GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXV ŠT. 8 - 30. APRIL 1985 c Čestitamo za praznik 2 7. april - obletnico ustanovitve OF slovenskega naroda in 1. maj - mednarodni praznik dela V teh dneh, ko je v deželo prišla pomlad, so naše misli bolj kot sicer namenjene usodnemu času, ko se je rojevala in kalila nova socialistična samoupravna skupnost. Ko je pod fašističnim in nacističnim jarmom ječala vsa Evropa, se je majhen slovenski narod uprl zavojevalcu in rekel svoj odločilni »ne«. Pod vodstvom Komunistične partije so se vse napredne sile združile v Osvobodilno fronto, trdno odločene, da si izborijo socialno in nacionalno osvoboditev. Letos mineva štirideset let od njene ustanovitve in štirideset let odkar slovenski narod živi v svobodi, v bratstvu in enotnosti z narodi in narodnostmi Jugoslavije, odločen, da bo trdno stopal po samoupravni socialistični poti, da bo vedno in povsod branil pridobitve narodnoosvobodilne revolucije. In ko danes praznujemo mednarodni praznik dela 1. maj, smo lahko ponosni na prehojeno pot, na razvoj naše samoupravne skupnosti, na uspehe, ki smo jih dosegli. Mesec maj pa je tesno povezan tudi z imenom Tito. Rojstni dan velikega revolucionarja mladi praznujejo kot svoj praznik - dan mladosti. In v mesecu maju, leta 1980 smo se vsi Jugoslovani poslovili od našega voditelja. Vendar njegov lik živi. Njegova misel in delo prevevata naš vsakdan. Josip Broz Tito nam je s svojimi dejanji in mislimi, vselej usmerjenimi tudi v prihodnost, najbolj jasno pokazal pot, za katero smo se odločili in na kateri hočemo vztrajati. ME M O Emajlirec Zaobljuba za prihodnost »Odkrivata se zgodovina in prihodnost. Minuta molka-to je luč večnosti« je pred petimi leti, ko sta se domovina in ves svet poslavljala od Josipa Broza Tita, dejal pesnik. S to mislijo pričakujemo tudi letošnji četrti maj, ki ga bomo pomnili kot najbolj žalosten v zgodovini naših narodov. In vedno, dokler bomo živeli, se bomo spominjali. Tudi letošnjega četrtega maja bomo ob 15. uri in pet minut za trenutek ustavili delo v tovarnah, rudnikih, na poljih, šolah, v enotah Jugoslovanske ljudske armade. Sirene tovarn, ladij, vlakov, bodo oznanili čas ko smo se poslednjič zahvalili Titu. Tudi takrat mu bomo rekli hvala in se zaobljubili, da bo Tito ostal z nami. Trpka je resnica, da je bila borba proti tujcu skorajda osnovni poklic našega človeka, v tem našem podnebju. Borba, vselej junaška, pogosto tragična. Imeli smo in imamo Tita. On nas je naučil zmagovati, on nam je pokazal pot in določil naš cilj. To je storil z močjo svoje volje, v kateri so bila izražena vsa hotenja in stremljenja te družbe; to je storil s svojim osebnim vzorom, ki je usmeril ogromno moč ljudstev v veletok revolucije; to je storil s preprostostjo, v kateri smo videli lepšo prihodnost. In zato, kolikor bolj so izkušnje velike, toliko jasnejša je resnica in bil je, je in bo ostal naš Tito. Pesem Tam nekje med svobodnimi polji, kjer iz zemlje klije mlada rast, njemu, ki vodnik nam je najbolji smo zložili pesem to na čast. Tito, naša svetla bojna slava, Tito, naša dika in naš vzor, koder vodi Tvoja nas zastava, za te v boj pojoč gremo navzgor! Titu Naša misel širi svetla krila, mlada moč nam v srcih živo vre, razorana zemlja obrodila bo na jesen kruha nam za vse. Tito, naša svetla bojna slava, Tito, naša dika in naš vzor, koder vodi tvoja nas zastava, za te v boj pojoč gremo navzgor! Položaj DO je v naših rokah Položaj naše DO je težak, zaradi premajhnega izvoza jev in naprav, delovnega Tega se morajo na prvem Letnih planov ne dosegamo, in premajhnega obsega pro- časa, energije in surovin, v mestu zavedati vodilni in Ugotavljamo, da bi jih lahko, izvodnje in prodaje nasploh, različnih drugih stroških in vodsveni delavci, ki bi mo-KAKO? nimamo lastnih obratnih nenazadnje v velikih rezer- rali biti vzor kolektiva. Ali Že v prejšnji številki naše- sredstev, za najete kredite vah na področju produktiv- smo se mi omenjeni delavci ga glasila smo lahko prebrali pa moramo plačevati visoke ne, inventivne in inovativne že kdaj vprašali ali smo to nekaj več o rezultatih gos- obresti, ki ponovno »nažira- ustvarjalnosti. Velike rezer- tudi v resnici, oziroma kak-podarjenja v preteklem letu, jo« težko ustvarjeni doho- ve imamo na področju krea- šen vzor predstavljamo pa o naših načrtih za letoš- dek, dobi človek občutek, da tivne dejavnosti, to je pri po- svojim sodelavcem in ali to nje leto, bolj ali manj pa nam se nahajamo v začaranem vezovanju ročnega dela z vprašanje konkretno poje znana tudi vrsta ukrepov, krogu, iz katerega ni izhoda, umskim in znanstvenega stavljajo upravni organi, katere smo sprejeli v zvezi z Prav je, da se zavedamo dela s praktičnim delom. To- družbenopolitične organiza-izboljšanjem razmer v DO. resnosti položaja, hkrati pa rej gre za dobro pripravlje- cije. Mirno lahko rečemo, da Ker pa so pogoji gospodar- je prav, da se ne sprijaznimo no in organizirano delo z je tega odločno premalo. Da jenja tudi letos izredno za- samo z ugotavljanjem le boljšim vzpodbujanjem do- se spet razumemo, ne gre za ostreni in bomo v kolektivu tega, temveč je nujno po- brega in uspešnejšega neko »izživljanje«, za iska-morali storiti marsikaj, da trebno, da zberemo oziroma dela. nje napak drug pri drugemu, bomo letošnje leto preživeli združimo sposobnosti, zna- gledanje pod prste, kajti čim manj boleče, smo na- nje, voljo in energijo, ter se EMAJLIREC: To je vse znano je, da kdor dela tudi . ktor Francj Gazvo_ prosili glavnega direktorja odločno spoprimemo s pro- lepo in prav. Vendar izteka greši. Vendar pri realizaciji ¿^Neizpolnjevanje poglavit-naše DO tov. Francija Gaz- blemi, ki nas tarejo. se že prvo četrtletje. Kaj zastavljenih ciljev se mora- gospodarskih ciljev neus- vodo, da nam odgovori na EMAJLIREC: Iskanje naj- smo dosegli in kako naprej? mo vprašati tudi za rezulta- miljeno pritiska na osebne done kaj vprašanj, oziroma, da primernejše poti iz težkega GLAVNI DIREKTOR: Do- te, saj odgovornost zanje hodke. O tem v zadnjem Času nam osvetli sicer znane pro- položaja našega gospodar- kopali smo se do številnih nosimo sami, kot posamez- zelo veliko govorimo. Toda po-bleme v zvezi z našim delom stva je naša sedanja glavna novih spoznanj, pridobili niki in kolektiv. Če bomo po vsem jasno je, da morajo le-ti še z drugega zornega kota. skrb. Razmere in probleme v precej pozitivnih izkušenj, .tej logiki preanalizirali rezul- postati v največji meri rezultat EMAJLIREC: leto 1984 je svojem proizvodnem okolju še več pa na žalost ponovno tate našega poslovanja v pr- dobrega gospodarjenja in pro-potekalo v zaostrenih med- dobro poznamo. V borbi za negativnih, saj se še vedno vem četrtletju, bomo seveda duktivne9a dela.« narodnih političnih in gospo- izboljšanje položaja je po- vse prevečkrat obnašamo, morali tudi konkretno pove-darskih razmerah, ki so se trebno združiti voljo, znanje, kot da bodo rezultati prišli dati kdo izmed naših sode-odražale tudi v poslovanju sposobnosti. Pri tem imamo sami od sebe. V prvem četr- lavcev ni dosegel pričako-našega kolektiva. Nastali v EMO dosti pozitivnih, pa tletju je bil fizični obseg vanih rezultatov, ko mu ne položaj je zahteval, da se vsi tudi negativnih izkušenj... naše proizvodnje dosežen moremo več zaupati, oziro- z dodatnimi napori vključimo Kako bo letos? samo 88 % in to ne glede na ma komu se bomo morali na in edina naloga, ki jo mo- v družbena prizadevanja za GLAVNI DIREKTOR: Veli- večkrat sprejete sklepe in zahvaliti za nadaljnje sode- ramo kvalitetno opraviti, v stabilizacijo gospodarstva, kokrat smo že dejali in neš- dane obljube, eksterna rea- lovanje. Prišli smo v položaj, kolikor želimo, da bomo pla-Kako smo v tem uspeli? tetokrat zapisali, da je v na- lizacija znaša 92 %, izvoz ko moramo vsakemu izmed nirane razultate ob koncu GLAVNI DIREKTOR: Z re- šem kolektivu še ogromno pa 79% plana. Že ob pričet- nas, ki združuje delo na na- leta tudi dosegli. Vodstvo zultati nikakor ne moremo rezerv. V planih za letošnje ku leta smo se zavedali, da šem kolektivu in ne uresni- delovne organizacije oce-biti zadovoljni. Če pogleda- leto smo izračunali, da lahko bodo z realizacijo postavlje- čuje obveznosti, ki jih je pre- njuje, da lahko še v vseh mo naš indeks rasti v lan- ustvarimo za 20 milijard di- nih planov težave, zato smo vzel, povedati, da ogroža do- TOZD zamujeno nadokna-skem letu, bi morda lahko narjev celotnega prihodka, sprejeli vse potrebne ukre- bro delo svojih kolegov in da dimo. na prvi pogled celo bili zado- oziroma skoraj enkrat več pe. Ze takrat smo vedeli, da s tem početjem bistveno pri- Analiza uresničevanja voljni z doseženim, saj smo kot lani. Podobno je z indek- je osnovni problem v obsegu speva k slabi učinkovitosti planov v prvem kvartalu in ustvarili za 10 milijard 650 si dohodka, še ugodnejšo proizvodnje in premajhnem vseh, k slabšim OD in stan- realizacija tekočih planov z milijonov celotnega prihod- sliko pa dajejo planirani in- izvozu. Proizvodnja je še dardu vseh, ker ob vsem tem izpadi iz 1. kvartala bo kon-ka ali 65% več kot v letu deksi čistega dohodka in vedno v glavnem premajhna, v dolgi vrsti čaka tudi velika kreten dokaz, katere DPO, 1983, dohodek na zaposle- ostanka dohodka, katerega ker je preslabo organizirana, množica mladih, šolanih lju- kateri samoupravni organi in nega je lani znašal 917 tisoč naj bi ustvarili za dobro 1 ljudje pa šp kot posledica di, ki bi z več zagnanosti in kateri vodilni in vodstveni ali 65% več kot leto prej. milijardo. Tudi izvoz naj bi tega težko odvajajo prevze- volje radi delali, če bi delo le delavci ter v katerih TOZD Skupaj smo torej ustvarili za bil v $ po planu za 50% tih »razvad«.''Delati moramo dobili, se bodo nedelavni oz. DSSS so sposobni kon-2 milijardi 758 milijonov di- večji kot lani, tako, da bi ob v povprečju več in bolje kot med nami torej morali odlo- kretno sprejeti letne plane narjev dohodka ali 68% koncu letošnjega leta ven- včasih. Ni dovolj govoriti o čiti: ali bodo z drugačnim od- za svoje, jih pripravljeni v ce-več kot v letu 1983. Primer- darle uresničili veliki cilj 10 boljši organizaciji dela, so- nosom do dela in z delom loti realizirati-z vsemi riziki. java teh indeksov z indeksi milijonov dolarjev izvoza, kar dobni tehnologiji in drugem, ustvarjali novo vrednost in Medlo in splošno obravna-rasti v Sloveniji nam pove, pa je sicer za potrebe EMO Stvari je treba pripeljati do dohodek, ali pa se bodo vanje periodičnih obračunov da je v republiki porast ce- še vedno premalo. Realiza- boljših rezultatov. Le to tudi umaknili drugim. in uresničevanje planov go- lotnega prihodka za 66%, cija tako postavljenih plan- znamo. Izredno iznajdljivi in Torej konkretno razčistiti tovo ne vodi k rezultatom. To torej več kot v EMO, za 66 % skih ciljev zagotavlja tudi marljivi smo pri gradnji hiše naš donos do dela, vztrajati smo že večkrat dokazali. Ali je porastel tudi dohodek v primeren OD in zadovoljiv ali vikenda, ni nam žal nobe- na rezultatih dela vsakega imamo še poštenja in koraj-republiki, kar pa je za 2 % standard naših delavcev, nega popoldneva, sobote ali med nami, to je naša osnov- že za delati drugače? manj kot v naši delovni orga- Poudariti moramo, da druge nedelje. Žal nismo takšni na nizaciji. Če pogledamo, kako izbire, kot da postavljene delovnem mestu, tako v pro-smo dohodek razdelili in kaj plane tudi uresničimo, nima- izvodnji, kakor v pisarnah, nam je od tega ostalo, pa vi- mo. Naša delovna organiza- Za delo je potrebna volja in dimo, da znaša čisti doho- cija je v položaju, ko nismo zavest. Tudi to ne pride dek 1 milijardo 398 milijo- sposobni najemati kreditov samo posebi. »Brez muje se nov din ali 56% več kot - razen namenskih izvoznih še čevelj ne obuje«. Veliko 1983. leta, bruto ostanek kreditov. Plane tudi moramo med nami pa je takih, ki mis-za sklade pa je 164 milijo- realizirati. Tako mnenje ima lijo, da so prišli v DO modro-nov oziroma. 45% več kot večina »emovcev«, to sem vat oz. drugim pamet solit, leto dni prej. Raznorazne se že velikokrat prepričal, hkrati mislijo le na raznoraz-obveznosti, ki se plačujejo Saj v vseh naših TOZD in ne dohodke, ki naj bi padli z iz ostanka dohodka so bile DSSS ugotavljamo številne neba, rezultati DO so jim pa večje kot ostanek sam. Če k notranje rezerve in neizko- »španska vas«, temu dodamo še dejstvo, da riščene možnosti, označuje- Tako dalje ne more iti. smo izvozili samo 84 % po- jo pa jih rezerve v organiza- Tako planov nikoli ne bomo stavljenega plana in da prav ciji dela, izkoriščenosti stro- realizirali. Razvojno delo in patent Splošno o postopku za priznanje pravic Osnovna značilnost sodobnih pravnih ureditev je vtem, da sam izum še ne pomeni izključne pravice do izkoriščanja, temveč si moramo to pravico šele pridobiti s patentom. V tem se tehnično izumiteljstvo razlikuje od drugih intelektualnih dejavnosti, ki tudi tvorijo »lastnino«. Na primer, knjiga, ki jo napiše pisatelj, je takoj avtorsko zaščitena brez posebnih postopkov. Razumljivo je, da lahko ustvarjalec izkorišča svojo »stvaritev« tudi brez ustreznega postopka, vendar lahko v tem primeru to izkorišča tudi kdo drug in mu ustvarjalec tega ne more preprečiti. Postopek za pridobivanje patenta je torej zelo pomemben, zato so se v praksi izoblikovala načela predvsem na osnovi materialno-prav-nih predpisov. Tako je na primer pismena prijava zelo pomembna za začetek postopka, za priznanje patentnih pravic in vložitev prijave. Navedena je z datumom in uro. Tako je onemogočeno komu drugemu, da si pridobi pravice iz iste stvaritve. Z začetkom postopka si pridobi ustvarjalec izključno pravico do izkoriščanja in lahko s tožbo zahteva varstvo te pravice. Zahteva po priznanju patenta torej ni samo formalne narave, temveč sodi v mate-rialno-pravni okvir zaščite izuma. V inozemskih pravnih sistemih poznajo dva načina pridobivanja patentnih pravic. Prvi je dokaj enostaven. Zadošča že prijava ustvarjalca pristojnemu državne- mu organu, ki jo potem zabeleži v register. Ne ugotavlja se ali je izum nov ali je na dovolj veliki ustvarjalni višini in če ustreza ostalim pogojem, ki smo jih obravnavali v prejšnjem poglavju. Državni organ torej prizna patentne pravice brez predhodnega preizkusa. Drug sistem pa prav zaradi tega preizkušanja imenujejo »sistem predhodnega preizkusa«. Potem, ko ustvarjalec napiše prijavo, mora pristojni organ najprej izvesti preizkus novosti izuma, v novejšem času pa še tako imenovano izumiteljsko raven. Pri nas imamo dopolnjeno varianto sistema predhodnega preizkusa, ki jo poznajo v nekaterih razvitejših državah. V bistvu gre za hitrejše informiranje javnosti o novih tehničnih stvaritvah, ne da bi se do objave opravil popolni preizkus. Zadeva teče v praksi tako, da pošljemo na Zvezni zavod za patente prijavo, kjer jo pregledajo s formalne plati, predvsem če je sestavljena po predpisih. Ce prijava ustreza, jo zabeležijo, označijo z ustrezno številko in datu- DOGOVOR O ZAVAROVANJU PLAČIL Na osnovi Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ št. 60/75) skleneta upnik: PATENTNA PISARNA, Ljubljana, Čopova "14- in dolžniki naslednji dogovor: Na osnovi » ki jo je prevzela Patentna pisarna v zastopanje, se vzpostavi med upnikom in naročnikom dolžnisko-upnisko razmerje 2. O vseh stroških, ki bodo nastali zaradi uveljavljanja zaščite industrijske lastnine (vložitev patentne prijave, reševanje predodlokov, nabava strokovne literature, plačevanje taks) bo Patontna pisarna dolžnika obveščala pravočasno in mu na podlagi njegovega pismenega soglasja zaračunavala storitve sproti. 3. Šteje se, da nastane dolžniško-upniško razmerje najkasnejo v 3 dneh , ko je Patentna pisarna obvestila dolžnika o izvršeni delni storitvi in mu hkrati predložila račun 4. Dolžnik se obvezuje, da bo poravnal račune z virmanskim nalogom v roku 15 dni po nastanku dolžniško-upniškega razmerja ali s čokom, ki ga bo dostavil upniku v zakonskem roku. Zaradi narave dela plačilo z menico ni mogoče. Ta dogovor velja, dokler dolžnik vztraja na zaščiti industrijske lastnine, kot je navedeno v 1. točki tega dogovora. Ljubljana, ...... UHIIK PATENTNA PISARNA LJUBLJANA mom. Od takrat naprej začne veljati zaščita, čeprav še niso podeljene patentne pravice. Po največ 18 mesecih mora Patentni zavod prijavo publicirati in šele kasneje izvede popolni preizkus, izda odločbo o priznanju pravice, vpiše pravice v register patentov in izda listine o pravici nosilcev patentnih pravic. Ta sistem imenujemo »sistem odloženega preizkusa«. Pismena zahteva za priznanje pravic Potem, ko smo najprej pri sebi preverili, če je naš izum nov, če je na dovolj veliki ustvarjalni ravni, če je industrijsko izvedljiv in če spada v področje, kjer lahko dobimo patentne pravice, moramo napisati patentno prijavo. Pismeno prijavo načelno pošljemo na Zvezni zavod za patente. V praksi pa se je pokazalo, da je že formalno sestavljanje prijave dokaj komplicirana zadeva zaradi materialno-prav-nih pa tudi tehničnih dejstev, ki sva jih že večkrat omenila. Ponavadi se zgodi, da Zvezni patentni zavod prijavo zavrne, ker formalno ni dobro sestavljena. Pokazalo se je, da veliko hitreje in s tem tudi ceneje uspemo, če nam prijavo sestavi strokovnjak. Pri nas se s tem ukvarjajo na Patentni pisarni v Ljubljani. Razumljivo je, da moramo tudi referentu v Patentni pisarni predočiti naš izum v smiselni obliki, saj zaradi obilice dela nima časa za večkratno poglabljanje v izum. K njemu moramo torej prinesti že natančno obdelano prijavo, on pa jo formalno in vsebinsko dopolni. Zato je prav, da spoznamo, kako sestavljamo prijavo. 1. Vsaka patentna prijava se začne z naslovom. Naslov mora biti čimbolj stvaren. Fantazijske, reklamne oziroma prodajne oznake se ne uporabljajo. Naslov mora kazati na to, kaj je predmet izuma. 2. Prvi del patentne prijave je uvod, v katerem se na kratko nakaže kaj je predmet izuma in katero je področje uporabe izuma. 3. Uvodu sledi navajanje znanega stanja tehnike. Ta del patentne prijave je izjemno pomemben, ker z njim posredno dokazujemo, da je rešitev po izumu zares nova in da je rezultat ustvarjalnosti. Izum mora biti nov v primerjavi z znanim, obstoječim stanjem tehnike. Kot znano stanje tehnike se smatra vse, kar je javno dostopno: objavljeni in ali prodajni izdelki, itd. Znano stanje tehnike mora biti podano čimbolj obširno in podrobno. Podani obseg znanega stanja tehnike neposredno kaže nivo izuma. 4. Navajanju znanega stanja tehnike sledi kritika tega stanja. Potrebno je nakazati pomanjkljivosti v znanih rešitvah in s tem argumentirati obstoj tehničnega problema. 5. Kritiki stanja tehnike sledi navedba cilja izuma: katere probleme izum rešuje, katero pomanjkljivost odstranjuje, itd. 6. Kritiki sledi kratek povzetek opisa izuma: s katerimi tehničnimi sredstvi, na kakšen način bo izum dosegel postavljeni cilj. Ta povzetek se običajno tekstualno ujema s prvim patentnim zahtevkom. 7. Za tem se preide na sam opis izuma, ki je jedro patentne prijave. Opis mora biti takšen, da omogoča popolno razumevanje izuma in da ga povprečen strokovnjak lahko uporabi v proizvodnji. Običajno se opis deli v dva dela (ni pa nujno). V prvem delu se opisuje izum s konstrukcijskega vidika, v drugem pa se pojasnjuje njegovo delovanje. Poleg tega se opisujejo oziroma navajajo različne možne (tehnične) variante izuma. V opisu morajo biti nujno razloženi vsi vidiki izuma, za katere se kasneje v patentnih zahtevkih zahteva zaščita. V opisu uporabljeni termini in ustrezne oznake morajo biti enoznačne in se morajo ujemati z oznakami v slikah. V opisu ne sme biti slik, te se izdelajo na posebnem listu. 8. Za opisom se navajajo prednosti, dosežene z izumom. Te prednosti morajo biti dejansko korak naprej od tistega, kar'je bilo napisanega v kritiki znanega stanja. 9. Patentni zahtevek oziroma patentni zahtevki določajo obseg zaščite in morajo čimbolj natančno definirati izum. Patentni zahtevek sestoji iz enega stavka, ki je s frazo »označen s tem« razdeljen v dva dela. Pred frazo »označen s tem« je običajno naslov izuma. Navaja se še različne funkcionalne lastnosti, ki se ne mo- rejo ščititi in tiste (parcialne) rešitve, ki so že znane. Frazi »označen s tem« sledi bistvo izuma, ki bo patentiran. V primeru, da želimo več patentnih zahtevkov, je običajno v prvem zahtevku zaščiteno najvažnejše, v ostalih zahtevkih pa se po logičnem zaporedju (s tehničnega vidika) ščitijo še različne variante izuma. Po praksi Zveznega zavoda za patente smejo patentni zahtevki vsebovati le konstrukcijo in ne funkcije tehnične rešitve po izumu. 10. Slike oziroma načrti se rišejo s tušem na papir formata A4 oziroma A3; zaradi praktičnosti pri arhiviranju je ugodnejša uporaba formata A4. Kvaliteta slik mora biti taka, da omogoča izdelavo tiskarskih klišejev s foto postopki. Slike ne smejo imeti izrisanega okvirja ali glave, sama risba pa mora biti najmanj 20 mm od robov papirja. Posamezni elementi v risbi so označeni s črkovnimi in ali številčnimi oznakami - okrajšavami, a brez tekstovnih pojasnil. Oznake v sliki morajo enove-Ijavno določati element v risbi in se morajo ujemati z ustrezno oznako v opisu. 11. Dodatna elementa patentne prijave sta še izvleček (abstract) in izjava o načinu gospodarskega izkoriščanja, ki je povsem jugoslovanska specifičnost. V njej naj bi se dejansko podal know-how za uporabo izuma, vendar se zaradi neživ-Ijenjskosti te zahteve izjava obravnava zgolj formalno. Kaj se dogaja po prijavi? Tako izdelano prijavo pošljemo Zveznemu zavodu za patente, ki pismeno potrdi prejem. Ko patentni urad prejme patentno prijavo, naprej preizkusi, če izpolnjuje vse formalne pogoje, nato novost prijavljenega izuma in končno, če izum izpolnjuje ostale kriterije patentibilnosti. V postopku prijavitelj prijavo lahko dopolnjuje, vendar v okviruprvotno opisanega izuma. Ce so vsi pogoji izpolnjeni, izda urad odločbo o patentu, ki se objavi v glasilu patentnega urada, v nasprotnem primeru pa prijavo zavrne. Vsakdo ima v zakonskem roku, ki traja običajno tri mesece, pravico ugovora proti priznanju patenta z obrazložitvijo, da ne izpolnjuje pogojev za podelitev patenta (novost, neizvedljivost, itd.). Ce ni ugovorov, ali so zavrnjeni, se patent vpiše v pa- tentni register. Sem se vpisujejo tudi vse spremembe v zvezi s patentom. Vsebina patentne prijave predstavlja do objave uradno tajnost, tako da drugi nimajo vpogleda v prijavo in odgovarjajoče akte. Patentna prijava se objavi v Patentnem glasilu v roku najkasneje 18 mesecev po vložitvi prijave, vendar nepreizkušena, kar pomeni, da Zvezni zavod za patente ni vsebinsko preveril prijave. Novi patentni zakon je s tem uvedel inštitucijo »odloženega preizkusa«, ki jo mnoge države (npr. ZRN) že poznajo. Najkasneje v štirih letih od objave patentne prijave je potrebno zahtevati (in plačati ustrezno takso) preizkus, sicer patentna prijava zapade. V postopku preizkusa Zvezni zavod preveri paten-tibilnost izuma (novost, rešitev problema, itd.) in s svojimi ugotovitvami seznani prijavitelja, ki ima v določenem roku možnost dodatno argumentirati svojo zahtevo za podelitev patenta. Takšno dopisovanje med Zveznim zavodom in prijaviteljem se običajno ponavlja 2 do 4-krat, nakar Zvezni zavod patent podeli ali pa ga zavrne. Prijavitelj lahko v vsakem trenutku odstopi od zahteve za pridobitev patenta oziroma se lahko odpove patentu. Če je patent podeljen, se vpiše v ustrezen register, prijavitelj dobi patentno listino in patent se natisne. Postopek pridobitve patenta je s tem zaključen, ob rednem (letnem) plačevanju ustreznih taks pa patent v SFRJ traja sedem let od objave. Če se patentirani izum v SFRJ »resno in dejansko izkorišča v proizvodnji«, ga je mogoče podaljšati še za sedem let. Patent SFRJ daje nosilcu izključno pravico gospodarskega izkoriščanja. Postopek za pridobitev patenta je od države do države sicer različen, vendar v osnovi ustreza opisanemu. Patentirani izum je zaščiten pred nezakonito eksploatacijo patentiranega izuma, to je od nedovoljene gospodarske uporabe in dajanja v promet predmetov ali stvari, izdelanih po izumu in to na teritoriju in po zakonodaji tiste države, kjer je bila zaščita uveljavljena. To pomeni, da ima pravico izkoriščati patentirani izum le prijavitelj oziroma nosilec patenta, drugi pa ga smejo izkoriščati samo ob pogodbeni ali prisilni licenci. Nosilec patenta sme ustrezno označiti svoje blago, izdelano na podlagi zavarovanega izuma. V patentnih zakonodajah vladajo tako teritorialne kot časovne omejitve. Izključna pravica izumitelja ne more obstajati brez patenta, to je akta javnopravnega značaja, ki velja izključno na teritoriju države, ki ga je izdala. Noben tuj organ ne more odločati o veljavnosti patenta niti predpisovati civilnih in kazenskopravnih posledic kršitev izključne pravice patenta. V tem smislu je patent teritorialno omejen. Čas trajanja patenta je od države do države različen, različen pa je tudi začetek časa trajanja, ki je lahko datum prijave ali datum podelitve. Povprečna trajnost patenta je od 10 do 20 let.. Bojan Sešel Ignac Jevnišek (Se nadaljuje) Da jih ne pozabimo 76. leto mu teče, toda ostal je iščoč nemiren duh, poln idej, za katere nima dovolj časa, da bi jih realiziral. Takšen je še vedno naš Alojz AGREŽ, prototipni delavec, ki je 25 let združeval delo in naloge v naši DO. Starejši delavci se ga še dobro spominjamo. Bil je neizčrpen vir novih zamisli, ki jih je znal tudi sam uresničiti, vedno točen in nikoli površen. Izpod njegovih rok je pločevina dobivala obliko po želji, kot da je iz testa in to pomalem še vedno počne. Ko sem ga zadnjič obiskal na njegovo željo, da mi pokaže svoj nov inventiven predlog, predlog spremembe armature za visoko-montažrie straniščne splakovalnike, sem se ponovno prepričal, kakšna škoda je, da so nas zapustili tako vestni delavci, čeprav si je pokojnino še kako zaslužil. Posredoval sem mu surovec WC spla-kovalnika, ki ga je predelal in ročno izdelal iz cink pločevine novo armaturo, katero bodo ocenili naši razvojniki, o rezultatu pa bo razpravljala KR v TOZD Posoda. O uspehu predloga zdaj še ne moremo govoriti, rečem pa lahko, da je ideja dobra in da je tov. Agrež edini upokojenec, član DIATI, ki še aktivno sodeluje in poskuša reševati probleme, ki nas spremljajo. Dobitnik Šlandrove nagrade za racio-nalizatorstvo in inovacije, nosilec Reda dela s srebrnim vencem, je torej na svojem priljubljenem področju, kljub že 17-letni odsotnosti iz proizvodnje, še vedno aktiven. Svoje racionalizatorstvo pa prenaša tudi na svoj vrt. Naj omenim, kako je nekaj svojih starih jablan popolnoma pomladil. Staro jablano (premer ca. 20 cm) Alojz Agrež - prototipni delavec v pokoju, še vedno iščoč in nemirnega duha, poln idej o drobnih in večjih izboljšavah. je odrezal 1 m visoko od tal, zasekal 4 zaseke in vstavil cepiče, ter zavaroval proti zunanjim vplivom.Danes po štirih letih so jablane popolnoma pomlajene, s čudovito oblikovano krošnjo in rodne. Domiselno eksperimentiranje mu je prineslo tudi odlične rezultate. Tak je torej naš vztrajen racionalizator, ki vztrajno koraka 80. letom nasproti in prav je, da ne pozabimo na te veterane dela. Adolf ŽVIŽEJ 3. sejem kooperacije in nadomestila za uvoz v Celju 5t« TROPHV POR TECHflOlOGV W. GERMANY 1984 V dvorani Golovec je bil v času od torka 2. do petka 5. aprila odprt tretji sejem »Kooperacije in nadomestila za uvoz«, ki sta ga pripravila medobčinska gospodarska zbornica in zavod ŠRC Golovec in na katerem je razstavilo 18 delovnih organizacij z 39 TOZD nekaj tisoč izdelkov. Med večjimi delovnimi organizacijami so na njem sodelovale: IMV Novo mesto, Tomos Koper, Aero, Metalservis Beograd, Tovarna nogavic Polzela, Li-bela, Hmezad, LIK Savinja, Krušik iz Mionice, Konus, Comet, IMP, Kovinotehna, Železarna Štore in EMO. S tretjim celjskim sejmom kooperacije iščemo nadomestilo za uvoz. Nadaljuje se tradicija specializiranega sejma, ki naj bi povezal obrtnike in drobno gospodarstvo z industrijo, pa tudi s trgovskimi sistemi. Drobno gospo- EM Namen sejma je, da delovne organizacije predstavijo svoj program izdelkov, za katere potrebujejo kooperante, oziroma da razstavijo izdelke, ki so vezani na uvoz, pa bi jih lahko osebno delo v drobnem gospodarstvu izdelovalo doma, ali pa da razstavijo izdelke, s katerimi lahko nadomestijo uvoz. darstvo in obrt sta doslej že večkrat dokazala, da sta inventivna, predvsem pa zelo hitra in učinkovita pri trajnejšem povezovanju z industrijo. Dosedanje dobre poslovne vezi industrije in obrtnih kooperantov so se z letošnjim sejmom še razširile ter bodo v prihodnje po svoje veliko pripomogle k izboljšanju devizne bilance in uvozne izdelke nadomestile s kakovostnimi domačimi. Zasnova kadrovskih priprav na kongrese zveze sindikatov Skladno s sklepom 9. kongresa ZSJ bo 10. kongres ZSJ v prvi polovici 1986. leta. Na tej osnovi morajo biti kongresi zveze sindikatov republik in pokrajin pred tem časom. Tako bo 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije predvidoma marca 1986. Temu roku primerno pa moramo predvideti tudi termine za občne zbore osnovnih organizacij zveze sindikatov, konstitutivnih sej konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov in koordinacijskih odborov sindikata ter skupščine občinskih odborov sindikatov dejavnosti ter skupščino občinske organizacije ZSS Celje. Te aktivnosti moramo opraviti po naslednjem ROKOVNIKU: -občnizbori osnovnih organizacij ZS-oktober, november 1985, - konstitutivne seje konferenc OO ZS - november 1985, - konstitutivne seje koordinacijskih odborov sindikata -november 1985, - skupščine občinskih odborov sindikatov dejavnosti -december 1985, - skupščina občinskega sveta ZSS Celje - januar 1986, - skupščina medobčinskega sveta ZSS - februar 1986, - skupščine ROS dejavnosti - januar 1986, -11. kongres ZSS - marec 1986, - 10. kongres ZSJ - maj 1986. V zasnovi priprav na 11. kongres ZSS moramo upoštevati, da bodo v prvi polovici leta 1986 tudi DELEGATSKE VOLITVE. Zato je še kako pomembno, da so organi in organizacije zveze sindikatov v združenem delu in občinski sveti zveze sindikatov organizacijsko in kadrovsko pravočasno pripravljeni za uresničevanje svojih nalog za uspešno izvedbo volitev delegatov za družbenopolitične in samoupravne interese skupnosti v letu 1986. Istočasno bo potrebno evidentirati tudi možne kandidate za organe in organizacije zveze sindikatov in sindikatov na vseh ravneh, delegate za republiški in zvezni kongres Zveze sindikatov ter delegate za skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Tolikšen izbor ljudi na odgovorne družbene funkcije in sedanji družbeni trenutek vsekakor terjata intenzivne priprave, medsebojno vsebinsko in časovno usklajenost ter organizirano izvedbo v vseh organizacijah in organih zveze sindikatov. V pripravah na volitve v letu 1982 sta republiška konferenca SZDL in republiški svet ZSS sprejela dokument »Stalne kadrovske priprave na volitve«, v katerem so zapisana merila, ki jih je potrebno upoštevati pri evidentiranju in kadrovanju novih možnih kandidatov za družbene funkcije, ki ga morajo imeti v kadrovskih službah. Ob teh načelih in merilih kadrovske politike pa si moramo v zvezi sindikatov prizadevati zlasti še, da zagotovimo: - da bo struktura evidentiranih možnih kandidatov ustrezala strukturi zaposlenih delavcev, zlasti kar zadeva število žensk in mladih, predvsem pa število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev iz neposredne proizvodnje oziroma iz osnovne dejavnosti, s tem bi dali tudi večji poudarek razrednemu pomenu sindikalne organizacije; - zagotoviti moramo, da bi iz širokega kroga preko 800.000 zaposlenih delavcev - v Celju pa preko 40.000 zaposlenih delavcev - članov Zveze sindikatov Slovenije, evidentiramo in izberemo delavce, ki si bodo prizadevali in uveljavili družbenoekonomski položaj delavca, ki mu ga zagotavlja ustava in zakon o združenem delu, da bo lahko dejansko sam odločal o vseh zadevah družbene reprodukcije; - v organe zveze sindikatov in sindikatov Slovenije in Jugoslavije moramo kadrovati ljudi, ki bodo sposobni in voljni ustvarjalno oblikovati politiko zveze sindikatov in uresničevati kongresne sklepe, predvsem pa, da se bodo s svojo aktivnostjo uspešno vključevali v prizadevanja pri uresničevanju stabilizacijske politike in nadaljnjega razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Glede na zahtevne naloge v zvezi s kadrovskimi pripravami moramo pospešiti evidentiranje možnih kandidatov za sindikalne in druge družbene funkcije. S temi kadrovskimi opravili je potrebno pričeti takoj po načelih »Stalne kadrovske evidence«, da bomo pravočasno zagotovili izbor kadrov za člane IO, zlasti pa za predsednike OOZS in K OOZS, do izvedbe občnih zborov. Celotne kadrovske priprave Zveze sindikatov Slovenije na kongrese in delegatske volitve so v precejšnji meri odvisne od prizadevnosti v posameznih občinah. Zato je aktivnost (Nadaljevanje na 7. strani) SPREMEMBE TERMINSKEGA KOLEDARJA ZA LETO 1985 Delavski sveti TOZD/DSSS so sprejeli naslednje spremembe terminskega koledarja: 1.23. 3. 1985 se spremeni v delovno soboto; 2. 20. 4.1985 se spremeni v prosto soboto; 3. 27. 4. 1985 se spremeni v plačan praznik; 4. 22. 6. 1985 se spremeni v delovno soboto; 5. 23. 11. 1985 se spremeni v prosto soboto; 6. 30. 11. 1985 se spremeni v plačan praznik. Glede na navedene spremembe objavljamo veljavni terminski koledar za leto 1985. Januar__________ N (6lll3[20[27! P 7 14 21 28 T © 8 15 22 29 S © 9 16 23 30 Č 3 10 17 24 31 P 4 11 18 25 April '7 1 14 _21 l28l 1 8 15 ! ^ <št> 2 9 16 23 © 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 Julij N '7T i • i 14 2lT 28~I P 1 8 15 ©29 T 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 31 č© 11 18 25 p 5 12 19 26 s Oktober N (i D 13 20! 27! P 7 14 21 28 T 1 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 Č 3 10 17 24 31 P 4 11 18 25 [_! nedelje S proste sobote Februar i~3 ¡10] 17 j 24! 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 (2) Ü l (16) M Maj ¡5 1 J?j 19 L 26! 6 13 20 27 7 14 21 28 ©8 15 22 29 ©9 16 23 30 ©10 17 24 31 Avgust ¡4 ¡11 .18 25! 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 2 9 16 23 30 (3) Sja ipSi November lo ' LV I 10 17 24! 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 ©8 15 22 © m (9) IO Sag; i© ( ) delovne sobote _ solidar, sobota Marec ¡3 ¡10 “17! 24! 31! 4 Tl 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 1 8 15 22 29 (2) (23) a Junij 12 l-Q .161 23 [30! 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 7 14 21 28 (1) 1 (15)(22) ÜS September '1 1 11 i 8 ! 15!22!29! 2 9 16 23 30 3 10 17 24 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 (7) K (2D* December Tj 1 1 8 Í 15j22! 29! 2 9 16 23 30 3 10 17 24 31 4 11 18 25 5 12 19 26 6 13 20 27 (7) (14) Ü(28) O prazniki O kolekt. dopust Mesec 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Delovne ure 176 176 184 160 160 Plačane ure 192 176 184 184 184 Planir. del. obvez, v podalj. del. času 16 16 184 168 184 184 184 160 184 184 184 184 184 184 184 184 24 8 8 16 8 24 1. aprila 1985 se je srečal z »Abrahamom « tudi naš sodelavec iz TOZD Radiatorji Krebl Jože. Rodil se je pred 50 leti v Slovenj Gradcu, v našo delovno sredino pa se je vključil 26. 5. 1958. V delovnem okolju se dobro razume s sodelavci in nadrejenimi. Vseh 27 let njegovega dela v naši DO ga poznamo kot skromnega, vestnega in marljivega sodelavca. Ob jubileju mu želimo vse najboljše, predvsem pa veliko osebne sreče in zdravja. Srečali so se z »Abrahamom« ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi mojega očeta se zahvaljujem sodelavcem za izkazano pomoč, izrečene izraze sožalja, darovano cvetje in obisk na domu. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Černejšek Stanko Vodeb Justika iz računovodske službe DSSS je marca 1985 praznovala svoj petdeseti rojstni dan. Rodila se je 29. 3. 1935 v Šentjurju pri Celju, v naši delovni organizaciji pa se je zaposlila 1.4. 1960. leta. Poznamo jo kot skromno in marljivo sodelavko, ki vedno prenaša svoje bogate izkušnje, pri tem pa nikdar ne zanemari svojega dela. Ob življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam prirezovalnice iz TOZD Posoda. Hvala vam za vso izkazano darilo, ki mi bo trajen spomin. Vsem še naprej želim veliko uspehov v nadaljnjem delu. Jože Kovač ZAHVALA Pomemben življenjski jubilej - 50-letnico rojstva pa je konec marca praznovala še ena sodelavka iz računovodske službe DSSS in sicer Dorica Podergajs. Rodila se je 31.3. 1935 v Celju, v naši delovni organizaciji pa se je zaposlila 1. 9. 1951. leta. V vsem času je bila tov. Dorica znana kot vestna in marljiva delavka, ki svoje znanje in izkušnje nesebično prenaša na mlajše rodove. Kot takšna je zelo cenjena in spoštovana sodelavka. Ob življenjskem jubileju ji iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let ter da bi se tudi v prihodnje kar najbolje počutila med nami. Ni mi bilo dano, da bi se vrnil med vas dragi sodelavci, čeprav sem imel voljo in željo po nadaljnjem delu. Iskreno se zahvaljujem ob mojem odhodu, vsem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD Posode, obrat emajllrnlca za dragoceno darilo, katero me bo ob pogledu nanj vedno vračalo med vas. V priloženem sporočilu vaših želja bodo črke obledele, toda moji spomini na skupna leta bodo ostali vedno sveži. Vsem želim obilo osebne sreče, pri nadaljnem delu pa uspešne rezultate, kajti s tem bodo doseženi cilji za lepšo bodočnost. GJERKIŠ Jože Upokojila se je Tavzes Justika (6. 2.1932) - TOZD Posoda, obrat emajlir-nica. Zaposlena v naši DO od 8.1.1951. Upokojena konec aprila 1985. Kadrovske vesti od 1.3. 1985 do 31.3. 1985 Sprejeti na delo: ŽUČKO Mirjana, VREČKO Jože, KOŽUH Marjan, RAKOVNIK Bogdan, ARTNAK Janko, VANOVŠEK Matjaž, HOHLER Alojz, KEGLEVIČ Šimun, LAVRIHA Silva-vsi TOZD Posoda; RADULJ Rada - TOZD Kontejner; FIŠTRIČ Rudi -TOZD Kotli; TOMAŽIČ Anton, FURMAN Vladimir- oba TOZD Kotli; OŠTIR Darko - TOZD Vzdrževanje; BOŠNAK Mirko -TOZD DSSS; VINDIŠ Janko, ŠKORJAK Silvester, ŠEREG Josip, VREČAR Miran - vsi TOZD Radiatorji; SUKNOVIČ Dragan, MATIČ Drago - oba TOZD Odpreski; HORJAK Ivan - TOZD Orodjarna. Iz DO so odšli: JANČIČ Helena - TOZD ERC; ROJEC Minka, DEŽELAK Irena, PERNIC Nada, POLANEC Tatjana, KNEZ Franček-vsi TOZD Posoda; GOBEC Slava, MAHNIČ Srečko - oba TOZD Vzdrževanje; MOČIČ Slovenko, RADOJKOVIČ Tomce - oba TOZD DSSS-nabava; KRAŠOVEC Vinko, FIDLER Štefan -oba TOZD Kontejner; MAČEK Darko - TOZD Radiatorji. UPOKOJILI SO SE: JURKOŠEK Miroslava (17. 1. 1940-1.3. 1985), OSET Olga (18. 2.1930-1.3.1985), KOLAR Ana (16.8.1936-16. 3. 1985), GYERKIŠ Jožef (24. 3. 1935-1. 3. 1985), MAST-NJAK Stanko (11.10.1936-1.3.1985), KALŠEK Franc (28. 11.1929-15.3.1985) - vsi TOZD Posoda; KOSABER Jožefa (11. 3. 1930-12. 3. 1985) - TOZD DSSS-spl. sl.; SAVSKI Albina (21. 2. 1932-1. 3. 1985) - TOZD DSSS-kontrola; ŠTINGL Anton (17. 1. 1925-1.3. 1985) - TOZD DSSS-nabava. PREMEŠČENI IZ TOZD V TOZD: LEDINEK Magda iz Kontejner v Posodo; STROPNIK Ivica iz Posode v DSSS-splošno službo. ZAHVALA Ob smrti drage mame Marije VRANC se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem in sodelavkam iz službe nabave za izrečena sožalja in podarjeno cvetje na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Tone z družino ZASNOVA KADROVSKIH PRIPRAV NA KONGRESE ZVEZE SINDIKATOV (Nadaljevanje s 6. strani) občinskih svetov zveze sindikatov Slovenije na tem področju pomembna tudi za kvalitete kadrovske priprave v osnovnih organizacijah zveze sindikatov v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Ker moramo opraviti občne zbore OOZS že v oktobru oziroma novembru letos, pozivamo vse IO OOZS in predsedstva K OOZS, da storite vse, da bo evidentiranje za člane IO OOZS, člane predsedstev K OOZS, člane KO ZS v SOZD, člane občinskih odborov sindikatov dejavnosti, člane sveta Občinske organizacije ZSS Celje in delegate za 11. kongres ZSS ter 10. kongres ZSJ, da bo evidentiranje v vseh delovnih okoljih v glavnem opravljeno še v času pred nastopom letnih dopustov, to je najkasneje do konca meseca junija. Prav tako vas pozivamo,'da pri evidentiranju upoštevate vse kriterije za tiste člane v organih, ki bodo prevzeli najodgovornejše funkcije (zlasti predsedniki organov), ki bodo zagotavljali, da bodo te funkcije prevzeli najodgovornejši in najsposobnejši kandidati. Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga urednški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Humor »Kaj pa se dogaja?« »Zidarski oder se je podrl. ..« »Ste delovodjo že obvestili?« » Ne še, a ga že odkopavamo!« Ja, Tine, zakaj pa si dal garderoberki 300 dinarjev?« »Tiho bodi! Mar ne vidiš, kako lep plašč mi je dala?« X »Franjo, kdaj boš šel na dopust? Kam pa boš šel?« »Nič še ne vem! Kdaj bom šel, to bo določil šef, kam, to pa žena...« X »Na svetu ni nič hujšega kot tečna žena!« »O, je, je...« »Kaj pa?« »Njena mama!« X »Očka, zakaj vedno govorijo o boginji zmage, nikoli pa o bogu zmage?« »Ko boš poročen, boš že razumel sine...« »Šel sem mimo vašega avtomobila. Nekaj je delalo: »Hrc, hrc, hrc!« Pogledal sem in videl: rja je žrla vaš avtomobil! In šel sem mimo vaše banke. Tudi tam je nekaj delalo: »Hrc, hrc, hrc, hrc!« Pogledal sem malo bolje in videl: ni bila rja, le inflacija je žrla vaše prihranke«. »Ali verjamete v hudiča?« »Ne!« »Potem poglejte ta nori račun za elektriko!« »Verjamete morda v bogove?« »Ne!« »Potem se ne priklanjajte več šefom, ne poklekajte pred inflacijo in se ne križajte pred izložbami!« »Verjamete v prihodnost?« »Da!« »Potem, prosim lepo, ne berite družbenih planov!« X »Vnučka, če boš jedla veliko zelenjave, boš postala lepa deklica!« »Babica, zakaj pa nisi ti nikdal papala zelenjave?« X Prvomajska nagradna križanka Izpolnjeno križanko morajo reševalci poslati v uredništvo EMAJLIRCAdo 1.6. 1985. Za pravilno rešitev so za izžrebane reševalce predvidene naslednje nagrade: 1. nagrada 400 din, 2. nagrada 300 din, 3. nagrada 200 din in 4. nagrada 150 din. »Mamica, kaj se zgodi s stalimi avteji, ki niso vec za nobeno labo?« »Kaj se zgodi z nerabnimi avtomobili? Hm, mislim, da jih največkrat kdo proda tvojemu očetu!« X »Tovariš šef, prosim za nekaj dni dopusta, umrla je naša babica«. »Kolikor se jaz spomnim je to že vaša tretja stara mama, za katero žalujete«. »Ja, kaj si pa morem, če se je dedek stalno ženil«. X »Kaj je otročički, se igrate skrivalnice?« »Ne stliček, ti si stalomo-den. Mi se iglamo eno tak podobno iglico - iglamo se samouplavno delavsko kon-tlolo!« X »Tovariš, želel bi srajco, lakšno, kot jo vidite na meni«. »Žal, nemogoče, pri nas prodajamo samo nove stvari«. »Kaj je to veter?« »Zrak, ki se mu mudi, tovariš. ..« »Kaj voziš na avtu, prijatelj?« »Železo«. »Kje si ga našel?« »Na tovarniškem dvorišču«. »Torej ga nisi kupil?« »Ne, nisem. Ali misliš, da imam toliko denarja, da ga stran mečem?« »Prijatelj, ampak to je vendar prekršek«. »Kakšen prekršek?« »Ja, kraja«. »Ne govori mi, da je to kraja. ..« »Čuj, ali imate vi delavsko kontrolo?« »Da, imamo«. »In kaj ona dela?« »Uh, oni imajo polne roke dela.« »Zaradi česa?« »Zaradi tistih, ki kradejo srebro in baker. Do železa še niso prišli.« EMO CE.LJE. imooStC.. utvAŠKo HLAVA. T)£LO<5e. KOŠVUE OSEfcA IZ. COMEEME. DEU.'ftC.TE 4£.S£vjSKl ELAUCijt ?o\e.n k-'TA4Sk£ ftjéUSiit LETOVIŠČE V 6I>A*J&I¿EW 2ALWU OSMSE4E.V OTOK. SVET (.spotiko) N €OETMEJE\A MATI SVETA &TAV&A V MEKI EMO CEUE. SLEPO POAvCŽEtO ¿LOVEt aOMVWitl DEíoAQ. S-IMSila ^>06.1 W4 A CVET M 0 MUPAOVllK kmelov CATA\ z-ACLEiA UA POUIŠIKM U-fcoC. AUlPtifLA 1. MAi -p<ÍA2.kJll¿ •DELA KMEČKA SUKA VdH V KAOAVAWKAH \ZB. AELSKI -iUMML KAAL JASPERS t-iOELO -VAL£C K-'&A KLllEULE KV PlČUO vfl-STA ?OLlA TO.AVJCOSKO MESTO j-wmjO po P4EPP.06A« AHEfi.is.KA UEi.OL4S.UA A6ENGUA AVSTAUSIU SMUČAL Metu S ■ZMENEK SESTANEK £va Sfi-&EW D U UoO PAlfADVMCE *0EM¿KE6A wA0dOr>A AAKJtLZ. C IdUirv ■) EMO ceule henišu Pfl.EX>SEDNUč PorfVlV