Krnel, delavec in obrtnik Vsakdo vžlva vse sadove svojega dela in marljivosti! Inserati po tarilu ■ Pismenim vprašanjem naj •• priloži znamko za odgovor. — Nofranklrana pisma m ne »prejemajo. Rokopisi m n* »ra čajo. — Plača in tof se v Ljubljani. — Uren niStvo in uprava |e v Ljubljani v Kolodvorski ulioi it. 7. - Talelon nter. it. 3503. — Račun pri poštni hranilni«' it. 14.194. Prazen strah. Mogočen kmečki pokret zajema in objema dandanes vse kulturne države, ne samo v Evropi, ampak tudi v Ameriki. Mi vidimo, kako se vedno bolj krepi kmečki pokret na Češkem in vidimo, kako rastejo kmečke organizacije od Poljske pa tja do Francije, pa tudi v Zedinjenih državah severne Amerike, v Kanadi in v Braziliji. A ne vidimo le, kako rastejo kmečke organizacije, ampak vidimo tudi, kako se ujedinjavajo, da s slogo tem lažje zastopajo interese vsega kmečkega prebivalstva, brez ozira na državno obliko, kajti kmet oziroma kruh je začetek in podlaga vsega in vsakega državnega življenja. Tudi pri nas se že razvijajo stvari v tem pravcu in kjer se še niso, se pa še bodo. Pri nas gre razvoj tem lažje v tem pravcu, ker smo popolnoma agrarna dežela, kjer zahteva najvišji državni interes, da je kmet kar največ zaščiten z vso zakonodajo. Od kmetov samih in od njihove uvidevnosti pa je največ odvisno, da s složnim nastopom vseh kmetov varujejo sebe in svoje koristi in svoje blagostanje. Proti kmetom pa se dviga po vseh državah odpor. Ponekod se upirajo proti rastoči moči združenih kmečkih organizacij (zadrug in strokovnih društev) vsi tisti, ki so doslej imeli v rokah vso državno moč na podlagi raznih strankarskih »idejno političnih« programov, za katere so znali z mamljivimi gesli pridobiti tudi 'kmete. Drugod zopet se upirajo proti kmetom močnejše ali slabejše organizacije drugih stanov, zlasti industrijalne, ki pravijo, da bodo mnogo izgubile, če pridejo kmetje »preveč« do veljave. Take odpore proti vedno močnejšemu naglašanju kmečkih interesov opazujemo tudi pri nas. Niso sicer ti odpori še prav posebno močni, ampak tukaj so, in naša dolžnost je, da nanje ljudi opozarjamo in jih poučimo, kajti vsi ti odpori so po našem trdnem prepričanju le izraz praznega strahu pred kmeti in pred kmečkimi organizacijami. Ta odpor je narastel posebno še sedaj, ko so se začele družiti kar cele agrarne države, da s skupnim nastopom tem uspešnejše varujejo koristi svojega kmečkega prebivalstva na svetovnem trgu. V prvi vrsti se oglaša »domača« (?) industrija, ki se boji, da bo izgubila svoje vsakdanje zaščitne carine. Ta strah pa je neopravičen, seveda ne zaradi zaščitnih carin, ampak glede industrije same. Da bodo morale današnje visoke zaščitne carine za industrijo prej ali slej pasti, je jasno kot beli dan, kajti visoke zaščitne carine za "industrijo so največja ovira kmečkega napredka, ker je napetost med prodajno ceno kmečkih pridelkov in nakupno ceno za industrijske proizvode za kmete previsoka. Industriji in obrti kot taki pa izprememba zaščitnih carin ne bo škodovala, ampak samo tisti industriji, ki se danes drži z umetnimi sredstvi. Taka industrija pa, ki ni življenja zmožna iz lastne moči, ni vredna, da obstoji in še manj je vredna podpore in pomoči iz javnih sredstev, pa če še tako glasno vpije in naglasa, da je domača«. Kmetje pa morajo vedeti in se tega zavedati tudi napram vsem drugim stanovom in poklicem, da kmetje še niso nobenega stanu in nobenega poklica uničili, ampak tla baš iz kmetov izhajajo vsi stanovi in da morejo vsi stanovi obstati le, kolikor je njihovo delovanje v skladu s kmečkimi interesi. Iz kmeta se je razvil obrtnik in ne iz obrtnika kmet, obrtnik pa je dobro izhajal le tako dolgo, dokler je delal tako blago in toliko blaga, kolikor ga je potreboval kmet. In kar velja za obrtnika, velja tudi za vse druge stanove brez izjeme. Ni pa dovolj, da se kmetje te resnice tudi zavedajo, ampak potrebno je tudi, da jo vsakomur povedo pri vsaki priložnosti, da bo enkrat za vselej konec tistega nespametnega praznega strahu pred kmeti, s katerim so danes začeli šariti vsi tisti, iki bi morali v svojem lastnem interesu baš kmete podpirati, kajti ie kjer je močan kmet, je močna tudi industrija in obrt. Kmetje pa morajo na drugi strani zopet gledati, da bodo vedno bolj složni, kajti star pregovor pravi: Sloga jači, nesloga tlači. Trpljenje kmetov na Kitajskem, Velik del Azije obsega Kitaj ali Kina. To ozemlje je mnogo večje, kakor cela Evropa, prebiva pa na njem nad 500 miljonov lljudi. Na Kitajskem vihrajo že nekaj let hudi domači boji — prava državljanska vojna. Boj vodijo Kitajci na dve strani: prvič proti Evropejcem in sploh proti tujcem, ker jih ti preveč izkoriščajo, na drugi strani pa se bojujejo sami med seboj. Nas pa zanima pri teh bojih v prvi vrsti to, kako žive kitajski kmetje v teli nemirih. Kitajska je predvsem agrarna (poljedelska) dežela, ker živi 80 procentov prebivalstva od obdelovanja zemlje. Za gospodarstvo Kitajske je to dejstvo zelo važno, važno pa je to dejstvo I tudi za nadaljni razvoj dogodkov na Kitajskem. Vse namreč kaže, da se bo sedanja revolucija na Kitajskem polagoma izpremenila v kmečko, oziroma v pokret za agrarno reformo. Kmetijstvo tvori podlago vsega gospodarskega življenja na Kitajskem že nad 4000 let. Kitajci imajo pregovor, ki pravi, da je kmetijstvo prvo med vsemi poklici. Ta nauk pa smatrajo nekateri Kitajci dandanes za bajko. Kljub temu pa je tudi za kitajskega kmeta njegova zemlja vse, in vas, ki jo obdajajo riževa polja, je tudi za kitajskega kmeta ves njegov svet. Vsa njegova domovinska ljubezen, spoštovanje prednikov, njegova vera in njegova kultura je pri Kitajcu tesno združena s poljedelstvom. Kitajska slovi kot zelo starokopitna dežela, kjer se kar nič ne premakne napreji Kot vzrok tega dejstva smatrajo poljedelski značaj dežele. Metode, po katerih Kitajci še dandanes obdelujejo zemljo, so stare že tisočletja. Čudoviti sistem namakanja dežele po prekopih, ki so dolgi nad 200 tisoč kilometrov, potem gnojen j 3 s človeškimi odpadki, njihovo vrtnarstvo, v-=e to govori in priča o veliki stalnosti, ki je prebolela vse politične nevihte. Dandanes pa i> podkopava te stare temelje moderni kapitalizem tudi že na Kitajskem, pa ne samo v mestu, ampak tudi na deželi. Pri tem preokretu pa igra veliko vlogo tudi silna obljudenost dežele, kajti ponekod stanuje na 1 kvadratnem kilometru do 370 oseb! Obdelana pa je komaj ena tretjina za poljedelstvo pripravne zemlje. Na Kitajskem prevladujejo mali kmetje. To se da že na podlagi zgodovine razumeti. V teku stoletij je bilo namreč na Kitajskem več agrarnih revolucij. Ne vemo pa, če je kdaj vladal na Kitajskem fevdalizem (graščaki)! v evropskem smislu. Po starem, a vedno bolj i mirajočem mišljenju je bila nekdaj na Kitajskem vsa zemlja državna last. Zato je imel v. kmet svoj kos zemlje le takorekoč v najet ;a od države. V praksi pa sme vsak kmet, če la davek plača in jte svojo zendjo dobro obdeluje, svobodno razpolagati s svojim posestvom. On da svojo zendjo lahko v najem, ali pa jo proda, če jo lioče. Pri prodaji, oziroma pri nakupu zemlje pa imajo kmetovi sorodniki prednc.i. Po precej dobrih cenitvah je več kot polovica zemlje na Kitajskem v najemu Najo; nino pa plačujejo v naravi, tako da mora i> -jemnik gospodarju oddajali po 70—80 proč * tov pridelka. V bližini mest pa se je že udomačilo plačevanje najemnine v denarju. V najnovejšem času pa so najemnine zaradi po:L -žitve zemljšič zelo poskočile, tako da je sedan h najemništvo na Kitajskem že zelo podobno našemu nekdanjemu tlačanstvu. Posamezne kmetije merijo povprečno p") 15—50 »mou«. (En »mou« je 670 kvadratni h metrov). Takih kmetij je na Kitajskem okoli 40 odstotkov. V bližini velikih mest pa so tu.:i bajtarije, ki merijo kom^j po 2—-5 »mou«, a to so navadno vrl^B^^. Pomisliti pa moramo, da rodi zemlja na^^^Beni Kitajskem po 2—3 krat na leto. Na severu Kitajske pa so tudi veleposestva, ki merijo na desettisoče »mou«. .Vi srednjih kmetijah živita navadno najmanj ;; > dve rodbini. Davki so toliko težji, kolikor višje so k ' jevne doklade na zemljiški davek in pa razne doklade za vojskujoče se generale. Tudi zadolženi so kmetje zelo, to pa zaradi visoke zemljiške najemnine. A tudi tam, kjer imajo kmetje svojo zemljo, žive zelo težko. Kmetska rodbina porabi na leto komaj 450 mark (1 marka je 14 Din), Svojo eksistenco si izboljšujejo kitajski kmetje nekoliko s svilorejo, ali pa hodijo kam na delo. Ifmečka stanovanja so pod vsako kritiko. Brati in pisati zna komaj le 5—10 procentov kmetov, kakor so pač krajevne razmere. Največje zlo za kitajske kmete pa je njihova zaostalost v obdelovanju zemlje in zadnja velika lakota, za katero je umrlo na miljone ljudi, gotovo ni samo nesrečen slučaj. Samo ena slaba žetev že zadostuje, da zavlada lakota, ker dežela tudi nima dovolj prometnih sredstev. Vojska med generali, ki se bijejo med seboj, je prinesla nad kmete strašno pomanjkanje. Kmetom brez usmiljenja ropajo vse, kar dobe. Vsled vojske so ogroženi tudi vodni pre- kopi, ki so temelj kitajskega kmetijstva. Zato ni čudno, če tudi osiromašeni kmetje posegajo v krvave domače boje, in kmečke organizacije rastejo kot gobe po dežju. Kriza, v kateri se nahaja dandanes poljedelstvo, se pojavlja v prvi vrsti v stalnem padanju cen poljedelskih produktov. Padec cen pa se ne omejuje le na pšenico, ječmen in koruzo, ampak obsega vse surovine. Sladkor, kava, volna, kavčuk, petrolej, svinec, cink in še cela vrsta drugih predmetov je že zdavnaj padla v ceni za 40—60 odstotkov prejšnje vrednosti. Zato poskušajo odkriti vzroke tega pojava izven splošnih pogojev produkcije. Znani narodni gospodar profesor Casell, ki uživa svetoven glas, in pa profesor Strakoš se trudita dokazati, da je padec cen posledica podražitve zlata. Pravita namreč, da produkcija zlata ne sledi splošnemu razvoju produkcije. Strakoš trdi, da je v denar prekovanega zlata za 8 odstotkov manj, kakor bi ga moralo biti, če bi hoteli ohraniti isto razmerje med zlatom in množino izdelanega blaga kakor pred vojno. Ker pa se je to razmerje sedaj spremenilo v korist zlata, ki ga je razmeroma manj kot blaga, mora cena blaga padati. Kakor pa vse kaže, spremenjeno razmerje med količino zlata in količino blaga ne more biti edini vzrok padca cen in zato morajo biti vzroki agrarne krize globje. Sicer nihče ne more trditi, da so razne krize in potresi na denarnem svetovnem trgu imele svoj gospodarski vpliv tudi na cene kmetijskih in industrijskih proizvodov, izključeno pa je, da bi se mogle pojasniti vse obupne krize zadnjega časa na kmetih in v mestu samo s podražitvijo zlata. Mnogo bolj verjetna je trditev, da je današnja agrarna kriza na prvem mestu posledica prevelike produkcije vseh vrst žita. Štiri države: Severna Amerika, Avstralija, Kanada in Argentina so povečale obseg zemlje za pridelavanje žita za več kot za 50 odstotkov. Leta 1913. je bilo v teh deželah le ,33 milijonov hektarjev zemlje obdelane, danes pa jo je nad 50 milijonov hektarjev. Vzrok, da se je obdelovalna površina tako povečala, je bila svetovna vojna, ki je prisilila evropske narode, da so znatno zanemarili obdelovanje zemlje. Imenovane štiri dežele pa so svojo poljedelsko produkcijo povišale tudi še potem, ko se je Evropa pomirila in ko je sama zopet začela producirati dovolj žita. Dočim so v Evropi (brez Rusije) pridelali 1. 1924. komaj 30 milijonov ton žita, znaša produkcija danes že 40 milijonov ton. Za sličen način se je povečala produkcija vse hrane, ta ljudi in za živali: rži, ječmed|, ovsa in koruze. Agrarna reforma, ki so jo izvedli v nekaterih jugovzhodnih državah^ je produkcijo sicer nekaj časa motila, toda mali kmetje, ki dO dobili zemljo, so kmalu razvili vso svojo delovno moč, ki jo daje ljubezen do lastne zemlje, in začeli so pridelovati vedno več. Vzporedno s povečano količino pridelanega žita pa je padala njegova potrošnja. V severni Ameriki so porabili pred vojsko letno 175 kg pšenice in rži na vsakega prebivalca, danes pa porabi en človek tamkaj komaj še 150 kg. Podoben pojav opažamo povsod, po vseh državah, a ne vemo še, odkod to prihaja. Nekateri pravijo, da je temu vzrok splošna gospodarska kriza, ki je zmanjšala tudi kupno moč mestnega prebivalstva, potem pa brezposelnost milijonov delavcev. Pri tem je čisto odveč razpravljati o tem, ali je agrarno krizo izzvala industrijska kriza ali pa narobe; kajti v povojni zmešnjavi so se različne krize križale med seboj. Dejstvo, da živi danes v Evropi 10 milijonov ljudi brez dela, je moralo vsekakor vplivati tudi na padec cen kme- tijskih produktov. Omeniti moramo tudi dejstvo, da je letni prirastek prebivalstva vedno manjši, ker ljudje nočejo imeti več toliko ptrok kakor prej. Gospodarske razmere res vplivajo na število rojstev, na drugi strani pa vpliva tudi padec števila prebivalstva na gospodarske razmere. Poudarjajo pa tudi, da se je okus ljudi izpremenil v toliko, da ljudje, zlasti v mestih, ne marajo več toliko žitne in rastlinske hrane (»suha moda«), ampak jedo raje meso, mleko, jajca in sadje. K vsemu temu je treba dostaviti še pretirani gospodarski nacionalizem gotovih držav, ki agrarno krizo v veliki meri pospešujejo. Ta gospodarski nacionalizem se kaže skoro v vseh industrijskih državah v Evropi, ki streme za tem, da čim bolj dvignejo svoje lastno domače kmetijstvo. Nasprotno pa si zopet agrarne države prizadevajo z vso silo, da si za vsako ceno ustvarijo svojo lastno industrijo. Vzrok teženj po popolni gospodarski neodvisnosti pa je strah pred novo vojno, da ne bi ljudje bili zopet zaprti in odrezani od vsega sveta, kakor so bili Nemci med vojno. Gre pa tukaj tudi za važna stanovska vprašanja: v industrijskih deželah si prizadevajo agrarci, da se obdrže na površju v boju za svojo eksistenco, pri kmečkih narodih pa si prizadeva mlada buržuazija, da si pribori čim prej svojo veljavo. Pri današnji neurejenosti v Evropi je čisto prirodno, da gledajo v teh težnjah tudi gotova jamstva za uspešen odpor teh držav v slučaju vojne. Romunski poslanik v Berlinu Tosca, ki je do nedavnega časa bil profesor narodnega gospodarstva, je napisal o gospodarskem nacionalizmu lep članek. On je mnenja, da so vsa taka nacionalistična prizadevanja, ki se izražajo v visokih zaščitnih carinah in ki zahtevajo ogromne finančne žrtve, škodljiva i za industrijske i za kmečke narode. Prizadevanja po gospodarski avtonomiji danes, v času svetovno organizirane produkcije in konzuma, morajo izzvati nevarne zaplete, kajti — tako pravi dalje — niti industrijske države ne bodo mogle s svojo prisiljeno kmečko produkcijo uspešno konkurirati s pravimi poljedelskimi državami, in ravno tako ni mogoče, da bi agrarne države mogle s svojo prisiljeno in umetno držano industrijo konkurirati s pravimi industrijskimi deželami. Profesor Tosca vidi v dirki za gospodarsko avtonomijo zelo nevarne socialne posledice. »Evropsko prebivalstvo,« pravi, »strada, čeprav ima vsega v izobilju. Romunski kmet živi v bedi, ker ima žitnice preveč polne, nemški delavec pa strada, ker ima preveč strojev. »Zato opozarja Tosca na potrebo in na dolžnost, da pride v Evropi med industrijskimi in agrarnimi državami čim prej do pametne ureditve trgovskih pogodb, zlasti med evropskim zapadom in vzhodom, kajti nobenega dvoma ni, da se vsa nesmiselnost današnje gospodarske krize najbolj kaže v bedi širokih narodnih mas, in to samo zato, ker ne pride do medsebojne izmenjave blaga, ki so ga baš te mase stvori-le. Da bi vsaj kolikor toliko odvrnile od sebe nevarnost agrarne krize, delajo vlade Zedi-njenih držav in Kanade zelo zanimive poskuse. Začetkom tega leta je imel ameriški minister za kmetijstvo v radiju predavanje o agrarni krizi in je rekel, da je edini način, da se rešimo iz današnjega težkega položaja — zmanjšanje produkcije. To misel so sprejeli ameriški farmerji in o njej je razpravljalo tudi šest največjih znanstvenih društev. Na svoji skupni seji so ta društva ugotovila, da je treba znižati produkcijo žita vsaj za 20 odstotkov, da pridejo kmetje fcopet v ravnotežje. Kmetje morajo razumeti, kako se bere v zapisniku te seje, da bodo potem dobili za 4 cente žita več denarja kakor danes za 5 centov. V Kanadi so pa prišli na drugo sredstvo, da ublaže težko krizo na kmetih. Tam so mnenja, da je današnja kriza le prehodnega značaja in da bodo slabim letom sledila zopet dobra. Po mnenju kanadske vlade je treba v prvi vrsti vzeti borzam vsak vpliv na cene žita in zato so ustanovili organizacijo, ki nakupuje žito od kmetov in ga hrani v skladiščih, dokler se cena primerno ne dvigne. Do danes »pa boljji« časi niso prišli, in veliko vprašanje je, če bo ta organizacija kljub svojim ogromnim sredstvom mogla svoj pojsel nadaljevati. , Za Evropo je vrlo važno, da ve, kako se bodo razvijale razmere v severni Ameriki in v Kanadi. Ti dve deželi preskrbujeta večinoma Evropo z žitom in z moko. Ogromna posejana površina, tehnično najbolj dovršene metode in zelo nizke tarife na ladjah omogočajo njihovemu žitu uspešno konkurenco. V krizi, ki je pograbila vse agrarne države v Evropi, je razumljivo stremljenje Amerike, da se ubrani dovoza hrane iz Evrope v Ameriko. Zato se je že na gospodarski konferenci v Ženevi lansko leto pojavila misel, naj bi se v evropskih državah znižala carina na uvoz evropskih žit na 50 odstotkov. Takšno znižanje bi znatno olajšalo položaj kmetov v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Drugi pa so zopet mnenja, da bi tak korak izzval silovit odpor v Sev. in Južni Ameriki proti Evropi. Nato pa bi se pojavila v Evropi lenoba in brezbrižnost na kmetih, ker bi se kmetom ne bi bilo treba brigati za svoj obstanek. Zato pravijo nasprotniki znižanja uvoznih carin na žito, da bi bilo bolje dali kmetom potrebne kredite, da izpopolnijo svojo produkcijo, ker samo s tehnično popolnostjo bodo oni mogli vzdržati konkurenco tujih držav z one strani morja. Mogoče je to mnenje pravo ali ne, ampak jasno je, da se bodo morale vse evropske države prej ali slej organizirati proti izven evropski konkurenci. Splošni vtis je namreč ta, da bo moralo načelo »največje carinske ugodnosti« pasti, ker je veljalo le dotlej, dokler so se sklepale trgovske pogodbe med posameznimi državami, sedaj pa se bo šlo le za kolektivne (skupne) pogodbe, na katerih bo udeleženih več držav, katerih gospodarstva se bodo dopolnjevala. Med seboj bodo seveda te države sklepale pogodbe, od katerih druge države ne bodo imele nobene koristi. Balkanske države pridelajo na leto okoli 4 milijone ton žita za izvoz. Če bi se te države gospodarsko sporazumele le s Češko in Avstrijo, bi one ne mogle ta višek prodati. Zato bi se moral ta sporazum razširiti še na Nemčijo, Francijo, Belgijo in Švico, da bi se ta višek žita porabil. Konference v Sinaji in v Bukarešti so prvi korak na tem potu. (Po »Politiki«. Kuhinjsko posoda po najnižjih cenah in p največji izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Florlsniit, Uasbilsrss Petra št. 35. 12 do 14 let starega pridnega fA&čteei. ki je brez starišev Ponudbe poslati na upravništvo „K M E T S K E G A LIST A'i . rn • mmmvrs&iisum Pismo 2K Dunaja, (Dopis). Slovenci smo bili združeni z Dunajem veliko stoletij. To je dolga doba, ki ne more ostati brez sledov in trajnih vtisov na kulturo in razvoj enega in drugega dela, in res je Dunaj imel na razvoj slovenskega ljudstva ogromen vpliv, ki se ne da zabrisati čez noč. Večina slovenskih visokošolcev je študirala na Dunaju, naše gospodarstvo je bilo odvisno od Dunaja, postave nam je narekoval Dunaj in našo politiko nam je usmerjal Dunaj. Zato smo se razvijali vse tja do prevrata popolnoma skladno z Dunajem. Danes nismo Slovenci več združeni z Dunajem. Ločil nas je prevrat 1. 1918. Od tega leta naprej živi Dunaj svoje življenje, pa tudi mi Slovenci bi morali živeti svoje življenje. Tako bi človek vsaj pričakoval. Če pa primerjamo naše sedanje javno življenje z današnjim dunajskim, vidimo, kako globoko živimo tudi mi, klju'b ločitvi 1. 1918., še vedno v starem dunajskem duhu in kako dolga bo še pot do popolne duhovne preobrazbe. Po vojni se je tudi v Avstriji in na Dunaju mnogo izpremenilo, ampak samo na zunaj. Avstrijo so pošteno obrezali, obrezana Avstrija je dobila novo ustavo (republikansko), zakonodaja je zelo drugačna, kakor je bila prej, tudi nov denar imajo itd., ampak to so gole zunanjosti. To je le nova dbleka, človek pa, ki to obleko nosi, je ostal — stari človek z isto dušo in z istim mišljenjem, kakor ga je imel pred vojno. Pred vojno je bil Dunaj (in ž njim vred vsa Avstrija) razcepljen na dva velika tabora, na liberalni ali svobodomiselni in pa na katoliški ali klerikalni. Ta dunajska razcepljenost se je prenesla na vse narode v Avstriji in povsod smo imeli tedaj »liberalce« in »klerikalce«. Dočim pa je bila liberalna ali svobodomiselna skupina razdeljena že precej po gospodarskih in nacijonalnih vidikih, ker smo imeli v tej skupini zastopane vse mogoče edinice od veleposestnikov do socialnih demokratov, so bili katoliki (»kleri-kallci«) dokaj zložni in edini. Zato je tudi katoliški vpliv jako velik. Po vojni pa je prešlo vodstvo v svobodomiselni skupini zaradi tedanjih raarovanih razmer na socialne demokrate. Ti so pa izvrševali svoj gospodarski program zlasti na Dunaju tako čvrsto, da so odbili od sebe meščansko svobodomiselno skupino in jo pognali v zavezništvo s krščanskimi socialisti (kakor se sedaj na Dunaju imenujejo nekdanji klerikalci), ki so postali vsled te zveze najboljši- varuhi in zaščitniki posedujočih slojev, kar so bili pa kljub svojemu »socialističnemu« imenu tudi že prej. Iapremenile so se torej le malenkosti, v glavnem pa obstojata stara dva tabora, svobodomiselni in »klerikalni, v povojni dobi ravno tako, kakor sta obstojala v stari Avstriji. Izpremenile so se torej le državne meje, ljudje so pa ostali, kakršni so bili. Ostal pa je neizpremenjen tudi način boja med obema skupinama. To se vidi posebno jasno na Dunaju, kjer je boj med obema skupinama najbolj vroč. Dunajsko občino iniajo v rokah socialni demokrati, ki neomejeno gospodarijo z občinskim denarjem, in tega je na Dunaju mnogo. Socialistična občinska uprava zida na občinske stroške na tisoče stanovanj vsako leto, stanovanja pa ne dobi nihče, če ni pristaš socialnodemokratične stranke. Pri velikanskih občinskih podjetjih (tramvaj, elektrarna, vodovod itd.) dobi službo samo socialistični pristaš in podpore iz občinske blagajne za strankarske pristaše so tudi precej radodarnejše kakor za druge. Proti takemu res pristranskemu gospodarstvu seveda kričijo krščanski socialisti (»klerikalci«) kot divji, ne pomislijo pa ti gospodje, da eami niso za las boljši kakor so social- ni demokrati, kajti tam, kjer imajo zopet oni večino (v posameznih deželah), tudi ne dobi javne službe nihče drugi, kakor le njihov strankarski pristaš, zlasti če je član katoliškega akademskega starešinstva, podpore iz jvnih sredstev pa uživajo v pretežni meri zopet le strankarski pristaši. Tako pa je bilo tudi v stari Avstriji in tudi na tem primeru vidimo, da je ostalo v snovi« Avstriji kljub novi obleki vse pri starem. Vse javno življenje se torej tudi v novi Avstriji suče edinole okoli vprašanja, kdo bo gospodar nad javnimi blagajnami, oziroma kdo bo delil podpore iz javnih blagajn in s temi podporami nabiral, ali recimo naravnost: kupoval nove pristaše za svojo stranko. Pred lem dejstvom se morajo umakniti in skriti vsi principi. Starostno zavarovanje. (Glas bajtarja.) '»Nad štirideset let sem zvesto služil le štirim gospodarjem. Trgali so se zame, ker so vedeli, koliko zmore moja roka. Kot konj sem bil dan na dan vprežen, da nisem ločil delavnika od praznika, dneva od noči. Nič za to — pokaj so sicer bile moje mišice! A sedaj, ko so mi moči popustile in nisem več v stanu dati, kar in kakor bi rad; ko nimam doma, niti sredstev, — sedaj sem vsem tujec. Boljše bi bilo, če bi bil postal zločinec, imel bi vsaj kos kruha in streho, dasi zastraženo.« Teh besed sem se spomnil, ko je padla beseda o starostnem zavarovanju, beseda, ki mora postati meso. Ali čujete: »Boljše bi bilo, če bi bil postal zločinec---!?« Da, dolge dobe smo gazili po stranpotih, po |potih socialnih krivic, dolge dobe smo brezbrižno hodili mimo prvega kulturnega tvorca — bajtarskega delavca, ne da bi se bili vprašali o njegovih osnovnih potrebah. Oslepeli in oglušeli smo od mogočnih udarcev civlizacije. Zato pa čujemo besede iz ust ponižanih, ki nas tako porazno obsojajo. Ali ni to sramota za človeško družbo? Pogazili smo poglavitno stvar — člove-ka-delavca, sočloveka in — sebe. Pač, pojmovali smo ga in ga še pojmujemo kot molzno kravo, v kolikor ga moremo izkoristiti. V ostalem pa nas ne zanima; kakor da bi ta majhni človek ne imel svojega trpljenja in bi ne občutil gladu in skrbi za temno bodočnost. Zato pa odmeva ona porazna obsodba: Boljše bi bilo, če bi bil postal zločinec.« Samo po sebi se vsiljuje vprašanje: Kdo občuti bolj človeško: socialno višje stoječi, ali on, ponižani in onemogli? Kdo je bolj kulturen? In vendar: Kaj vse mi zahtevamo v svoji samoljubnosti in samopašnosti! Tudi to-le je resnica: Noben človek, noben stan ali razred, na kratko: nobena socialna skupina ni neodvisna sama iz sebe ali za sebe, marveč se vedno javlja kot člen v verigi socialnega življenja. Iz tega sledi, da moramo soodločati v sožitju, da nosimo dolžnosti in pravice eni kot drugi, poedinec kot tudi skupine. Iz dolžnosti izhaja tudj pravica. Kjer ta še ni uveljavljena, jo je treba uveljaviti, ker nevarno je, če manjka. Taka pravica je tudi zaščita malega in do danes sramotno ponižanega člo-veka-delavca. Med to zaščito spada starostno zavarovanje. To nam narekuje že zgolj razum. Kar imajo drugi, zakaj bi ne imel tudi on, ki nima, kamor bi svojo glavo naslonil! Kaj naj bi bila ovira tej tako nujni socialni ustanovi? Mogoče kapitalistično usmerjeni bogataši in njihovi agenti? Menda niso njihovi interesi nad interesi osnove kmeta-I delavca, nad interesi naroda? Naj prispevajo vsaj del onih žrtev, ki mu jih delavne roke dnevno polagajo, in starostno zavarovanje za vse kmetsko delovno ljudstvo bo zagotovljeno. Ravno s starostnim zavarovanjem bo položen kamen k trdnejši zgradbi bodočnosti naroda. Saj ni je večje nasprotnice trdnim temeljem naroda kot sta revščina in onemoglost. Bodi enkrat konec sramotnemu in poniževalnemu beračenju onemoglih delovnih rok! O vprašanju iieraštva po deželi. Sicer so naše potrebe že itak tako pestre, da je med njimi kar težko določiti najnujnejšo — vendar pa na noben način ne smemo prezreti žalostnega položaja resničnih (to je vsled starosti onemoglih, telesno ohabljenih in v svoji mladosti pogrešno vzgojenih, a danes kljub temu pomoči potrebnih) tako zvanih »beračev«. Naj v svrho boljšega razumevanja navedem par primerov: Poznam siromaka, ki poleg visoke starosti 72 let ter temu odgovarjajoče opešanega vida in sluha trpi tudi grozne bolečine na revmatizmu. Akoravno radi zveriženih nog rabi dve uri, da se premakne za 1 km pota, vendar živi absolutno z beračenjem. Ta trpin mi je pri neki priliki rekel, da ga je sram živeti na račun že itak revne občine; zato rajši trka na usmiljena srca, in da pride le parkrat na dan do njih, pa se le »za silo« preživi. Neki drugi ubožec, kateremu živemu dobesedno gnije noga, pa je tožil: »Težko hodim, pa to bi še ne bilo najhujše; najslabše je to, da se kar ne morem iznebiti uši. Komaj jih spravim, že zopet naletim na ležišča, kjer je pred menoj spal kak »ušivec«. Ušivci pa so vsi tisti, ki so še sposobni za vsako delo, a so za ta posel preleni, kakor so preleni, da bi se primerno »cedili«. Čeprav tak postopač lažje naprosi 30 Din, kakor jaz 10, vendar se jaz redno vsak dan omijem, obrijem in preoblečeni, on pa le gleda, kje bi še kaj ukradel, da bi imel čim več mogoče za »šnops«. Tako je torej stanje resničnih in laži-be-račev. Ako pa se človek osokoli in kakemu takemu postopaču zabrusi čisto resnico v obraz, pa tak izvržek še zabavlja in grozi z vsemi mogočimi in nemogočimi stvarmi. Ko sem ne-kot tako ošteval nekega postopača, oziroma rdnega in poklicnega »berača«, mi je ošabno zasolil: »Mislite, da bom jaz garal za borih par kovačev od zore do noči, zraven pa suh kruh in kašo tolkel? Rajši beračim, dela pa naj osel in kmet, ker sta oba enako neumna. Vas bomo že naučili.« Zadnje je sicer imel prav, prav pa zlasti zato, ker pameten kmet ne more in ne sme takih postopačev in izkoriščevalcev njegove usmiljenosti in darežljivosti podpirati. Vsled tega in še bolj zato, ker se med takimi tipi nahaja vse polno sumljivih elementov, je že skrajni čas, da začnemo resno misliti na ureditev tega že danes preveč zakasnelega vprašanja. S polovico dosedanjih tozadevnih dajatev bi mogli znatno omiliti bedo in zdravstveno stanje resničnih siromakov, istočasno pa hi odpravili zlorabo naše darežljivosti. Odpravljen pa bi bil tudi upravičen večni strah pred tatvinami in drugimi zločini s strani zgoraj opisanih tipov — da niti ne omenjam nevar-nosi okuženja s strani obolelih in prenašanja mrčesa na domačo družino od ušivih beračev. Ako ne zmore potrebne ustanove posamezna občina, pa naj se v to svrho združi več edinic, da v nji nudi uteho pomoči potrebnim domačinom; tujci — katerih število se zlasti zadnje čase bohotno širi — pa naj se obračajo le na oblastva, kakor so to prisiljeni tudi naši rojaki v tujini. T. Zveza slovenskih! agrarnih ir&leresenfov je odposlala v zadnjih dneh na agrarne oblasti več vlog glede posameznih veleposestev, katerim so sreski agrarni referenti priznali supermaksimum. Ker o končni dovolitvi supermaksimuma odloča ministrstvo za kmetijstvo, je zveza na tem mestu predlagala, da se vsi supermaksimumi odklonijo. — 'Zveza agrarnih interesentov opozarja vse svoje člane, da izdajajo te dni sreski agrarni referenti odloke o končni utrditvi subjektov (agrarnih interesentov). Proti takim odlokom je dopustna pritožba v 8 dneh po prvem javnem razglasu. Odlok je vsakemu agrarnemu interesentu na vpogled pri županstvu. Zato naj agrarni interesenti odloke, kjer so bili isti izdani, prečitajo in pregledajo ter napravijo pravočasno pritožbe, ako so z odlokom prizadeti. Če odloka ne razumejo, naj takoj obvesti; našo Zvezo, ki bo ukrenila vse potrebno. V fakultativen (prostovoljen) odkup agrarnih deležev naj se agrarni interesenti nikjer ne spuščajo brez predhodnega posvetovanja z našo Zvezo. Naj si agrarni interesenti zapomnijo, da se nikogar ne more prisiliti dodeljeni delež odkupiti pred končnim zakonom o agrarni reformi. Kdor bi ne hotel kupiti sedaj iz proste roke, ta naj počaka na zakon. Deleža mu nihče ne more odvzeti, če redno plačuje davke in zakupnino. Zveza slov. agrarnih interesentov je priredila predavanja o agrarni reformi v preteklih dveh nedeljah v Ormožu in Vurbergu pri Ptuju. Predaval je geometer Milan Mravlje, tajnik Zveze agrarnih interesentov. Lekarnarji v preiskav! Okrožni urad za zavarovanje delavcev (OUZD) v Ljubljani je prišel na sled velikim nerednostim pri izdajanju zdravil zavarovanim članom. Že dolgo časa je bilo med delavstvom razširjeno mnenje, da so zdravila, ki jih dobe oboleli člani OUZD na recepte uradovih zdravnikov, manj vredna od onih, ki jih dobe na recepte neuradovih zdravnikov. OUZD si tega mnenja ni mogel raztol-mačiti, dokler ni prišel na sled nerednostim lekarnarjev. OUZD je dal nekatera zdravila preiskati kemičnemu oddelku na ljubljanski univerzi in ta je ugotovil, da zdravila ne vsebujejo tega, kar je napisano na receptu. Lekarnar je seveda zaračunal polnovredna zdravila. OUZD je uvedel proti vsem takim lekarnarjem, pri katerih so uradno dognali ne-rednosti, preiskave. Nekateri lekarnarji so bili že kaznovani, proti drugim pa teče še preiskava. Energičnemu koraku OUZD se je zahvaliti, da so v zadnjem času nerodnosti skoro popolnoma ponehale. Le s popolnim razčiščenjem take nečedne zadeve je mogoče utrditi zaupanje ljudstva v zdravila, na drugi strani pa zavarovati interes in zdravje članov OUZD. Zato moramo ukrepe OUZD odkritosrčno pozdraviti. Tekma koscev in kolesarska dirka v Središču. »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Središču ob Dravi je priredilo v petek 15. t. m. veličasten praznik svojega dela in svojega uspeha. Prireditev je uspela odlično. Obširno poročilo s prav uspelimi slikami koscev v prihodnji številki! TEDENSKI KOLEDAR. 24. avgusta, nedelja: Jernej. 25. avgusta, ponedeljek: Ludovik. 26. avgusta, torek: Zeferin. 27. avgusta, sreda: Josip Kalasan. 28. avgusta, četrtek: Avguštin. 29. avgusta, petek: Obglav. Jan. K. 30. avgusta, sobota: Rozalija. Strašno plaze v je na Jesenicah. V četrtek se je nad hišami posestnikov ITaža Klinarja, Alozija Novaka, Petra Kle-. menca in Valentina Hrovata začela s silnim hrušcem premikati velikanska plast zemlje. L. milo se je drevje, kotalile so se velike s" a^e, med njimi se je plazila in drsela c jromna, nad 200 ton težka skala, ki j? na-] :. led treščila v hišo P. Klemenca in jo strla pod seboj, hiši A. Novaka in V. Hrovata pa mnčno poškodovala in sta kmalu posta1! ru- ševina. Za velikansko skalo je namreč drsela ogromna množina zemlje s kamenjem in manjšimi skalami. Vsa ta masa je naravnost zasula hiše. Ljudje iz sosednjih hiš so pričeli v naglici izpraznjevati domove. Bil je grozen pogled. Ljudje so imeli občutek, kaltor da bi divjal najhujši potres. — Mnogi zatrjujejo, da so nesrečo pospešili zadnji deževni nalivi. Celotne škode še niso ugotovili, ceni pa se na Din 500.000-—. Pomoč prizadetim delavskim družinam je nujna. Makso Kostanjeve«, mestni župan in mesto Kočevje, ki je letos slavilo 600 letnico prihoda Nemcev na slovensko ozemlje. Slavni ameriški iznajditelj Tomaž Edison (sedeč v sredini) čestita mladeniču, ki je dobil Edisonovo štipendijo. Edison je ustanovil to štipendijo za najboljše učence, ki jih hoče vzgojiti za svoje naslednike. Zadaj stoje odlični predstavniki znanosti in gospodarstva iz Amerike. EIIDAfe^ %Wm veš. Predsednik vlade na Bledu. Ministrski predsednik general Peter Živkovič se je v torek pripeljal na Bled. Z njim je prispel tudi podpredsednik vlade g. Nikola Uzunovič. Na postaji Lesce so pričakovali predsednika ministra dr. Srskič in dr. Shvegel, srezki poglavar dr. Vidmar in zastopnik občine Lesce. Predsednik vlade ostane na Bledu nekaj dni. Predsednik Živkovič, kakor tudi podpredsednik Uzunovič sta se nastanila v Parkhotelu. Krošnjarenje prepovedano. Na prošnjo gospodarskih organizacij je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo odlok, s katerim se prepoveduje krošnjarenje na podlagi čl. 24. zak. o obratih. Od te prepovedi je izvzeta prodaja teh-le predmetov: 1. jestvin in brezalkoholnih pijač; 2. predmetov domače hišne industrije, ki se ozgotavljajo na način 2. odstavka 2. čl. zakona o obratih, in 3. knjig, časopisov, srečk itd. Za časa nalepljivih bolezni se lahko prepove prodaja tudi teh predmetov po ulicah in cestah. Seja osrednjega tarifnega odbora je bila sklicana v Beograd pretekli ponedeljek. — Osrednji tarifni odbor bo razpravljal o raznih vlogah, ki so jih vposlale gospodarske korporacije ter izdelal odlok o promeinoteh-ničnih ukrepih za pospeševanje izvoza. Sprememba zakona na poslovni promet. Nj. Vel. kralj je podpisal 12. julija zakon o skupnem davku na poslovni promet, s katerim se izpopolnjujejo in izpreminjajo določbe zakona o davku na poslovni promet. Novi zakon je okvirni zakon in ministru financ so dana pooblastila, da sme z naredbami zakon izdelati in uveljaviti. Te naredbe morajo biti gotove najkasneje 1. januarja 1931. S spremenjenim zakonom je davek na poslovni promet zelo olajšan in bo mnogo manjših obrtnikov oproščenih tega davka, proti kateremu je bito sedaj največ pritožb in je obrtnike silno tiščal k tlom. Z novim zakonom bo vsem takim upravičenim pritožbam ugodeno. V Grčiji hočejo zopet kralja. Predsednik grške vlade je odpotoval v inozemstvo baje radi tega, da se posvetuje glede vpoklica bivšega kralja Jurija na grški prestol. Angleži zahtevajo razpust makedonske organizacije. Angleški poslanik v Sofiji je izročil te dni bolgarskemu zunanjemu ministru odločno zahtevo po razpustu organzacije ma-kedonstvujuščih ter energičen nastop proti članom. Kakor znano je bolgarski državni pravdnik obtožil voditelja makedonstvujuščih Vanče Mihajlova več političnih umorov in odredil njegovo aretacijo. Ta pa se mirno sprehaja po Bolgarskem in organizira svoje prijatelje na nove pohode, ne meneč se za vladine ukrepe. Izgleda, da je komandant razbojnikov močnejši od vlade same. V Rusiji obvezen šolski pouk. Sovjetska vlada je nedavno izdala nov šolski zakon, po katerem je uveden po celi Rusiji obvezen šolski pouk s prvim oktobrom letošnjega leta. Na kmetih bo trajal šolski pouk štiri leta, v mestih pa sedem. Po vseh krajih morajo pri- %ov»od. »Bom,« je obotavljaje potrdil Cencan, a babica je še krepkeje zadrgnila: »Mislim, da ti lahko verjamem. Čemu sicer nosiš hlače?« »Besede ne bom snedel,« je opovrgel mladenič, »je še nikoli nisem in je tudi zdaj ne bom«. Tako velja,« je zadovoljno pokimala Lona in je že fantu segla v roko za slovo, ko si je nenadoma premislila. »Res sem avšasta. Še slabše kot popotnega prosjaka bi te odslovila. Stopi z nam noter, boš malo prigriznil. Biti vso noč pokonci, ni posebno krepčilno.« Po kratkem obotavljanju je Cencan odšel s teto v hišo, kjer je bila Mojca medtem že pripravila zajtrk. Po jedi je dekle odšla v kuhinjo, teta Lona pa je ponudila mladeniču domačega žganja in mu zaupno pripomnila: Če kaj izvem, ti že pridem povedat. Malo se mi sicer sanja, kdo bi utegnil biti ta tuji človek, vendar skoraj ne morem verjeti, a tako tjavendan ne maram govoriti. Nastale bi lahko prazne govorice in bi se mi potlej ljudje smejali, če bi se izkazalo, da ni vse skupaj nič res.« »Kakor veste, se je dramil Cencan iz za-mišljenosti. Po kratkem premolku je menil: »V mojem življenju je tako vse temno —« »Kaj te spet obhaja tista tvoja zanikrna mračnina? Ali je to za fanta tvojih let?! Saj jih še trideset nimaš, jeli, da ne?« »Osemindvajset jih bo pač kmalu na plečih«, je menil Cencan, »potlej tudi do tridesetih ne bo več daleč.« ■amm Imenovanje škofa dr. Rožmana. Z ukazom Nj. Vel. kralja je na predlog ministra pravde in predsednika vlade g. dr. Gregor Rožman imenovan za škofa. Plača mu znaša Din 10.000 mesečno. Velika vojaška parada in narodna svečanost. Na letošnji rojstni dan kraljeviča Petra dne 6. septembra se bo vršila v Beogradu velika vojaška parada, kateri bodo prisostvovali vsi jugoslovanski generali in admirali, vsi rezervni oficirji, zastopniki naše vlade in lujh držav. Ob tej svečani priliki bodo zamenjan«. stare zmagoslavne srbske polkovne zastave z jugoslovanskimi. Po zamenjavi bodo stare zastave shranili v kraljevskem mavzoleju (grobnici) v Topoli. Na teh velikih svečanosti bodo navzoči tudi banski svetniki iz cele države ter zastopniki kulturnih in človekoljubnih društev itd. Na te dni se bodo prvič razdelila odlikovanja novega reda »Jugoslovanske krone«. Dar predsednika vlade. Predsednik jugoslovanske vlade general Peter Živkovič je podaril sarajevski občini v fond za pobijanje jetike 20.000 Dih. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi v nedeljo 31. avgusta ob 3. uri popoldne v Društvenem domu veliko tombolo. Glavni dobitki: zlata ura, vreča moke, moška, ženska obleka, odeja, boks koža ter še nad 300 lepih dobitkov, ki bodo pred tomboilo javno na ogled. Tombolske ure samo po 3 dinarje. Po tomboli veselica s plesom. K obilni udeležbi vabljeni vsi od blizu in od daleč. (i rožna nesreča na Evharističnem kongresu. Pripravljalni odbor evharističnega kongresa v Zagrebu je za soboto zvečer priredil v razvedrilo zborovalcem na prostoru nogometnega društva Concordie velik ognjemet, kakršen je bil tudi v Ljubljani ob priliki gasilskih slovesnosti. V bližini igrišča je speljana železniška proga po precej visokem nasipu. Na dolgem odseku je tisoče in tisoče gledalcev zasedlo železniški nasip in gledalo ognjemet. Okrog 9. zvečer je privozil po progi tovorni vlak in za vozil naravnost v množico. Učinek je bil strašen. Lokomotiva je rezala človeška trupla kakor v mesnici. Na levo in desno so padale po nasipu glave, roke, noge, raztrgana obleka itd. Strahovit krik in vik se je razlegal v noč. Takoj so prihiteli rešilni oddelki ter ranjence in mrtve odpeljali v bolnico. Strašna nesreča je zahtevala 5 mrtvih in 16 težko ranjenih. Poleg teh je bila še cela vsrta ljudi pohojenih in potolčenih od množice, ki je v strahu po prvi nesreči begala na vse strani. — Mnenja smo, da ognjemet nič ne spada na tako pomembne verske prireditve, kakor je evharistični kongres, ki naj bi bil najbolj zbrana in tiha pobožnost. Ognjemet je pa za posvetne veselice. Strašna nesreča na Dravi. Na Veliki Šmaren so se vračale pobožne ženice od popoldanske službe v Molvah na Hrvatskem domov. Čoln, ki naj bi jih prepeljal na drugo stran Drave, se je sredi reke vsled narasle in deroče vode prevrnil. Rešilo se je le par ljudi, 28 jih je pa utonilo. Nesreča je napravila po celem okraju silno mučen vtis in po-trla ljudi do skrajnosti. Konferenca vinogradnikov. V Novem Sadu se vrši 20. avgusta konferenca vinogradnikov in izvoznikov vina. Na dnevnem redu konference je vprašanje o izvozu našega vina v splošnem, predvsem pa o izvozu našega vina v Nizozemsko. Kartel pivovarn ar j ev se razide. Zastopniki pivovarniške industrije so imeli v Beogradu več sej o vprašanju prodaje in izvozu KMETSKI LIST ——Mi tl"Traj7rr.viw. M—— piva. Razgovori pa niso bili uspešni, zato izgleda, da se bo kartel pivovarnarjev razšel. Velike poplave v Vipavski dolini. — V zadnjih dneh je začela reka Vipava na Notranjskem močno naraščati. Prestopila je bregove in se razlila črez polja in njive. Zalilo je vipavski, trg in vse glavne ceste V Vipavi. Največ škode trpijo kmetovalci, ki jim je po-vedenj uničila vse pridelke po njivah. Milijonar pred sodiščem. V Beogradu se nahaja že dalje časa v preiskovalnem zaporu milijonar Svetislav Joksimovič z nekaterimi tovariši radi goljufij. Te dni bi se imela vršiti sodna razprava, a je bila preložena, ker ni bilo prič. Obtoženci so ostali še naprej v zaporu. Živa zgorela. Starši Maras iz Osijeka so se mudili na polju pri delu. Doma so ostali otroci sami in se igrali. Štiriletna deklica Mara je zlezla na kup slame, katero je njen 9-letni bratec zažgal. Ogenj je hipoma obliznil slamo in deklica je živa zgorela. Ko so se starši vrnili, so potegnili iz ožganega kupa le še okostje nesrečne deklice. Nesreča s patrono. Posestnikov sin Valentin Lavriša iz Horjula je razbijal staro vojaško patrono, ki jo je našel na polju. Patrona je eksplodirala in nepremišljenemu fantu raz-mesarila roko in odtrgala dva prsta. Električni tok ubil mlado dekle. V bližini Rimskih toplic se je po nesreči zapletla v električno žico, ki je visela z droga, šivilja Marija Zupan. Električni tok je vrgel nesrečno dekle na zemljo. Ko se je hotela rešiti, se .je še bolj zamotala v žico in v 10 minutah obležala mrtva. Nekateri fantje, ki so stali v bližini nesreče, so priskočili dekletu na pomoč, a jih je električni tok vrgel daleč v stran in jih opekel po rokah in nesrečnica se je sama borila s smrtjo, dokler ni omagala. Nesreča v Triglavskem pogorju. Na severni steni Triglava se je ponesrečil pretekli teden visokošolec Vojislav Vakumovič iz Ze-muna. Padel je z navpične skale več metrov globoko, si polomil noge in potolkel po vsem telesu. Rešilna ekspedicija je ponesrečenca pobrala in ga prenesla v Mojstrano, od tu pa so ga odposlali v ljubljansko bolnico. »R 100« se je vrnil. Veliki angleški zrakoplov »R 100« se je v soboto vrnil iz Kanade. Za pot iz Kanade do Irske je rabil 57 ur. Potniki so bili z vožnjo zelo zadovoljni. Avto povozil kolesarja. Na cesti Stari trg -Draga je privozii nek avtomobilist za delavcem Antonom Goršetom, ki se je peljal s kolesom. Avto je kolesarja odbil več metrov v stran. Delavec je dobil pri padcu smrtnone-varne poškodbe, katerim je po nekaj urah nezavestnega stanja podlegel. Priseljevanje v Kanado. Minister za priseljevanje Garden v novi kanadski vladi namerava popolnoma prepovedati priseljevanje iz Evrope toliko časa, dokler ne poneha on-dotna brezposelnost. Priseliti se bodo mogli le oni, ki imajo v Kanadi sorodnike in ki imajo na razpolago potrebna in predpisana sredstva. Štiriletna deklica zgorela. Posestnik Se- , lišek iz Dobrunj je pustil svojo edino hčerko v kuhinji pri peči, kjer so pekli kruh. Ker ni bilo nikogar doma, je hodila deklica okoli peči — kar naenkrat pa je vsa v plamenih prikričala iz hiše. Pomoči ni bilo takoj in deklica je postala žrtev plamena. — Stariši pazite na svoje otroke in ne puščajte jih same . pri ognju! Silen tujfun na Japonskem je divjal pre- j tekli teden z brzino 95 km. Tajfun je napravil veliko škodo. 40 rudarjev živih zakopanih. Po poročilu iz Merita v angleški Kolumbiji so doslej izkopali trupla 4 rudarjev iz rovov, kjer se je pripetila grozna nesreča. Ostalih 40 rudarjev pa še niso rešili. Pri zapeki, krvnem prenapolnjenju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripanju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »Franz-JoseJova«-grenčica izdatno izpraznjenje črevesa in osvoboditev od občutkov tesnobe. — Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Joseio-vo«-vodo tudi pri nadlogah klimakterijalne dobe z največjim uspehom. »Franz-Josefova«-voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Tragičen konec nemške družine. — V Tannsu v Nemčiji so našli v gozdu tri obe-šence na istem drevesu. Bili so to neki nad 50 let star mož, njegova žena in kakih 20 let stara hčerka. Strašno maščevanje odpuščenega delavca. V Gueisenau na Poljskem se je dogodilo strašno krvoprelitje, ki ga je povzročil neki radi pijančevanja odpuščeni delavec. Delavec je prišel oborožen z revolverjem v navnate-ljevo pisarno, kjer je ustrelil ravnateljevega sina in knjigovodkinjo. Nekega delavca, ki je skušal divjaka razorožiti, je le-ta tudi smrtno ranil. Nato pa se je še sam ustrelil. Pretep med belimi in črnimi kaznjenci. V neki kaznilnici pri New Yorku je izbruhnila radi plemenskega svoraštva že dolgo zadrževana jeza med belimi in črnimi kaznjenci. Več ur se je vršil med njimi na dvorišču kaznilnice krvav boj. Bilo je ranjenih okoli 30 kaznjencev. Potniški parnik »Tahiti«, ki je vozil iz pristanišča "VVelingtona na Novi Zelandiji v San Francisko, se sredi pota potopil. Odlomil se mu je vijak in skozi odprtino je udrla voda. Poskusi posadke, da bi parnik rešili so bili zamanj. Potniki in posa dka so se v zadnjem hipu rešili na rešilne čolne. Amerika 77 dni brez dežja. V Ameriki imajo letos silno vročinsko sušo, ki je ponekod uničila vso žetev. Letošnja žetev v Ameriki manjša nego lanska. Poljedelski minister je objavil poročilo o stanju poljskih pridelkov in o stanju žit, kjer povdarja, da je letos pričakovati veliko manjšo žetev, kakor lani. Nezakonskemu otroku odsekala glavo. Iz Mostara poročajo, da so našli pastirji v nekem prepadu truplo novorojenčka. Neko dekle iz Knežpolja je prinzalo, da je to njeno dete, kateremu je koj po porodu odsekala glavo in ga nato vrgla v prepad. Na Kitajskem so proti evropski obleki in zavzemajo stališče, da mora vsak domačin nositi le obleko iz domačega kitajskega blaga. Na Madžarskem 70.000 brezposelnih. Za prvi dan v septembru se pripravljajo v Budimpešti večje demonstracije. Soci.jalistična stranka hoče s temi demonstracijami obrniti pažnjo madjarske vlade na bedo madjarske-ga delavstva. Preoblečen menih — trgovec z dekleti. V Baldisseri v Italiji se nahaja ženski samostan, v katerega je te dni pripeljal pobožen menih neko mlado deklico, da bi jo sprejeli za nuno. Menih je rekel, da je pripeljal deklico iz po potresu porušenega mesta Melfija, kjer so ji bili njeni starši ubiti. Opatica, je prošnji ugodila, meniha pa povabila, naj ostane nekaj dni v samostanu kot spovednik. Čez nekaj časa je spremljal menih tri mlade nune v bližnjo cerkev. Samostanski vrtnar je pa med tem opazil v gozdu skrit avtomobil, v katerem so ležale skrite vrvi in maske. Sumljivo zadevo je javil policiji in ta je takoj aretirala meniha in odkrila v njem zloglasnega zločinca in trgovca z dekleti. -- ■■■i.--.^'.-^ -^itfiirir rja i itiiiiiM i f.« MMflTski list Važnost pravilnega razmerja rastlinske hrane za bogate in kakovostne pridelke. Glasnik Ministarstva poljoprivrede je objavil statistiko uporabe umetnih gnojil v naši državi. V dnevnih časopisih je objavljena ta statistika o rastoči uporabi umetnih gnojil. Številke so sledeče: fosforna gnojila 62.500 ton. Ako se te številke ocenijo iz gledišča nauke o rastlinski hrani, potem nam pade takoj v oči najmanjša številka 2.200 ton dušikovih gnojil in 62.500 ton fosfornih. Razmerje hranljivih snovi, ki jih rastline rabijo za zgradbo svojega telesa in da rodijo mnogo in dober plod, je sledeče: pri žitaricah dušik, pri vinogradu 1 :0.4 :1.2 itd. Poedine skupine kulturnih rastlin rabijo rastlinsko hrano v različnem razmerju v onem odnosu, kakršen rodijo plod. Rastline namreč delimo v skupine, potem dobimo sledeče številke: dušik, fosforna kislina, kalij = 1 : 0,5 :1,1. Sedaj pa primerjajmo številke uporabe faktične potrebe rastlinske hrane. Naše poljedelstvo je uporabilo lansko leto umetno gnojilo v sledečem razmerju: dušik, fosforna kislina, kalij = 1 :28 :3,4. To razmerje nam da takoj odgovor, zakaj se v naši državi vedno slišijo prigovori: »umetna gnojila niso nič vredna; tu in tam je uspeh, velikokrat pa nobeden«. Takoj moramo podčrtati, da na žalost naši kmetovalci ne razločujejo, kakšno važnost imajo poedina umetna gnojila za rastlinsko hrano in da ni vseeno, kupi in rastrosi na njivo kaljevo sol, super-fosfat, čilski soliter ali apneni dušik. Vsako od teh gnojil ima svojo posebno nalogo v življenju rastline. Ako manjka eno od teh, razruši se ravnotežje v rastlinski hrani. Dobrota žetve je odvisna od za življenje neobhodno potrebnih snovi, ki so rastlini v najmanjši meri dostopne. To je zakon 0 mini-mu. Na tem zakonu ne moremo nič spremeniti. Rastlina rabi v omenjenem razmerju hranljive snovi. Ako jih ne damo, ona nam svoje nezadovoljstvo nad našim nerazumnim delom pokaže, v slabi žetvi. To se pa pri nas v največjih slučajih dogaja. Poglejmo samo statistiko naših srednjih žetvenih pridelkov: v letu 1928 do 1929 pšenice 1068 kg na 1 ha, ječmena 997 kg na 1 ha, koruze 1297 kg ha, 1 ha, krompirja 4524 kg na 1 ha, sladkorne repe 55.373 kg na 1 ha itd. (po statistiki Mi-nistrsva Poljoprivrede). V drugih državah so srednji, žetveni pridelki mnogo večji, ali zato je tudi uporaba umetnih gnojil v drugem razmerju. Vzemimo za primer Nemčijo , ki je v poljedelski tehniki v zadnjih letih najbolj napredna in racijonalizirana. Uporaba umet. gno jil 1. 1928/29 je bila v Nemčiji sledeča: 430.000 ton dušika, 510.000 ton fosforne kisline in 785.000 ton kalija. To je skoraj povsem pravilno razmerje, kot ga rastline imajo v pogledu potrebe hranlivih snovi. Ako se pri nas uporaba umetnih gnojil želi racionalizirati' in doseči z umetnimi gnojili one uspehe, ki se pri pravilni uporabi lahko dosežejo, potem moramo razmerje uporabe umetnih gnojil spraviti v sklad z potrebo rastlinske hrane. To bi pri obstoječem konsumu umetnih gnojil pomenilo, da moramo najmanj 28 kratno povečati uporabo dušikovih gnojil in devetkrat uporabo kalijevih gnojil, da dosežemo ravnotežje z uporabljenimi fosfornimi gnojili. Samo v pravilnem razmeru uporabe umetnega gnoja je uspeh v poljedelstvu siguren. Harmonija rastlinske hrane lahko edino pomaga kmetovalcu, da pridela mnogo kakovostnih pridelkov po sorazmerno nizkih pridelovalnih stroških. Zato bodi glavna skrb naših poljedelcev, da sedaj pred jesensko setvijo dobro prevdarijo, katero umetno gnojilo in koliko naj kupijo, da bo rastlinam vsestransko udo-voljeno, Eno takšno gnojilo, ki več ali manj ustreza potrebam rastlinske hrane, je»Nitro-foskal-Ruše«. Kmetovalec najmanj pogreši, ako mesto treh umetnih gnojil, Superfosfata oz. Tomaževe žlindre, kalijeve soli in čilskega solitra kupi Nitrofaskal-Ruše, ki vsebuje vse to, kar rastlina rabi od mineralne hrane kalij in apno. Kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu razpisuje sprejem učencev v svoj zavod. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letos jeseni se bodo sprejemali učenci samo v celoletno šolo. V zimski . šoli se bo vršil II. tečaj za one učence, ki so lansko zimo dovršili I. tečaj zemske šole. Celoletna šola traja eno leto, od začetka novembra t. 1. do konca oktobra prihodnjega leta z enomsečnimi počitnicami v avgustu. Prirejena je za učence iz vseh krajev bivše ljubljanske oblasti. Vsi učenci stanujejo v zavodu, kjer so strogo nadzorovani, in uživajo vso oskrbo. Sprejemajo se sinovi kmečkih staršev, ki bodo po dovršenem šolanju ostali na kmetiji. Pogoji za sprejem so: starost od 16 do 20 let, moralna neoporečnost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršeni vsaj trije razredi osnovnen šole. Prosilci, ki imajo manj kakor tri razrede osnovne šole, ali pa slabo izpričevalo, ne bodo mogli priti v poštev za sprejem. Vstopiti bodo mogli šele prihodnjo pomlad v pripravljalni tečaj. Oskrbnina za plačujoče učence znaša mesečno 150 Din. Brezplačna mesta se bodo oddala sinovom srednjih in manjših kmetskih posestnikov, ki imajo lepo izpričevalo in kojih starši se zavežejo, da ostane sin po končani šoli na domači kmetiji. PFošnji je priložiti premoženjski izkaz, potrjen od davč. urada. Prošnje za sprejem morajo biti pisane lastnoročno na celo polo in kolkovane s kolki za 5 do 20 Din ter poslane na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Prošnji je treba priložiti; 1. rojstni in krstni list, 2. šolsko izpričevalo iz zadnjega razreda (ne odpustnico!); 3. izpričevalo o nravnosti, pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod naravnost iz kake druge šole, 4. a) izjave staršev oz. varuha, da so voljni plačevati stroške šolanja (pri prosilcih za plačujo-ča mesta), 4. b) Izjava staršev, da ostane njih sin na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu stroške šolanja (pri prosilcih na brezplačna mesta). Pri vstopu v zavod odloča o končno-veljavnem sprejemu izpit iz slovenščine in računstva in pa zdravniška preiskava. Prosilec, ki bi izpita ne prestal, ali bi ga zdravnik zavrnil, se odkloni in se na njegovo mesto pozove drug prosilec. V prošnji naj prosilec točno navede svoj naslov, zlasti pošto. Vsa točnejša pojasnila daje ravnateljstvo. Opozarja se, da je letos prostih le 20 mest, ker so ostala zasedli že gojenci pripravljalnega tečaja in II. letošnje zimske šole. Prošnje je vlagati do 20. septembra. Ravnateljstvo kmetijske šole Grm-Novomesto. TRŽNE CENE V LJUBLJANI den 14 avgusta 1930. Govedina: V mesnicah po mestu: I vrste 22 Din, II. vrste 20 Din. Na trgu: 1 kg govejega mesa I. 18 do 20, II. 16-18, III. -12-16. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 24—25, II. 20 do 22 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25 Din, II. 22 do 24 Din. Drobnica: 1 kg koštrunovega 14—15 Din, jag-njetine 18—20, kozličevine 25. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 10, II. 8 Din. Perutnina: Piščanec majhen 10—14 Din, večji 15—25, kokoš 25—40, petelin 25—35, raca 25—35, domači zajec, manjši 8—12, večji 14—20. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2 50—3 Din, 1 kg surovega masla 35—40, čajnega masla 44—52, masla 40—44, bohinjskega sira 30—32, sirčka 8—10, par jajc 175—2. Pijače: 1 liter starega vina 18—22 Din, novega vina 14—18, 1 čaša piva 3—3-50, vrček piva 4-50—5, steklenica piva 5-50—6. Sadje: 1 kg jabolk I. 8—10 Din, II. 6—7, III. 4 do 5, hrušk I. 9—10, II. 7—8, III. 5—6, breskev 28 do 32, marelic 24, malin 7—8, grozdja 8—10, 1 liter brusnic 10—12, borovnic 3. Žito: 1 q pš«nice 230—245 Din, rži 200—210, ječmena 190—200, ovsa 205—225, prosa 200—210, koruze 185—190, ajde 200—220, fi»ola ribničana 330, prepeličarja 410, graha 8—10, leče 8—10. Kurivo: 1 tona premoga 460 Din, 1 kub. m trdih drv 180, mehkih drv 90. Krma: 1 q sladkega sena 100 Din, pol sladkega sena 85, kislega sena 75, slame 60—70. Zelenjave in gobe: 1 kg glavnate solate 5—6 Din, zgodnjega zelja 2—3 kislega zelja 3 50, kolerab 6—7, graha v stročju 8—10, luščenega graha 12—16, fižola v stročju 2—3, luščenega 4—6, čebule 2—2-50. česna 12—14, krompirja novega 1150, jurčkov 10—14. Gozd. Naši gozdovi so naše največje zakladnice, kjer so shranjeni ogromni zakladi, samo najti in dvigniti jih moramo. Koliko ljudi živi pri nas od gozdarstva. Denar prejemajo posestniki gozdov, delavci, ki sekajo les, vozniki, industrijalci, nadalje delavci na žagah, lesni trgovci in obrtniki. Dolga zlata veriga, ki se prične v gozdu, se vije preko samujočih žag, ob šumečih srebrnih potočkih, skozi vasice, tja do mesta. Baš na naši letošnji šumarski in lo*vski razstavi na ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 31. avgusta do 15. septembra bomo imeli priliko videti vsa bogastva gozda, kakor tudi način, kako se te zaklade dvigne, da ostanejo plodonosni še v naprej. Iz rok šumarjev prevzemajo les industrijalci. Tudi pri teh bo po možnosti prikazan ves potek obrata. Na razstavi bodo razstavljeni tudi najrazličnejši produkti, o katerih le redkokdo ve, da so iz lesa, da so bili zasnovani v gozdu. Največja tozadevna atrakcija bodo gotove nogavice iz svile, pridobljene iz lesa. Razstava lovskih psov. Dne 31. avgusta 1930 se vrši v Ljubljani I. državna razstava lovskih psov pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Razstavo priredi Jugoslovenski Kinološki Savez v okviru Prve državne šumarsko-lovske razstave. Lastniki čistokrvnih psov naj takoj javijo svojo udeležbo na naslov »Razstava psov — Ljubljana — Velesejem«, da dobe pptrebne tiskovine in navodila. Vožnja polovična, brezplačen vstop na šumarsko-lovsko razstavo! »Obrtni zakon in kmetje.« V »Kmetskem listu« št. 29 t. 1. je pisec zavzel svoje stališče v obrtnih zadevah. Drugače pa gledamo na obrtni zakon mi usposobljeni obrtniki in zahtevamo, da naj izvršuje obrt le oni, ki ima preizkušnjo in dovoljenje v svoji stroki. Večina obrtnikov izhaja s kmetov in morajo plačevati tudi velike davke za dovoljeno obrt. Mnogo jih nima ne polja, ne živine in je odvisen njihov obstoj "samo od zdravih rok in obrti. Če teh ni, kaj potem? Kakor pisec pravi proč z »mazači«, tako pravimo tudi mi proč s »šušmarji«. Seveda vse to tako, da ne škodi napredku kmetijstva, ampak da mu koristi in na tak način, da se ne ovira gospodarskega razvoja. Kjer pa potrebnih obrtnikov ni, so pa itak zakonske določbe prirejene dejanskemu stanju. — Podeželski obrtnik. »Naše gorice«, glasilo Vinarskega društva za Dravsko banovino. Izšla je 8. (avgusta) številka tega strokovnega lista, ki prinaša poleg delovnega načrta za vinogradnike in sadjarje, društvenih vesti, iporočil o stanju vinarstva in sadjarstva v Dravski banovini ter bogatega gospodarskega drobiža več aktualnih člankov, kakor o pridelovanju kvalitetnih vin, o zelenih opravilih v vinogradu, o precepljanju šmarnice, 0 vršičkanju v vinogradih, o vinski krizi in trošarini ter zaključujqe s komentarjem k pravilniku o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki bo zanima! zLasti naše trtničarje. Vsak vinogradnik in sadjar tii moral čitati to številko, in postati član Vinarskega dru&tva ki mu nudi za letno članarino 30 Din 12 številk tega prekoristnego glasila brezplačno. Poslodavcem. Na posebno odredbo* ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje smejo izdajati •.- 1 evi zaposlovanja inozemskih delavcev v smislu § 1 tozadevnega pravilnika le Javne borze dela (centrale), nikako pa ne podružnice, ekspoziture ali ipoverieni-štva borz dela. Poslodavci na področju Javne bor^e dela se vsled tega opozarjajo, da je vse tozadevne prošnje vlagati pri Javni borzi dela v Ljubljani, ne pa pri podružnici v Mariboru in pri ekspoziturah v Kranju, Celju in v Murski Soboti. Vsako vlogo je v smislu določb zakona o taksah kolekovati po 5 Din ter priložiti za rešitev kolek po 20 Din. — Javna borza dela v Ljubljani. Iz uredništva. Hrušica, T. Ž. Glede dodelitve zemlje se obrnite na Zvezo slovenskih agrarnih interesentov v Ljubljani. Kar se tiče starostnega zavarovanja kmetskega ljudstva, smo mi to vprašanje sprožili v »Kmetskem listu«, da bi o njem pričeli stvarno razpravljati vsi v poštev prihajajoči činitelji in f*" ■ " .>. „i. Na starostno zavarovanje se bomo v listu še povrnili. ŠIVALNI STROJI „GriUn@r" „Ad§er" „i€ayser" m kolesa, najkoljši materija), precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena, kakor tud pisalni stroji ,l!ranla, »»„ Večletna garancijal SO se m O pri Pouk » vtzen.u brezplačen! los« Peteline, Ljubljana ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Laneno olj© Firnei Emai8n@ ostale Oljnate barve in vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno ln po zmernih cenah pri EDIC-ZAKa O. z o. z. Tovarne olja, fimeža, laka in barv w i*- J* Podruln.: Marlbor-Novl-Sad lastnik: Franjo Medu! Naročajte »KMETSKI LIST«. Gospodarji I Gnojite APNENIM DUŠIKOM najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upo-trebi in množini, rentabilnosti, kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih aipnenega dušika daje TVORNICA ZA OUSIK d. d ROSE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proizvaja istotako mešano umetno gnojilo »NITROFOSKAL - RUŠE;, katero sestoji iz apnenega dušika, superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitro-foskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom, fosforom, kalijem in apnom ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. — Stalna zaloga pri EKONOMIJ, LJubljana, Kolodvorska ulica 7. Najboljši trdi in mehki koks in kovaški premog Vam audi Družba I C, IRIJ A" IJubljan«!, Dunajska c. 4» Telefon 2820 tf predaji leži TaSa Miliisl! Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo za boljši za služek kot v kateremkoli drugem poklicu Pišite nam in piiK.ži-te znamko za ougovi.r. Tehna družba, Ljubljano, Mt-stui trg št. 25/1. ALI STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? OPEKO m STRESMIKE >llovac< vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino )Ekonom( Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 L. MIK U S Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo I Na veliko! Ustanovljeni 1839 Češke tkanine dobite direktno iz ČSR franko, izcarinjeno na dom. Napišite svoj naslov (dopisnica Din 150), pa Vam pošljemo jesenske in zimske — volnene in dr. vzorce (za obleke, suknje, plašče, perilo itd.) na vpogled. — Izvrstna kakovost! Tkalnica J. Marek, Bvstre n. Metu ji, ČSR. osrednja oosnocforsKa zadruga i Llijii Keladvorsta slina fl l Nudi po najnižjih cenah vse trst« deželnih pridelkov najfinejfio bana-ško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blaga in ostale v to st o>o spadajoče predmete. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre gaiiee ter najboljšega spiit-slega i i trboveljskega p o r 11 and cementa. —-—! ■ Dsnsr na£oiite nalhslfe In nalvsrneje pri zavsdu NiLNI i soniNi i Račun j»o5i. Hramhiica 81. 14.257 ragisir. zadrug s neomejaso »vti« Brsojovl« „Km«tstai dora" Tsiefcn as«? y LlubUani, Tavžarieua ŠS©drsa) ulica 1 Tei*'OH 2847 Vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje po 6''/i odpovedi, pri trimesečni odpovedi po 7'/, •/„ bre* edbitka davka na resr.ta Starce vlog okroglo 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 500.000 dinarjev Jamstvo ta vloge presega večkratno vrtnino* vlog Vloln* knjižic« drugih zavodov sprejema kot gotovino hren prekinjenja obrestovanja. - POSOJILA daj* proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev te, dovoljuj* kredit* v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE LliB: Ob delavnikih od 8-12V, in od 3-4% /e ob sobotah in dnevih ped pr omiki od S-12'l, w Podružnici, v (Cftmniku, CSiavni trg in v HariSsoru, Slomškov J^g 3 HfiS^tk' M i l R B M r R v S J - Izdajatelj: It« Poc«l j. — Tisk tiskarn« Merkur (preditsroik tlakam«: O. Mieh&Uk), LjablfvA,