ustanovam več starih geografskih kart naših posameznih pokrajin iz 18. stoletja; Staro karto Bosni in Hercegovine je dobil sarajevski muzej.
Mali oglasi
Službo išče
Razno	Mastne in goste POMIJE dobite dnevno. Naslov v upravi lista. 314 Stanovanje
KOKOSOVI TEKAČI in brisače, linolej, voščeno platno, umetno usnje v speci-jalnlh kakovostih aobavlja najceneje samo Novak. Koroška 8. Vetrinjska 7 4235	
	IŠČEM STANOVANJE sobo in kuhinjo v Melju. Ponudbe pod »Lepo in čisto« na upravo »Večernika«. 310
PISARNA s souporabo telefona se odda. Aleksandrova 16. 309	
	GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vrbanova 28, pritličje desno. 312
LJUTOMERSKO SORTIRANO VINO od 5 litrov naprej, rizling Din 6.—, burgundec Din 7.—. Praprotnikova 4, Krčevina (zraven šole). 313	
	Oglašulte!
IŠČEM SLUŽBO
služkinje začetnice, tudi k otrokom. Nastopim takoj! Spes Kristina, Marenberg 306
Sobo išie
S potrtim srcem javljamo vsem znancem tužno vest, da je vsemogočni poklical našo prejlubo in nepozabno mater, gospo
MARIJO ROMIH
po kratkem, hudem trpljenju, previdciu s tolažili sv. vere v 80. letu njene starosti, danes ob 1.30. uri v boljšo bodočnost.
Pogreb blage |K>kojnice bo v četrtek, 23. junauarja ob 15. uri iz mrtvašnice na mestno pokopališče na Pobrežju.
Maribor, dne 21. januarja 1936.
316	Žalujoči	ostali.
Iščem svetlo, malo, opremljeno. mesečno SOBO ALI KABINET. Ponudbe naj se naslovijo na upravo »Večernika« pod »200«.	307
Sobo odda
ODDAM SOBO.
veliko in svetlo lepo opremljeno. boljšemu gospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11, stanovanje 9.	4
Kupujte svoje po* trebiilne pri naših inserentih r
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.