Mbdits plačana t gulovBB
Leto XI., št. 14 („jutro« XXI., st. 74 a) Ljubljana, ponedeljek 1. aprila 1940

4 ~ t
11
Cena 2 D

UpravuiSlvu L,)uüuaiüi tuiaiijeva o
—	reiefon St 3122 3123, 3124. 3125
Inseratni xirteiefc: Ljubljana, Selen-Durgova uL — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon St 2455
Podružnica Celle Korenova ulica 2.
—	Telefon St 190. Podružnica Jesenice: Prt kolodvoru
St 100
Podružnice Vovc mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica frhnvlie v hiši dr. Baumen rt tu» r"l
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana. Knafljeva ul 6. Telefon št 3122. 3123 3124. 3125 tn 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsaK oonedeljeK zjutraj. — Naroča se posebel tn velia po oofitl prej e mana Din 4.- po raznafial-clb dostavllena Din 5.- mesečno
Maribor Grajski trg St 7. Telefon St 2455
Celje. Strossmayerjeva oL L Tel. 85
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oc tarifa
proračun za štiri mesece
Iziaua finančnega ministra dr- šuteia — Celoletni proračun ie po-višz n za dve in pol mili arc e dinariev. od česar odpade za narodno obrambo malo mani ko ena milijarda
Beograd, 31. marca. AA Finančni minister dr. šute.i jc dal danes popoldne novinarjem sledečo izjavo ob priliki sprejetja proračunskih dvanajstin:
Čl. 102 usti ve z dne 3. septembra 1931 predv;deva, da te mora državni proračun predložiti narodnemu predstavništvu naj-dalje do 20. novembra ^allega leta. Ker je pa narodna skupščina, izvoljena 11. decembra 1P33, razpuščena, državni proračun ni mogel Siiti sprejet na osnovi omenjene odredbe. Iz istih lozlogov tudi niso mogle biti izglasovane proračunske dvanajstine. kako to predvideva prvi del čl. 103 ustave. Os 'ala bi tretja rešitev, ki jo ustava predviii -va; podaljšanje proračuna z ukazom, in to za največ 4 mesce, kakor to določa čl. 1(3 ustave v drugem odstavku. Podaljšanje proračuna za 4 mesce bi nas lahko zadovoljilo v rednih časih. Danes pa smo v izrednih lozmerah, tako na zunanjepolitični a kakor na notranjepolitičnem področji Zaradi tega ni bilo mogoče rašanje i-fiti na način, kakor to predvideva čl. 1 ustavo, tc je s podaljšanjem proračuna
V zrmanjepoii énem oziru je treba upo-
števati predvsem na med tremi naša država, ka ge nevtralne e niz ukrepov cr
.'odi v Evropi voj-jlesilami. Zato je morala or so to storile tud> dru-lopske države, podvzeti •eznost: in prilagoditve
zaradi zavarova ja narodne varnosti. V prvi vrsti so na sle potrebe državne voj-■irediti, predvideni za na-■rotačunu za leto 1939/40, •~u nn bi zadostovali za
ne sile, tako da rodno obrambo v v nobenem prin sedanje potrebe.
Notranjepolitič i razlogi prav tako govore za to, da se ne izvrši navadno podaljšanje proračuna, :akor to predvideva omenjeni člen ustave Novo stanje, ki je nastalo z uveljavi;'. 1jem uredbe o banovini Hrvatski, mora meti za posledico tudi določene spremer: he v proračunu. S prenosom poslov od c i že ve na banovino Hrvatsko so bile i :«ne sprt-membe glede izdatk-jv že v t' : sedanje proračunske aobe. -iera j.- l'i-. tsk.ici jijemiio rešitev za izjemne raxm> re.
Rešitev smo na -, ca ta račin, da :«e podaljša sedanji pr" <*čun za štiri dvanajstine, toda s potreb Ti: ni korekturami tako v računskem delu, i. ixor v d^lu z zakonski-mi določbami, ka. se je moralo izvršiti z uredbo, slonežo aa čl. 116 ustave, ki omogoča \ izreduih razmerah sprejetje zakonov brez redne ikonske procedure.

izdatkov
Izdatki po prnraö ;skih dvann jst;nah za mesce april, maj, nij in julij znašajo 5.1*25.5 milijona i'.!n Zvišanja izdatkov v primeri za enako Cobo po proračunu za 1939/40 znaša torc H i .D ladijma din. Zgoraj omenjena vsota obsega \sa izplačila, ki dospeio v teku ~c i štirih n escev, predvidena pa so deloma udi izplačila anuitet za pol leta in v e .aterih pi imerih celo za vse leto. Ta znese \\ ki ne bremenjuje samo pivih štirih ùv.najstin, '"naša 152.6 milijona din. Zvišai.j izdatkov, ki stvarno odpade ra pive š.iii dvanajstine, znaša torej samo 657.1' milijona din. Od tega zvišanja odpade ra izdatke gospodarskih podjetij 182.3 r .i ijona din, ki jih bodo ta podjetja pok ri a z lastnimi dohodki. VeČina ostalih zvišan; je tako rekoč avtomatična, ker sloni r a zakonskih ali pogodbenih obveznosti! Iržave. Tako odpade na državne dolgo« 128.3 milijona din, na pokojnine in inv il .Inine 88.0 milijona clin.
V	proračunskem k ti 1939/40 so znašali izdatki za narodno »b ambo 2.928 milijona din. V načrtu preračuna ministrstva vojske in mornarice zg leto 1940/41 so ti krediti zvišani na 38648 milijona din. tako da znaša zvišanje po tem predlogu 936.6 milijona din, to e nekaj manj kot milijardo din. V prvih štirih dvanajstinah znaša to povišanje SI? milijon°v din. Od skupnega zvišanja izdatkov odpade na izd tke za potrebi narodie ob utnb 38.69/o Dasi je to za naše razne re občutno breme, je treba upoštevati, da pri potrebah za državno obrambo nt moremo in ne smemo varčevati. To ratrajo uvideti tudi oni. ki so ugovarjali neiavnim fiskalnim reformam Mogoče bo bodočnost zahtevala še večje zvišanje izdatkov za te izredne potrebe Jasno je, da bo • re ha najti za te potrebe tudi ustrezajoče izredno pokritje.
Krediti za uradnike
Pri zvišanju osebnih izdttkov me je vodila misel, da je treba omogočiti čim večjo zaposlitev kvalificiranih mladih ljudi, ker predstavljajo dijaki, ki so končali šole in ki so ostali brez p sla in brez sredstev za življenje kronično bolezen naše družbe, kar vsebuje številne nevarnosti. Razume se da je to samo polovičen ukrep in da zahteva to vprašanje globlje reformo tako šolskega sistema, kakor naše javne uprave sploh
Razen kreditov za nove v >stavitve sem se trudil zavarovati potrebi e kredite, da pc omogoči napredovanje go<ovemu številu uradnikov, da vsaj tako v mejah zaKo-ni^h možnosti olajšam njihov težek položaj.
V	zvezi 3 zvišanjem izdatkov ml je dolžnost nagla3iti, da je vlada sklenila, da se pri otvarjanju materialnih kreditov strogo pazi. da se izkoriščajo strogo v mejah
neobhodne potrebe. V ta namen je sprejeta določba, da se ti ki editi angažirajo lahko samo do višine 85Vo. Omeniti moram, da zgoraj omenjena vsota izdatkov za štiri dvanajstine ni končna. Ta vsota s© mora zmanjšati za znesek onih kreditov, Ki so na osnovi uredbe o banovini Hrvatski preneseni na to banovino v zvezi s posli, preneseni na banovino Hrvatsko. Vsota teh kreditov znaša za štiri mesce približno 260 milijonov din. Točna vsota bo ugotovljena po .efinitivnem prenosu kompe-tenc in kreditov, kar je še v teku.
Kr. vlada se popolnoma zaveda odgovornosti, ki jo prevzema s sprejetjem teh dvanajstin napram narodu, ki mora v teh težkih časih nositi težja bremena. Jasno je, da bi meni in kr. vladi bilo mnogo lažje, če bi odgovornost lahko delili s pravim narodnim predstavništvom.
Naš gospodarski
položaj
Gospodarsko življenje na svetu in pri nas se razvija pod neposrednim vplivom vojne, ki se vodi med politično in gospodarsko najmočnejšimi državami v Evropi. Tudi nevtralne države so morale prilagoditi svoje gospodarstvo vojnim razmeram zaradi zaščite svojih vitalnih interesov. Zato ne morejo gledati samo na pospeševanje svojih nacionalnih gospodarstev, temveč tudi na to, kako bi se izognile škodljivim in težkim posledicam vojne. Vse to se izraža v težavni preskrbi industrije s potrebnimi surovinami, v zvišanju cen. v zvišanju zavarovalnih premij in prevoznih stroškov, zvišanju državnih izdatkov zaradi vedno večjih potreb in visokih cen itd. Vse te težave zahtevajo vedno večjo intervencijo države, na gospodarskem polju ter neizbežno potrebo zvišanja davčnih bremen Vprašanje draginje predstavlja navzlic izvajanju kontrole nad cenami ter nad uvozom in izvozom splošno in resno ükrb. Nas izvoz v decembru minulega leta dokazuje kako se je naša zunanja trgovina prilagodila težkim časom. Naš izvoz je v septembru padel na 240.5 milijona din nasproti 397.0 milijona din v prejšnjem septembru, v decembru pa se je izvoz že dvignil na 728.4 milijona din nasproti 526.4 milijona din v decembru 1938. Gibanje tečajev državnih papirjev na naših borzah kaže istotako. da se naše go-
spodarstvo postopno prilagoduje vojnemu stanju.
Vrednost dinarja napram dolarju in švicarskemu franku kaže po septembru 1939 tako pri uradnih tečajih kakor na svobodnem trgu dobro odporno meč Kupra moč dinarja v naši državi pa je popustila, ker so narasle cene. Splošni indeks cen na drobno v Beogradu zaznamuje od septembra zvišanje za rkoro 20%. Vprašanje draginje zadaja, kakor sem že naglasil, resne skrbi.
Plačevanje davkov in drugih državnih fiskalnih in gospodarskih dohodkov se razvija relativno ugodno. V prvih desetih mesecih proračunskega leta 1939/40 so državni dohodki dosegli 10.5 milijarde din. le za 200 milijonov manj od predvidenega donosa. Proračun je bil torej realizran s 97.53%. Če se pa upošteva, da se od januarja izvajajo tudi uredbe o spremembah in dopolnitvah fiskalnih zakonov, potem se lahko reče, da so dohodki za prvih 10 mesecev proračunskega leta 1939/40 nekaj slabši kakor znaša omenjeni odstotek Seveda pa je treba upoštevati, da se davčna reforma še ni mogla popolnoma izvesti, in še ni prišla do vidnejšega izraza.
Za oceno našega proračunskega položaja pa je važen odnosa i med realiziranimi dohodki in izvršenimi izdatki. Skupaj so izdatki v prvih 10 mesecih proračunskega leta dosegli 9.7 milijarde, dohodki pa 10 5 milijarde din. Zaradi tega pričakujem da bodo presežki dohodkov, ki se bodo dosegli. in prihranki pri posameznih resorjih zadostovali za pokritje predloženih z v šani izdatkov, ki jih vsebuje uredba o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940.
Proračun podpisan
Beograd, 31. marca. p. Finančni minister dr. Šutej je bil danes dopoldne ob 10. v avdienci pri knezu namestniku Pavlu in pozneje še pri kraljevih namestnikih dr. Pe-rovicu in dr. ^tankoviču. Knez namestnik Pavle je ob tej priliki podpisal uredbo o proračunskih dvanajstinah za prihodnje štiri mesce.
Po avdiencah je minister dr. Šutej v svojem kabinetu sprejel novinarje pod vodstvom šefa centralnega presbiroja Predraga Milojevida ter jim podal izjavo o proračunskih dvanajstinah in o našem obče gospodarskem položaju.
viški na pomorski in rečni promet, na železniško upravo ter na gradnjo železnic.
Radijski govor finančnega ministra
Beograd. 31. marca. Finančni minister dr. Jurai Sutej je nocoj ob 21. govoril po radiu o proračunskih dvanajstinah za mesece april. maj. junij in julij. Govor so prenaiale vse tri normalnovalovne rad i-ske postaje ter kratkovalna postaja Centralnega presbiroja v Beogradu. Za uvod
je minister dr. Šutej najprej sporočil, da je bil danes v avdienci pri kraljevih namestnik, h, ki so ob tej priliki podpisali novi državni proračun. Proračun bo jutri objavljen v »Službenih novinah« in bo s tem stopil v veljavo.
V svojem govoru o proračunskih dvanajstinah je minister v glavnem ponovil izvajanja, ki jih je bil popoldne dal novinarjem, le da jih je še dopolnil z raznimi podrobnostmi. Obrazložil je tudi, na kaj se nanašajo povišanja, ki jih proračun vsebuje v posameznih resorih.
★
Razširjenje medicinske fakultete v Ljubljani
Beograd, 31 marca. p. Med kred ti, predvidenimi v dvanajstinah za apr.l, maj. junij in julij, je predviden tudi kredit za ustanovitev petega in šestega semes ra na medicinski fakulteti v Ljubljani. S posebno uredbo bo črtan čl. 51. zakona o unherzah, ki je omejeval med:cinsko fakulteto ▼ Ljubljani na štiri semestre.
Povišane proračunske postavke
Beograd, 31. marca. A A. Proračun izdatkov na osnovi uredbe o dvanajstinah za mesce april, maj, juni in julij 1940 znašajo skupno 5, 126. milijonov din. Zvišanje ( + ) ali znižanje (—) pri posameznih razdelkih proračuna znaša v milijonih dinarjev napram istemu razdobju proračunskega leta 1939/40: vrhovna državna uprava	+3.7
pokojnine in invalidnine	+88.5
državni dolgovi	+128.3
pravosodje	+16.1
prosveta	+34.3
zunanje zadeve	+6.3
notranje zadeve	—0.2
finančno ministrstvo	+24.7
vojska in mornarica	+312.2
zgradbe	+12.8
promet	+131.6
pošte, brzojav, telefon	+29.6
kmetijstvo	+7.7
trgovina in industrija	+1.3
gozdovi in rudniki	+5.0
socialna politika	+5.6
telesna vzgoja	+3.4
Beograd, 31. marca. p. O diferencah v postavkah pro>-ačunskih dvanajstin v primerjavi s postavkami v proračunu za tekočo poslovno dobo so bile danes med drugim objavljene še naslednje podrobnosti:
Izdatki vrhovne državne oprave so bili povišani za 3 7 milijona din; od tega odpade na predsedstvo vlade 3.6 milijona, ki gredo v prvi vrsti na račun kratkovalovne radijske postaje v Beogradu in centralnega presbiroja.
Proračun pokojnin je bil povišan za 88.5 milijona. To povišanje je bilo potrebno spričo zadnje uredbe o povišanju pokojnin staroupokojencev.
Pri državnih anuitetah znaša povišek za vse leto 385 milijonov dinarjev, od tega odpade na štiri dvanajstine 128 milijonov.
V resoru pravosodnega ministrstva
znaša povišek 16 mil., skoro vse za osebne izdatke, deloma za namestitev novega osebja, ki ga je bO premalo, deloma za povišanje osebr/h prejemkov katoliških in starokatoliških duhovnikov.
Proračun prosvetnega ministrstva se poveča za 34 milijonov predvsem zaradi novih namestitev in napredovanj Ijudsko-šolskega učiteljstva. Dotacije za univerzi v Beogradu in Ljubljani so se povišale za 4,3 milijona, za srednje šolstvo za 4,5, za meščanske šole za 1.9, za ljudske šole za 5.3 milijona!
Proračun zunanjega ministrstva se je povečal za 6.3 milijona d'narjev. Soraz-mezno so povečani i materialni 1 osebni izdatki.
Pri proračunu finančnega ministrstva
znaša povišek 24.7 milijona. Od toga odpade na ministrstvo samo 3,713.379, osta-
li poviskl pa gredo na račun osebnih izdatkov pri posameznih direkcijah, pri ca-rinamiški službi monopolski upravi itd.
Proračun vojnega ministrstva se za prihodnje štiri mesece poveča za 312.2 milijona. Od tega odpade na vojsko 135.4. na vojno letalstvo 123. na civilno letalstvo 2, na vojno mornarico 8, na grani-čarske čete 3.3, na izredne izdatke za razne nove potrebe pa 40.5 milijona dinarjev.
Proračun prometnega se poveča za 131.6 milijona din. Od tega odpadejo glavni po-
Sporočilo vojnega ministra vsem oficirjem
Beograd, 31. marca p. Oficirska zadruga je zaključila svojo tridnevno skupščino s potovanjem na Avalo in Oplenac. kjer se je danes poklonila na grobu pokojnega vladarja. Tako na spomenik Neznanega vojaka na Avali. kakor tudi na grob kralja Aleksandra so zastopniki zadruge položili krasna venca. V kripti ie imel ob grobu vojni min:ster general Nedič. ki ie oficirie spremljal na tej poti. zanosni govor, v katerem je izjavil:
Z zadovoljstvom moram predvsem ugotoviti, da ste se vsi zbrali na skupščni oficirske zadruge, da tako jasno pokažete svojo pripadnost. Preko vas tovariškn pozdravljam vse naše oficirje Moja želj^ pa je. da bi vsem tovarišem po vas sporočil, da je vojni minister z njimi da se mnogo zanaša nanje in da j'm svetuje, nai strnejo svoje vrste še posebno zakadi tega kp' je sedaj nastopil tak čas. Priporočal bi jim,
naj tako strnjeni odvračajo vse lažne in neosnovane govorice, naj gredo po pravi poti za kralja in domovino.
Ko sem vas privedel na to sveto m^sto, sem vas še enkrat hotel opozoriti ra veliko sporočilo kralja Zedinitelja in fem hotel še enkrat poudariti, da bomo čuvali Jugoslavijo. Čuvali jo bomo z našimi mišicami. To naj bo zakletev v vaših srcih, in v ša naloga nai bo. da jo položite v srca vseh naših vojakov. Močna vo ska romeni močno državo. Vi morate vedeti in si zapomniti, da je naša vojska silna, da je oborožena do zob in preko nüh. ter da bo vsakdo, ki bi se drznil napi sti našo dr" avo, strašno premagan. Recite vsem našim tovarišem. da njihov vojni mi"i t»r vedno misli nanje in da bo vedno z rj'mi.
Kratki sevor vojnega minstra ie povedal vse in oficirski delegati se zanj oddolžili s toplim odobravanjem.
Svečana otvoritev rtmmnsks^psisvetsske gospodarske zbornice v Bukarešti
Bukarešta, 31. marca. A A. V svečani dvorani trgovinske zbornice v Bukarešti je bila danes svečana ustanovitev rumunskoju-goslovenske gospodarske zbornice. Svečanosti so prisostvovali jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres, rumunski minister za zunanjo trgovino Jon Cristu. rumunski zunanji minister Grigoire Gafencu. minister za gospodarstvo Angelescu, minister za zgradbe Gi-gurtu, beograjski župan Vojin Djuričič. župan Bukarešte Dombrovski. predsednik jo-gosilovenske trgovinske zbornice v Beogradu Damjan Brankovic, ter številna jugoslovenska gospodarska delegacija Razen tega je svečanosti prisostvoval jugoslovenski veleposlanik v Bukarešti Jovan Dučič z več člani poslaništva, predsednik jugosloven-sko-rumunskega združenja iz Beograda Ži-vojin Djordjevic, predsednik rumunsko-jugoslovenskega združenja v Bukarešti Vi-forjanu in drugi. Ustanovitve se je udeležil tudi predsednik trgovinsko-industrijske
Rezervirani groS Teleki
Na poti skozi Ljubljano je odklonil vsako izjavo o svojih razgovorih v Rimu, napovedal pa je, da bo morda v kratkem obiskal Jugoslavijo
Ljubljana, 31. marca. r. Z današnjim opoldanskim tržaškim brzovlakom je potoval skozi Ljubljano na povratku iz Runa predsednik madžarske vlade grof Teleki. Njegov salonski vagon je bil priključen madžarskemu delu kompozicije, ki se na Pragerskem oddvoji od dunajskega dela ter nadaljuje vožnjo preko Kotoribe v Budimpešto. Ob prihodu vlaka v Ljubljano ob 13.20 se je mudil grof Teleki s svojim spremstvom, to je hčerko in osebnim tajnikom. v jedilnem vozu na kosilu. Tu je ljubeznjivo sprejel skupino novinarjev in se z njimi razgovarjal ves čas postanka vlaka na ljubljanski postaji.
Po pozdravu so novinarji prosili grofa Telekija. da bi iim kaj povedal o tem. kako on sedaj, po svojih razgovorih v Rimu z italijanskimi državniki, gleda na položaj
v južnovzhodni Evropi in kakšnega mnenja je glede nadaljnega razvoja s.tuacije. Grof Teleki je s prijaznim nasmehom odgovoril:
Vem, da se vi novinarji zelo zanim-te za moje potovanje v Italijo. Vaše zanimanje mi je tudi docela razumljivo, toda na žalost, tokrat vam ne morem ustreči s kako izjavo, ker je bilo moje potovanje v Italijo v prvi vrsti zasebnega značaja. Izkoristil pa sem to priliko, da sem se sestal z italijanskimi državniki. Ti razgovori so se nanašali na splošne mednarodne prilike, toda nič novega ni bilo. Vem, da so tudi jugoslovenski listi mnogo pisali o teh mojih razgovorih v Rimu. Torej ste o vsem itak poučeni. Ne morem pa izjavit' ničesar drugega, predno se ne vrnem v Bud'mpesto
Ekscelenca. so dalje sprarevaii novinarji grofa Telelrja. k iko gledate vi na odnoSa-je med Madžarsko in Jugoslavijo? Ali nam lahko v tem pogledu kaj poveste?
Kakor z Italijo, je odvrnil grof Teleki. tako je Madžarska todi z Jugoslavijo v do-
brih in prijateljskih odnošajih. Naše prijateljstvo sloni na reainih dejstvih. Prepričan sem, da se bodo naši medsebojni od-nošaji še izboljšali, ker imamo skupen interes, da ohranimo mir na naših mejah in da ostanemo tudi še nadalje izven sedanje-njega evropskega konflikta.
Kakšno je vaše mnenje ekscelenca, o splošnem mednarodnem poiožaju. so se zanimali novinarji dalje.
Gospodje, je rekel grof Teleki, vi ste novinarji, jaz pa sem po poklicu geogr-f. Vem, da bi vi hoteli cd mene izvedeti marsikaj. toda, kakor sem že rekel, tokrat ne bo nič! Jaz kot geograf računam z velikimi enotami, tisoči in stotisoči, vas pa zanimajo dnevni dogodki. Razumem vaš po!ožij, toda zaenkrat ne morem dati nikake politične izjave.
Ker je imel vlak ob prihodu v Ljubljano 19 minut zamude, ie bil postanek v Ljubljani skrajšan in je zato kmalu odpeljal. Grof Teleki se je ljubeznjivo poslovil od i novinarjev in na koncu izrazil upanje, da bo morda že v kratkem obiskal Juso lav: jo ter bo takrat lahko šel novinarjem malo bolj na roko.
Budimpešta, 31. marca. o. Grof Teleki se je nocoj vrnil v Budimpešto, kjer mu ie bil prirej«i svečan sprejem
zbornice v Bukarešti Ned je! z okoli 150 najuglednejšimi gospodarstveniki iz vse Rumunije.
Slavnostno sejo je otvoril s pozdravnim govorom predsednik trgovinske zbornice v Bukarešti Pencscu Kerc. ki jc pozdravil prisotne goste ter obrazložil zgodovino razvoja gospodarstva obeh držav. Nato je predlagal naj se pošljejo pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. Ni. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku ju-goslovenske vlade Dragiši Cvetkovicu in predsedniku rumunske vlade Tatarescu. Či-natje teh brzojavk so prisotni sprejeli z navdušenim vzklikanjem in ploskanjem. Nato je spregovoril predsednik jugosloven-sko-rumunske trgovinske zbornice v Beogradu, ki je dejal, da jugoslovensko-rumun-sko prijateljstvo ne obstoja samo iz besed, temveč tudi iz dejanj Gosnodarsko prijateljstvo je sestavni del političnega prijateljstva. Rumunski minister za zunanjo trgovino Jon Cristu je dejal, da ta ustanova ni za parado, temveč kerstno 0T0d-je. ki bo pripomoglo k razvoju gospodarskih odnošajev med obema državama. Naloga mešanih trgovinskih zbornic v okviru Balkanskega sporazuma je v tem, da pospešujejo trgovinski promet med balkanskimi državami. Nato je spregovoril jugoslovenski trgovinski minister dr. Andres, ki je med drugim dejal, da obstoja gospodarsko sodelovanje med Rumunijo in Jugoslavijo že deset let. Skoraj neprestano so imeli stike predstavniki jugoslovanskega in ru-munskega gospodarstva ter izmenjavali misli glede važnih gospodarskih vprašanj. Razvoj naše trgovinske izmenjave v toku zadnjih iet nam je prinesel koristi, za kar se imamo zahvaliti skupnemu delu pri tretjih državah.
Po svečani otvoritvi je rumunski minister za zunanjo trgovino Jon Cristu priredil v Athene Palaceu svečan banket na čast jugoslovenskemu ministru za trgovino in industrijo dr. Ivanu Andresu in jugoslovanski delegaciji.
Surič na poti skozi Ljubljano
Ljubljana, 31 marca. r. S sinočnim sim-plon-orientom je potoval skoz: Ljubljano na povratku iz Pariza v Moskvo bivši sovjetski veleposlanik v Parizu Jakov Mojsi-jevič Surič. Zanj je bil rezerviran kupe I razreda.
Fodališanje trgovinske pogodbe z Madžarsko
Beograd, 31. marca. p. Pogajanja za novo trgovinsko pogodbo med Jugoslavijo in Madžarsko še niso zaključena Sedanja pogodba pa poteče 1. aprila. Jugosflovenska in madžarska vlada sta si izmenjali noti, s katerima je bila dosedanja pogodba podaljšana do konca aprila.
Rdeči križ v banovini Hrvatski
Zagreb, 31. marca. o. Danes je bila letna skupščina banovinskega odbora Rdečega križa. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, ki bo izročena banu dr. Šu-baš cu. v kateri zahtevajo naj se čimprej izda uredba o csamosvrj tvi Rdečega k iža na področju banovine Hrvatik^. trk da bo popolnoma samos'ojen ter da bo s-m?st j-no razpolagal s finančnimi sredstvi. Z glavnim odborom Rdečega križa v Beogradu bo hrvatski Rdeči križ sodeVival le v primerih, ko gre zu mednarodne posie Rdečega križa.
f
Borba za Balkan
Za april napovedujejo iz obeh vojskujočih se taborov velikopotezne akcije
Budimpešta, 31. marca. z. Tukajšnji nevtralni opazovalci so prepričani, da predstavljajo razgovori lorda Halifaxa z angleškimi poslaniki na Balkanu začetek velike diplomatske akcije, ki bo šla za tem, da prepreči nemška prizadevanja napravit: iz Balkana nemško interesno področie in spraviti balkanske države v ga^podars' o odvisnost Nemčije. Razvila se bo gigant ka akcija, ki bo šla za tem, da Anglija in Francija prehitita Nemčijo in ,ii takorekoč pred nosom pokupita vse, knr je v balkanskih državah na prodaj. Važno vi g > bo pri tem igrala zlasti Rumunija. V Rum i-niji se je ta borba med obema vojsVuj cima se taboroma že pričela in Anilija poslužuje vseh sredstev, da kv^ri raz' oj gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Balkanom.
Zanimive rimske informacije
Rim. 31. marca. br. (INS). V tuka. šni h političnih krogih so prepričani, da bo borba na balkanski diplomatski fronti med obema vojskujočima se taboroma sredi aprila dosegla svoj vrhunec. Dotlei bosta francoska in angleška vlada že razpolagali z vsemi informaciiami. zaradi katerih so bili povzvani njuni diplomatski zastonniki iz banlkanskih držav v London cdno;no Pariz, tako da bo megla sprožiti k nk etno akcijo. Priprave pa so tudi na v jaškem področju malone že dovršene. Včerai se ie nenadno pojavil v Parizu povelinik zavezniške vojske na Bližnjem vzh ;du general Weygand. ki ie imel takoi co včerajšnji seji vojnega kabineta dola razgovor z ministrskim predsednikom Paulom Rey-naudem in voinim min strem D iladierom.
Priprave na Bližnjem vzhodu so v voia-škem eotJ^du malone dovršene. Manevri v Egiptu, kì se bedo razširili še na Palestino. bodo le še preizkušnia zbranih voi-n h sil za eventualni ne-cs^edn' ons3g v nadaljnji razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu.
Trenutno ro"ri?če rove gìgan'sk0 d'olo-nvtske borb2. ki bi ii lahko v d^nem primeru sledila če^ no" tudi voj š") ak iia. je sedaj Turčija. Sk'e-nitev rr'a'e'jsk-- pogodbe med Turčijo in Sir'jo ie le drobec te akc'ie. k: ie oršel s°dai vidno do izraza. Turška politična javnost, ki se je še
zadnje dni močno držala nevtralnih načel, je prav v zvezi s tem znova pokazala svoje simpatije za zapadne zaveznike Današnji »Jenisabah« pravi k temu. da kakršnikoli bi bili ukrepi, ki b: jih zavezniki izdali na področju jugovzhodne Evrope ali Bližnjega vzhoda, ne morejo biti diktirani od njihovih neposrednih interesov na tem področju, nego le iz ozirov obče borbe proti sovražniku. Spričo tega Turčija simpatično spremila njihovo akcijo.
Na zavezniško akeja pa se v rag,;ci pripravlja r-akcija z d uge strani. 2? včerajšnji »Giornale d'Italia« je v sv j?m uvedniku opozoril, da mor? j a zapadni zavezniki. če hofeio preko jugovzhodne Evrope izvršiti karkšenkoli s nek, računati s tem, da bo reakcija z nemške str?ni kakor tudi s strani Italije, ki ima v jugovzhodni Evropi in v sredozemskem baienu svoje neposredne življenjske interese, še jap ja in konkretnejša.
Anglije
Bukarešta, 31. marca. br. (Reuter). Davi je odpotova'a v London mmunska trgovinska delegacija V rumunskih gospodarskih krogih se nadejajo da bo mogoče v Londonu doseči ugodnejše pogoie za nadaljnji razvoj trgovinskih o-drošaiev med Rumuni-jo in Veliko Britanijo Rumunija je pripravljena v zamena za celo vr«to surovin iz Anglije dobavljati Angležem določene količine svoiih kmetijskih pridelkov in petroleja. predvsem za zahteva Rumunija znatne o'ai?ave v k!irin;k;h plačilih.
Vsekakor se tu priznava, da bodo ta pogajanja v nekem odnosu do pripravlja joče se diplomatske akcije zapadnih zaveznikov v jugovzhodni Evropi V Parizu in Londonu bodo v aprilu nedvomno sprejeti važni sklepi glede nadaljnjih političnih odnošajev med Veliko Britanijo in Francijo ter jugovzhodno evropskim1 državami. V Rumuniji računajo s tem, da bodo poskušali zanadni zavezniki raztegniti blokado nroti v Temei ji tudi v te evropske nredele. Jasne» pa je da bo Rumunija zb vsako ceno vztrajala pri svoji nevtralnosti Za svojo zunanjo trgovino bo skufa'a v vsakem primeru uveljaviti načelo striktne enakosti tudi v odnosu Nemčije na eni in Anglije na drugi strani.
ofovsi
Po mnenju pariških in londonskih krogov
je Molotov zelo razočaral Nemčijo
Pariz, 31 marca. br. (Havas) Prve vesti o vtisu Molotovega govora v Berlinu, ki so prispele preko Amsterdama, kažejo, da je Molotov presenetil in malone razočaral nemške državnike. S svojimi izjavami je že v naprej pokopal trikot Moskva - Berlin - Rim. Včeraj so imeli Hitler, Ribbentrop, Göring, dr. Göbbels in Hess v kance-larski palači dolgo posvetovanje, na katerem je Ribbentrop obeležil položaj, ki je nastal spričo okoliščine, da se je Sovjetska Rusija v političnem pogledu postavila spet trdno na lastne noge in ponovno prokla-mirala svojo nevtralnost. V tukajšnjih političnih krogih presojajo danes položaj Nemčije v odnosu do Sovjetske Rusije takole:
1. Narodni socialisti so bili prisiljeni odreči se svoji načelni borbi proti boljševizmu.
2 Zaradi zbližanja s Sovjetsko Rusijo so se zrahljale njihove zveze z Italijo in Španijo.
3.	Nemčija je bila prisiljena, odreči se svoì-'m interesom na Finskem.
4.	Rusija si je utrdila svoje strateške po-ziciie na Vzhodnem morju, kjer je sedaj nihče več zlepa ne bo mogel ogražati.
5.	Dotok surovin in drugih potrebščin iz Sovjetske Rusije v Nemčijo je doslej izostal.
6.	Po zadnjem Molotovem govoru se bodo morali opustiti vsi načrti za zbližan j e Sovjetske Rusije in Italije na političnem področju.
London. 31. marca, br (Reuter) Tudi v angleških političnih krogih so glede na učinek Mciotovega govora na nemško politiko v glavnem enakega mnenja kakor v Parizu. Današnji »Observer« izraža mnenje, da Sovietska unija nima nobenega interesa na nemški zmagi. Pa tudi na gospodarskem področiu sovjeti spričo svoje sedanje industrijske in prometne organizacije niso v stanju znatno povečati svoj izvoz v Nemčijo. Najmanj pa je sedaj verietno. da bi sovjeti pristali na to. da bi nemški gospodarski in prometni tehniki reorganizirali sovjetsko industrijo železnic in železnice. Govor Molotova je treba s tega vidika vidika smatrati za izraz cìn'cne in onor-tunistične sovietske politike, ki služi z mrzlo preračtmanostjo zgolj lastnim interesom.
Tu smatrajo, da ton, v katerem j? govoril Molotov o Finski, kljub oficielni korektnosti ne kaže dobrohotnega razpoloženja Moskve. Veliko pozornost je izzvalo tudi dejstvo, da moskovska vlada pred sklenitvijo miru s Finsko vpraša za svet ilegalno vlado Kuusinena. V tem vidijo izvestno rezervo Moskve, s katero lahko v ugodnem trenutku znova nastopi proti Finski. Tudi Molotova motivacija odklonitve skandinavske obrambe zveze govori za to, da Moskva še ni uresničila vseh svojih načrtov in Molotovljeva grožnja, da bo Moskva v danem primeru izvajala konsekvence, ni vplivala pomirjevalno, marveč je znova vzbudila vtis, da morata tudi švedska ln Norveška računati z novimi kolonialnimi zahtevami Moskve, švedska vlada bo jutri podala uradni odgovor na govor Mlotova, kolikor se je nanašal na švedsko in skandinavske dr-
žave.

m^vtie
Stockholm, 31. marca. z. Govor Molotova je izzval v Helsinkih 'n ostalih skandinavskih prestolnicah veliko pozornost.
Vtis na Balkanu
Curih, 31. marca. z. Južnovzhodno evropski poročevalec »Neue Züricner Zeitung« poroča, da smatrajo govor Moflo-tova v balkanskih državah za dokaz, da se je Sovjetska Rusija umaknila lz konflikta med evropskimi velesilami ln da je trikot Rim—Berlin-Moskva, ki naj bi si razdelil južnovzhodno Evropo, dokončno propadel. Tudi skupna jamstva ali tudi le delna jamstva Nemčije za Rumunijo ne pridejo več v poštev. Balkanske države so sploh proti vsakim takim jamstvom. Kar se tiče Italije, smatrajo za verjetno, da bo prišlo do zbližanja s Sovjetsko Rusijo v taki obliki, da bodo obnovljeni svoječasni odnošaji med Rimom m Moskvo. Prav tako smatrajo, da Moskva nI prekinila vojne s Finsko zaradi tega, da bi se na kaki drugi strani spuščala v še nevarnejše pustolovščine, a prav tako se da iz Molotovega govora sklepati, da Moskva vsaj zaenkrat nima nobenih napadalnih namenov.
»Finska Karelija«
Moskva, 31. marca. br. Vrhovni sovjet je na svoji današnji drugi seji soglasno odo bril predlog vlade, da se na področju Ka-relske ožine in okrog Ladoškega jezera, ki je pripadlo po moskovskem miru Sovjetski uniji, ustanovi zvezna sovjetska republika Finska Karelija. Oblast v novi republiki prevzame znana Kuusinenova vlada iz Teriokija.
„Zoll za
u
Odmev Churc!n'llovega govora — Zavezniki se bodo odslej poslužili vseh sredstev borbe — Ponovna svarilo nevtralcem
London. 31. marca. br. (Reuter) Snoč-nji govor prvega lorda admiral'tete Winstona Churchilla, ki je vzbudil posebno pozornost spiičo tega, da ga je imel Churchill neposredno po zadnji seji zavezniškega vrhovnega vojnega sveta, in govoru Molotova, je utegn'1 po mnenju tukajšnjih političnih krogov prepričati ves svet. da so se sedaj zavezn'ki odločili. da prevzamejo iniciat'vo v sedanji vojni PosebTo zanimanje so vzbudile Churchilove izjave, da nihče ne more pričakovati od zaveznikov, da bodo že nadalje v svoji giganti "W-erbi proti Nemčiji' tolerirah c-nos' anslv\ nevLralnoat ne-
katerih manjših evropskih držav. Ne bilo bi pravično, ko bi v tej borbi na življenje in smrt proti napadalcu njegovi nasprotniki vztrajali pri vseh načelih humanitarnosti in mednarodnega prava, pa čeprav so ta načela z njegove strani že davno poteptane. Zavezniki sicer n°čeJo dopustiti, da bi tako postopanje nevtnal-cev vojno podaljševalo. Zavezniki so se ° :i°čili, boriti se odslej proti Nemčiji prav z v»emi sredstvi, k! so zanje dosegljiva.
Dana'njl »Sunday Times« v zvezi s tem in s sklepi vrhovnega vojnega sveta v svojem komentarju naglaša, da je se- . daj v prvi vrsti računati z ojačeno Wo- j
kado Nemčije. Znano je, da se rorveške teritorialne vode protipravno uporabljajo za preskrbo Nemčije z najpotrebnejšimi surovinami. Zaveznika bodo našli stöaj način, da napravijo konec tudi temu po- ! stopanju. V«i dosedanji nemšKi prekrški \ mednarodnega prava c.ajejo zaveznikom i pravic©, da posežejo v svoji borbi pr«ti i
nasprotnikom po enakih sredstvih. To sicer Se ne pomeni, da se zavezniki v bodoče ne b°do ozirali na osnovne d°l°(he me ^nar^rnega prava, gotovo pa je, da tudi no b°do dopuščali pristransko toleranco n«-vti«Icev v odnosu do Nemčije,
teljsk m@d ' Turčijo m sirij®
Še tesnejša povezanost Turčije s Francijo
Prvi proračun
bmsvme Hrvatske
Beograd, 31. marca. p. Nj. Vis. kne« namestnik- Pavle je danes popoldne sprejel v avdienci bana banovine Hrvatske dr. $u basica. Ob tej priliki je knez podpisal uredbo o financiranju banovine Hrvatske ' ' r proračun te banovine za poslovno dobo 1240/1941. Prvi proračun banovine Hrvatske znaša 1.430 milijonov din.
Ankara, 31. marca. br. Tu je bila danes dopoldne svečano podpisana pogodba o prijateljstvu in dobrem sosedstvu med Turčijo in Sir jo. Pogo bo so podpisali načelnik oddelka francoskega zunanjega ministra Massigii, sirijski komisar Piot in turški zunanji min'ster Saradzoglu. Po podpisu je Saradzoglu novinaijem izjavil, da bo ta pogodba osnova bodočih odnošajev med
! Francijo in Turčijo ter še posebej med j Turčijo in Sirijo Z njo se bodo eliminira-1 la vsa možna sporna vpiašanja. Kom sa r ' Piot je v kratki izjavi naglasil, da se sirij-ska zunanja polit ka oslanja na francosko in da bo tudi njeno prijateljstvo do Tur-j čije zgrajeno na tr. nih osnovah franco-Ì sko-turškega prijateljstva.
©pass m	sssorju
Po še nepotrjenih vesteh je priifo do večje zračne bitke zapadno oš jutianäske obale
Kodanj, 31. marca. br. (DAT). Snoči so se v Esbjergu nenadno razširile vesti, da so se na Severnem morju, kakšnih 50 milj zapadno od jutlandske obale, spopadla angleška in nemška bojna letala. Iz Esbjerga je z vso brzino oCplul proti kraju spopada danski vlačilec »Gla\anshuk«, da bi eventualno reševal letalce, ki bi padli v morje. Ladja se do danes opoldne še ni vrnila v Esbjerg. Zato tudi še ni znano, ali je do spopada v resnici prišlo in kako je potekel.
Francosko vojno poročilo
pariz, 31 marca., br. (Havas) Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 419. vojno poročilo:
Ojačeno topniško streljanje severoza-pac.no reke Bietsch. žvahnejše strojniško streljanje na Renu in v Gornji Alza-ciji.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 31. marca. br. Vrhovno povelj-ništvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadni fronti je prišlo na področju med Mozelo in Renom v dneh 29. in 30. marca ponovno do spopadov nemških in sovražnih izvidniških čet ter prednjih straž. Severno Saargemünda je uspelo nekemu nemškemu napadalnemu oddelku ujeti več sovražnikov.
Bilanca letalskih napadov
London, 31. marca. br. (Reuter). Snoči so bili objavljeni podatki o nemških letalskih napadih na zavezniške in nevtralne ladje, ki so plule posamič, ali pa v zastraženih skupinah. Nemška letala so izvršila v sedanji vojni 239 napadov na posamezne zavezniške ali nevtralne ladje. Pri tem so potopila 40.000 ton ladjevja, 260 je bilo človeških žrtev, sestreljenih pa je bilo 12 nemških letal. Na takozvane konvoje je bilo izvršenih 15 napadov. Potopljena ni bila nobena ladja in letalski napadi tudi niso zahtevale nobene človeške žrtve. Pač pa je bilo 10 nemških letal pri teh napadih sestreljenih.
Neuspel napad na Shetlandsko otočje
London, 31. marca. br. (Reuter) Danes dopoldne se je skupina nemških letal približala Shetlandskemu otočju, še preden pa je prodrla do svojega operacijskega področja, je naletela na. več eskadril angleških lovsk'h letal, tako da je bila prisiljena umakniti se nazaj čez Severno morje.
V prvih popoldanskih urah so se nemška letala pojavila tudi v bližini Orknej-skih otokov. Nemška letala so odvrgla nekaj bomb, ki pa niso povzročile nikake škode.
Ob vzhodni obali Sufolka pa je prišlo danes popoldne do akrobatsko zelo napetega spopada nekega angleškega in nekega nemškega letala. Angleško letalo tipa Spit-fire je bilo na stražnem poletu 5000 in visoko nad morjem ko je pilot nenadno opazil 400 m pod seboj nemški bombnik tipa Dornier 17. V hipu se je strmoglavil
nanj, vendar Nemca ni presenetil. Anglež je sprožil dve salvi stiojnic na nen.ško letalo, ki pa se je znašlo in se v padcu .spustilo 4500 m globoko tik nati morje. Angleški letalec pa se je strmoglavil takoj za n,jim ter je nad mersko gladino nemške letalo znova obstreljeval. Tedaj je bilo prisiljeno naglo se umakniti nazaj čez Severno morje. Imelo je poškodbe na desnem krilu in tudi desni motor se mu je ustavil. Ves bo.j so opazoval: z neke angleške stražne ladje, ki je p'.ula v bližini
Pos!e£'ice fc!ckcc!e
Stockholm, 31. marca (Rcuter) Posledice angleške blokade za izvoz švedske železne rude v Nemčijo so razvidne iz sledečih številk: v februarju ie znašal izvoz železne rude iz Švedske samo približno 100.000 ton. Ic eno četrtino količine izvoza v februarju lanskega le'a Izvoz švedske železne rude preko norveške uke Narvik je znašal v zadnjih treh mescih namreč v decembru, januarju in februarju skupno samo približno 500 000 ton, napram milijonu ton pred letom dni.
Ogrsmma zaveznfšfsa naročila v Ameriki
New York, 31. marca. br. (Press. Ass ) Včeraj so industrijska podjetja v Amei i-ki prejela od Velike Britanije in Francije nova naročila za dobavo 3300 letal v znesku 50 milijonov dolarjev Vest o tem je vzbudila v ameriški javnost, veliko pozornost. Listi jo danes različno komentirajo »Newyork Herald Tribune« ugotavlja, da se je letalska industrija v Zedinjenih d>-žavah zaradi vojne v Evropi v najkrajšem času izredno razvila. Produkcijska kapaciteta ameriških tovarn bo znašala v juliju 2000 aparatov, v naslednjih mescih pa že 4000 na mesec. Postopanje ameriške vlade glede na dobavo vojnih potrebščin za-padnim zaveznikom je povsem v skladu z razpoloženjem najširših slojev ameriškega prebivalstva. Anglija in Francija lahko računata na kakršnokoli ameriške pomoč Zedinjene države bodo za demokratsko stvar storile prav vse, le v vojno se nepo sredno ne bodo zapletle. »Newyork World Telegram« v svojem komentarju o najnovejših angleških in francoskih naročilih ugotavlja, da bodo zavezniki do konca leta že z lastno letalsko produkcijo lahko preh teli nasprotnike. Dobave iz Amerike bodo njihovo premoč le še pospešile.
Ameriške oblasti za^siiSe francoski prekomornik „Normandie"
New York, 31. marca br. 103 ameriška pedjetja so izposlovala. da so ob'asti zaplenile franerskj prekomomik »No ma- d e«. Njihove terjatve napram družbi, ki je lasi-nica prekomornika. namreč do^le.i še nico bile likvidirane. Te terjatve zna ajo 281.C00 dolarjev in se nanašajo na blago, ki so ga družbe lani s pamikom »Par's« p-rl^le v Francijo, kj pa .je bilo Spričo požara na tem parniku uničeno.
Amerika sdklanja Vangčingveja
New York, 31. marca. br. Ameriška politična javnost je zavzela do nove kitajske osrednje vlade pod vodstvom Vangčingveja popolnoma odklonilno stališče. Današnji »New York Times« pravi v svojem uvodniku, da se Zedinjene države v nobenem primeru ne bodo odrekle paktu 9 sil. Zato tudi ne bodo priznale Vangčingveje-vega režima, ki je pod japonskim protek-toratom. Naloga ameriške vlade je spričo tega, da le še bolj podpre maršala čang-kajška.
Proglas Vangčingveja
šanghaj, 31. marca. br. Vangčingvej je danes izdal proglas na narod, v katerem napoveduje realizacijo programa centralne politične konference. Njegova vlada se smatra za edino zakonito vlado na Kitajskem. Pogodbe, ki bi jih v bodoče v imenu Kitajskem sklepala vlada čangkajška, ne bodo priznane. Nova Kitajska bo živela v najboljšem sosedstvu z Japonsko in se bo gospodarsko nanjo oprla. Vse pogodbe, ki so bile doslej sklenjene in so v nasprotju s temi osnovnimi načeli nove kitajske zunanje in gospodarske politike se razveljavijo.
Poljski protest
Pariz, 31. marca. br. (SDA) Poljska vlada v Franciji je izročila po svojih diplomatskih zastopnikih raznim evropskim in izven-evropakim vladam dve protestni noti, proti metodam, ki se jih poslužujejo Nemci v zasedenem poljskem ozemlju. Prva nota se nanaia na zasilno upravo nepremičnin, ki je praktično enakovredna s konce-
sioniranjem nepremičnin in krši haaško konvencijo. Druga nota se nar.aša na zaplembo državnih in zasebnih nepremičnin zgodovinske ali umetniške vrednosti. Polj ska vlada si pridržuje pravico, da v danem trenutku zahteva primerno odškodnino.
Huda rudniška nesreča na Kitajskem
Nanking, 31. marca br. (SDA). V pokrajini Hopej je nastala v rudniku Cing-Cing huda eksplozija. 134 rudarjev je bilo ubi tih, 159 ranjenih, 70 jih pa še pogrešajo.
Smrt italijanskega generala
Rim, 31. marca. AA. Havas. Danes je umrl armadni general v p. Fabry v 81 letu. V svetovni vojni se je udeležil borb na Pijavi in pri Vittoriu Venetu kot načelnik štaba tretje armade.
Mutti v Gorici
Gorica, 31. marca, br. (Stefani). V Gorici se je danes mudil generalni tajnik fašistične stranke Mutti. že dopoldne je imel konferenco z lokalnimi fašističnimi prvaki, dal jim je navodila, da se pospešijo gradnje faštističnih domov po vsej pokrajini. Popoldne je bil na letališčih pri Mirnu in Ronkih ter si je ogledal razne gradnje.
Spremembe v iraški vladi
Kairo, 31. marca. br. (SDA). Iraška vlada pod predsedstvom Nun paše je odstopila. Novo vlado je takoj odstavil dvorni minister in bivši ministrski predrednik Ra-fid Guiljan Dosedanji ministrski predsed nik Nuri paša je prevzel zunanje ministr stvo.
Msmttsrska kvimlka
Maribor 31. marca
Gostovanje ljubljanskega t£fj3r]a Sansina
Snoči jc gostoval v naslovni vlogi Straus-sovega »Cigana barena« bivši popu'arni tenor mar berske opere in operete g. Be'izar Sancin. Gledališče je bilo po'no zasedeno. Številno občinstvo jc priljubljenemu umetniku toplo vzklikalo in ga navdušeno pozdravljalo. Sancin. ki jc p;-dal svoj lik /t-io učinkovito, je prejel tudi številne iopke. Tudi ostali sodelujoči, zlasti Igličeva. ko-viceva, Kovič-Lubejeva in Gorinick, so s svojim sodelovanjem zagotovi predstavi lep uspeh Režija je Rasbcrgcrjcva
Music in PutHh razstavljata
Danes dopoldne je bila v be!; dvorani Sokolskega doma otvorjena umetni ka razstava našega odličnega slikarja Zorana Musica in ljubljanskega kiparja Karla Putr oa. V beli dvorani se je zbralo mnogo prijateljev naše domače likovne umetnosti. Približno 40 slikarskih in kiparsk h delih obeh umetnikov kaže njuno umetni ko ustvarja-jočo silo. Omeniti je, da je to prva kolektivna razstava Zorana Musica, ki razstavlja v Mariboru po svojih uspehih v Zagrebu in Beogradu. Razstava bo odprta do 14. aprila vsak dan od 9 do iS. ure. Podprimo domače umetnike!
10 IctisEsa smsrti ž!r. Matka Laginje
Snoči je bil v okviru »Jadrana-Nanosa« !ep spominsk: večer ob 10-le'nici smrti za-služnega rodoljuba c-r. Matka Laginje. V 'e-pcm govoru je g dr Rapotec očrta! svetle poteze zaslužnega ni rodnega borca. Pevci vladrana Nanosa« p: so ubrano odpeli ne-<aj primernih pesmi.
U3l£ji3vl.tev župnje v Studencih
Danes dopoldne je bi!a v Jožefovi cer-k i v Studencih slove: na razglasitev n u?ta-n vitev samostojne župnije Sv. Jožefa v S udcncih pri Muriho u. Hkratu je bil ume-;.en prvi župnik, in sicer p Janez Ribec. > o va župnija bo šte a okoli 5900 du^ Dc-s'ej so spadaii StiuJ nei pol magda^-isko župnijo. Studenški občinsk svet se je df<l-go upi-a! ustanovi:vi župnije v Studencih. š.-!e. ko so bila r> >:! :na i utovila. da ne bodo čutil- Stu.lcičani 21 rudi tega r.'.be-nih bremen, ftud*.ù:J;i vbčinski <\er leta '^'38. prestai na ustanovitev župnije.
Novi jBsbre/kl proračun
Pri Krenu na P >brjžju je bila ■iaie'- do-p ildne proračunska seja pobreškega obč n-sl.ega odbora. Sejo jc vodil župan Str/ na. Občinski odbori <i so orecej dolgo raz-p avl jali o novem pobreškem proračunskem osnutku. 1 izkazuje 600.000 din doli dkov in izdrtkov. Med izdatki je tudi 100.000 din za ureditev zaklonišča Pobre-ž ini najbolj ob .alujejo, da niso mogli vne-s.i v novi proračun primernega prispe ca za novi dravsk most. P: oračun je bii spre-j t brez bistvenih sprememb.
F. a saško društvo
jr imelo danes pri Nov m svetu 58. redni oNčni zbor. /bor je začel podpredsednik J že Skaza nato pa je prevzel predsedstvo novi predsednik g Hubert Lukman. Poročila so podali tajnik g. dr. Novak, blagi j nik g. Du an Kovač in k? petan g. Tan-c:r za nadzorni odbor-. Društvo šteje 176 č anov in bo organizirt o 4. avgusta v okviru Mariborskega tedn» velike kasa'ke dirke na tezenskem dirle*'i.šču. V smislu pravil je bila izvoljena v odbor izžrebana tretjina odbornikov, :n sicer gg. Lukman, Golob. Filipič, Novak '.n Scherbaum. V zve-z s prilikami v Centrali kasaških društev so se slišale delno precej ostre besede :n p kre opazke Sprejet ie bil umesten predlog g. Novoka, po katerem bo sklicana konferenca slovenskih kasaških društev, na kateri bodo delegati zavzeli svoje stališče /ede na centralo, zlasti pa na osebo do zdajšnega podpredsednika g. Königa iz Celja.'
V srajci po Mariboru
32-letni mlinarski pomočnik Ivan Letnik od Sv. Bolfenka pri Ptuju je skočil skozi okno tukajšnje bolnišnice in je v sami srajci stekel proti Jadranski in Dvorakov' ulici. Okoli 1.30 ponoči ga je opazil stražnik in ga spravil nazaj v bolnišnico. Letnik je umo-bolen.
Našs lisce
DRAMA
Ponedeljek, 1. aprila: zaprto. Torek, 2.: županova Micka. Varh. Premiera. Premierski abonma. Sreda, 3.: Severna lisica. Red A. Četrtek. 4.: Asrnodej. Red B in poletni abonma.
prijave za poletni abonma, ki je vključen v celoletni abonma reda B, se še vedno sprejemajo v oisarni računovodstva v dramskem gledališču. Piva predstava za poletni abonma bo v četrtek 4. aprila.
OPERA
Ponedeljek, 1. f-prila: zapito. Torek, 2.: zaprto.
Sreda. 3.: Adriana Lecouvreur. Red sreda.
četrtek, 4.: Figarova svatba. Red četrtek.
Vremerseka napeved
Zcmunska vremensk 1 napoved: Zmerno h iJno, pretežno ji:no. \ teku dne\a možne t»;abc nevihte.
onžnih Goriških Brd
Nekaj zgodovinskih in zemljep i snih črtic iz domovine rebule
Od 6. do 12. septembra 1937 je bil v Vidmu nacionalni kongres italijanskih geografov. Kakor navadno, so ob takih prilikah tudi izlet v bližnje pokrajine, da spoznajo udeleženci zemljo in ljudi ter način nj hovega življenja. Smer enega takega izleta je vodila iz Vidma v Čedad, odtod preko Goriških Bru v Gorico. Ob tej pi-iliki je izšel cratek priročnik, ki podaja nekaj zemljepisnih Ln zgodovinskih črtic te poti. Sestavil ga je Alvise C°meil in je izšel nato v »atti del XIII Congresso geografico Ita rano«. V tein priročniku najdemo marsikatero drobtino, ki vsaj
kev. Od črešenj so zlasti znane - pontev-ke«, ki jih zaradi trdote lahko razpošiljajo celò v Ameriko in to preko Hamburga. Srednji kmet pride'a v dobri celini 200 do 300 kvintalov črešenj, 100 kvinta-lov breskev in do 100 hektov vina.
Brici predstavljajo poleg Beneških Slovencev, ki žive severozahodno od nj h. najbolj zapadno vejo Slovencev in Slovanov sploh. Briški Slovenci in Rusi, ki žive na skrajnem vzhodu Azije ob Beringovi cesti, so oddaljeni med seboj točno za 180° geografske dolžine. Vzhodno in južno mejijo Brici na simpatično romansko
danji zvonik je silno star in se o njem govori že v začetku 14. stoletja. Najbrže je to bil prej glavni stolp trdnjave. Od vse nekdanje trdnjave je do Janes ostalo še nekaj zidovja n trije obrambni stolpi, v katerih še danes žive šmavteaci. Leta 1594. so si grofje Coronini zgra. ili lepo palačo v Kojskeni, ki jo k raso granitni stebri, i zkcpan: iz nekdanje trdnjave v Ogleju. Ostanki obrambnih stolpov ?o tu-
di pri cerkvici Sv. Križa nad Kojskim. Na podoben način kakor Smarten je bil utrjen tudi Števerjan. še v začetku 17. stoletja je bil obdan z močnim zidovjem in okroglimi stolpi. Danes je last baronov Formentini in Tacco.
Leta 1866. je Avstrija izgubila Benečijo _n meja je postala briška reka Idrija. To je trajalo do svetovne vojne 1915. Italija je napadla Avstrijo in takoj vdrla do prve avstrijske obrambne črte, ki je potekala v Brdih od Sabotina preko Oslavja in Kalva.rije nad Podgoro do Soče in dalje na Kras. Grozni boji v letih 1915. in 1916. so vsem znani. Potomcem pa bolo pričali o teh grozovitostih obelisk na Kalvariji, cgromna okcstnica na Os'avju in vojni spomenik na Sabotinu.
Pazerterii pred sto lefi
V starih časih so se vojaški ubežniki zt* 'i v razbojniške t:sipe, ki so kdaj pa kdaj ustrahovale sosesko in oblast
Pogled s Sv. Mihaela na Gorico, sončnih Brd kraljico...
Širšemu krogu SI >veneev 5e ni znana ln jih zato podajamo naši javnosti. Sploh so Goriška. Brda pol g Beneške Slovenije za našo javnost še >ela pega« v zemljepisnem in zgodovinskem poznanju.
Goriška Brda 1 že utesnjena med Sočo in dolino reke Idi : je, ki je nekdaj tvorila staro avstrijsko-italijansko državno mejo. Ne smemo zan enjati te reke Idrije z ono drugo Idrijo ali Idrijco, ki teče skozi istoimensko mesto na bivšem kranjskem in se izliva pri Sv Luciji v Sočo. Od Sv. Lucije dalje proti .ugu se na desnem bregu Soče razteza pioti jugozahodu planinski greben >:K »Iovrat«. Na njem je najbolj znana božja pot Marijino Celje nad Kanalom. K ovrat se konča z vrhom Korada, visokim 812 m. Tu je priče-tek Bril. Glavni g; ben zavije odtod proti jugovzhodu preko rrhov Sabotina in Sv. Valentina (690 m), kjer se strmo spusti v dolino Scče ravn - nad znamenitim ka-m eni trm železni šk n mostom pri Solkanu. Od grebena Korai <-Sv. Valentin se razprostirajo v treh imereh (jugozahodno-južno-jugovzhodno) številna gričevita re-bm. ki se pri Krm ii in Gorici porazgube v furlansko nižino in goriško ravan. Te tri smeri imajo tučš svoje nararao vodno območje. V juge sah o d r. em delu se vode zbirajo a- :eč:c, "leki. katere najvišji fes i ri .«e pričr>°jo r ! ped K-a rada. zliva pa se pri Jenkovem v Idrijo. Ta c!el Brd se imenujejo tudi G v.r.ja Brda, ker obsega najvišje ležeče /asi: G'uho Vrhulje. Sen k. Nožno. Vrhu! e in druge. Vode. ki se zbirajo v južno usmerjenem gričevju, tvorijo rečica Birša ki izvira poj Kojskim. namaka šircfco ravnino Prevala, zapusti pii P.nscu B la n se v furlanski ravnini izliva tudi v Idrijo. Ta elei Brd so dolnja Brda z v?sn : Kojsko, smarten, Korana. Vipo'že. Bičana Medana, Cero-vo in druge. Vode j igo v vhodnega gričevja se zbrajo v reč"'ci Pevmici in potoku Graini, ki se obe izli -ata v ,-k>čo. Ta del Brd so vzhodna ali udi piava Gorska Brda z vasmi StéVerjan, Os'avje. Pcdsa-botir. št. Maver in spodaj že blizu Soče ležeča Pevma in Po.i^ora. Nad Folgoro se dv'ga znameniti vih Kalvarija.
Območje Brd je rin;hno. obsega komaj kakih 150 kvadratnih kilometrov. Razdalja. od Soče do Idrije komaj 15 lan, prav toliko je tudi od Ko: a le do furlanske nižine. Znamenita pa so po ljudeh in po njihovem gospodarstvu. Mcfki se :menujejo Brici, ženske Brke. Vseli skupaj je kakih 15.000 duš v 20 faren. Glavno njihovo zanimanje je vin ogradili: tvo in sadjarstvo. V v'ncgradih raste predvsem belo giozd-je, ki daje svetovnoznsho zlatorumcno vino ■ rebulo«, v svetu bolj imenovano kot : gorLško vino? (na Dunaju: »Görzer Wein). Znamenitost r/oule je predvsem v njenem posebnem vonju, ker raste v opečni zemlji ped moči im soncem. Vinogradi segajo nekako do vis ne 300 m nad morjem. Trte v višjih legah se ne izplačajo, ker bi ne mogle tekmovati s spodnjimi vinogradi. Višja pobočja Sabotina in Korade so pokrita z gozdovi in senožeti in jih Brici imenujejo pl mine. Z živinorejo se ne baviio. Kar je erme v plan'nah, jo pojedo konji, voli in krave, ki jih rede samo za domačo uporabo
Tudi sadjarstvo je na išku. Brda nosijo prvenstvo v pridelku črešenj in bres-
ljudstvo, kS se samo nazivlje Friuli ali Furlani. Furlancxv je ravno toliko kakor vseh Slovencev skupaj, blizu dva milijona. Njihovo glavno mesto je Videm ali Udine. Za časa Julija Cezarja so tvorili samostojno državo, ki se je imenovala »civitas Forum Julii«. Glavno mesto je bilo Čedad, ki pa se je takrat imenoval Forum Julii ali Foinm Juliani. Rimljani so to ljudstvo nazivali po glavnem mestu in sicer skrčeno »Friuli ali Friulani«. Slovenci jih nazivljemo enostavno Furlani. Brici in Furlani žive v dobrem sosedstvu in so ohranili vsak svojo narodno mejo od pamtiveka dalje. Niti Furlani ne silijo v Brda. niti Slovenci ne v Furlanijo. Tik ob meji se tudi ženijo med seboj n se v zakonu dobro razumejo.
Zgodovina Brd je še malo znana, vendar pa pričajo gradovi in iuše/ine gradov, da so morala biti tudi Brda prizorišča hudih bojev. Dokazano je, da so proti koncu 15. stoletja plenili po Brdih Turki in da so v tem času mnoge kužne bolezni uničevale ljudstvo. Nato so bila Brca prizorišče bojev med Benečani in Avstrijci. Ko je umrl zadnji goriški grof Leonhard, si je 12. aprila 1500 prilasti] go.i-ško grofijo in z njimi Brda avstrijski cesar Maksinrljan I. Ker to ni b!lo Benečanom všeč, je nastala vojna, ki je '.lajala cd 1508 do 151Q. 9. aprila 1508 so Benečani zavzeli Krmin, pomorili skoraj vse ljudstvo in so 22. aprila vdrli v Gorico. V letih 1510. 11. je beneški namestnik Luigi Delfino napadel utrjeni grad v Vipolžah in ga zavzel. Naskočil in zavzel je tudi trdnjavico v šmartnem. pa se je moral kasneje umakniti nazaj v Krmin. Neki G. P. Gradenico je ponovno zavzel Šmartenski grad in mu porušil 2'clovje. Sto let pozneje so bili zopet boji v Brdih. 20. januarja 1616 so Benečani zavzeli grad na Dobrovem, teda pred šma stensko trdnjavo so se ustavili. Nazaj grade so poskušali zavzeti grad v Vipolžah, pa ni šlo. Vrnili so se j>cnovno 20. aprila 1616 in prodrli do Steverjana, v oktoeru so bili zopet v Vipolžah in leta 1617. zopet v števerjanu. Tu so torej bile benelke in avstrijske čete stalno v medsebojnh bo-j h. Podobno se je ponavljalo tudi v 16., 17. in 18. stoletju. Plenili so vasi. ljudstvo je bilo deloma pobito in vin gradi opustošeni. Novi briški rodovi pa so jih obnovili.
Vsi briški gradovi so bili nekdaj trdnjave. Grad na Dobrovem je zgradil neki Collovedo in je danes last grofov Baguev-jev. Vipolžki grad je last baronov Teufen-bachov. Najzanimivejša je bila trdnjava v šmartnem. Grad je bil zelo velik in ga je obdajalo močno zidov j e s stolpi. Znotraj zidovja so žreli graščaki in kmetje. Tudi cerkev z zvonikom je bila notri. Se-
Tam, kjer se zadnji obronki Karavank, združeni z onimi Savinjskih planin, iztekajo proti štajerski, je trikot Peca. Uršlja gora. Raduha. V tem trikotu, kjer se še danes razprostirajo obširni gozdovi, je konec osemnajstega in v prvi polovici devetnajstega stoletja mrgolelo vojaških ubežnikov.
Od žalulrjev do krezenterjev
Zaradi neprestanih vojn so avstrijski vladarji potrebovali vedno več vojaštva. Prostovoljci, »žolnirji«, že davno niso več zadostovali in oblasti so s silo nabirale vojake po deželi. Kmečki fantje iz Spodnje Podjune, iz obdravskih krajev, pa tudi iz Savinjske in šaleške doline so se desetletja zatekali v ta gozdni trikot, kjer so se skrivali pred cesai skimi biriči. Takrat so gozdovi bili še bolj zarasli kakor dandanašnji in številne soteske ter temna, neprodirna korita z nedostopnimi jamami in skrivališči ter skrevi so ubežnikom nudila varno zavetje. Te begunce je ljudstvo imenovalo »krezentčrje«. še danes živi v teh krajih polno pripovedk in legend o življenju in bojih teh beguncev. Ljudstvo je bilo na strani ubežnikov ter jih ie pomagalo skrivati pred pregan jalci. Zato je v teh ki a iih stalno vladala neka napetost med ljudstvom in med državnimi oblastniki ter njihovimi najemniki, va'pti in birič'. Boi ubežnikov za osebno svobodo je ljudstvo smatralo kot boj zoper omraženo cesarsko oblast in iih je zategadelj podpiralo.
Ubežništvo pa v tedanjih časih ni trajalo le kratek rok. Včasih so se begunci morali skrivati leta in leta. V bojih zoper biriče je tekla večkrat tudi kri, marsikak birič in maisikak biriški doušnik je za vedno obležal v temnih soteskah pritokov Meže. Marsikateri ubežnik si je s tem nakopal na glavo zločin ter je zato moral podaljšati svoje neprostovoljno bivanje v gozdovih. In tako je mnodokak ubežnik sčasoma postal ropar, ki jc moral s silo jemati, če je ho^ol živeti. Mnogi pa so se preživljali s tihotapstvom. Kljub temu pa. da je ta ali oni ubežnik ali cela skupina sčasoma p^sta'a ljudstvu nadležna, ljudstvo le ni stopilo na stran crsavskih oblasti, ampak je s svojimi simpatijami ostalo na strani pvegQnianaev ter iih ohranilo v svoliti pripovedkah tud' še do današnjega dne. S temi pripovedkami "o	tudi mavsi-
,kake lepe remante i~> Hi»be7or"=ke zgodba u^e^n'kov z dovoli rvi^j i-> =kv'vnimi ljubicami iz tega gozdnatega trikota ...
B'ri'v 5r 233 :vn£&ovs mati
Pri Hlevn:ku v Javorju se je v samotni bajti skr'vaio več fantov skupaj. Ravnokar so sedeli za mi-^a in čakali na zaželeno večovio. Jef'iči (kaša) so se že kadili na mizi le zaVe še manjkalo, ki pa jo je gospodinja tudi že cvrla na ognjišču. Kar nenadoma n« se odn-o vrata in v «oho planejo trije oboroženi biriči, znani hrustje iz Pod i une:
»Fantje, z nami boste šli!«
Ubežniki so bili iznenadeni. niso videli več izhoda in so se tako rekoč že vdali v usodo. Toda Hle"niška bajtlerca. krepka planinka. ni i^nbila glave. Obrnila se je k biričem. rekoč:
»Večerjati boste fantom pa menda vendar še dovolili?«
»To pa to!« so obljubili biriči. Vodja bi-ričev se je začel sukati okrog gospodinje, ki je mešala zabelo. Ko je zabela bila že
Joža Šeligo:
liWil^üfel
Spomenik padlim v Gorici
Kje so tisti stari časi, ko je Vrhovo mirno živelo, kakor da bi ga ne bilo! Nihče ni vedel zanj. Nedeljski izletniki so šli skozi vas in je niso spoznali. Slamnate strehe so visele na cesto, le tu pa tam je stala kaka nova hiša, ki se je, rekel bi, nekako vsilila med te preproste bajte. Na rav-ninici, kjer stoje bajtarske koče, je bilo tako in prav tako je bilo v klancu, kjer stoje domovi vaških imenitnikov. Hiše se med seboj niso razlikovale in bogate kmete si od revnih ločil le ob nedeljah, ko so se gospodarji sešli v edini gostilni, ki je takrat bila v vasi. Amerikanci niso prihajali domov, in kadar je koga prineslo, se ni začudil, ko je vse našel tako, kakor je bilo pred davnimi leti, ko je zapustil vas. Cerkve so se sklanjale nad vasjo, z vsakega griča je sijala na naselje belina zvonikov in so zjutraj, opoldne in zvečer udarjali zvoki zvonov.
»Novega župnika bomo dobili!« Tako so govorile ženske po vasi že ves teden in ugibale, kakšen neki bo novi gospod.
Stari fajmošter Martin je umrl; za njim je sicer prišel drug gospod, ali ta ni bil postavljen za zmerom. Dolgo so morali najbolj ugledni gospodarji hoditi moledovat k škofu, da se je usmilil fare in ji podelil novega dušnega pastirja.
»V soboto bodo prišli!«
Kaj naj bi ukrenili na Vrhovem ? Pri ras namreč nismo bili navajeni slovesnosti, nobenega pompa ni prenesel človek, ki je živel v miru med temi hribi in gozdovi. s'ednjič se je našel nekdo, ki je spravil ljud' sk-ioaj in zmenili so se. da bodo srn. sp" 1;i t..nk-) počakali pri vaškem znam-"ju
vrh kla"ca. To je bil Anžutov študent Miha.
Dekleta in otroci so nanesli skupaj rož. kolikor jih pač premore zgodnja pomlad v naši fari. Mladi ljudje, posebno fantje, ki so ob večerih navadno prepevali ob kapelici sredi vasi in pod okni, so se zbrali in Anžutov študent jih je ob večerih učil pesmi, ki naj bi jo zapeli novemu župniku pri sprejemu. Miha je uredil vse tako, da bo novi gospod zadovoljen, ker je vedel, da mu mora izkazati tako čast, da bo faranom in njemu prav. Velika noč ga je prignala iz mesta domov in ostal je še toliko časa, da uredi vse potrebno. Miha je prinesel v vas nemir: od hiše do hiše je hodil, od ušes do ušes je razlagal ljudem pomen in potrebo, da se novi župnik lepo sprejme, in ljudje so ga poslušali z odprtimi usti. ženske so imele solzne oči. saj je pa tudi govoril, kakor da bi bil na prižnici. Moški pa so ga samo poslušali in kimali.
V petek na večer je bilo za sprejem že vse pripravljeno. Vedno pijani mizar z Griča je napravil nov križ. ki so ga postavili vrh klanca, kjer so podrli staro znamenje in postavili novo. ki naj bi ga blagoslovil novi župnik, še stari, upognjeni učitelj, ki se ni brigal za drugo kakor za svoi vrt in za svoje čebele, se je ves razživel in otrokom naznanil, naj se v soboto popoldne zbereio pri znamenju z rožicami v rokah, da 'ih bodo posuli tam. kjer bodo gospod prvič stopili ra farno zemljo. Tako je namreč ukrenil študent MIha. ki vso noč od p^tka na soboto ni zatisnil oči.
popolnoma raztopljena, je gospodinja vzela ponev, kakor da bi jo hotela nesti k mizi. Toda namesto tega jo je z enim samim zamahom zanesla biriškemu vodji za vrat in mu žarečo mast izlila na kožo. Od hudih opeklin se je rr.ož skoraj onesvestil, medtem pa so fantje skočili, obvladali še druga dva prestrašena biviška pomočnika in se tako rešili v bližnji gozd.
Dva lovilca iz Kotel;
Dolga leta sta bila krčmar Srob in posestnik Kravpogar oba iz Kotel j doma, najbolj nevarna lovilca ubežnikov. Oba sta bila močna in neustrašena moža. Ubežniki so jima zagrozili maščevanje, toda nikdar jima niso mogli priti do živega. Npke zimske noči pa, že proti jutru, je potrkalo na vrata Kravpogarjeve hiše. Nič hudega sluteč. je Kravpogar šel odpirat. Toda kako se je začudil, ko so vstopili trije neznani, poraščeni možje ter ga obslopili.
Kravpogar. tvoja ura je priš'a. z nami boš šel « so mu reklv »Tvoj prijatelj šrob te že doli na gorici č*ka. Pohitimo. da ga ne bo predolgo zeblo. Imamo poravnati nekaj starih računov.«
Kravpogar ni nič izpvaševal. dobro ve-doč, kaj to pomeni. Vendar je ime! še toliko prisotnosti duha. da jim je rekel:
»Imam s*aro mater v bajti in tako trdega srca gotovo niste, da bi na zadnjo uro od nje ne smel vzeti slovo?«
Mož'p so mu odgovorli: »To ti je še dovoljeno!«
In napotili so se proti materini izbi. vodja maščevalcev ie še' pivi. potem Kravpogar. za njim ostala dva Na temnem hodniku pa. kjer je bilo shranjeno "vodje, se je Kravpogar gredoč hitro stegnil po topor sekire in tudi že zamahnil proti roparju pred seboi Zadel ga ie ravno mod vrat in ramo. Ropar je takoi omahnil, njegova tovariša pa rista navalila na kmeta, temneč sta nagrabila smrtno ranienega tovariša in odbežala z njim v jutrnji svit nroti cro-am Ropa»" ie rani gotovo podlegel toda nihče v celem kraju ni zvedel za kakega mrliča.
Kravpogar se je potem spomnil, kaj stf' mu roparji pravili o krčmar ju šrobu šel
je na gorico in je res tam našel svojega tovariša, bosega in vsega okrvavljenega, privezanega k veliki lesnači. To drevo so podrli šele pred kakimi štiridesetimi leti, kraj. kjer je stalo, pa se po njem še dandanes imenuje »švobova lesnača«.
Župnik Globočnik gre na pat
Menda je bilo 1844. leta. Temna noč je pokrivala Kotlje, nobene zvezdice ni bilo na nebu. Ie črne, strahotne megle so se vlačile od obzorja ao obzorja. V zvoniku je ura bila ravno polnoči, ko je potrkalo na farovška viata.
»Kdo je?« je vprašal župnik Felicijan Globočnik. znani Drobtiničar in Slomškov sodelovalec.
/>Eden. ki potrebuje vaše pomoči!« je odgovoril nočni gost.
»Pokličite mežnarja! je rekel župnik, zaprl okno in se šel opravljat. Toda, ko je odprl vrata, je stopil v vežo črn mož, zaprl vežna vrata za seboj in rekel:
»Eden j«*, ki na zadnjo uro potrebuje vaše pomoči. Toda opraviti morava to bre^ mežaa*j.a. ker za to pot nihče razen vas ne sme vedeti. Jaz bom svetil.«
Iznenadeni župnik se je obotavljal. Moževemu glasu se je poznalo, da govori odločno in resno.
»Kdo pa ste? je vprašal župnik stisnjenega srca.
»Ne izprašujte. ker vam tega ne moreni povedati.«
»In tisri. ki me želi. aH je slab? se je zanimal župnik.
»Jutrnje zore ne bo dočakal.-'
2upnik je pomislil in se odločil, da gre. Ni bil kak bojazljivec. Teda spremljevalec ni hotel prižgati svetilke, dokler nista bila izven vasi. Ko pa jo je prižgal, je župnik videl, da 'nosi mož čina masko na licu. Potem sta koraka'a proti goram, ves čas molče. Po triurni hoji. že visoko v črnih planinah sredi temnega fronda, kjer se je že začoi skalnati svet. kolikor je mogel župnik opazki sta ®c zr^a na ozki kam-nitni stezici Tu ie župnikov spremljevalec u gas i l luč. nrijel žurrika roko in ga odpeljal po ozki stezi mod skalovje. Nenadoma je sprvmlie' a'oe obstal.
»Mo-am vam zavezati oči! jo rekel ■ trdim glasom.
V zavetju begup.:cv
Župnik se je vdal. Spremljevalec mu je zavezal oči. ga prijel za roko in ga gnal pred seboj Koraki so začoli vot'o odmevati. zrak okrog njoga ie postajal toplejši - -koraka'a sta v jamo Potem je župniku pri tisnil dim v oči in okrog sebe je začul človeške glasove.
Bolnik, katerega jo župnik r vi šel spove-covat. je ležal na tleh. nedaleč od m'e.ga je prasketal ogenj, župnik ie pokleknil k ležišču in izpovedal se mu jo nekdanji ubežnik. ki se je petdeset let potikal po Karavankah in postal razvpit razbojnik. Ko je bila spoved opravljena, je spremljevalec župnika spet za voka odgnal iz skrivališča. Šele zunaj mu je snel zavezo 7 oči. Potem mu je še posvetil s p'anine da prve poti. kjev ie izginil v temni gozd. Medtem pa je od vzhoda sem že segal prvi svit. ..
časi. ki so razburjali te kraje, so že davno minili. Malo domačega svojevrstnega haiduštva pa je vtisnilo svoj pečat v ljudsko povest ter tako današnjim rodovom ohvanilo kos domače zgodovine.	T.
NEPOTREBNO
Zločinec je bil obsojen na smvt. Pved izvršitvijo kazni p vide duhovnik, da ga pripravi na smvt.
»Prišel sem vas spvavit z bogom,« mu veče, vstopivši v celico.
xPo'.iolnoma nepotrebno.« mu odvvna obsojenec, »čez dobre pol ure se bova z bo-g-. in že sama osebno pomenila.«
VESELI BRATEC
Miha se je vračal po drevoredu pijan domov, in ko se je zaletel ob drevo, se je lepo odkril in opravičil. Pri prihodnjih drevesih so se ponavljale opravičbe. Pa se je Miha popraskal za ušesom, obstal in za-mral:
»Mislim, da je najbolje, če počakam, da poj de sprevod mimo.«
Prek bril o--
•Vf
r'<»ij»l<e i11®
no pomladansko sonce. Pvišla je za vso favo težko pvičakovana sobota. Lepše ka-kov sicev se je zableščala od pomladnega dežja izpvana cesta, vvtovi so oživeli v pv-vem zelenju in na bvstečih vejah so zapeli pr vi znanilci pomladi. Bil je dan, kakršna je sicev samo velika nedelja pozno v aprilu. Za Vrhovo je bila ta sobota pvaznik. Kako bi tudi ne bila! Od vojstva do smvti je te ljudi že stoletja spvemljala voka župnikova. Bvez njega si niso mogli pvedstavljati življenja. Cerkev na koncu vasi je bila kakov mvtva. ko že nekaj tednov ni vsako jutvo zazvonilo k maši in so movali po gospoda daleč v sosednjo favo. Ljudje ta dan niso šli na delo. Gospodavji so sc že zjutvaj pvažnje oblekli v čvne obleke, žene pa so kav sija'e sveče. Nad vasjo je bil vazlit svečan miv.
Počasi se je bližalo poldne in uva. ko je bil napovedan pvihod novega duhovnega gospoda. Klanec je takoj po kosilu oživel. Otvoe5.. ki so pvvi prišli, so se vazvvstili na obe strani ceste, ob plotu in ob škavpah; stavi učitelj je nemivno potvkaval s palico ob kamenje. Počasi so prihajali možje in stave žene, dekleta in fantje v pvažnjih oblekah, med njimi pa sta hodila in nemivno vse uvejala Anžutov študent in župan Ponikvav, ki je imel nalogo, da v imenu favanov podvavi novega župnika. Težko so vsi pričakovali napovedane uve. Slednjič je zavopotal voz visoko govi med hriboma, kjev se cesta iz sosedne doline pvelrie na Vvhovo. Na pvepvostem zapvav-ljivčku se ie pripeljal novi župnik. Voz se je ustavil. Otvoci so zmetali cvetje na cesto, pevci so zapeli pesem v pozdvav, in ko je medtem župnik stopil z voza, so ljudje onemeli od začudenja. Pričakovali so pastirja, ki bo mogočen in bo imel glas, da bi z niim pregnal i r. njihovih duš in iz nii-hove sr<»d<» vs»> o-rehe in prepire, da bo 1" qr^r- T---0' r> — - —I V.p-7r>r'-I Zdai na vidoli mo ; S"»: no-/ ntn-ra moža ki bi
ga človek lahko shranil v žep. Samo njegov obvaz ni bil čisto vsakdanji.
županu Ponikvavju se je zaletelo, ko je govoril in nevodno pozdvavljal; komaj, komaj jo je speljal: rešil ga je študent Miha in petje fantov in deklet, ki so zapeli še eno pozdvavno pesem, še dolgo so potem vsi govorili o novem gospodu, ki je prišel tako skromno in jim ni povedal pri sprejemu prav nič važen nekaj besed v zahvalo. Vendav se je vas kav nekam spve-menila od tedaj. Z novim župnikom je vdvlo vanjo življenje od zunaj in povušilo med vaščani tisti mir, ki je že kdo ve od kdaj vladal nad naseljem, župnik Luka namreč ni bil tak. kakor se jim je zdel na pvvi pogled. Znal je zagrmeti s priž-nice in znal je pviti v hiše vaščanov in jih pvikleniti nase.
Po dolgih letih se jc š	le ha vrnil
v vas. Nikjev ni imel obstuiiKa in hrepenenje ga je privedlo nazaj v domačo vas. Kako se je začudil, ko je šel med hišami, ki so bile vse svetle in nove. Razveselilo se je njegovo srce. Mislil je: zakaj pač tudi njegovi ljudje ne bi živeli lepšega, boljšega življenja, kakov so ga živeli doslej ? Zakaj bi umirali v temnih, zatohlih bajtah, ko lahko žive v lepih in svetlih hišah? — Ali nečesa ni bilo več v njegovi vasi. Ljudje ga niso pozdravljali z nasmehom in tako veselo kakor nekoč, ko jim je on edini prinašal novice iz sveta. Le zakaj?
Na ravnini za vasjo je zagledal ponosno stavbo, župnik Luka uči tam. Zanj cevkev in božja beseda nista bi.a več vse. župnik Luka ima vajši svet in se bolje počuti zunaj med ljudmi. V župniku Luki je kvičalo po življenju in znašel se je.
Tako mi ie pripovedoval prijatelj. Anžu-to-r Sfili«*'*»'* M^via V-' sp k'^ti po svetu in .„ -■--'- '- - - : i"»si nešel pot " ln i	' ' je.
n
r.a
Hidrolin namesto beittna
Pomemben izum slovenskega kemika, ki grozi zrevolucionirati ves motorizirani premet
Ljubljana, 1. aprila.
V času, ko se ves svet bije za petro-lejske vrelce, ko v vseh svetovnih laboratorijih na tisoče priznanih učenjakov išče novih poti, ki bi jih peljale do nadomestkov te tako zaželene tekočine, se je muhasta sreča nasmehnila skromnemu slovenskemu kemiku Blažu Rupni-ku.
Obiskal sem ga na njegovem domu v Dravljah. V kleti si je uredil majhen laboratorij, v katerem prebije noč in dan in si tudi sam pripravlja kemijsko hrano.
Ko sem vstopil v laboratorij, mi je ponudil okajen zaboj in me vprašal po moji želji Ko sem mu povedal, da želim nekaj izvedeti o novem pogonskem sredstvu, mu je zažarelo obličje in z znanstvenim mirom je odgovarjal na meja vprašanja.
Kako dolgo že iščete nadomestila za bencin?
Prvo pobudo za to mi je dala že v
gimnaziji elektroanaliza. Kakor veste, se voda po elektrolizi razkroji v dva
plina, v vodik in kisik Če pa ta dva plina spravimo v eno posodo in pritaknemo gorečo žveplenko, se spet združita pri čemer nastane eksplozija. Od tedaj so mi misli vedno uhajale k temu poizkusu in so me mučile tudi tedaj, ko sem že končal kemično fakulteto pri prof. Količu. Delal sem poskuse v tej smeri in že sem mislil, da sem poražen m da sem žrtvoval kvadraturi kroga deset svojih najlepših let. Toda v enajstem ietu trdega dela mi je pomagal — kakor pri vseh velikih odkritjih gol slučaj. Toda o tem bi vam raje povedal jutri v ponedeljek ob 6. na Stadionu, o priliki prve poskusne vožnje z mojo novo pogonsko snovjo — ftiirolinom.
V čem je bistvo hidrolina?
Tega vam iz razumljiv.o vzrokov ne morem po edati, zaupam vam samo to, ci. je velikega pomena, da bo moj izum postavil vse dosedanje gospodarstvo na g'avo, ker bo vožnja s hidrolinom tako poceni, da se boste lahko za 1.75 din pripeljali iz Ljubljane v Skopi je. Torej n^svidenje ob 6. na Stadionu.
€
@rra®tiiie lazi
Človek tako rad in tako zmeraj laže, da si je poiskal en dan v letu, ko lahko reče, da sme vsakdo lagati.
Za primero postavljam, da bodo na današnji dan pogodbe med vsemi sovražnimi tabori oznanile svetu, ds je sklenjen večen mu Orožje se bo prelilo v stroje, ves denar, potrošen za vojne namene, pa ie bo porabil za obči blagor in napredek Pri nas bo ob javi iena odiedba, s katero se vsem državnim uradnikom zvišajo plače še za enkrat toliko, podpisan pa je tudi nov zakon o tisku, ki ne daje samo popolne svobode pisanja in tiskanja, temveč predvideva za pisatelje mesečne plače. »Slovenski dom« je priznal krivičnost svojih napadov na Iga Grudna, ki je takoj nato napisai dober epigram Velikonočne počitnice so podaljšane do konca leta. ukinjene so vse ocene razen odlične, obenem pa se dijakom priporoča obisk gostiln, ker je trez-
nostni teden dosegel tak uspeh, da ga ni Slovenca, ki bi še pil, tudi nt zdba&k' treznostnih društev Mirko Javornik piše objektiven avtobiografski roman, pri korekturi mu pomaga Josip Vidmar ravnatelj Pavel Golia pa je sklenil, da uprizori v ljubljanskem gledališču tudi mladinske igre drugih slovenskih pisateljev Cene vse ga blaga pri nas tako naglo padajo, da se je bati, da bo blago kmalu zastonj, posebno, ker so ukinjeni vsi dolgovi in imajo vsi dtžavljani odprt dolgoročen brezobrestni kiedit pri vseh bančnih zavodih Dovoljen je seveda svoboden devizni promet, ker nam vsi inozemski trgovci plačujejo svoje obveznosti z devizami v naprej. In tako dalje.
Prvi april je god vseh, ki radi lažejo, in ne vem, ali je kje kdo. ki danes ni godov
S. K
alaäa o beitcku
Bencin, bencin, bencin!
—	O. kam hitiš, moj sin?
—	IS e boj se, mama zlata, zaprta so vsa vrata,
ne morem daleč stran, bencin je razprodan!
Bencin, bencin, bencin! Gre potnik prek ravnin, veselo avto vozi po polju ga in loži... Pa kaj, da kar obstane naenkrat sred poljane?
Bencin, bencin, bencin! Ni treba konjskih sil ne slin, saj je za nas volan, da splavamo na plan! O, ne! Bencina ni, se konjič ne plaši!
Bencin, bencin, bencin! Smo mar že sredi min, da gre tako počasi kot koš gnoja po vasi ? Ne! Avto je umrl, je ves bencin požrl!
Bencin, bencin, bencin! Tiriti tin, ti tin! Spet konjič nas pelja skoz mesto, prek polja. Trgovski potnik moj, prahu se zdaj ne boj!
Bencin, bencin, bencin! Ni treba nam brzin: konj nekdaj se je bal, ko avto je vihral, zdaj avto se boji, da konj se ne spiasi!
Bencin, bencin, bencin! Kaj bilo je skomin, če zrl je biciklist lep avto, ki ves čist pred njim je zasijal! Zdaj je kolesar kralj!
Bencin, bencin, bencin! Kolo je sreče sin, svobodno krog drvi, bencina treba ni, a avto pa stoji, požira prah, smeti!
Bencin, bencin, bencin! Glej poiža sreu ra\mn! Prej bil jc saniodrč, dobil je strašen krč, s?..j ni bencina več in revček je ves preč!
Bencin se še dobi, pet Ltrčkov *.a sedem dni, iz Zagreba pa do ^jubijaue že v stir.li teJn.h lahko p.une vsak, komur se mudi Bencin za to skrbi!
Trgovski potnik, ki trpi in se za borni kruh bori, zabavlja in jezi se, zaganja in znnji se ter kolne iz globin: — Prokleti ta bencin!
Jaroslav Stoviček
PRILOŽNOST
Zgovorna gospa zdravniku: »Pomislite go pud doktor, moj mož v spanju nepre-
->tj.kj ^o.uri.«
Zdravrnk: »Pustite mu veselje. To bo .lajbrz ed.aa pri-o-ncst, da pride do besede «
PISATELJEV KRUH
. «c x-' -'-^v či~t>a je pisateljevanje moj eaini pj.;..c.«
Znanec: »Ali ste spravili že kaj v denar.«
Pisatelj: »Da! Uro, plašč, prstan in revolver!«
LODER NASVET
—	Grozen uaauu imam. Kaj naj storim?
—	Priporočam ti, da steriš, kar je storil Napclcon, kadar je imel nahod.
—	Kaj pa je delal?
—	Kaj je delal ? V sekoval se je ...
Kaj js mcislarstvo
Naša javnost je že večkrat slišala o modelarstvu in gotovo je še marsikomu v spominu velika mednarodna tekma letečih modelov za pokal našega mladega kralja Nj. Vel. Petra II. v Ljubljani. Tedaj je nastopilo deset narodov, ki so zastopali štiri kontinente. Mnogi so se tedaj izpraševa-li, odkod toliko zanimanje za to »igračka-nje«, zakaj tako visoki izdatki.
Da bi se mogli objasniti razni pojavi, ki so v zvezi z letenjem pravih letal, so ljudje že zgodaj gradili male modele, ki so zelo sličili pravim aeroplanom, katere so potem v letu proučevali, da bi dobili od njih rezultate, ki bi jih uporabili pri konstruiranju. Taki modeli so služili predvsem za poizkuse. Pozneje so se posamezniki tako oklenili izdelovanja letečih modelov, da se je začela ob ikovati nova panoga letalstva, ki jo nazivamo modelarstvo. Prištevamo ga med »sinji« sport. Danes je modelarstvo gibanje, ki privablja mladino, pa tudi odrasle v vrste prijateljev letalstva in pozneje med letalce same. So pa tudi taki modelarji, ki se vse življenje bavijo s tem športom. Ta panoga sinjega sporta služi torej za to, da vcepi mladini že zgodaj pravo in iskreno zanimanje za letalstvo. Ta namen se v glavnem tudi doseže. Letalski model, ki leti, privlači pozornost mladine. V njem opazi predmet, ki bi jo utegnil zanimati tn ji nuditi priliko, da se popolnoma odtegne v prostem času kakemu drugemu razvedrilu ki jo duševno in telesno bolj utruja.
Model izdela modelar sam; kako in koliko časa bo model letel, zavisi od njegove pazljivosti in vztrajnosti, v glavnem pa od volje, ki je pri modelarstvu glavni činitelj. Toda izdelovanje miniaturnih letal zahteva od posameznika tudi druge sposobnosti, kakor čitanje in risanje načrtov,, znanje zakonov iz fizike, kemije, vremenoslovja itd. Pri tem se nehote rodi pri vsakem želja po priznanju za njegov trud. To ga privede na tekmovanja, kjer vidi svoje ne-dostatke. Zaradi tega dobi strast, da se čim boli izuri in izpopolni v tem poslu. To so točke, ki dajejo modelarstvu edinstveno mesto v športu, res pravem športu; kajti poleg zanimivega dela v zaprti sobi je modelarstvo združeno z zdravim kreta-
njem v prosti naravi, na polju, na čistem zraku. Duh in telo dobita plačilo za svoj trud.
Pri izdelavi in poskusnem letu modelar kritično opazuje svoje delo, ga proučuje in zpopolnjuje. Navadi se samega sebe presojati, poleg tega se mu pa razvije čut za opazovanje. Ko giadi in preizkuša svoje malo letalo, se brez napora nauči vseh zakonov in pojavov, na katerih je osnovano letalstvo. Poleg tega se izuri v ročnem delu, ki ga vsak človek toliko potrebuje v praktičnem življenju. Boljše je za mladino, da porabi svoj prosti čas za skupno izdelovanje modelov, kakor da bi ga trošila za manj koristne zabave, ki so nevarne za njeno zdravje in izobrazbo. Modelarstvo ni torej samo odlično sredstvo za širjenje letalstva, temveč tudi vzgojno in nacionalno gibanje velikega obsega! Priporočljivo je torej posamezniku, da vstopi v veliko armado modelarjev, kjer se druži zabavno s koristnim, in postane sposoben mladenič in rodoljub!
orba za calfsko gjnnazro
»Jutro« je v svoji številki od 22. t. m. prineslo članek o »Nekdanji borbi za celjsko gimnazijo«, v katerem so omenjene ugotovitve dr. Frana Ilešiča, da ni imel Strossmayer zasluge, da je bila osnovana celjska gimnazija. Fantastična verzija se je pojavila šele v zadnjem času. Zgodovinska resnica je pa čisto druga.
Najbolje avtentično razlaganje celjskega vprašanja se nahaja v »Dvajsetletnici Zveze slovenskih posojilnici, publikaciji, ki je izšla leta 1903. v Celju. V njej čitamo na strani 33. in 24.:
Pravi povzročitelj celjskega vprašanja je bil M hael Vošnjak. Ime Celje je zaslovelo daleč za mejami Avstrije, celjska slovenska gimnazija je razburjala celo avstrijsko javno mnenje in zaradi tega pač zasluži ta zadeva, da zasledujemo zgodovino tega usodepolnega vprašanja. že dr. Josip Vošnjak je v državnem zboru od 1. 1879 do 1885, skoraj vsako leto zahteval od naučnega ministra, da se naj vpelje slovenski jezik kot učni jezik na gimnazijah
v Celju in Mariboru. Ali tedanji naučni minister Konrad se ni mnogo zmenil za to upravičeno zahtevo slovenskih poslancev. Mihael Vošnjak je pri svojem vstopu v državni zbor takoj uvidel, da potom resolucij ni mogoče ničesar doseči, ampak da je treba ubrati druge strune. V svojem prvem govoru v zbornici (dne 20. marca 1886) je obširno razpravljal o stari zahtevi Slovencev. Odslej se je pa posluževal druge taktike. Gautsch je postal naučni minister. Taafejevo ministrstvo je prišlo v vel ke stiske in vsled tega je predsednik vlade poklical k sebi zastopnike raznih parlamentarnih skupin, da bi izvedel njih želje. 23. novembra 1888 so bili v to svrho vabljeni k Taaffeju zastopniki slovenske delegacije: Poklukar, Klun in Vošnjak. Tudi Hohenwart je bil prisoten Namen je bil Taffejev, obljubiti strankam narodne koncesije in si ustvariti krepko večino. Položai je bil za ministrstvo opasen. Ogrska vlada se je na vse kriplje trudila, Taaffeja odstraniti, ...... .	'.' .',«
nemška levica je komaj čakala, da se predrugači vladni sistem. Vsi ti trije či-n. tel ji so želeli Taaffeja un-ölt.. Taaffe je razložil slovenskim poslancem položaj, omenil opasnosti, ki grozijo vladi in par-.amenta: ni večmi ter vpiašal, pod katerim pogoji bi ga hotela slovenska delegacija še v bodoče podpirati? Vošnjak je na t: takoj zahteval, naj se obljubijo slovenske paialelke v Celju in Mariboru. Taaffe sc je i prva izgovarjal, da delata cela nem-ika levica in štajerski deželni šolski svet silne ovire, končno je pa vendar odločno ob.jub.l, da se otvorijo pr hednje leto para elkc- na rr.ariboiski gimnaziji. Ako bodo učni uspehi tam ugo ni, otvorijo se potem tudi paralelke v Celju. To posvetovanje je seveda ostalo strogo tajno. Usp3hi na paralelkah mariborske gimnazije, ki so se icsii čno otvorile v prihodnjem šolskem letu, so pa bili uprav sijajni. Povzročil je Voinjak po zgoraj omenjenem posvetovanju tudi, da se je Hohenwartov klub iz: ekel za ustanovitev paralelk v Celiu. Vsled ugodnih uspehov na mariborskih pa-ralelkah je imel Taaffe trden namen, vpeljati paialelke tudi na cel ski gimnazij', a nenad ma je Taaffe padel. Sledilo je ministrstvo Windischgraetz.
Slovenska delegacija se je morala odločiti, ali ostane še na alje v Hohenwarto-vem klubu. Vošnjak, katerega prvi smoter je bil ugodna rešitev celjskega vprašanja, je nasvetoval pri sestanku slovenskih poslancev, da naj Slovenci ne izstopijo tako,] iz Hohenwartovega Kluba, ampak da naj še čakajo. Slovenska delegacija se pa ni zedinila v tej zadevi, ampak se je cepila v dva tabora, šest poslancev je ostalo v Hohenwartovem klutu, Hohenwart se je pa moral napi am Vošnjaku zavezati, da doseže pri novi vladi ugodno rešitev celjskega vpraüanja. in res je tudi vplival na novo vlado, ki je obljubila osnovati slovenske paralelke. V prihodnjem državnem proračunu se je vsled tega nahajala postavka 1500 gli. za osnovanje prvega razreda celjskih paralelk.
Na to je postala strašna burja v nemškem časopisju. Dolgo časa je polnilo celjsko vprašanje predale avstrijskih in inozemskih dnevnikov. Vse je bilo pokoncu. Nemška levica se je sino razljutila nad to vladno obljubo. Celje, Colje in zopet Cel.ie, tako je odmevalo od juga do severa, od zapada do vzhoda avstrijske države. Mesto ob Savinji je postalo slavno, vse je govorilo o njem. časniki so p sali, da čaka Vošnjaka mesto dvornega svetnika v trgovinskem ministrstvu, ako se vda in ne terja, da se naj izpolni vladna obljuba. 19. junija 1895 je sprejel budžetski odsek na zahtevo vlade postavko za celjsko gimnazijo, vsled česar je je izstopila levica iz koalicije. Dva dni pozneje ie cesar sprejel demisiio ministrstva Windischgraetz. Državni odbor je potem 11. julija 1895 sprejel poi norim uradniškim ministrstvom Kielmannsegg s 173 proti 143 glasovi v budžetni debati postavko Celje. V jeseni se je otvoril prvi razred s slovenskim naučnim jezikom na celjski gimnaziji.
Celjsko vprašanje je del novejše avstrijske zgodovine.«
Ker je preteklo od osnovanja cel jo1:-venske gmnazije pa oo publ!..r- h vrst samo nekoliko let, zasluži g^ a razprava popolno zgodovinsko avtentičnost.
mMß*
POKORO SI PRIPRAVLJA SAM
Mlad ženin je prišel od spovedi, ko se spomni, da mu spovednik ni naložil pokore. Takoj se vrne k duhovn ku in mu reče': i Velečasliti, pozabili ste mi naložiti pokoro ...«
Duhovnik- Ali mi niste rekli, da se mislite oženiti ? «
OTROŠKA
Sinko: »Očka, ali res živijo tudi na mesecu ljudje ?«
Očka: »Nekateri učenjaki vsaj tako trdijo «
Sinko: »To mora biti stiska, kadar je samo mlaj.«
BOlilll»
Krmar našega motornega čolna je dal znak in veliki prekooceanski potniški parnik »Oceania« se je ustavil. Hitro sem splezal po spuščeni lestvici na parnik, medtem pa so mornarji potegnili na palubo pošto z Babjega otoka in mojo prtljago ter spustili v čoln vrečo s pošto za Babji otok. In že je »Oceania« spet rezala valove proti New Yorku, kamor bi po potnem redu morala dospeti v štiriindvajsetih urah.
Mimogrede povedano: Opravljal sem službo kurirja med mornariško komando za h'droavionsko bazo in mornariškim oporiščem na Babjem otoku. Ta ima sicer le nekaj štirijaških milj površine, a je izredno velike važnosti za vojno mornarico severnoameriških Združenih držav. Večji del otoka zavzemajo podzemeljske cisterne za nafto in bencin za hidroaeroplane in pomorske bojne edinice. Nisem bil malo ponosen na to službo, ki mi je bila poverjena. čeprav sem bil po letih službe eden najmlajö'h poročnikov korvete v newyor-škem vojnem pristanišču. Opravljal sem to službo v civilni obleki. Prenašal sem pismene raporte iz komande hidroavion-ske baze in mornariškega oporišča v mornar ško ministrstvo in od tam nazaj povelja m naredbe. ki se niso mogle zaupati kablu ali radiu Vozil sem se izmenoma enkrat na »Oceaniji« in drugič na »Etiopiji«, Ki sta obe opravljali promet med New Yo">o-n in evrooskimi pristanišči Na obeh ie bfa zame rezervirana po ena kabina Od linije. kjer vozijo parniki v Evropo in nazai pa do B^bjcsra otoka me je vozil motorni čoln komande, ki je za pot potreboval ob lepem vremenu pičlih pet ur.
Imel sem navado, iti takoj po vkrcanju
na ladjo v svojo kabino, da bi se tako izognil radovednim pogledom in povpraševanju s strani sopotnikov, ki se jim je zdelo, da zaustavitev tolikega parnika na odprtem morju zaradi ene same osebe pač ni kar tako. Danes pa me je sprejel s prijaznim pozdravom in besedami, ki so kazale, da mu nisem neznan, in mi podal obe roke, dobrodušen eleganten možak v lahni beli poletni obleki, po kateri nisem mogel presoditi, s kakšnim poslom se bavi: »O, Frenk, kakšna sreča pa mi je tebe pripeljala naproti?«
Zdaj sem ga spoznal. Bil je Level, Level Silvij, eden mojih sošolcev v kolegiju v Kolumbiji, ki ga pa nihče od sošolcev ni bog ve kaj rad imel, ker je bil vedno sam vase zaprt in nekako potuhnjen. Začudil sem se, videč, koliko res neprisiljenega veselja je pokazal do mene. Pomislil sem: V letih se značaj pač lahko spremeni. Predstavil me je svoji soprogi Almi, krasni, vitki ženski s plavimi lasmi, ovalnim licem in čudovito modrimi očmi, ki so se zazrle v moje tako, da so me vsega prevzele. Nič se nisem branil, ko me je povabil s seboj v restoran, le oprostil sem se za toliko časa, da bi mogel odnesti prtljago v svojo kabino. Toda še tja me je spremil s svojo ženo. Jaz sem hitro odklenil kabino, postavil vanjo svojo prtljago, ki jo je nesel za mano mornar, in jo spet zaklenil.
V restavraciji smo presedeli kaki dve uri. Tudi jaz sem bil vesel srečanja z njim. Porabil sem priliko, da sem se informiral o uspehih poedinlh sošolcev, ki sem jih že zgrešil. Vrsta likerja, ki ga je Sfivij naročil, mi je dala vedeti, da ni v slabih razmerah. Gospa Alma je poslušala in se ni vtikala v razgovor, dokler je
na a
ta. j
tekel o najinih sošolcih. Ko pa sva prešla na razgovor o dnevni politiki, športu, književnosti in podobnem, se je neprisiljeno začela udeleževati razgovora in ga kmalu \ odila s takim znanjem in duhovitostjo, da me je očarala s svojo visoko inteligenco. Bliskovito je prešlo celo popoldne v kramljanju v ladijski restavraciji in na sprehodu po krovu.
O sebi je Level povedal malo. Po izstopu iz kolegija se je vpisal na tehnično fakulteto univerze v Pittsburgu. Ko je po končanih študijah dobil naslov inženjerja, je eno leto prakticiral v Brunovi tovarni, po tem pa je dobil mesto v veliki tvornici poljedelskih strojev v Pittsburgu. Kmalu nato se je oženil z gospodično Almo, hčerko lastnika tvornice, in postal njegov kom-panjon. Posel, je rekel, mu gre sijajno izpod rok. Ne more se pritoževati. Zdaj se vrača iz Evrope, kjer je na potovanju prebil dva mesca.
Jaz sem mu pripovedoval o sebi, da sem bil v službi na bojni ladji »Indian«, in da sem premeščen v newyorško obalsko komando. Hitro sem pomislil, kako bom odgovoril, če bo Level še kaj več vpraševal o življenju na ladji itd. No, k sreči takih vprašanj ni bilo, ker se je zadovoljil s tem, kar sem mu o sebi povedal sara.
Tudi večerjali smo skupaj. Razpoloženje je bilo sijajno. Po večerji pa je postal Silvij nekako dremav. Gospa Alma je predlagala ponoven kratek sprehod po krovu, toda Silvij se je opravičil, da gre v kabino, češ da se ne počuti najbolje. »Te bo že Frenk spremljal.« Poklonil sem se in mu želel prijeten počitek ter se odpravil za gospo Almo, ki je že dia proti vratom obednice Pn vratih me je počakala, pogledala moža, ki je Se sedel v naslanjaču, in polglasno rekla: »Zaspanec«. To pa tako pikro, da ml je bilo žal moža, z druge strani pa sem bil vesel. Skušal san ga
opravičiti, ona pa je le z roko zamahnila in dejala: »Pojdiva«.
Ne morem reči, da m! ni bilo všeč, da sem jo mogel spremljati sam. 2e večkrat so se popoldne pri razgovoru srečale najine oči, včasih že za več trenutkov, in to nenamerno, vsaj kar se mene tiče. Priznati moram, da nisem ostai ravnodušen.
Vodila me je ona. èia sva v plesno dvorano. Par plesov z njo me je popolnoma opilo, da mi je postajalo kar vroče, in kar vesel sem ji ustregel, ko me je prosila, naj jo peljem na palubo. Našel sem naslanjač in ji ga ponudil, potem pa sem si še zase poiskal enega, ga postavil nasproti njenemu in sedel.
Noč je bila divna. Nebo se je lesketalo od sijaja brezštevilnih tisočev zvezd, še zdaj me čudi. kako mi je slika krasnega neba tiste noči tako dobro ostala v spominu, ko sem ga vendar tako malo ogledoval. Bolj so me vabile Almine oči, ki so znale tako lepo pogledati.
Nenadoma so ugasnile na ladji vse luči. Zdrznil sem se in skočil na noge. Povsod je nastala majhna zmeda. Tudi Alma je hit^o vstala. Približala se mi je tako, da sem čutil na obrazu njen vroči dah. Za-šepetala je: »Ostani« in mi položila roko na ramo. Pri svetlobi zvezd sem se za zrl v njene oči. Nisem se mogel premagati. Pritegnil sem jo na prsa. Ni se branila. Vztrepetal sem, ko sem začutil njene napete mibice na rokah okoli svojih prsi. Potegnila me je le v senco dimnika, potem pa so se najine ustnice združile v strasten poljub.
Ko v snu sem še slišal, kako je kapetan ladje skozi ojačevalec govoril: »Nastal je kratek stik, ne vznemirjajte se, luči bodo skoro spet zagorele. Ostanite, kjer ste, dokler ne zagore, da ne bo zmeSnjave!« Ne yem, koliko Casa je bila tema. Alma mi je tožila svojega moža, kako je zanjo brezbrižen, da nima v sebi nobenega ognja,
da bi najrajši zmerom jedel in spal. Tolažil sem jo, kakor sem vedel in znal. Dogovorila sva se za sestanek naslednji dan ob dvajsetih v ba.ru »Indija« v sedmi aveniji. Spremil sem jo do kabine njenega moža, ki je menda drva žagal, in to na vse pretege, ko ca akord, ter ji želel lahko noč.
Zaspal sem v mislih nanjo. Ko sem se drugo jutro, prav za prav ne jutro, ker je bilo že poldne, zbudil ter pogledal s p sts-lje skozi lino, nisem več videl bakle na kipu svobode, tako zelo smo se že približali newyorškemu pristanišču. Komaj sem sé opravil in uredil, ko se je »Oceania« v pristanišču ustavila. Vzel sem prtljago in stopil proti pomolu. Med množico sem islcal poznan obraz, obkrožen s plavimi očmi, pa ga nisem mogel najti.
Kar mi je nekdo z^šopetal ni uho: »Jutri ob dvajsetih v Sing Sn.?u.« Zdr-nil sem se. Pogledal sem okoli, toda na obrazih ljudi, ko so me obkrožali, nisem mogel spoznati, kdo bi mi te besede mogel za-šepetati. Vsakemu se je videlo na obr p zu da išče med množico tam spredaj nekega Nobene oči se niso srečale z mojimi. Vendar me je vsega prevzela zla slutnja.
Ko sem na ministrstvu odprl kovč"g ir. vzel iz njega torbo z akti, sem videl, da so pečati bili zlomljeni. Mesečni rap~rt hidroavionske baze in mornariškega oporišča in več važnih pisem je bilo odprtih.
Pol ure pt. tem sem že imel okove na rokah. Preiskava, ki je trajala nekaj dni. je pokazala, da je bil kratki stik na »Ocepnij'"« nalašč povzročen. n"jbrž po Sil-viju. Si'vija je polielia že poz^a'a kot vohuna za neko tu^o državo. V rc^h tra oa še ni imela Tudi to not je ni^-i bi1 on. ki js vdrl v mojo kabino in fo*-~~-'"''"al, kar je želel, ko me je medtem njegova žena motila.
Dobili ga niso. kakor tu^i -	pa
sem dobil pet let robije.	F. Sk
Še tri. širi o Hacetu
Usoda Antona Haceta se polagoma bliža svoiemu zaključku, a ora v zato v iavnosti tudi pozornost zanj n estro no narašča Vsi. ki so zasledovali strašno niesovo zločinsko kariero, tehtaio in ueiblieio. kako mu bo roka pravice odmerila Dlačilo. a od ust do ust gredo pravljice o niegov.h deianiih. ki iih pameten človek ne more verieti. Nam ni do tega. da bi se pridružili ugiba-čem. še manj. da bi prilagali netiva bolestni fantaziji. A ker listi iz interesov preiskave nekai časa niso mogli poročati o Hacetovem gibanju, se nam ie v arhivu nabralo nekai resničnih storii. ki zaslužiio. da iih otmemo pozabi.
so našli za več ko kilogram razneea drobiža. Na vprašanje, od kod mu denar, ie odgovoril da ga ie pr i beračil Če že ni o Haceta dobili v roke. pa ie prišlo vsai na dan. da ie beračenie v rudarskih, reviri.h še zmerom donosen posel.
Na lepem se ie raznesla vest. da so Haceta prijeli na trojanskem klancu, potem spet. da so sa aretirali na Sv Planini in ga odgnali v Trbovlie. Ljudski glas ie vedel pripovedovati, da aretiranec sicer taii. da bi bil Hace. toda orožniki vedo. da ie pravi. Neko nedeljo ie na orožniško postajo v Zagori u prihitela vsa upehana ženska s sporcč lom. da so Haceta vie eli v Potoški vasi. Komandir Baher ie z narednikom Križmaničem odhitel oo bližnii-ci preko hriba, da sta kar izcela gazila po visokem snegu. B:'ila ie res vsa Potoška vas na nogah. Od hiše do hiše ie beračil fant z obvezano roko. toda izkazalo se ie. da je siromašen kmečki fant iz okclice Gornjega grada, ki mu ie slamoreznica porezala prste na roki. Ljudie so ga kar naravnost izpraševali. ali ni Hace. a nai ie še toliko tajil, mu niso verieli.
Naslednji dan so Kumlianci prinesli čez Savo vest, da so Haceta videli v hribih med S'cem in Radečami. In tako i e vsak dan druga novica vznemiriala li udi.
Krošnjar pod Gorjanci
Hace ie znal zmerom do načrtu izore-minjati zunanjost, da se ie umaknil za le-dovalcem. Proti koncu februarja se ie pri Sv. Križu pri Kostan levici Doiavil mlad. skromen krošniar in ponuial š vanke od hiše do hiše. Videti ie bil zelo oorez.n človek, in ko ie stopil v Stritarievo gostilno. se ie skrbno pozanimal kako daleč je do orožniške postaje. Ko ie iz aktovke privlekel zavitek šivank da bi i h ponudil na prodaj, ie gostilničarieva žena opazila na dnu veliko vojaško repetirko Od gostilne ie v trdem mraku krenil do bližnjega posestnika Maroita in ga poprosi prenočišča. Posestnik ga ie priiazno sprejel in ga povabil, nai malo pomaga, ko so pravkar kuhali žganie. Hace se ie zanimal zlasti za pota. ki drže preko Goriancev na hrvatsko stran, češ da ima tamkai važne opravke. Preden se ie poslovil od Sv Križa. je pri trgovcu Kcdr ču še kupil novo zalogo šivank. Pa kakor vse kaže. Hace — kdo drug bi bil mosel biti ta skromni krošniar! — ni krenil čez Gori ance, temveč io ie mahnil v gorenirko smer. Tega pač ni mogel slutiti, da bo prav v metropoli Gorenj.-ke zapelatena njegova usoda.
Anton Hace, krkor ga je \idela kamera v ateljeju na kriminalnem oddelku
Hace na Dolenjskem
Čeprav ie Hs *e izvršil svoie najtežje zločine na Staje skem in pa v neposredni bližini Ljubljane in čeprav ie nakliučie naneslo, da ie bi aretiran na Goienis' em. je bila Dolenjsk vendarle niegovo nai-dražie torišče de a in zatočišče. Tako se ie Hace tudi. malo rreden se ie poiavil v okolici Celja, kjer i ubil orožn ka Medena v Medlogu, dne 12 decembra mudil v okolici Št. Vida na dolenjskem. Z nekim tovarišem ie posede. v Klemenčičevi gostilni v Radohovi vasi. kamor se ie or oelial na kolesu iz Ijubljar^ke smeri. Domačm sta se tujca zdela zu iliiva in nekdo ie telefoniral na orožr: ško oostaio v Št. Vid. Nerodno nakliučie ie hotelo, da so orožniki namesto proti ostali v Radohovi vasi zavili proti šentv. kemu kolodvoru, medtem pa sta Hace i niesov paidaš že zapustila gostilno ir zavila proti hiš: posestnika Repovža 3il ie že pozen večer, a ko ie orožniška pr ru'ia prišla do hiše. so bili Repovževi še >okonci in v izbi ie še gorela luč. Vodia patrulje ie potrkal na vrata, in ko ie gos idar prišel o "pirat vrata. sta orožn:ka or zila. da sta ori zadni'h vratih smuknila d a neznanca na presto. Orožnika sta se p< naia za beguncema in ene^a izmed niiji sta v resnici uiela. vrgla na tla in zve i'a. medlem ko ie nie-gov tovariš ;zsin:l noč Aretiranec i- bil Grb iiel Dolenc iz P dtabra ori K~č^viu. že dolgo zasledovan član Hace*o-e t Ids. ki ie priznal, da ie bil njegov pobegli to-varš Hace sani.
Zavetja in rr zmirja
Orožnika sta Dol ica. varno zvezanega, izročila sosedom v uvanie sama Pa sta. čeprav ie bila izred o temna noč. na slepo srečo kren la proti ozdu kamor ie Hace izginil Razbojnik ie tam v resnici že napravil zasedo, in o sta se orožnika približala. je oddal p ti ni;ma več str lov. ki pa k sreči niso deli Oržniki si mu siedili da'ie a brez vspeha. Aretirni Dolenc pa je pri zas' evaniu pr poved val prerei zan:m:ve zgc oe Hace. znan: Tone PeS'otn:k iz Zgo-rnie a Smartna v Tuhinj-sk: dc'ini. ki je bil n alo orei aretiran blizu Višnje gore. in on so tv rili paidaško troj co. ki ie ime1 a n; ve ti lepo vrsto zločinskih dejanj. Bliz Trebnjega ie Hace ime! svojo ljubico, p i kateri ie zm rom našel varno zatočišče hkratu pa mu ie ! pomagala nakradeni »'en sprav'i-ti v denar Podobnih zavet' in razmerij ie ;mel Hai"e po vsej naši de -li Posebno skrivališče so imeli vsi trii v dolini Sobote pri Radečah kier so im i na nekem samotnem kozolcu skrito celo shrambo nakrade n h stvari.
Z^cdba iz Kanne godce
Zanimivo pa ie. kako se ie liudi. rdkaj ni bilo več dan za dnem brania o Ha etu v listih in so na ta nac n izostale tudi nai-skromneiše domneve o niegovem eibaniu. loteval paničen strah, da so sa slut'li že v vsakem količkai sum t i vem oopotn;ku. ki ie šel skozi vas. Neke a zimskega dne so se sešli v Kamni gcr ci orožn ki iz Radovljice in lz Podnarta. Medtem ko so sedeli v županovi gostilni pri malici, ie že uganila vsa Kamna gor'ca da niso prišli po nikogar drugega kakor oo Haceta. Prav tedai sta šla skozi vas dva takšna p-potnika. kakršn h ie dandanes na tisoče na cestah, dva Dalmatinca ali Bosanca, eden stareiši. drugi mlajši, cba orecei razcapana. Ko sta opazila patruljo sta se umaknila v neko zat:šie krai ^ asi in oo ez^v-'a. Ljudje so nekajkrat čtali v listih orošnio. nai orožnikom pomagajo, klikor mor^io. in takoi se ie našel vaščan. ki ie or s tonil k orcžn;kem. da bi iih opozoril na sum-ljivca Ko iih ie vprašal. koga iščeio. so možie postave samo skomignili z rameni — dovoli iasen znak. da gre krvavo zares. I Pozneje pa se ie zka^ali da sta »H-ce :n njegov paidaš« samo dva nesrečna vaga-b"nda
Ta neznatna zgrdbiea ra ie b:la dovoli, da ie fantazija napletla o Hacetu še ce'o vr~'o nov'h. Neki liudie so ga na=l~dnio nedeljo videli v Krepi, kjer ie.pcski-šal ta-t'ns'ro srečo, a ga ie orenodl pes. drugi so j ga zas'edili v vTaku pri Podnartu. a iim ie Pr: Oto^ah ušel. snet drilli so ga srečali na B'edu Fantazija ie bila zaradi molka v časopisju prav to'iko ra?draž°na da so že v v^a^em neznancu niegovih let odkrivali Haceta.
Druga iz Potečke vasi
Po umoru orožnika Medena so zlasti ljudie oo hribih in a-netn h naseljih okrog Sav ni ke doline živeli v neprespanem trahu in trepe'u pred razb i ;kem. Orož-t-ki so neprestano prejema1 : obvest la o i"cn:h sumliivcih in da se iim r~sničn-> Pr ka ne izmakne so are+;rali vsakega kol kai ?an mania vred^esa človeka Tako s, bili orožniki v Zagorju opozorjeni na ol-og 25 let starega fanta, ki ie bil doma oc nekod iz južnih krajev, pri katerem
Minuta pomenka
Za življenje in za vsak dan
maritta 17
Vi niste še v nobeni stvari sigurni, to pa zato, ker vsako zadevo, ki se je lotite prelahko vzamete in prepovršno skončate. To je glavna vaša napaka, ki bi utegnila kaliti harmonijo med vama. On je neprimerno bolj urejen ko vi, ima poleg smisla za realnost tudi smisel za umetnost, glavna njegova lastnost pa je močna volja, združena z vztrajnostjo.
vdova
Vi imate trenutke, ko ste potrti in vas mine volja do življenja. Zato tudi nimate pravega odnosa do dela, ki vam je zdaj bolj v napoto ko v spodbudo. Toda če se hočete rešiti potlačenosti obupa, vam je delo neobhodno potrebno.
Črtomir
I Ta oseba je sicer duševno razgibana in ! zmožna globljega čuvstvovanja, vendar je površna in nestalna. Njena edina želja je, da bi živela brez težav in skrbi. Za uresničitev te želje bi žrtvovala tudi človeka, ki ga ljubi, ne toliko zaradi dobičkaželjno-sti, marveč iz gole lagodnosti.
mya aten ar ia
Ta človek je precej ambiciozen, delaven in v svojem zasebnem življenju skromen. Ima pa dve napaki: nekoliko egoizma in precej bahavosti. Zanj le njegova oseba nekaj pomeni, vsi drugi pa so majhni in globoko pod njim. Družbi rad vsiljuje svojo voljo. Zato bi vam zvezo z njim odsvetoval.
USODA zemljana
Voša sorodnica je v nevarnosti popolnoma zapade me^nholiji. ki se navadno konča s samomorom. Neprestano sa-
rn^+nronio in	kanip TV» en, ~ -	ojl*.
nah ji je izsesaio vse življenjske sile in vso odpornost, da jo valovi trenutnega razpoloženja zanašajo zdai sem. zdaj tja, kakor ladio brez kn-n^a Niena edina rešitev ie. da ni niti za hip sama s svojimi m-sl;mi.
B P.
Ker vse te nesreče r>;s*p sami krivi, zato vam ne kaže drugega, kakor čakali in potrpeti. Pride čas. ko se vam bo vse obrnilo na bolje. Le upanja ne smete izgubiti
I
I
fCu«soo za brezfl^žff«
štev. 28	I
I
i brcnislav
j Ti pisava kaže marljivega, toda naglega človeka. Vse mu mora iti kakor po maslu, če se mu pa kje zatakne, tedaj ne pre-: misija dolgo, ampak ubere svojo pot, ki pa , ni vedno prava. Čuvstvo mu ni tuje, toda ke: ga je moral večkrat zatajiti, zato ima neko rezkost v svojem značaju.
be-fa
Zaradi svoje nerodnosti in premajhnega zaupanja v samega sebe ste zamudili že marsikatero priliko v svojem življenju, ki j bi vam utegnila izboljšati vaš položaj. I Prav tako se vam godi v ljubezni. Ce hočete v življenju doseči uspehe, morate biti bolj odločni in podjetni
NUSA
Če ste se iz svojih razočaranj česa naučili, potem lahko mirno gledate v bodočnost. Če se pa niste prav niče=ar naučili, potem pa pričakujte še marsikatero razočaranje.
mojmir
Vsaka šola nekai stane natveč oa šo'a življenja, ki ima še to slabo lastnost, da je ni mogoče ponavljati. Zato se ie treba v nji sproti učiti. Vaša čustvenost vam je branila, da niste bili v marsikateri zadevi dovolj trdni ir. od tod vaše gorje. Če pre-bolite svojo včerajšnjo bolečino, bo vaš jutrišnji dan bolj vesel.
L. AZKUIN
Rože-zdravilo
Modrica (lat. centaurea cyamus) ali pla-vica je pokončno, tenko nekoliko dlakasto stebelce, ki se pozneje razcepi na pokončne veje. List: so ozkosuličasti ter imajo lepe cvetne glavice, ki imajo na vrhu sinje obrobljeno ter vijoličasto cvetje. Nahaja se pogosto v žitu, ter v žitnem polju i poleg rdečega maka. Modrica cvete od meseca junija do septembra. Cvetje se nabira v teku meseca junija in avgusta. Rastlina nima nikakega vonja ter ima zelnat okus. Kot čaj se uporablja (10—12 g na % 1 vode) kot izvrstno sredstvo proti vodenici. Prašek (4 g dnevno) pa proti zlatenici. Zunanje se uporablja kot obkladek. namočen v zavrelici, proti hrastam na glavi ter nečistim in gnojnim ranam.
Mol java (lat. pelygonum avienlare) ali ptičji dresen — truskavec ima zelo veja-sta stebla ki leže po tleh ter so do vrha obdana z listjem. Listki so majhni, enostavni, podolgovati in nimajo peclja. V nardnbah stoječi majhni cveti so beli in rdeči. Cvete od julija do septe libra. Vo-
nja je šibkega ter zagoltnega okusa. Nahaja se ob poteh, po dvoriščih, vrtovih in nasipih. Za čaj se uporablja vsa rastlina (15—30 g na % 1 vode). Uživa se dnevno 1—2 t lelici ali pa vsaki dve uri po eno polno jedilno žlico proti pljučnim boleznim, božjasti, driski, griži, nadalje proti preobilni menstruaciji, sladkorni bolezni, krvotoku ter črevesnim in želodčnim tvorom. Ta rastlina, kuhana na vinu, pomaga baje tudi proti belemu toku, tresavcu in sifilidi in to 40 g na 1 1. vina. Pije se trikrat dnevno po eno malo čašo.
Pelin (lat. artemisia absinthium) ali ab-sint je 1—1 % m visoka rastlina z okroglim, brazdastim ter na veje razcepljenim steblom. Spodnji listi so trojno pernatolo-putasti, podolgovato suličasti, zgornji pa vedno enostavnejši. Vsa rastlina je pokrita s finimi, sivobelimi laski. Razcvetje je obil-nocvetni lat. Nahaja se po suhih skalnatih bregovih ter neobdelanih mestih. Cvete od meseca julija do avgusta kot viseče, rumene, okrogle glavice. Nabira se ( listje in cvetje) meseca julija in avgusta. Kot čaj se uporablja (5—10 g na eno skodelico vode ali pa 10—20 g na Vit 1 vode) vsaki dve uri po eno jedilno žlico, da poživi tek, krepi želodec, čisti kri in pospešuje prebavo. Zdravilno učinkuje pri jetrnih boleznih, driski in koliki, dalje proti zlatenici in vodenici, škrofeljnom, skorbutu, mrzlici, izostali ali pa bolestni menstruaciji in akutni revmi. Proti koliki, krčevitemu bljuvanju in proti glistam se jemlje vsako uro po eno čajno žličko, proti bledici pa trikrat dnevno po 2—3 čajne žličke tega čaja. Zunanje se uporablja vroč čaj kot obkladek na otekline, revmatična vnetja in kot klistir proti črvom. Kdor slabo sliši, se priporoča, da si dovaja v uho s pomočjo livnika vročo paro in to enkrat dnevno, vendar pa nikoli preveč na enkrat.
O razvijalca z železovim oksalatom
ki smo ga omenili v zadnji številki naše rubrike, piše Eder, da mu majhen dodatek raztopine fiksirnega natrona ne daje samo hitrejšega tempa v razvijanju, temveč da postanejo po tem dodatku negativi tudi mehkejši in bolj nežni. Ce dodamo še nekoliko kapljic raztopine kalijevega bromi-da, se kontrasti malo povečajo. Več fiksirnega natrona v razvijalcu daje večjo mehkobo, a obenem se tudi poveča nevarnost osena,
če uporabljamo vodo, ki vsebuje mnogo apna, dobimo na negativ včasih mlečno belo oblogo kalijevega oksalata. To pa odpra vimo potem, ko smo negativ ustalili in iz-prali zelo hitro s tem, da jih damo v vodo. ki smo vanjo kanili nekoliko kapljic solne kisline. Negativ je treba nato spet izprati.
Za izdelavo projekcijskih diapozitivov priporoča Eder v ostalem posebno sestavljen razvijalec z železovim oksalatom. Ta daje tople rjavo črne do rdečkasto rjave in zelo fine diapozitive, a je treba osvetlitev dobro zadeti. Sestavljen je takole:
I.	raztopina: 500 ccm destilirane vede, 60 g kalijevega oksalata. 2 in pol g klorovega amonija, 1 g kaliievega bromida.
II.	raztopina: 500 ccm destilirane vode, 16 g železovega vitriola, 8 g ntrono ^e ki-s^'nc 8 g galuna.
Pred uporabo pomešamo enake Jele cbeh raztopin.
Filma ne vlagamo
v kamero v najbolj jarkem soncu, temveč — če boljšega ne moremo — «saj v senci kakšne veže ali v lastni de i.il. Tako preprečimo. da bi svetloba pod zaščitnim papirjem ušla na film in ga zasenila.
Zrak je v pomladnem času
redkokdaj tako popolnoma proze ren, j a fci dobili daljavo na negativ jisio z upcralc same rumenice Brez škode uporaoimo — seveda le za pankromatsko tvorivo — rdeči filter. Tudi za nebo. ki <e v tem času bolj ali manj svetlomodro. se nam n, bati. da bi ga dobili z rdečim fiitiom pretem no. Osvetlitev pa naj bo malo obilnejša nege za uporabo rdečega filtra v pokrajini s čisMm zrpkom in temnim nebom, razvijanje mehko.
Slabitev negativov
s Kalijevim p rnrmganatom je lan^sljivej-ša nego z običajnim Farmerjevim slabil-cem, kei je počasnejša, ker zunaj kopeli
slabilec ne deluje, ne spreminja barve negativa in ne učinkuje močnejše na srednje tone in prehode nego na temne tone, temveč deluje proporcionalno. Po Namia-su sestavimo permanganatov slabilec sledeče:
I.	raztopina: 500 ccm vode, 2 g kalijevega permanganata.
II.	raztopina- 500 ccm vode, 1 ccm žve-plove k'sline (66 stopinj).
Neposredno pred uporabo zmešamo 100 ccm vode. 3 ccm prve raztopine in 3 ccm druge raztopine. Negativ kopljemo nekoliko minut, kolikor je pač potrebno. Negativ dobi rumenkasto barvo, ki jo odpravimo s tem. da ga notopimo v kisli ustalje-valec ? li v bisulfitno raztopino. Nato negativ rfobro izperemo.
Slabilec je uporaben tudi za papirje.
Fotok'nb Linhlmna: v torek ob 19 predava TT. Korjanč:č za zače^n^k,- tcč<»i o temi: »Kai in kako nai fotografiramo?« Okrotr	-lianoziti'-iv v črno-beM tehniki
in r-ara-nih hgr"!»h Dostop imaio t"di dru-fri člani 'n nrii°teHi kluba. Po nred^vanüi izbiranje diapozitivov za š~nrr>nisko k^l^k-ciio T-rh'r^^-i" se bo nadaljevalo v petek. V nedelio izlet.
Rksokntiva Xveze	ima «pio v ne-
tek 5. t. m. ob ?0. v lokalu Fotokluba Ljubljana. Važen dnevni red!
Pr«"*ovariM» »7 I.<">() no	ki =mo
ga «-'«SaM v credo '7. mar^a v	ie
7nnva potrdilo vses+^an^Vo spoen^no^t maleea formata za obvladanje naitežnh motivov, zlasti pa je še potrdilo dovršenost, ki sta jo v sijajni združenosti do-«■ogla ma'i fr.^rr>,a+ •Vi prvi,tj 70 t^o ke v naravn'h barvah. Vpč;na prikazanih posnetkov, tako tist'h. ki jih je nanravil na svojih potovanjih Leitzov predavatelj g. Benser. kako tudi tistih, ki so jih nri-spevali domači avi ori i. sodi med naibnii-še. kar smo v podTčiu barvne fotografie doslej sploh videli. Vse to pa nemara ni tako važno, kolikor je važno dejstvo, da se je s tem večerom dokončno uveljavil princip, da se naj javna rek'amna predavanja v naši sredi vrši io v domačem iezi-ku in z domačimi ljudmi. Razlogov. zaVaj mora tako biti. nam menda ni t»-pba obširno navajati. Turm producentcm fnto-graf'k'h potrebščin je dana s lem pač najboljša p'tlika da za velike dobičke, ki jih iin.'jo od naše fotografirajoče javnosti, poka/Ho. Kako upoštevajo zavidno višino slovenske fotografie +er sposobnosti njenih tvorcev. Ne dobrih fotografov, ki se lahko primerjajo s katerimi koli naibo'iši-mi na svetu, ne dobrih predavate'iev ram ne. manjka. Zakaj bi se morali tedai večno zadovoljevati s tujimi? In končno: ali more imeti predavanje v jeziku, ki ga večina poslušalcev ne razume, sploh kakšno reklamno vedno-t? Tz te~a -a^l-o-i cmr> torei zadovoljni z večerom, kakršen ie bil. Želeli bi le. naj bi v bodoče ra tatšnih večerih imela prednost dela domačih avtorjev, ki obravnavajo domači mot;v. Obenem si želimo, naj spremlja sliko ne samo domača, temveč tudi strokovna in nri-ietna beseda Ne gre. da bi poslali domačega namesto tujega predavatelja tako rekoč v zadnjem trenutku na oder. ne da bi imel niti prilike, da se dobro seznani s slikami katere naj razlaga.
.iu^^ra filozofija
—	Ali je res, da živijo zakonski možje delj kakor pa necJenjeni ?
—	Ne, to ni res, ampak se jim le dozdeva tako.
nemogoče
Na spiritistični seji voditelj krožka kliče pred kratkim umrlega prijatelja: »Duh našega umrlega prijatelja, ali si tu? če si tu, udari z mizico enkrat, če te ni pa dvakrat...!«
ima svoj vzrok
Gašper: »Ne vem, kaj to pomeni, če zvečer dolgo sedim v gostilni, se mi zjutraj zdi, kakor da bi bil ves pretepen. Ali se ne zdi tudi tebi tako?«
Miha: »Ne, jaz nisem poročen ...«
Z ve'ikan^Vim sto'a'om v r^k^h s pap'-go na stojalu in z nasmehom nn obrazu se je gospod Smolič prikaza' nck:rja večera ob vratih svojega stanovania. Ko se je s težavo prerinil skozi predsobo v ku-h;njo ga je sprejel huronsk' krik otrok <n ž?n;o vzl:h
»Tone, kaj pa je spet to?«
»I, kaj. papiga!«* se za^meie SnioMč in postavi stojalo s pap'go sredi kuh'nie na t'a »Lepa rumpna papiga. In dragocena! Zna govoriti kakor strgan doktor! Kako ji je ime!«
»Kaj ti ne nade na mise1«, ugovarja žena in maha s kuha'nico okrog sebe »Jaz si ubijam glavo, kaj naj dam v lonec, da bo ceneje, ti pa «
»Saj je nisem kupil,« tolaži mož. »Zastonj sem jo dobil, niti ficka nisem dal zanjo. In še nak'onjenost goßpoda šefa sem si z njo pridobil!«
»Poslu'aj, Tone!« zamahne žena s ku-ha'nico sumljivo blizu okrog moževega nosu. »Zdaj pa govori krščansko pametno, ali pa boš kaj doživel!«
»Saj bom, orka špinača'« se še rr.ož razjezi. »Samo do besede me pusti. Tako je. kakor sem dejal: Zastonj sem dobil tega tiča, niti ficka nisem dal zanj. In če mi ne pomaga do kariere, potem naj ne bom več Tone!«
»Ali se ti meša, ali kaj!« se žena še bolj približa. »Papiga naj bi ti pomagala ...«
»Počakaj vendar!« se brani mož. »Seveda bo, ko pa je bila šefova! No, zdaj veš! ^ef mi jo je podaril ali dal v rejo, kaj jaz vem...«
»Kaj spet govoriš? Podaril, posodil, dal
rejo... Ali si pijan ali kaj?«
»Nak, nisem, ampak, če boš vame zliva-
la svoj kaj in kako, bom še res pHan Posi :ni ver lar da mvem od kraia do kon ca* Tako ie bi'o: Stopi danes Cosprnl šef predme, me potreplja po ramenu in mi de: Gospod Smolič, vi ste dober in vsega spoštovanja vreden človek. Volili ste sicer drugače kskor jaz, a ;az \.im tega ne zamerim To dckjzuie, da ste značajen « »Pa ti s' bii tih na to?« se zgrozj žena »Aii mi: res nisi \rgel v obraz, da on ni b;l znajiijen? Pre-i volitvami ie hO ves goreč za tvojo stranko oh volitvah pa ie l! V r>c i l «
»Sfi1 oba sva bi'n «e pred nedavnim ist'h n«zo.rov Pa kai hočeš . v službi ima konk ir nta za svoje mosto dr>ma na pametno ženo «
»Kai. pametno žen- ? To naj seveda pomeni, da je ti nimai!«
»Z<ikai. za zlodja vsako besedo preobrneš? Seveda si pametna, a njegova je še... no da. njegova je tudi.. zakaj bi še katera druga ne b:'a? Tako mu jc de-ja'a: Možek. namet. pamet! Bodi tam, kjer jih je več! No. in on jo je ubogal. Čakal je do tričetrt na šest m ko je izvedel po radiu, kako stoje stvari, je šel tja kjer jih je več. Sodaj sedi trdno n» svojem stolu in še veliko besedo ima pri večini.«
»Kaj bo imel besedo.« godrnja žena. »saj ni večina tako bedasta, da bi ne vedela, kako in zakaj je postal iz Savla Pavel.«
»Seveda vedo. a vedo tudi da je več vreden en spokornik, ko sto pravičnih. Kaj ni bila Magdalena gre?nica, pa je postala svetnica, ko se je spokonla? In sveti Frančišek in sveti...«
»Nehaj pridigovati. ko ti nič ne pristo ja. Pusti svetnike pri miru in povej, kaj je s to papigo 2e pol ure čvekaš, pa še nič ne vem.«
»Če me pa neprestane prekinjaš Poslušaj vendar pet minut, pa boš vedela vse.
Torej stopi šef predme in mi de. Gospod .«
»2'j \cnv vi «te dober in tako dalje... V kar ne ponavljaj. Kaj je hotel s papi-
go?«
»Vič ni hote!. Le prosil me je Zaupal iiii je. Ja ie n j ego va /ona postala sitna. «
»A'i tista pametna?«
»D?, da tista... Dejal je. da se hoče na vsak način zneb ti «ta^e papige. On pa je ne more vsakomut zaurati. Umoriti <!a je tudi noče. predo'go ie že pri hiši in \se preveč se jc z njo havil. preden jo je naučil govoriti. Pa me je prosil, da bi jo iaz vze! Morda za vedno, morda za nekaj č - samo Če se njegove razmere izpre-mene. da jo vzame spe* k sebi meni pa da
"ko.!n:no za trud in stroške Ali sedaj razume"?«
»Ne, ne razumem!« odkima žena in se zamisli »Če ie komu kaj pri srcu, se od teffa nc loč'. Za nobeno ceno ne! Tu mora biti vmes kaj drugega. Kaka velika lum-
pa":;a:«
»Ti pa tudi vidiš strahove, kjer jih ni!« za godrnja mož.
»Pa seni le vedno imela prav!«
»Hm!«
»Kaj, ali nisi nekaj rekel?«
»Ne, Ie to, da počakajmo. Se bo že izkazalo, če imaš prav!«
»Pa počakajmo!« sc je gospa Smoličeva obrnila k štedilniku, odkoder se je vil sumljivo gost dim.
★
In tako je papiga ostala pri hiši. Plezala je po klinih stojala s kremplji in kljunom, si trebila peruti in rep, ponajveč pa spa'a. Govoriti pa ni hotela. Tri dni so otroci hodili okrog nje in jo nagovarjali: »Kako, Kokica, žejna, lačna?« Potem so jo hujskali drug na drugega: »Kolco. daj ga!« Nazadnje so suvali z rokami proti Qjej: »Phhh, hudoba!* Ea »v vse nič poma-
galo. Naj so jo prosili, naj so jo izzivali in plašili, Kokica je komaj malo odprla oči pa spet skrila glavo pod perut.
»Ža'ostna je, ker je odšla od starega doma!« jc menil gospod Smolič. »Ko se bo privadila, bo že izpregovorila!«
»Ali pa ni nikoli znala nobene besede!« je dodala žena.
»No, se bo že izkazalo!« je odgovoril «ospod Smolič in se poglobil v svoj časopis.
In se je res kmalu izkazalo.
Bila je nedelja. Ze navsezgodaj je posijalo sonce skozi meglo. Po dolgem spet sonce. Samo Ljubljančan zna ceniti tako dobroto neba
Ulice so polne ljudi. Kakor da je dahnila poim'ad na zemljo. In kakor da hočejo ljudje pozdraviti novo življenje, so nekje zabučale trobente in je zabobnel boben.
»Godba!« so vzkliknili Smoličevi otroci. Stekli so k oknom, jih odprli in iztegnili vratove. Tudi Smolič in njegova žena sta dvignila glavo in nato odhitela k oknu. Res se je bližala godba. Vedno bliže in bliže. Vsak čas mora zaviti okrog ogla sosedne ulice. Strumni koraki povorke že odmevajo od hišnih sten. Truma otrok je že pri-dirjala iz sosedne ulice in pločniki so že vsi zasedeni.
»Po naši ulici bo šla!« se razvesele otroci. In res: Izza vogala se najprej prikaže prapor, za njim pa godci. Za godbo pa korakajo strumno fantje, vsi v novih krojih.
Trobente bučijo, boben nabija in koraki odmevajo od sten. Vse je slavnostno razpoloženo. Ze plapola prapor pod oknom, ko zasliši najstarejši Smoličev fant za seboj prhutanje peruti. Ko se ozre, zagleda papigo, ki leta kakor brez uma okrog sto-
f
Pustolovščine Venere z Mila
Pred IZo leti so odkrili največjo umetnino sveta
Pomladi leta 1820 ie grški kmet Iorgos na otoku Melosu (Milu) DrekoDaval niivo Pri delu je odkril pod prstjo votlino. Ko je kopal globlje, ie našel zidan podzemeljski hodnik Kmetie so se spustili v votlino in zagledali v medli svetlobi belo. veliko žensko postavo
Prvi strah ie bil hitro premagan Ioreos je takoi vedel, da ie odkril enega tistih dragocenih marmornatih kipov, ki so iih tuji Evropci tako vneto iskali oo otokih Egejskega morja. Vedel ie da ea bo lahko dobro prodal in skrivai ga ie ponoči spravil v svojo kočo.
Dve tisočletji ie boginja. skrita pred posvetnimi očmi. kraljevala v ledenem hladu svojega podzemeljskega svetišča. Morda je čakala prebujenja nove kulture, podobni tisti, ki je vladala takrat ko so jo še molili ljudje in se i: klanjali Kako ie prišla v zemljo, nihče ne more zanesljivo reči. Najbrž so io stari oboževalci v časih propadanja antike tam skrili, da ie ne bi kdo uničil. Zdaj ie stala v umazanem kmečkem hlevu. Več tednov je bila tam u jeta. Kmalu pa se i e razširila vest o njenem odkritju.
Nekaj dni nato ie majhna francoska lad-1a na poti v Carigrad pristala pri otoku Melosu. Dva častnika, praporščak Dumont d' Urville in poročnik Matterer sta pr: francoskem konzularnem agentu Brestu zvedela, kakšen zaklad so na otoku našli. Takoi sta poiskala kmeta Iorgosa in videla boginjo sredi njene umazane okolice. Francoza, ki sta se razumela na umetnost, sta se navdušila ob pogledu na popolni obraz boginje. Občudovala sta božan ko preprostost njenega telesa, aube. ki so b le v marmoru vklesane kako žive. Zavedala sta se. da ie to umetnina, ki bo med ustvaritvami vseh časov stala na enem prvih mest. če ne na prvem.
D'Urville ie takoi sklenil, da mora pridobiti to umetnino svoji domovin . Pohitel je v Carigrad in tam obvestil francoskega poslanika grofa de Rivierea o svojem odkritju. Treba ie bilo pohiteti, da ne b: kdo drugi prišel pred njimi. Brez od'asania ie grof poslal tajnika poslaništva grofa Mar-cellusa z naglo jadrnico »L'Estafette« na Melos, da bi umetnino kupil in jo takoi spravil stran.
Toda na Melosti se je medtem že zgodila nesreča. Minili so tedni in novica o presenetljivem odkritju je že prišla do Smirne in Aten. Pri oblastnikih na otoku se ie zgj^sil grški duhovnik Oikonomos Verghi in je z grožnjami prisilil kmete, da so mu kip prepustili, češ da je last Vis A 3 Porte. Ta Verghi je bil prebrisan možak. Hotel je podariti dragoceni kip takrat vsemogočnemu paši Nikolakiju Mourouziju. dra-gomanu arsenala v Carigradu, da bi si pridobil njegovo naklonjenost. Grški kmetje so mu v strahu pred turškimi zatiralci izročili kip. Naložili so ga na velike lesene sani in ga vlekli k turški ladji, ki je čakala v pristanišču. Slučaj i e hotel, da ie prav v tem trenutku pristala jadrnica »L'Estafette« pred otokom. Marcellus je videl, da prihaja prepozno: tam so turški mornarji že vlekli marmornat kip po obal: proti ladji. Toda grof ie imel očitno stroge ukaze, ker se ni dolgo obotavljal.
V naglici ie pognal svoie mornarje v čolne in iih poslal na obalo. Z golimi sabljami so se Francozi vrgli na Turke. Okoli lesenih sani. k: ie bil na njih privezan kip. se je vnel hud boj. kjer so Francozi ostali zmagovalci. Odgnali so Turke, toda s turške ladje so se že bližale nove moči. Treba ie bilo pohiteti. Med bojem pa so se sani pokvarile. Vrv: so Dcpckale. marmornata gmota se je zamajala in Afrodita je padla na hrbet. Mornarji so dragoceni marmor odvlekli brez podlage po trdem kamenju in ga dvignili na ladio. Nekaj odlomi jenih kosov so v naglici še pobrali: Venera je bila njihova.
Njen prihod v Pariz je b;l zmagoslavje. Ta dan ie kar izginil ugled Parižank. Takrat devetnajstletni Victor Hugo, ki je pozneje postal član francoske akademiie in francoski oair. danes oa ie veličina v zgodovini evropske književnosti, ie v uied-Ijivem pamfletu zasmehoval Parižanke z globokimi boki: trdil ie. da šele zdaj ve. kakšna je resnično lepa žena. Odt'ej ie postala ta ženska podoba pravilo za lepotni vzor. In to n: nič čudnega: kajti ta
jala in napenja verižico, da se stojalo gug-lje na sve strani.
»Joj, Koko!<' zavpije fant. »Koko hoče tudi gledati!«
Tudi drug: se ozro in Smolič reče: »Glej ga, firbca! \"o, pa prenesi stojalo k oknu «
Sin uboga in že stoji papiga ob oknu Stoji više ko vsi drugi. Sklanja se naprej, se priklanja z glavo, ko da bi hotela pozdravljati. Odpira kljun, ko da bi hotela nekaj povedati.
Godci so že mimo in pod oknom koraka truma fantov. Ozirajo se n-a okna. smehljaje pozdravljajo z rokami in robci in g'asno vzklikajo.
In tedaj — o strah in groza — tedaj spleza papiga s kljunom in kremplji na zadnji klin stoja'a, zaplapoia s krili, nagne glavo naprej in zavpije na ulico: »Zdravo, zdravo, zd avo!« Smoličcva — oče in mati, odskočita od okna z grozo v očeh Oče Smjlič že ìzte-guje roko proti otrokom, da bi med njimi poiskal izzivalca.
»Saj ni bi' nobeden na'ih, paoiga jc bila1« ga še pravočasno opozori žena.
In tedaj se papiga še enkrat postavi v pc zo generala, iztegne vrat skozi okno in na vso moč vpije:
»Zdravo, zdravo, zdravo!« Oče Smolič obstane z odprtimi usti. mati Smoličeva pa sikne:
»Aha. zato si io torci dobi i? Saj se mi je zdelo, da bo kaj takega! Zdaj pa imaš ka riero!«
Oče Smolič pogleda ženo pogleda papigo in zakolne »Krucitirken!« Potem pa sede na zofo. si podpre glavo in se zamisli »Kat bo pa zdaj?« vzdihne žena in sede kraj njega.
»Zdaj?« ponovi gospod Smolič in vstane: »Zdaj bom zadavil tega zelenega satana!«
Josip Ribičič
lepa tujka je bila Afrodita sama. boginja ljubezni in lepote Venera Milonska.
Navdušeni Parižani so prenesli umetnino v Louvre ta mo3očn: spomenik svetovnih dogodkov, kjer ie Katarina Medi-čejska imela svoi dvor kjer so bili slavni turnirji ob poroki Henrika IV.. kjer se je rodila misel o Šentjerneiski n:či in kjer so zdaj spravljeni najdragocenejši zakladi vseh čas:v in dežel. Tam je dobila Ve-
nera Milonska prvo mesto med njimi. Toda kakšna je bila zdaj? Obe roki sta ji manjkali, njena gladka in nežna koža ie bila vsa ranjena od brazgotin. Z rešenimi drobci so poizkusili izpopolniti roke: toda roka z odbitimi prsti, laket in nekaj drugih koščkov — vse to ni bilo dovoli. Tako je ostalo t' domišljiji umetnostnih zgodovinarjev široko polje za vse mogoče trditve. Umetnostni zgodovinarji so desti razpravljali o prvotni drži rok. In še anatomi, umetniki in arheologi, učeni diletanti in duhoviti časn karji so se ukvarjali z »visoko gespo z Melosa«, kakor so io imenovali. Še dandanes nihče zanesljivo ne ve, kakšna ie bila Afrodita nekoč. Vendar pa ie vzlic poškodbam, ki iih ie doživela, očarala in navdušila vse. ki so io videli Knezi in umetniki, učenjaki in pesniki so stali pred nio in jo občudovali Skeptik Heine je postal pred nio vernik, vernik v moč lepote. Ko se ie 00 osemletni bolezni že bližal smrti, je bila njegova poslednja želja, da bi še enkrat videl »Notre Dame de Beauté«, našo gospo lepote, kakor jo 1e imenoval. V stolu na kolesih so ga peljali k njej in ko io je zagledal, se je razjokal.
Nevoščljivost narodov ki smo io v:deli že v skritem boju na Melosu se ie še enkrat pokazala, ko so boginjo prepeljali v Pariz. To pot seveda v hladnejši, diplomatski obliki. Bavarska ie zahtevala kip kot svojo last. češ da so razvaline starega gledališča na Melosu. kjer so v bliž:ni našli kip, že od leta 1814. za~ebna last bavarskega naslednika presto'a. To pretvezo so v Parizu seveda sprejeli s posmehom in jo zavrnili. Posebno zanimivo oa ie. da je že tri dni po odhodu »L'Estafette;« z Melosa pristala ob otoku neka angleška ladja, ki je hotela kip kupiti za Anglijo. Morda prav zaradi tega »L'Estafette« tudi ni pripeljala Afrodite po najkrajši poti v Francijo, ampak je križarila z njo pol leta po vzhodnih vodah Sredozemskega moria. Zdaj se ie pokazala ladja v A'eksaidriji. zdaj v Atenah — potem spet nepričakovano v Smirni. nato iznova v Aleksandri-ji. na Rhodosu in vse mogočih krajih. V Smirni so kip prenesli celo na drugo ladjo Vse kaže. da so Angleži hoteli ladio s kipom med vožnjo prestreči. Sele z ladio »La Lionne«. kjer se ie vozil tud; t>o- j slanik de Riviere, je prišla melon^ka Afro- ! dita leto dni 00 svojem odkritju v Francijo.
Viš°k 01 je domerei boi za boginio kmalu po njenem prihodu v Pariz, ko se je
razširila vest o ropu na otoku in o boju za kip. Vseh omikancev v Evropi se ie polastilo neizmerno ogorčenje. Marcellusu so očitali, da ie po njegovi krivdi ta dra- , goceni kip doživel takšne orškodbe. Zasmehovali so ga. Ker ie imenoval Afrodi- , to »svojo hčerko«, so se norčevali iz nie- i ga. da ie njen »očim«, ker je tako grdo j ravnal z njo Celo njegovo zasebno življenje so zaradi te nesrečne afere napadali. ■ Pripovedovali so. da ie imel prav nečedne odnošaje s svojim oriiateljem Mourouzi-jem. Njegova kariera, ki ie b la od začetka tako svetla se ie končala brez slave In ko ie knez Mo"rou7i zv^d^l za rop ki oa. ki ie bil ramenien riemu. ie bt*f vzkliknil, da bi bil on raiš: potopil Afrodito v gleb:ne morja, kakor Da to <al Francozom. Te?»a mu Francoz' n'so nikoli odpustili. Kmalu po tem dogodku ie «e-dei med grškim uporom.
Da bi se Marcellus opral, ie Drcgovoril grofa Claraca. da ie napisal knjigo o mi-lonsk Afroditi, in v njej oedal vso zgodbo tik o. da je on sam ostal čist. Toda govorice niso potihnile. Liudie so hoteli izvedeti resnico.
Konzularni zastopnik Brest in Iorgosov sin sta bila zaslisam*. Po njunih izpovedih je sestavljeno naie poročilo. Dosti jasnosti v vso zadevo so prinesli tudi zapiski kapitana Mattererja, ki je bil takrat poročnik in je kot eden prvih vide! kip. »Vsi resnica o Veneri Milonski ni n k 1: postala znana«, ie zapisal, »toda iaz jo vem.« Po njegovih zapiskih so posnete nekatere podrobnosti našega članka.
To raziskovanje stare afere oa ie prineslo tudi marsikatero kor st umetnostni zgodovini. Ker se ie izkazalo, da ie dobila Venera svoie poškodbe šele v boiu in je bila torej prej nedotaknjena, bi morali tisti, ki so jo odkrili, vedeti, kakšna ie bila prej. Iorgos ie bil že mrtev, njegov neizobraženi sin ie dajal nasprotujoče si izjave in konzularni zastopnik Brest :e že vse pozabil. Samo Matterer pravi v svojih posmrtnih zapiskih, da ie Afrodita z desnico držala svoio obleko, v zmagoslavno dvignjeni levici oa jabolko razdora k: g3 je dobila kot nagrado za svojo iepoto. To-
; da staremu »morskemu medvedu«, ki ie prišel do svojega položaja z nainižie stopnje. niso hotel: prav verjeti. Praporščak 1 Dumont dUrville. ki ie pozneje umrl kot admiral in ki bi bil lahko glavna Driča. ie mcičal vse svoie življenje iz strahu Dred diplomatskimi zapleti, nekoliko oa tudi iz strahu za svojo službo.
Se enkrat s: prišli vroči dnevi zt Venero Milonsko. ko so stali v letih 1370. in 1871. Nemci pred Parizom in so v mest'i divjali upori. Takrat so kip skril . ker ga iz strahu pred kakim napadem n so mogli poslati iz mesta kakor druge umetnine. Položili so ga v zatoi in ponoč: odnesli skezi skrita vrata iz Loivrea. V kle . policijske pref k ture so aa Doložili v skrit kot in napravili okoli njega visok zid. Pred tem z dom so nametal: ku~e važnih listin in pred njimi napravili še en zid. da bi v skrajnem Drimeru plenilce zavedli s temi listinam . Zal na i" b 1 njih tru.1 odveč. Uporniki so Dolici'.*.j nr~fekturo zažgali in kio je dobil ori tei priložnost: še nekaj poškedb.
Ves prah zarad zgodovine kipa se pa še zdaj ni polegel. Še zmerom iščeio skrivnost lepe boginje Toda nihče ?e ii ne more prib'ižjti. Bo ~i ni a sami stri' ler«a n temna, kako:- sf n»»a v svoiem kotu Lou-vrea in n'hée ne bo reš ! njene uganke Morda je prav tako. Mnogi so 'o š-1 poskušali »popraviti«, a za^an Zrrrrom ie bilo v teh popravilih nek^i t"iee.i. Tudi če bi jo prav izpopolnili najbrž ne b b;la več tisto, kar ie. Kaiti mi liudie liub;mo tisto, kar ni popo'no. in prav D"Stclovšč:-ne okel: skrivnost', ki io o'rd ia. so do.-ti nripem."-"1^ k nepvlarnosti ir. o ivlcčno-ti Venere Milonske.
Švica v ©r#
Švica, ki jo oklepajo tri ogromne in dobro oborožene države, se dobro zaveda, da nevtralnost, pa čeprav še tako stroga in dosledna, ni dovoljno jamstvo za neodvisnost. Dobro izvežbana, moralno močna in dobro oborožena armada je danes glavno jamstvo nevtralnosti in neodvisnosti, ker pogodbe so končno le »rebus sie stantibus« in jih je mogoče vedno preklicati in odpovedati. Optimisti, ki so verovali v svetovno pravičnost in ki so se vdajali različnim iluzijam in utopijam razorožitvenih konferenc in podobno, počasi v zagrenjeno-sti in razočaranju izumirajo. Ves ta čas pa teče oboroževalna tekma neizprosno dalje Popolnoma razumljivo je, da Švica, kljub temu, da je vedno rade volje odstopila kako letovišče za zasedanje razorožitvene konference, ni mogla ostati križem rok in mirno gledati oboroževanje svojih treh sosed. Vsak čas je lahko pričakovala, da se bodo obrnila topovska žrela tudi proti nji in prav dobro je vedela, kako slaba obramba je krpa papirja, na kateri je z bleščečimi podpisi in pečati zajamčena njena neodvisnost, pa naj je to iz leta 1815 z Met-ternichovim podpisom ali pa iz leta 1918. Plasti se je pričela tega zavedati.
Prva reakcija na novi veter, ki je zapihal od severa, je bil skok rednega proračuna vojnega ministrstva od tradicionalnih 40 milijonov švic. frankov na 90 milijonov. V letu 1937 se je povzpel že na 106 milijonov, leto kasneje na 123 milijonov, la-
zostrelni protitakovski top sam na sebi ni nobena skrivnost — saj si ga je lahko vsakdo do podrobnosti ogledal na razstavi 1 v Zürichu — pač pa je ostala skrivnost municija, ki jo pri njem uporabljajo. V ilustracijo probojne moči lahko navedem dogodek, ki se je odigral lansko poletje v Thunu. Neka tuja država je ponudila Švici v nakup svoje poltežke Kruppove tanke. Toda Švicarji so jih hotel prej preizkusiti in za to so jim poslali ponudniki dva tanka na poskušnjo. Švicarji so streljali na tanke z novim topom iz daljave 7 kilometrov in po tretjem zadetku so ponudniki odpe- j ljali svoje tanke kot staro železo nazaj v svojo državo. To zgodbo sem sprva smatral za dobro patriotično šalo. Ko so mi pa njim resničnost potrdili ne samo osebe najrazličnejših vojaških činov, ampak tudi ljudje v Liechtensteinu, jo smatram za popolnoma resnično.
Protiletalsko topništvo je v glavnem skoncentrirano na severni ravninski meji, odkoder je praktično edina možnost letalskega napada. Proti jugu, vzhodu in zapadu so najboljša letalska obramba visoki gorski masivi, ki s svojimi višinami silijo sovražna letala, da se dvignejo, če se hočejo izmakniti ognju protiletalskih stroničnih baterij, najmanj na višino 6000 do 8000 m. Z bombami obloženi bombnik le težko do- ! seže to višino, ker se mora obenem boriti ! z nestalnimi in nevarnimi zračnimi tokovi.
Letalstvo je nekaka pastorka švicarske vojske. Pomanjkanje domače letalske in- j dustrije in pa muhavost zračnih tokov sta
Razpisano ie de*o
»Prosim, gospod — —«
Razpisano je delo. Koliko rok se bo lahko zaposlilo? Sto? Stopctdeset? Teh, ki čakajo, je mnogo več.
»Prosim, gospod--«, začenjajo vsi ena
ko. Njihove roke, ki so bile dolgo brezposelne, v zadregi obračajo klobuke, čepice in nekakšne listine, ki potriujejo resničnost njihovih trditev.
Razpisano je delo, mnogo jih čaka nanj, loda vedeti morajo, komu ga bedo dali. Predvsem družinskim očetom in tistim, ki so pristojni v to občino: treba je zadostiti pi cd pi sani m formalnostim.
Padajo imena, besede, zveki. ki naj pomenijo, da je ta človek, tale Sulejmanpa-šič rojen v Podgorici; da ie Anton oče petih nepreskrbljenih otrek in prosi dela. ker diugače res ne ve . Pomenijo, da je ta mladi fant. ki je prišel s Ceste dveh cesarjev 1» svojih cenenih z blatom poškropi jenih Ratijevih škornjih, rednik enajstčlanske družine.
»I'i imate slabo occno. vi...«
Vi — to je 60% invalid, ki zdaj spet prosi dela
»To moram vedeti, to vas seveda oprm-vičuje«. dodata uradnik.
»Saj vi ste bolni! Hoste lahko delali?«
»Kaj pa hočem.« zmiguieta na to vprašanje dve ozki rameni.
»Se veste, kdaj se vam je rodil zadnji otrok?«
človek, oče osmih otrok, preplašeno po-mežikuje: »\e vem. gospod, imam dovolj dtugili misli, to je ženina skrb .. .«■
Domovi teh brezposelnih delavcev, zidarjev, mizarjev, krojačev, mehanikov, invalidov, so barake in tesne hišice na robi: mesta, na Cesti dveh cesarjev, na Viču, v Vodmatu in tam okrog.
»Ampak vi ste slab delavec,« člfa uradnik iz kartoteke.
»To je pa tako,« odgovarja prizadeti, »če nimam dobre hrane, tudi ne morem pošteno delati.«
»Gospod ravnatelj, en liter olja pa pet kilogramov moke. kaj pa je to...? Saj jaz bi rajši...« Tega, kar bi on rajši, nihče več ne posluša: obotavljaje se stopa mož iz vrste, se preriva med čakajočimi in odide.
»Če dobim od gospodu župana, bomo delali, če ne dobim, pa ne bomo delali — tako je!« Mirno poslušajo stisnjene vrste to obvestilo.
Delo je razpisano, predpisom je zadoščeno in peščica ljudi nosi na svoje predmestne domove iskro upanja.

Oddelek švicarskih planincev
ni je pa dosegel celo 136 milijonov. V istem času se je pa redni vsoti 455 milijonov šv. frankov pridružilo še 650 milijonov izrednih kreditov, kar znese čedno vsotico 1105 milijonov šv. fr. ali okroglo 15 milijard dinarjev. S tem denarjem je Švica popolnoma reorganizirala svojo armado in jo oborožila z najmodernejšim orožjem svoje lastne vojne industrije, medtem ko je svoje staro orožje dobro prodala Kitajski in Abe-siniji.
Švicarsko orožje slovi po vsem svetu kot izredno precizno in obenem tudi izredno lahko orožje. Težkega topništva Švicarji tako rekoč sploh ne poznajo. Terenske prilike zahtevajo zelo gibljivo armado, ki mora prav na račun svoje hitrosti žrtvovati težo. Topovi težkega kalibra so razvrščeni edino le na ravninski severni meji in pa po St. Gotthardskih utrdbah. V vseh ostalih predelih in utrdbah prevladujejo lahki brzo-strelni protitankovski topovi izrednega učinka, težke strojnice in metalci min. Br-
glavni oviri letalskega razvoja, že za švicarske pilote pomenja vsak let velik liziko, kaj šele za sovražnika, ki so mu pogoji letenja popolnoma neznani. In to je zavezništvo narave, na katero se Švicarji veliko bolj zanesejo kakor na vse protiletalske topove.
Vojaška obveznost je splošna in redni rok, ki je za vse enak, traja štiri mesece. Po odslužitvi tega roka je vsakemu na prosto dano ali hoče napredovati in za to delati posebne izpite ali pa želi ostati navaden vojak. Po odslužitvi vojaškega roka prejme vsakdo popolno vojaško opremo: uniformo, puško, tornistro, čevlje, čelado in šotor v svojo last na dom. Stopite v katero koli švicarsko hišo, bodisi v stanovanje generalnega ravnatelja švicarske narodne banke, bodisi v revno kočo pastirja pod Matterhornom, povsod boste našli na častnem mestu popolno opremo, pripravljeno, da jo prime lastnik vsak hip v roko in odhiti branit svojo domovino.
šišenske kofešiee so zbsravale
V	prijaznih prostorih gostilne pr: šte-picu v šiški je bil zadnjič prvi redni letni občili zbor novoustanovljene podružnice Kola jugoslovenskih sester. Zborovanju so prisostvovale tudi zastopnice osrednje uprave s predsednico s. Majaronovo pa zastopnice meščanske podružnice, šentpetr-ske podružnice CMD in pa šišenskega Sokola.
Namesto obolele predsednice s. Bonače-ve je zborovanje vodila podpredsednica s. Pušarjeva. ki se je v uvodnem nagovoru poklonila spominu naše prve in najvišje matere Nj. Vel. kraljice Marije, nato pa še nepozabne vzornice s. Franje Tavčarjeve. Z zaobljubo, da bodo verno i.adalje-vale njeno započeto delo, so se zboroval-ke spominjale tudi vseh umrlih članic. Iz tajniškega poročila povzemamo, da je zamisel samostojne podružnice našla med zavednim ženstvom v šiški mnogo razumevanja in odobravanja, že v prvem letu je delo rodilo lepe uspehe podružnica je obdarovala 150 družin v znesku S322 din. Darila so bila. v živilih, kurjavi, toplem perilu in zimski oblaki. Lepo sta uspela tudi materinski dan in božičnica z izbranim sporedom. Z borova Ike so se iskreno zahvalile šišenskemu Sokolu, Narodni čitalnici in Društvu za zgradbo Sokolskega doma za pomoč. Po blagajniškem in revizorskem por očilu je bil z malimi spremembami izvoljen stari odbor.
V	imenu vodstva je predsednica s. Ma-jaronova spregovorila nekaj vzpodbudnih besed, nato pa je s. Kroftova v obširnem nagovoru razvila nekaj misli o čim tesnejšem sodelovanju ženskih organizacij. Po prijateljskem razgovoru o mnogih aktualnih vprašanjih so se zborovalke razšle.
Éricarski vojaki urijo male štirinožce v dovažanju municije in živil
Vljudni vozač
: V Columbi j i v Južni Karolini je neki avtomobilist, ki je svoje vozilo za kratek čas ostavil na cesti, ob povratku našel na njegovem oknu dolarski bankovec in listek z nekoliko vrsticami. Iz tega listka je zvedel, da je bil darovalec dolarja zavozil proti vozu in blatnik nemara malo poškodoval. če bi škoda bila večja, je pisal mož, je pripravljen doplačati. Sledilo je ime in naslov. Vljudni mož se je tudi oproščal, da zavoljo pomanjkanja časa ni mogel poiskati lastnika poškodovanega voza.
Izredna fasplcta v Grenlandiji
Medtme ko je bik zima v vseh evropskih deželah nenavadno ostra in dolga, je vladalo v februarju na Grenlandiji lepo, milo in mirno vreme. Povprečna temperatura je bila 8.6 stopinje Celzija nad norma-Io in več naselij na zapadni obali je imel do 10 stopinj toplote. Z vzhodne obale p-ročajo o podobnih razmerah.
1 INSERIR A J Tli V „JUTRK*
Due zmagi v treh bitkah
Jugoslavija : Rumunija 3:3 (2:2)
Včeraj je naša A reprezentanca v Bukarešti odigrala meddržavno tekmo z Rumurji neodločeno, B moštvo in mladina pa sta zmagala — Obilen nogometni spored drugod
Rsssčsranje v Celju
BUKAREŠTA, 31. marca. AA. Danes je bila na stadionu Onef reprezentativna nogometna tekma med Rumunijo in Jugoslavijo. Tekmi je prisostvovalo blizu 40.000 gledalcev. Med prisotnimi so bili rumunski minister za zunanjo trgovino John Cristu, jugoslovenski minister za trgovino in industrijo dr. Andres, jugoslovenski veleposlanik Dučič, člani jugoslovenske gospodarske delegacije in številne druge ugledne osebnosti.
Jugoslavijo je zastopalo naslednje moštvo: Lovrič, Stojiljkovič, Dubac, Manola. Dragičevič, Lechner, Tirnanič, Valjarevič, Petrovič, Božovič in Nikolič. Rumuni so igrali v naslednji sestavi: Justin, Sfera, Telesan, Vintila, Rasinaru, Lupas, Bindea. Mihailescu, Baratki, Bogdan in Popescu. Sodil je madžarski sodnik Rubin.
Igra je bila do odmora zelo živahna, Jugoslovenski igralci so bili tehnično boljši Rumuni pa so igrali z večjim elanom. Gole so zabili Aca Petrovič v 10., Bindea v 22., Božovič v 30. in Baratki v 33. minuti.
V drugem polčasu je v 14. minuti po lepi kombinaciji med Valjarevičem in Petrovičem dobil žogo Božovič, ki je spet povišal na 3 : 2. V 22 minuti je Bindea iz očitne off-side pozicije in po foulu nad Dubcem ustrelil tretji gol za Rumune. Rezultat je bil tako izenačen 3 : 3 in se do konca igre ni več menjal.
Podrobnosti o včerajšnjem remlsu
Zagreb, 31. marca.
Tekma v Bukarešti se je začela ob 16. Obe moštvi sta bili burno pozdravljeni, ko sta stopili na igrišče. Godba je zaigrala obe himni, nato pa so prišli na igrišče jugoslovenski in rumunski minister za trgovino dr. Andres in Cristu ter jugoslovenski veleposlanik Dučič, ki so jim bili predstavljeni vsi igralci. Tekmo je sodil madžarski sodnik Rubin, ki je bila zanj ta tekma ena prvih mednarodnih. Velikih napak pri sojenju ni zagrešil, vendar pa je igro po nepotrebnem prekinjal, očivid-no z namenom, da bi se ne zameril domačemu občinstvu.
Jugoslovensko moštvo je v celoti zaigralo dobro in se mora današnji remis smatrati za uspeh. V enajstorici je bil prav za prav najslabši del napad, čeprav s tem ni rečeno, da je igral slabo. V njem je posebno ugajala notranja trojica, ki je silno lepo kombinirala, pri tem pa je polagala premalo važnosti na prodornost in plodnost igre. V krilski vrsti je bil Dragičevič nekaj slabši od odmora, Lechner in Manola pa sta se pokazala v dobri formi. Sto-jilkovič je bil boljši v prvem polčasu, Dubac pa je bil često dober, imel pa je tudi nekatere zelo nesigurne trenutke. Vratar Lovrič je često zapuščal svoje svetišče, vendar pa je nekaj stvari ubranil v sijajni maniri. Vsekakor je nekoliko soudeležen pri prvem in tretjem golu.
O Rumunih se mora najprej reči, da so imeli dosti sreče. Igrali so enostavno in predvsem koristno. Napad je bil zelo hiter in prodoren. Najboljšo formacijo pa so gotovo imeli v krilski vrsti. Ce se upošteva, da so igrali na domačih tleh in so v tej igri tretji in izenačujoč gol zabili iz precej dvomljive pozicije, z današnjim rezultatom ne morejo biti zadovoljni.
Po končani tekmi je kapetan VNS Si-monovič izjavil, da bi bila morala Jugoslavija po igri prvega polčasa zmagati, mednarodni tajnik VNS Kika Popovič pa je bil odločno mnenja, da bi bila morala danes zmag pripasti boljšemu — jugoslo-venskemu moštvu.
Lit.j^in s j	ua.« Ct.juin
3 : i (U : OJ
Celje. 31. marca.
SK Celje je danes otvorilo letošnjo sezono s pnjaieijsko tekmo s SK Litijo.. Ce-■. ijani so razočarali in gostje so zas.uženo : /migali, lekmi je prisostvovalo okrog 300 I gledalcev, med temi mnogi iz Litije. Domačemu moštvu se je precej poznaio po-I man j kan; e treninga, igra.o pa je tudi brez 1 sistema in kombinacije ter še brez elana : povrhu. Najboljši mož je bil vratar, ki je I prepreč i šo večji poraz, imel pa je tudi mno^o sreče. Gostje so nudili soliden no-gomer, siurnest pri podajanju in v agil-nosti so prekašali Celjane. Lepo in živah-i'i »gic je kvarilo to, da so se igralci Celja posluževali preostre igre, s katero so ho-teii raooknaditi pomanjkanje dobre kon-dicije.
Madžarov vendarle previsoka zmaga nad odličnimi Švicarji. Gole so zabili dr. Sarosv 2 in Süter enega. Tekmo je odlično sodil zagrebški sodnik Podub-ski.
Rim: Državno prvenstvo: Genova :
Liguria 2 : 0, Modena : Triestina 2 : 1, Lazio : Venezia 1 : 0. Novara : Juventus 1 : 0. Bari : Bologna 1 : 1, Torino : Roma 4 : 0, Milano : Napoli 3 : 0, Ambrosiana : Fiorentina 3:0. — V vodstvu sta Ambrosiana in Bologna s 36. na tretjem mestu pa je Genova z 32 tečkami.
Si'2t5tV3 prvič
sna terenu
Svoboda : Bratstvo 5 : 2 (4 : 1)
Jesenice, 31 marca Popolane cb 15. je bila na igrišču Bratstva prijateljska no^cmetna tekma med Bratstvcm in ljubljansko Svobodo. Za c'o-mačine je bila to zelo huda pieizkušnja, kajti letes so jeseniški nogometaši predolgo smučali in so danes tako rekoč s smučk storili na zeleno polje. Zato pa je moštvo Svobcde pokazalo, da je imelo letos že piecej opravka z žogo, in je današnjo zmago tudi v polni meri zaslužilo. V začetku so gost,je močno v premoči, V prvem polčasu je bila igra v glavnem j toda kljub temu se posreči Ivaniševiču do-izenafena. Napadi so se neprestano menja- i seči vodilni gol. Ne dolgo za tem siedi ize-vali, vendar se nikomur ni posrečilo po- i načenje in še malo. pa po v ša leva zveza
Rumunski minister Cristu je izjavil poročevalcu Avale: Čestitam jugoslovenske- ! mu moštvu k današnji odlični igri. Ce bi bili takšno tekmo igrali v Beogradu, bi jo , bili gotovo dobili. Drago mi je, da je tekma i potekla tako prijateljsko in fair. Minister dr. Andres je pristavil: To je bila sijajna j in moška igra obeh moštev. Bila je zelo fair in neodločeni izid je po mojem realen in popolnoma v duhu jugoslovensko-rumunskega prijateljstva.
Mladina: Jugoslavija — Rumunija 2 J O (1 S o)
Pred glavno tekmo je bila odigrana še tekma najboljših mladinskih igralcev Jugoslavije in Rumunije, ki se je končala z zmago Jugoslavije 2 : 0 (1 : 0). Gole sta zabila Nedeljkovič in Drenovac.
Jugoslavija B : Rumunija B 1 : 0 (1 s 0)
Beograd, 31. marca.
Ko se je začela današnja tekma v Beogradu med B garniturama Jugoslavije in Rumunije, smo imeli eno zmago proti Ru-muniji že v žepu. 2e je namreč prispela vest iz Bukarešte, da je naša mladina porazila z A 0 naraščaj Rumunije. Razpoloženje občinstva, ki ga je bilo na igrišču BSK okrog 7000, je biio prav dobro. Toda to občinstvo ie po tekmi med B garniturami dokaj nezadovol no zapustilo igrišče. Naša druga garnitur;: je sicer zmagala 1 : 0, toda športna bilanca te tekme je precej klavrna. Pri tako veliki premoči, kakor jo je pokazala naša druga garnitura, pomeni rezultat 1 : 0 skoraj popoln neuspeli. Moštvi sta nastopili v naslednjih posUvah:
Jugoslavija. Glaser, Suprina, Brozovič,
AUmackovič, Požega, Simonovič, Savič, Wölfl, Rajlič, Matošič, Perlič.
Rumunija: Radulescu, Petrescu, Lenge-riu, Siklovan, Simatok, Marinuc, Oana, Teržok, Constantinescu, Henegan, Mihailescu.
Rumuni so takoj po prvih potezah naših izbrali pravilno taktiko. Vedeli so. da pozitivnega uspeha ne bodo mogli doseči, a prodati so hoteli svojo kožo kolikor mogoče drago. To jim je dobro uspelo. Naši so se morali boriti pred rumunskim golom ne s tremi ali štirimi branečimi se nasprotniki. tudi rumunski napadalci so pomagali, da očuvajo svoj gol brez nesreče. To je prvi vzrok naše tako težke zmage. Drugi del je bil v neplodnosti našega napada. Mož na svojem mestu je bil edino "Wölfl, odličen strelec in tehtnično izvrsten. Enako je zadovoljil Savič na desnem krilu. Sicer je bila dobra zamisel postaviti opasnega »Sarajlijo« Rajliča kot vodjo rtanada. toda to pot je odpovedal, zlasti v prvem polčasu ga ni bilo videti. Matošič
v levi zvezi in Perlič na levem krilu nista popolnoma zadovoljila. Tako je ta napad, ki je bil večinoma pred rumunskim golom, iztisnil vsega en sam goL Dobra je bila krilska vrsta, zlasti Skopljanec Simonovič in Požega. Zelo sta ugajala Šuprina in Brozovič. To je v resnici zelo dobro vi-gran branilski par. Glaser ni imel dela.
Rumuni so mladi igralci, ki so zaigrali zelo požrtvovalno in se bodo kljub porazu lahko vrnili zadovoljni domov. Najboljši igralec je sred. krilec Simatok, odličen tudi vratar Radulescu, ki je zelo bravurozno in uspešno branil svoje svetišče. Napad ni bil nevaren.
POTEK IGRE
Naši so takoj v napadu. V 9. min. kot proti Rumunom, ki ostane neizkoriščen. Naši so zmerom pred golom Rumunov ter znova in znova ustvarjajo nevarne situacije. V 12. min. napad od leve in Wölfl doseže 1 : 0. V 21. min. izredno lepa kombinacija naših. Zoga gre z glave na glavo, od Wölfla k Simonoviču, od tega k Per-liču in zopet k Saviču, ki udari z glavo na gol, toda vratar brani. Med tem je prišla vest iz Bukarešte, da je stanje 3 : 2 za Jugoslavijo; občinstvo je vse navdušeno. Kmalu nato je stanaje izravnano na 3 : 3, občinstvo zdaj molči.
Tudi v drugem polčasu je Jugoslavija stalno v premoči. V 10. min. izvedejo Rumuni nekoliko nevaren napad. V 19. min. pa reši njihov vratar siguren gol. V 20. min. indirekten strel proti Rumunom, ki gre v gol, toda sodnik ga iz neznanega vzroka ne prizna. Naši pridno napadajo in tudi streljajo, toda branilcev je preveč in žoga nikakor ne gre več v mrežo. Razmerje kotov 4 : 0 za Jugoslavijo.
Sodil je Madžar g. Kis.
T. Z.
tresti mreže. Po odmoru je ostala slika če-! trt ure nespremenjena. V 15. min. je sodnik diktira1 kazenski strel s 16 m proti Li-! ti j i. Streljal ga je Stupica in žoga je šla v gol. Litijani so zdaj krepko napadali. V 28. min. je Eltrin izenačil. Celjani so začeli po-j puščati, gostje pa so prehajali v premoč. V 36. min je Vrhove zabil drugi gol. v 40. min. pa je isti igralec postavil na 3 : 1. Celjani so v zadnjih minutah napeli vse sile, da bi zvišali rezultat, toda preprečila je to dobra obramba gostov.
Sodil je g. Hobacher objektivno.
V predtekmi je SK Štore zmagal nad mladino Celja s 4 : 1 (0 : 1).
Prijateljska tekma med Ptujem in celjskimi Atletiki je bila odpovedana.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Hašk : Železničar 2 : 1 (0 Budimpešta: Madžarska : Švica 3
0). : 0
(2 : 0). 25.000 gledalcev. Po izvrstni igri
Svobode r.a 2:1. Domafa obramba je nekoliko zmedena in prav kmalu piejme vratar še tretji gol v nnežo. Da je nerazpo-loženje še večje, streljajo gostje tik pred koncem polčasa še enajstmetrovko in rezultat je že 4:1 zanje.
Po o moiu se domači precej popravijo in pritisnejo Svobodo v obrambo. Ivaniše-vič ima še enkrat priložnost za gol, toda priso.jeno enajstmetrovko strelja vratarju v roko. Potem je v akciji spet Svoboda in njeno desno krilo poviša nemalo po zaslugi vratarja Bruna na 5:1. Bratstvo se vrže še enkrat v napad in po lepi akciji dobi žogo Sretenovič, ki jo z ostrim strelom pošlje med drogove. To je zadnji gol dneva in rezultat ostane 5:2. Jeseničani so morali igrati brez dveh močnih igralcev — Knifica in Crnoborega —, toda kljub temu je občinstvo precej razočarano zapustilo igrišče. Vajeno je bilo pač. da morajo domači samo zmagovati . . .
Tekmo je sodil domači sodnik g. Klip-stätter.
Jubilejni smuk s Triglava
V gosti megli in po mokrem snegu je včeraj nad £0 tekmovalcev presmučalo našo triglavsko progo — Zmagali so Nemci, najboljši naši pa so bill Mainar, Lukanc in žvan
Nedelja presenečaj v prijateljskih tekmah Senzacija iz Kranja
Ljubljana : Kranj z : 2 (O : 2)
Kranj, 31. marca.
Danes je ligaška enajstorica Ljubljane igrala prijateljsko tekmo s Kranjem, Ljubljan sicer ni nastopila kompletno, a kljub temu ji neodločni rezultat, ki ga je dosegal nasproti ambicioznim Kranjčanom, ne šteje posebno v čast. Moštvo je očividno podcenjevalo nasprotnika in ko so Kranjčani nekoliko ostreej zaigrali, so se dali tudi Ljubljančani zavesti in so vračali milo z dragim. rKanj je v prvem polčasu vodil že 2 : 0, po odmoru pa je Ljubljana izenačila.
Tekmi, ki ni bila na posebni višini, je
prisostvovalo le malo gledalcev.
Dsber p^mlad^nski st^rt Maribsra
Gladka zmaga nad zagrebško Concordijo 4 : 2
Maribor, 31. marca.
Pred približne 600 gledalci je bila danes na Rapidovem igrišču prijateljska nogometna tekma med ligaškim moštvom Zagreb? k: Concordi je in ISSK Mariborom. ^or (.ordia je nastopila v najmočnejši po- j •avi, toda brez Jazbeca, Pogačnika in Palica. Zagrebčani so doživeli poraz, ki se
morda niso nadejali, in sicer z 2 : 4 Ü 1).
današnjo zmago so Mariborčani dokazali,^ je mariborski nogomet trenutno bolj? kakor ljubljanski, saj je Ljubljana Pred mimi dnevi klonila pred Concor-
dijo z 1 : 4. Moštvo Maribora je danes dobi- zaigralo. Opustilo je pretirano kombinacijo ter predvedlo enostavno igro, s katero je uspelo. Tudi borbenost Maribora je imnonirala, posebno takrat, ko je nasprotnik z vsemi silami pritisnil Mariborčane v skiajno obrambo. Vsi deli enajsto-rice so oih vigrani; nekaterim igrajcem se je sicer poznal dolg zimski odmor, kar je bilo opažati zlasti proti koncu drugega polčasa Ki ju t temu so se hrabro držali in priborili mariborskemu nogometu lepo zmago, ki je prišla povsem iznenada.
Concordia je bila v današnji tekmi nedvomno tehnično boljši nasprotnik, toda njeni napadalci so se spuščali v hiperkom-binäcijo in se preveč igračkali v kazenskem jrestoru. dokler jim nasprotnik ni vzel žoge. Često je šla žoga mimo ali pa je postala plen čuječega vratarja. Najboljši formaciji oCncordije sta bili v napadu in obrambi, dočim so bili krilci precej slabi. Vsi pa so bili v dobri kondiciji in vsi so pokazali izborno obvladanje žoge, kar pa ni bilo dovolj za zmago, ker jim je nasprotnik z boljšim startom preprečil vse.
Igra je bila v prvem polčasu medla, v dri gern pa zelo temperamentna in skoraj podobna prvenstveni. Igralo se je sicer sem in tja ostro, vendar je tekma v glavnem potekla fair in brez najmanjšega incidenta. V 28. min. je Miloš zabil prvi gol in isti je v 37. min. tudi postavil na 2 : 0 za M. Gol za C. je padel v zadnji minuti prvega polčasa, in sicer iz direktnega strela iz kota. ki ga je streljal Beda. V drugem nolčasu je v 12. min. Vari zabil tretli gol, Vodeb pa v 28. min. četrtega. Končni rezultat ie postavil Beda v 39. min. Značilno ie. da je Concordila v drugem polčasu za-'"<?\jala enajstmetrovko.
Sodil je g. Nemec.
Mojstrana, 31. marca.
Leta 1927. so naši vrli smučarski voditelji prvič poizkusili izvesti tako zvani vztrajnostni smuk s Triglava, kakor so takrat imenovali, sedaj že daleč po svetu znani »Triglavski smuk«. Začetek je bil zelo težak, ker jim je deloma nagajalo slabo vreme, pa tudi v organiziranju tako velike prireditve še niso imeli prave prakse. Od tedaj je bil ta smuk s Triglava s presledki izveden že devetkrat, letos pa je bil na sporedu desetič, torej obenem jubilejni, ki so se ga naši smučarji zato udeležili še z večjim veseljem.
i
Priprave v snegu In viharju
; Tudi letos sta imela tehnična voditelja prireditve gg. Vučnik in Kogovšek mnogo skrbi in veliko dela, preden sta pripravila progo. Snežni meteži ter megla in vihar, ki so od ponedeljka do petka zajeli Triglavsko pogorje, so skoraj onemogočili vsako delo in vsak trening. Zgodilo se je celo, da je v četrtek skupina funkcionarjev in tekmovalcev morala ostati čez noč v lovski koči v Zgornji Krmi, ker se zaradi snežne nevihte ni mogla vrniti v Staničevo kočo. Za letos je bila za Triglavski smuk po snežnih razmerah preteklega tedna določena drugačna proga, zaradi novega snega pa so morali prireditelji v zadnjem hipu progo spet spremeniti in jo položiti v staro traso, deloma pa tudi skrajšati. To pot je potekala izpred Staničeve koče pod Ržjo mimo Rjavine preko Apnenice skozi Gornjo Krmo do Travne doline, kjer je bil cilj. Kakor smo že omenili, je bilo delo na progi letos zelo otežkočeno, kajti organizatorji so morali v 60 cm debelem novem snegu pripraviti kilometre dolgo progo popolnoma na novo. Zato jim gre še prav posebno priznanje, da je bila letošnja tekma sploh izvedena. Tako približno se je izjavil in se ni mogel naiiuditi vzorno pripravljeni progi tudi vodja nemške ekipe g. Weissbacher iz Beljaka. V dolžino je merila 4 km, višinske razlike pa ji je ostalo okoli 900 m, na njej pa je bilo postavljenih 8 smernic vratic. Tudi damsko progo so nekoliko skrajšali in je bil cilj že na Apnenici. Zaradi slabega vremena so prav tako kakor prireditelji trpeli posledice tudi tekmovalci, ki niso mogli dovolj trenirati. Razen tega so razen Tržičanov. ki so prišli že v sredo, začeli udeleženci prihajati na Stamčevo kočo šele v soboto dopoldne, domačini in tudi vsa nemška ekipa.
13 tekmovalcev
Udeležba tekmovalcev je bila kljub vsem nevšečnim okoliščinam prav lepa. Nemci so prišli s 4 tekmovalci in 1 tekmovalko, ki so vsi bili dovolj močni, da so z eno samo izjemo zasedli vsa najboljša mesta. Sicer pa je res, da je bila nemška ekipa sestavljena iz samih prvorazrednih tekmovalcev, ki so dosegli že mnogo domačih in tudi mednarodnih zmag. Prišli so Seer, ki je bil letos na prvenstvu Ostmarke v alpski kombinaciji tretji, dalje Gusti Maier, ki je že dvakrat zmagal na Triglavu in spada tudi med znane nemške alpske smučarje ter še Körner in Kullnig. ki sta prav tako odlična predstavnika nemškega I. razreda. »Šibki spol« je zastopala Jetti Schrottenbach, ki je tudi že stara znanka Triglava in je že enkrat zmagala tamkaj. Od naših so razen Heima, ki je bil zadržan, prišli skoraj vsi. ki kaj pomenijo v alpkem smučaniu. Med dekleti je bila udeležba domačih zelo pičla. Nehote se nam vsiljuje vprašanje, kje so bfle danes vse one tekmovalke, ki so v letošnji sezoni na raion ministrstva za telesno vzgojo dovršile tečaj v alpski kombinaciji, pa jih ni Mio na tekmovanje, ki je kot zaključno
najlepše v vsej sezoni in prihajajo tekmovat nanj celo daleč iz tujine ...
Starterju Bogu Sramlu se je javilo 27 tekmovalcev in 6 tekmovalk, torej vsega 33 udeležencev. Prve so šle na start dame. S L številko je šla na progo Nemka Schrottenbach, ki je vso pot kljub hudi megli presmučala brez padca in dosegla odličen čas 4:55. Naša prvakinja Poldka Pernuševa ni imela takšne sreče; kmalu od starta si je pri prvih vratcih zlomila smučko in je morala ostali del presmučati samo na eni. Ostale tekmovalke so v formi precej zaostajale in niso prišle resno v poštev, da bi odvzele zmago gostinji.
Rezultati.
Podrobni rezultati pri dekletih so bili naslednji: *
L Schrtfttenbacb Jetti (Nemčija) 4:55. 2. Šulgaj Helena 6:17, 3. Pavlic Erika, 4. Faj-diga Darinka (vse tri SmK Ljubljana), 5. 1 azii ka Vlasta (Tržič).
Ob 11.15 je starter odpravil na progo moške. Kot prvi je startal Nemec Kullnig, potem pa so v enominutnih presledkih sledili drug za drugim ostali. Kakor dekleta je tudi moške močno ovirala huda megla, težave pa so imeli tudi s težkim, mokrim snegom. Nemci so kljub temu smučali zelo dobro, kar najbolj kaže, kako vsestransko so pripravljeni za vsako konkurenco. Od naših sta se najbolje odrezala Molnar Saša in Lukanc iz Tržiča, ki sta oba progo presmučala brez padca in potisnila vsaj enega odličnega Nemca na slabše mesto.
Podrobni rezultati med moškimi so bili naslednji:
1. Maier Gusti 5:01.2, 2. Seer Kari 5:03, 3. Körner Kari (vsi trije Nemčija) 5:28, 4. Molnar Saša (SmK Ljubljana) 5:46, 5. Lukanc Slavko (SK Tržič) 5:48.8, 6. Kullnig Vincenc (Nemčija) 5:54, 7. Zvan Alojz (Gorenjec) 6:02.4, 8. Praček Ciril (Skala) 6:05.4, 9. Znidar Emil 6:12.4. 10. Berton-celj Janez (oba Gorenjec) 6:16, 11. Rekar Ivan (Dovje - M.) 6:22.4, 12. Mulej Tinček (Ilirija) 6:42.2. — Na cilj je prispelo še 11 tekmovalcev, štirje pa so odstopili na pregi.
Po moštvih je zasedel 1. mesto ASK Gorenjec (Zvan, Znidar, Bertoncelj) 2. pa SK Tržič (Lukanc, Carman, Štefe).
Po razredih je bil vrstni red tekmovalcev naslednji:
I.	razred: Lukanc (Tržič), Zvan (Gorenjec), Piaček (Skala).
II.	razred: Molnar (SmK L.), Bertoncelj (Gor.), Rekar (D. M.).
m. razred: Mulej Tinček (I.), Mulej Miloš (I.) Ropret (Bratstvo).
Popoldne ob 17. jé bila pred hotelom »Triglavom« v Mojstrani razglasitev rezultatov in razdelitev daril, kjer sta tekmo-va.ee pozdravila podpredsednik JZSS Joso Goreč in delegat nemške smučarske zveze ing. Bildstein. Plasirani tekmovalci so prejeli krasne plakete, oni pa, ki so dosegli nad polovico boljše čase od najboljšega, še lične triglavske znake\v spomin na Triglavski smuk. Organizacija prireditve je bi'a kljub vsem težavam z vremenom in snegom prav dobra.
Table-téniski turnir
Državni prvak Marinko je i/gubtt proti Krečiču
Ljubljana, 31. marca.
Drevi in danes ves dan je bil v telovadnici II. drž. realne gimnazije na Poljanah table - teniški turnir, ki naj bi izločil slovenske prvake v tej športni panogi. Ker pa je prireditelj prijavil tekmovanje prepozno, je JTTS tekmovanje prepovedal, tako da turnir, ki so ga kljub temu izvedli, ni veljal za prvenstvo Slovenije.
Vsega skupaj je na turnirju tekmovalo 28 seniorjev, 14 juniorjev in 2 seniorki, ki so pripadali 5 klubom. Največje presenečenje turnirja je vsekakor poraz državnega prvaka Hermežana Marinka po Krečiču, ki ga pa ni jemati preveč resno, ker pomeni samo trenutno nerazpoloženje drž. prvaka. To pričajo zlasti njegove prejšnje igre, v katerih se je pokazal v tako odlični formi, da je malokdo dvemil tudi o njegovi končni zmagi ter je bila njegova finalna igra za maloštevilne gledalce pravo presenečenje. Tudi v doublu je presenetil poraz para Marinko - Kosmina po paru Krečič - Belak. Med damami sta nastopili samo drž. akademska prvakinja Pusto-slemškova in pa Bačičeva, ki sta vodili ogorčeno borbo za zmago. Čeprav je Bačičeva popolnoma brez treninga, je le malo manjkalo, da ni zmagala.
Tehnični rezultati tekmovanja:
Senior ji (četrt finale): Marinko : Medved 2 : 0. Strojnik : Hribar 2 : 0. Krečič : Božič 2 : 0 Belak : Lakner 2 : 1.
Polfinale: Marinko : Strojnik 2 : 0. Krečič : Belak 2 : 0.
FINALE: Krečič : Marinko 2 : 0 (21 : 17. 21 : 18).
Double - seniorji (8 oarov). Semifinale:
Marinko - Kosmina : Medved - Strojnik 2 : 0. Belak - Krečič : Knific - Strundelj 2 : 0.
FINALE: Pelak - Krečič : Marinko -Kosmina 2 : 0.
Moštva, semifinale: Hermes : Mladika III 3 : 2. Mladika I : Celje 3 : 2.
FINALE: Hermes (Marinko. Kosmina) : Mladika I (Krečič, Belak) 3 : 0.
Dame: Pustoslemškova : Bačičeva 2 : 1 C21 : 10. 20 : 22. 21 : 19).
Mixed double: Marinko - Bač:čeva : Medved - Pustoslemškova 2 : 0.
Juniorji: Krašovec : Knific 2 : 1 (21 : 19. 17 : 21, 21 : 10).
Turnir je. kakor smo že omenili snortno uspel, vprašanje pa je. ali je prireditelj SK Mladika turnir sploh smel prirediti, če ga je vrhovni table-teniški forum prepovedal. To navsezadnje ni naša stvar! Ožigosati pa moramo dejstvo, da so bili v vodstvu tekmovanja nekateri popolnoma nezreli fantiči, ki najbrže še ne vedo. kaj vse je dolžnost prireditelja javne športne prireditve. Če bodo drugič pri podobnem turnirju spravili v red tudi to stran organizacije, ji gotovo ne bo več oporekati.
— Občni zbor teniškega saveza v Zagrebu. Na včerajšnjem občnem zboru J TS v Zagrebu je bilo predvsem v razpravi vprašanje nove uieditve teniškega sporta po vzorcih, kakor so jih uporabili glede na novo politično ureditev države v ostalih športnih panogah. Glavno pobudo v tej smeri je dal neòavno ustanovljeni Srbski teniški savez. Na občnem zboru so zastopniki hrvatskih teniških klubov podali izjavo, da ne priznavajo ustanovitve samostojnega srbskega teniškega saveza brez vednosti JTS in bodo zoper ta postopek ubrali zakonito pritožbeno pot. Tej izjavi se je priključil tudi zastopnik mariborskega teniškega sporta g. Srečko Vogla r.
Štirje neznanci so ga napadli
— Poraz Fran je Punčeca v Genovi. Včeraj so v mednarodnem teniškem turnirju odigrali finale v slnglu moških, kjer sta se sestala naš Punčec in Madžar Asboth, s katerim naš mojster že od davna nima sreče. Tudi to pot ga je Asboth gladko porazil s 6:4, 6:3, 6:3, kar pa je deloma le pripisati Punčecevi utrujenosti po dolgem potovanju. Naša prvakinja Hela Kovačeva je zmagala nad Italijanko San Donnino s 6:3, 13:11 ln se tako plasirala v finale z Nemko Ullstein. V moškem doublu sta zmagala Punčec in Pallada nad Italijanoma 6:3, 2:6, 8:6.
Sv. I>uh. 31. marca
Pri Sv. Duhu je bilo svoje dni takole: če si korakal ponoči skozi vas pa si pozdravil, si že tvegal, da te logovileži napadejo, češ, kaj nas ogovarjaš, ko te nihče ni ničesar vprašal, če pa si šel molče skozi vas, so te spet nahrulili, da ni dostojno srečati človeka- a ga ne pozdraviti. Tisti časi so zdaj daleč za nami, pri Sv. Duhu je zdaj mimo in meseci m1'ne jo brez pretepov, toda tokrat moramo vendarle spet poročati o spopadu, ki priča, da stara kri včasih zavre.
Te dni se je vračal malo čez polnoč proti domu kurjač državnih železnic Alojzij Maček, ki se je bil zadržal v škofji Loki. Ko je pràspel do cerkvice sv, Duha, so 93 na mah znašle pred njim štiri postave, in preden se je Maček dodcfcra zavedel, je že četvorica brez povoda navalila na Mrčka. Napadenec se je v trenutku znašel na tleh. Potem pa so ga obdelavah s čevlji kakor za stavo. Skoro nezavestnega so nato napadalci prepustili Mačka njegovi usodi.
Maček se je čez Čas z največjo težavo privlekel do seseda Hribernika. Ker domov nikakor ni mogel, je preležal vso noč pri Hribemiku na peči. zjutraj pa je H ritem ik pospremil poškodovanca domov. Zdravnik dr, Kocijančič je ugotovil, cka so divjaki Mačku poleg drugega zlomili tudi dvoje reber. Napadalce iščejo.
Senzacija za Ljubljano je bil film »Tarzan in njegov (»in«, že v se boto Se je raa-
ncsel glas, da je najnovejši Weissvnüller-jev film sijajen v vsakem pogledu. Napeta, senzacionalna vsebina, odlična fotografija, višek vsega pa mali Tarzanov sinko, šestletni dečko, ki je izvajal akrobacije, da so se vsi gledalci čudili. Ni pa nič nenavadnega., da so na film navalili v soboto in nedeljo da so bile skoro vse predstave do zaònjega ,prostora razprodane, že dopoldne je bilo za nedeljske predstave zelo težko dobiti mesta, popoldne pa so morali tisoči in tisoči oditi in iskati zabave v drugih kinematografih, ki so jo mnogi našli pri Mickey Roone-yevemu filmu »Lord Jeff «. Zlasti žalostni so bili otroci, ki so že tedne in tedne prej težko čakcli na premiero tega odličnega filmskega dela. Mali Tarzanov sinko Johny Sheffield je postal mnhoma junak dneva, pri vseh predstavah se je ponavljal pri najbolj napetih prizorih buren aplavz! Kakor čujemo. bo uprava kina Uniona obdržala film na programu samo 3 do 4 dni, ker mora potem film v Sarajevo, kjer čakajo na to filmsko cte3o z isto napetostjo kot so ga pričakovali ljubljanski kinoobiskovalci. Treba se bo tedaj zelo požuriti.
Ali sem prispevat za sokolski dom v Trnovem?
Kongres Zveze jugoslo* venskih planinskih društev
Udeležili so se ga tudi zastopniki planinstva iz bratske Bolgarije — Planinska društva intano poleg drugega tudi narodnoobramben pomen — Resolucija z važnimi zahtevami
Ljubljana, 31. marca
Danes dopoldne je imela v veliki posvetovalnici Zbornice za TOI vsedržavni kongres Zveza jugoslovenskih planinskih društev. Zborovanje, ki mu je predsedoval predsednik zveze dr. Fran Tominšek, je bilo odlično obiskano. Poleg številnih delegatov raznih planinskih društev in podružnic iz Slovenije so se zborovanja udeležili tudi drugi številni delegati planinskih društev iz države. Vse te je v pozdravnem nagovoru pozdravil predsedn:k dr. Tominek, ki se je še posebno zalivali! za udeležbo zastopniku banske uprave naèe'niku Albinu Petelinu, nadalje inšpektorju Westru kot zastopniku ljubljanskega podžupana dr. Ravniharja. zastopnikoma komandanta dravske divizijske ob'asti majorju Petru Bcjoviču in kapetanu Josipu Štolfi, dr. Maj-cenu, ki je zastopal Zbornico za TOI, zastopnikoma Tujskoprometne zveze dr. Ra-teju in dr. Cirilu Žižku ter zastopnikoma Jugcslcvcnsko-bolgarrke lige ravnatelju Rast u Pusteslem^ku m Vekoslavu Bučarju. Viharno navdušenje je izzval predsednikov pozdrav zastopnikom bolgarskih planinskih društev Nikoli Hadžijevu, Todcru Toči orovu in Vasiliju Radevu. S splošnim navdušenjem je bil sprejet predsednikov predlog, naj se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Ve!, kralju Petru II. Pozdravne brzojavke so bile posllane tudi Nj. Vis. knezu np.mestirku Pavlu in ministroma za telesno vzgojo naroda in za trgovino in industrijo.
V nadaljnih izvajanjih se je dr. Tominšek spominjal preteklih časov, ko so bile plan:nske organizacije, ki danes delujejo na teritoriju naše države, še v povojih in so se morale boriti proti močnim tujerodnim planinskim organizacijam, ki so hotele dati našim prelepim goram nem"kutarski značaj. Zlasti mlada ŠPD, ki je zbrala v svoji sredi navdušene mlade narodnjake, je skozi desetletja vodila borbo za vsako planinsko postojanko na slovenskih tleh in tako preprečevala nakane tujcev Imela je lepe uspehe. Enako borbo je prestajalo tudi Hrvatsko planinsko društvo. Prav s tem svojim delom, ki danes še nikakor ni končano, so sc naše planinske organizacije uvrstile med važne narodnoobrambne organizacije, ki mrrejo prav na naših mejah še danes vršiti prevažno obrambno delo.
E3s?!set po internem
pssvetu
Predsednik je nato poročal še o delu, ki s<> oa včeraj na interni konferenci opravili delegati. Naglasi! je, da so se zboroval ci v vseh vprašanjih strinjali in zaključili svoje pripravljalno delo za kongres v najlepšem soglasju. Zvečer jim je SPD v restavraciji Union priredila svečan banket, na katerega so bili poleg domačih delegatov in bratskih bolgarskih zastopnikov povabljeni tudi odlični zastopniki naših oblastev in drugih ustanov.
D?£o zveze Je bilo plodno
Glavno poročilo o delu zveze in posameznih včlanjenih p'aninskih društev je podal tajnik in predsednik SPD dr. Josip Pretnar. Vsa poročila, ki so bila namenjena že /.i lani v septembru določeni, a zaradi mednarodnih dogodkov odgodeni kongres v Nišu so dobili zborovalci natisnjena. Zato se »e tajnik omejil le na poročanje v izvlečku, ki pa je bil zaradi ogromnega opravilnega dela vendarle precej dolg. Iz poro-ci'a je bilo razvidno plodno delo na področju n i šega p'aninstva. Ker smo v našem l^tu žc pretekM teden prinesli nekaj podatkov o tern delu. ga danes ne bomo podrobneje navajali. Omenimo naj le, da se je < d';čno izvedeni organizaciji zveze v nie j včlanjenim drašt in njihovim podružnicam zahvaliti, da se je vse delo moglo t-.iV s- lidno razvijati in obroditi uspehe. Žal je morda le premlačno zanimanje od-Icè-.'ioéih činiteljev onemogočilo eno izmed najvažnejših prizadevanj zveze, ki je bilo v tem. da čim tesneje poveže v planinskih organizacijah našo m'adino, ki naj bo vzgojena k ljubezni in spoštovanju na e prir dne 'astnu-.e. Vse drugo delo pa je šlo g'aclko r i rek. Nara planinska organ., ki šteje nad 30.000 članov se more tako po svojem < b^egu kakor tudi po vsebini in glcbi-n' svoiega kulturnega, znanstvenega, gospodarskega. duševno in fizično vzgojnega ter nacionalnega dela postaviti v vrsto z najmočnejšimi in najugVdncjJ'mi svobod-nimi organizacijami v državi Vse delo je skor<- izk'iuéno počivalo na zasebni pobudi idea nih in požrtvovalnih planinskih delavcev.
Za ta mikov: m oor-č:l^n s'a b'1* neb-a-na ro'.'ènn r^rata od^'ne^a dr. Frana Kušan od Hrva4sk-~a -la^n^r	dru-
štva i7 Za^-eba o z"šč'*' o irode in na-cicn?'n;h park'b i-> d" i / Franceta Av-čira cd SPD o zimski alpiris ki.
Zvoia i'j^9s10veflskift tila-éruXtev š^st^.a članica Bolgarske planinske
zveze
Viharno pozdravljen se ie nato oglasil k besedi zastopnik Bo\garsk2 planinske zveze Tcdor Todorov in sporočil topls pozdrave svoje zveze jugoslovanskim n'anin-cem. Izrazil iim je svoje veliko ves2lj2 spričo napredka, k: so ga Dokazali v svojem delu zveza in njena posamezna društva s Dodružnicami. obenem pa je izrekel zahvalo tudi za tesni st:k. ki ga j? zveza ves čas gojila z bratskimi bolgarskimi društvi. V znak r>ri7nanja, da gore. k: m?-je med obemo bratsk'ma državama, po zaslugi velikih jugoslovenskih p'an:ncev niso zapreke, ampak postaiaio pravi mostovi sodelovanja med bratskima narodoma. je zastopnik BPZ izročil dr. Tominšku častni znak bolgarske zveze. Jugoslovenski planinski zvezi pa ie sporočil, da ie bila počaščena s Č9stn;m članstvom v bolgarski zvezi. Trk "no \ i dno nrizMänis brat-
! ske vzajemnosti je med zborovalci izzvalo ' vihar navdušenja.
Novi odbor in resolucija
i Dr. Tominšek se je vidno ganjen v svo-• jem in zvezinem imenu zahvalil za takšno j odlikovanje in napovedal, da se bo pri-| hcdno leto vršil kongres v Nišu. odkoder bodo imeli zborovalci najlepšo priliko, da se v čim večji skupini udeleže nameravanega obiska v Sofiji.
Predsednik je nato še sporočil, da je bil na včerajšnem internem posvetu dele^a'ov v Unionu izvoljen za bodočo poslovno dobo naslednji odbor: predsednik dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, trije podp-edsedniki: dr. Fran Suklje iz Zagreba, inž. Stano j e Nedeljkovič iz Beograda in dr. Vladimir Belajčič :'iz Novega Sada. tajnik dr. Jo ip j Pretnar iz Ljubljane in njegova namestnika dr. Arncšt Bri lei iz Ljubljane in Gaja Gračanin iz Novega Sada. blagajnik Fran VUhar iz Ljubljane in odborniki iz Zagreba: Dušan J2ikš';č, Petar Došek in Mirko Tropan; iz Sarajeva Djordje Krstič, iz Skoplia dr. Milan Sekulič in iz Ljubljane Jože Cesar in Adalbert Pučnik. V nadzornem odboru bodo dr. Milko Hrašovec iz Celja. dr. Subašič iz Sarajeva in Mirko Petkovič :'iz Niša.
Na kraju je bila soglsano sprejeta resolucija z zahtevami, ki dajejo hkratu smernice za bodoče zvezino delo. Spomenica prvenstveno naglaša. da planinstvo, ki v naši državi združuje nad 30.000 članov, s
svojimi vzgojnimi nalogami za napr:d k naroda in njegove mlauinec in kot važe.i nacionalni in narodnoobrambni element, smatra zu nujno poirebno, da javnost in odgovorni činitelji posvečajo cm večjo moralno in materialno pozorn~<st in sk^b tej organizaciji. Ministrstvo za prosveto in m n strstvo za fiz čno vzgojo naroda nai s primernimi predpisi omogočita včlonjo-nje šolske mladine v omladinskih cds:kih planinpcih društev. Odločujoč, čin.le.j naj tudi v interesu tujskega prometa omogočijo najemanje potrebnih posojil pri državnih denarnih zavodih za gr dno domov, zavetišč in drugih naprav. Prometno ministrstvo in gen. direkaja div. ž/lemic naj razširita ugodnosti vozovnic tud: za pra*.-n.ike. ugodnost: Dri potovaojih pa naj uživajo že skupine najmanj treh članov. Notranje ministrstvo nai zaščitne predDise o markacijah in planinskih napravah uredi s posebno uredbo enotno za vso d vavo. Svoje članice pa poziva zveza, naj ekskurzije, ki odkrivajo nove planinske predsle za poletni in zimski obisk, prirejalo sistematično v okviru zveze. V svrho sistematičnega in racionalnega dela pri markacijah in drugih delih naj društva iz i stoga okoliša delajo v sporazumu, zveza oa naj po potrebi pomaga s svoio in ciativo. V a društva nai posvečajo pes bno pozornost delovanju banovinskih in kraje\nih turističnih odborov tor nai z rjimi sodelujejo. V interesu zdravja in življonia olan'ncev v gorah nai vsa plan nska društva v pokrajinah. kier reševalna služba še ni urejena. nemudoma pristopijo k organizaciji te službe po načelih beograiskega kongresa. Vsa društva naj tudi pristopijo k sistematični izdelavi prvenstvenih poletnih in zimskih vzponov v gorah niihovesa področja. Glede na novo državno preureditev pa kongres nalaga zvezi preučitev novo nastalega položaja društev s področja hrvatske banovine in če se izkaže potreba, naj izdela predlog za reorganizaciio zveze. Pr: tem naj jo vodi težnja, da zaradi tega ne bi v ničemer bilo oslabljeno skupno delo pri razvoju celotnega planinstva v državi.
67 slovenskih umetnikov razstavlja
Otvoritev Jubilejne razstave v Jakopičevem paviljonu se je razvila v prav lepo kulturno manifestacijo
Ljubljana, 31. marca
Dogodek redkega kulturnega pcmena je bila otvoritev jubilejne umetnostne razstave, ki jo je Društvo slovenskih likovnih umetnikov priredilo v vseh prostorih Jakopičevega paviljona za 401etni-co prve slovenske umetnostne razstave (leta 1900. v Mestnem domu). Otvoritev je pokazala, da zna naša javnost ceniti takšne praznike, zakaj v paviljonu se je Obrala množica občinstva, kakor je že dolgo nismo videli. Med drgimi so bili prisotni ban dr. Natlačen, podpredsednik mestne občine dr. Ravnihar z načelnikom kulturnega oddelka dr. Pretnarjem, univ. prof. dr. Hadži kot zastopnik rektorja univerze kralja Aleksandra, predsednik Narodne galerije dr. Windischer z upravnikom Zormanom, predsednik Društva slovenskih književnikov prof. Koblar, podpredsednik ljubljanske sekcije JNU urednik Borko, predsednik Slovanske sokolske zveze Gangl, avtor znamenitega prologa, s katerim so naši umetniki pred 40 leti zastavili svoje pionirsko delo, predsednik CMD inž. Mačkovšek, bolgarski slikar Francaliski, znani prijatelj naše zemlje in naše kulture, pa še številni zastopniki raznih kulturnih organizacij in gibanj, umetniki najrazličnejših klubov in struj, pisatelji, glasbeniki, novinarji in predstavnice narodnega ženstva.
Namesto odsotnega predsednika je goste pozdravil tajnik Društva slovenskih likovnih umetnikov Mirko šubic, nato pa js član Narodnega gledališča Emil Kralj v mojstiskem prednašanju obnovil Gan-glov prolog iz leta 1910., ki je na prisotne napravil globok v tisk. Zatem ie umetnostni kritik in zgodovinar dr. Mesesnel v kratkem, izčrpnem referatu prikazal pomen prvega skupnega nastopa slovenskih umetnikov pred 40 leti. Do ustanovitve Slovenskega umetniškega društva, ki je dalo pobudo za to prvo razstavo in v katerem so bili združeni likovni umetniki s književniki in glasbeniki, je imelo javno umetniško življenje Ljubljane lice avstrijske province, v kateri so bile oficiel-
ne prireditve po večini samo odmevi nemške birokratske prestolnice. Razstava v Mestnem domu je bila splošna narodna prireditev, ki je privabila rodoljube iz vseh slovenskih krajev, iz Trsta pa kar poseben vlak. Ves naš tisk, dnevni in revialni, je razstavi posvetil veliko pozornost, saj pa je ta razstava tudi dala prvo veliko in resno pobudo, da se naša kritika iz dobrohotnega provincialnega hva-lisanja ,kakršno je bilo do takrat v modi, razvije do dostojnejše višine. Zanimivo je, da je bilo med razstavljalci za čudo mnogo zastopnikov perifernih krajev, celo Ivo Trinko iz Vidma je razstavil nekaj svojih perorisb. Dr. Mesesnel se je v svojem govoru dotaknil podrobnejše umetnostne ocene te prve razstave, ki je potrdila samozavest naših impresionistov, ! da so potem z velikimi uspehi razstavljali j na Dunaju, v Beogradu, Sofiji, Varšavi, I Pragi, Monakovu, Parizu, Londonu in Rimu. Od 27 takratnih razstavljalcev jih živi še 13. Mnogi od njih so med nami in njihovemu svetlemu vzglediu se imajo mladi zahvaliti za pionirsko delo in vztrajnost ki premaga vsak pomislek in malodušnost. Tej hvaležnosti je dala mlada generacija duška prav z našo razstavo, s katero je želela izkazati čast svojim mrtvim in živim duhovnim očetom, i ki so pred 40 leti položili temelje za tako močno umetniško rast.
S kratkim nagovorom je nato ban dr. Natlačen, ki je hkrati čestital razstav-ljajočim umetnikom k njihovim spoštovanja vrednim uspehom, otvoril razstavo, na kateri je zbranih 117 del 67 umetnikov. Med njimi tudi dela zdaj že pokojnih Ažbeta, Bernekerja, Franketa, Alojzija Gangla, Grilca, Groharja, Gvajca, Kobil-čeve, Henrike šantlove in Petra Zmitka, ki so sodelovali na takratni razstavi, a izmed živih takratnih razstavljalcev so na današnji zastopani mojster Jakopič, Jama, Repič, Sternen, Ivan Vavpotič. Vesel in Zaje. O razstavi bo »Jutro« še podrobno poročalo.
Zborovala je Unija za zaščito otrok
Nova naloga Unije: zaščita otrok v primeru vojne
Ljubljana, 31. marca
Danes dopoldne je zasedala v magi-stratni dvorani skupščina dravske bano-vinske sekcije Jugoslovenske unije za zaščito otrok. Kakor je plemenit in zlasti v teh časih še posebno pereč pomen te važne socialne organizacije, tako je bila tudi udeležba na redni letni skupščini zelo številna.
Predsednik sekcije g. dr. Oton Fettich se je v poročilu predsedstva najprej dotaknil novih nalog unije, ki je morala svoje delo v pravcu mirnodobne zaščite otrok pod vtiskom vojnega stanja zunaj v svetu preokreniti in misliti predvsem na zaščito naših otrok v primeru vojne. Otrokom je treba zmerom in povsod najprej pomagati. Neka,j se je sicer že storilo v ta namen, toda mnogo premalo. Zaščita novorojenčkov, akcija košar za otroke — to so sicer početki aktivnih akcij za pomoč otrokom, toda treba bo še dosti truda in žrtev, zlasti finančne pomoči in vsestranskega aktivnega sodelovanja nas vseh, v prvi vrsti seveda odgovornosti oblastev, občine, banovine, dižave. Uredba o zaščiti pred zračnimi napadi in njej sle:!eči pravilniki, zlasti pravilnik o postopku za zaščito otrok v primeru vojne, so postavili unijo pred nove velike in zamotane naloge. Ničesar ne moremo reči o tem, kaj nam bo prinesel jutrišnji dan, toda pribito dejstvo je. da sta preveiika brezbrižnost in špekulacija na srečo, večji greh kakor pretirana skrbnost. S tega mesta naj se čuje apel unije na vse odločujoče činitelje: zaščitite našo mladino pred nevarnostmi, ki ji ;
grozijo v primeru nezaželenih in nepričakovanih, a vendar mogočih ali vsaj ne izključenih vojnih zapletljajev, ki utegnejo doleteti našo domovino!
Izčrpno se je bavil s podrobnim delom unije v svojem poročilu tajnik g. Vojko Jagodič. Prvo konkretno delo, ki ga je sekcija izvedla v pretekli poslovni dobi, je bila prireditev otroških dni od 21. do 29. maja lanskega leta. Geslo teh otroških dm je bilo: kako naj poučimo in kako naj pomagamo kmečki materi pri odgoji in zaščiti otrok. Stranski program je obsegal to-ie snov: kaj bi bilo v banovini še potrebno napraviti za zaščito otrok, kmečka občina in zaščita otrok, kako naj se izpopolni delo zasebnih organizacij za zaščito otrok. Uspeli dečji dnevi so se izvedli v obširnem obsegu. Po različnih raziskovanjih, preuča-vanjih in rezultatih, ki jih je un;ja vestno zbrala, moremo trditi, da bi bilo od vseh slovenskih otrok in mladine tja do 18. leta starosti potrebnih zaščite v socialnem, zdravstvenem in vzgojnem pogledu 60°/o-Glede na te ugotovitve in porazdelitev prebivalstva v Sloveniji je jasno, da so na zadevi zainteresirane predvsem podeželske občine, saj štejejo naša mesta komaj 12°/o vsega prebivalstva. Zmerom bolj v ospredje stopa vprašanje zaščite življenjske sile slovenskega naroda. Sekcija je obrnila pozornost predvsem na visoko umrljivost dojenčkov, zaradi katere v veliki meri pada številčni prirastek prebivalstva pri nas. Visoko umrljivost dojenčkov je mogoče znižati samo na ta način, da se najubožnej-šim materam porodnicam nudi vzgojna.
zdravstvena in materialna pomoč. Prvi korak je storila unija z razpošiljanjem otroških košar, ki se debro obnesejo. Za nadaljevanje te prepotrebne akcije je treba seveda spet finančnih sredstev. Druga konkretna naloga, ki jo je hotela sekcija izvesti, je bila mladinska zaščitna pcsvetoval-n ca. V pretekli poslovni dobi je izdajala sekcija tudi časopis »Zaščita otrok in mladine«, ki je zbujal dosti zanimanja med javnostjo. Največja pozornost in s!::b pa se je seveda posvečala zaJčiti otrok v primeru vojne, in gre v tej smeri delo intenzivno naprej.
Blagajn ško poročilo navaja 72.252 din re nih in izrednih dohodkov in 59.182 din izdatkov. Proračun izkazuje okiog 342.003 din dohodkov in izdatkov. Potlej se je razvila živahna debata, ki je na koncu izzve-
nela v enodušno zahtevo, odnosno željo,
da naj se zadeve za zeleno mizo čimprej real zibajo, kar se seveda more samo z izdatno ledno finančno pomočjo odločujočih činiteljev. Slednjič so bili soglasno sprejeti skoro vsi predlogi, ki so jih poslala skupščini lažna eruštva in institucije. Tako na primer prepotrebna ustanovitev čaka niče za po:odnice in posebnega doma za noseče matere. Akcija za otroške koša-ìe ne j se nadaljuje. Posebno pozornost naj se posveča negi dojenčkov v narodno ogrožen h krajih. OtioSke sestre negovalk in vzgojiteljice naj pridejo v poštev pri zaščiti ot:ok v vojnem času. Po sprejetih predlogih in slučajnostih je predsednik zaključil vsestransko uspelo skupščino te prevaž-ne socialne organizacije.
Nove aretacije jnasrsjaleev petstMakov
Preiskava v Zagrebu se vrši v največji tajnastl
Zagreb, 31. marca Kakor po Sloveniji je tudi po Hrvatskem zbudilo razkritje družbe, ki je pona-rcja'a petstotake, veliko senzacijo Vse kaže, da jc bila z!oč:nska druščina prav številna. Kakor smo žc poročali, je bil med drugimi aretiran v Zagrebu cinkograf Stoj-čevič in odpravljen v Maribor, kier jc bila ponareia'ska centrala. Dalje je hi! v Bro-zovi ulici, kjer so našli razne stroje, aretiran Konrad Bezjak, po rodu iz Slovenije Poleg njega so pripeljali še dve osebi, ki sta bili osumljeni sodelovanja. Njunih imen policija ni hotc'a izdati dokler se ni dognala njuna krivda Sta to avtomehani-čar Franjo Gailič in njegova žena Pavla
i Oha sta v svojem okolišu ugledna občana.
Galič najbrž ni član ponarejalske družbe v ožjem smislu besede, temveč je samo dal svojo garažo v Brozovi u!;ci jx>nareja!ccm v najem. Seveda je moral vedeti da se ie v garaži opravljalo delo, ki je bilo v navskrižju s paragrafi.
Ob'astva nadaljujejo preiskavo v največji tajnosti. Zato se niti ne ve, kdo vse je ì še bil aretiran Prav tako še ni znano, koliko ljudi so aretirali v Sloveniji. Bezjak je pri zasliševanju preccj trdovraten :n ÉJ-: javlja, da je ponarejal čisto sam in da nima tovarišev. To pa je že na prvi mah ne-, verjetno, ker takega dela brez pomoén'kov I ni mogel opravljati
Epilog krvave ljubezenske Žale igre
Sodišče v Dubrovniku je ojgsts£ì?o Nas?a disevo, ki je bila obtožena, C a je vzela denar samomorilcu
Dubrovnik, 31. marca
Pred dfinbrovnišk:m okrožnim sodirčem je dobila v petek svoj epilog ljubezenska žaloigra, ki se je odigrala lani 9. novembra v sobi dubrovniškega hotela Imperiala. Nemški emigrant Josef Elijas ie tedaj z revolverjem obstrelil manekenko Nado Mandičevo, znano tudi v Ljubljani, nato pa je v prepričanju, da jo je usmrtil, izvršil samomor
Elijas je bil trgovec v Dresdenu in je emigriral v Jugoslavijo 1, 1936. V Zagrebu se jc spoznal z manekenko Manoiče-vo. Zaljubil se je vanjo, čeprav je bil mnogo starejši od nje, in jo hotel vzeti za ženo. Mož ie celo prestopil v pravoslavno vero. Prizadeval si je na vse načine, da bi jo pridobil za poroko, a Man-dičeva se ni dala pregovoriti. Zaradi tega ji je večkrat grozil, da jo ho ubil.
Ko je odpotovala v Split, je bil Elijas z njo in ji je predlagal, da bi skupaj potovala v Dubrovnik. Mandičeva je na to pristala in sta se potem v Dubrovniku nastanila v hotelu Imperialu, kjer sta vzela dve sobi. Usodno noč, ko se je
Mandičeva že pripravljala, da leže spat, je potrkal na njena vrata Elijas in jo poprosil, naj ga pusti v sebo, ker ji mora povedati nekaj zelo važnega. Ko ga je spustila v sobo. je držal v levici ločno torbico, a v desn'ci je nekaj skrival za hrbtom. Vprašala ga je. kaj želi in rekel ji je, da želi njen končen odgovor glede poroke. Mandičeva ga je zavrnila, in ko je zagrozil, da se bo ubil. ga je v šali vprašala, kaj ji bo po smrti zapustil.
»To'ec, je rekel Elijas, potegnivši iz žepa 15 bankovcev po tisoč dinarjev. Nato ji je rrgel bankovce v obraz. Mondi-čeva se je sklon la. da pobere denar, a Elijas je z revolverjem ustrelil vanjo in jo za ilei v levo stran obraza, zatem pa je ustrelil sebe v sence in obležal m tev. Ko se je Mandičeva spet zavedla- ;e ie.la denar v svojo torbico. Pri preiskavi so ugotovili, da je bil den? r krv.n*. žare di česar so jo obtožni, da je oplemla mrtvega Elijasa. Bila je nedavno obsojena na tri mesece zapora pogojno za dve leti. Na njeno pritožbo se je zdaj raz*1-ava ponovno vršila in je sodišče M^nlič^vo oprostilo vsake krivde.
Tragična smrt bolehaječega &
V nerazsodnem stanju se je obesil

Selca, 31. marca
Delavec Franc Luznar. znan v vsej soseščini pod imenom Ilič, je imel svoje stanovanje v Selah v podstrešni eofoici hiše, ki je last njegove matere Lucije. Pred dvema letoma je bil pade! Luznar z voza in od tedaj je zmerom tožil o hudih bolečinah v glavi. Hude poškodbe, so vplivale nanj že takrat toliko, da so Luznarju zdravniki odločno svetovali, naj se odreče alkoholnim pijačam. Dve leti mož res ni pokusil pijače, zadnje čase pa je zdaj pa zdaj spet segel po kozarcu. V četrtek je Luznar kakor običajno še opravljal svoje delo. Zaposljen pri posestniku Matiji Brtonclju je prišel opoldne h kosilu kakor ponavadi, sredi popoldneva pa je šel z doma, češ, da gre k brivcu. Čez dobro uro je bil že nazaj. Prinesel je s seboj stekleničico žganja, šel je nato s svojo sobo in nihče več ga ni videl živega.
Vse kaže. da mu je malenkost zaužite pijače vzela razsodnost, da je žel in se obesil. Mrtvega je našla mati včeraj zjutraj. Stopila je namreč na podstrešje po seno, da nakrmi krave, pa je nenadno zadela sina, visečega na vivi. Takoj je po-kl'cala sosede, ki so prerezali vrv, a je bila vsa pomoč zaman. V Selca so pri-
speli tudi orožniki iz Železnikov. Tragična smrt jc zbuelila sočuvstvovanje s hudo prizaceto materjo.
Strašna sses^sča pri slamoreziiki
Celje, 31 marca.
Ko je 38-letna posestnikova žena Marija Zujčeva na Svetju nad Celjem v petek popoldne rezala na slamorezn oi, jo je stroj zagrabil za krilo in potegnil k sebi. Potegnilo ji je lase z glave in posnelo vso kožo na obrazu, pri čemer ji je odtrgalo nos, ustnice in eno oko. Vso razmesarjeno so prepeljali v bolnišnico
Mariborski sahovs!-:" klub premagal Železnisarfa
Maribor. 31. marca Danes se je vršila v kavarni Centralu šahovska tekma med Mariborskim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo Železničarju, kj sc jc končala z zmago Mariborskega šahovskega kluba 5:3. Revanžna tekma bo prihodnjo nedeljo. Tekmovanje spada v okvir prvenstvenega tekmovanja Slovenske Šahovske zveze.
Ponedeljska križ



BESEDE POMENIJO
Vodoravno: 1. prebivalec svetopisemskega mesta, 8. časovna enota, 9. kratica za denarno enoto, 10. zli duh, tudi besnost,
12. nevarno obolenje, 14. osebni zaimek, 15. vbodljaj, tudi točka pri računanju rezultatov na tekmah, 17. dialektična oblika za kaj (tudi ki, ker, da), 18. premožen. 20. ime svetopisemskega brata, 21. vrsta igre, 22. iz lesa, 24. medmet, 26. veznik, 27. egiptovsko božanstvo, 28. nejasen glas, šunder,
30. spanje v srbohrvaščini, 31. posledica ognja, 33. sorodnik, 34. neroden človek.
Navpično: 2. mesto v Arabiji, 3. globok glas, vrsta instrumenta, 4. veznik, 5. predlog, 6. obrazilo. 7. sličen, 10. premožen človek. 11. najvišje bitje, 13. prebivalec evropskega mesta, 15. dialektična oblika za bolan, 16. perzijski kralj. 18. vrsta barve, 19. tujka za polt. 23. veznik, 25. bridko, močno, 27. domača oblika m^ške^a krstnega imena. 29. migljaj. 30. odposlanec, 32. kratica za mestno občino. 33. predlog v italijanščini.
CIESITEV /.ADNJE KKIŽAVKE:
Vodora\rno: opozoriti, Tisa. atom. A".a, dne, vo, bub, en, Solun, Miridit, k:pcč d. g., san. se, era, ata, sova, omot, Abcsinija.
Navpično: otava. Pino, osa, za, Ka. itd., Tore, imena, tulipan, Boris, buden, sik, nič, Odesa, beata, grob. stoj, ave, ami, as, on.
Troje kfs|ir2n!h nagrad
si po naklonjenosti žreba dele: Julij Kleinstein. Ljubljana VIT., Ssmova ulica 4, Marica M;k!avdiceva, Loke 413, ^i-L-rvljc, Sabina Dobravčeva, Ra-t'.ovljica IGO.
Vse reševalce n^še nagradne križanke vnovič opozarjamo, da pridejo pt ž rebrn ju v pcžtcv samo one v prave-' času pcslme pravilne refitve, ki so l~ risane v izrezku kržanke iz na?£a lista.
Urejuje ua^m u.ivijen - izdaja konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoreu Aiojz Novak. — Vst v