TVand s~yu4uce... NO. 215 Ameriška Domov uma AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and Internationa] Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING. NOVEMBER 8, 1981 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Zavezniki niso vneti za sedanjo ameriško politiko v — Berlinu Na zadnji seji sveta NATO v Parizu so posebno obsojali “pohode” icivilistov Vzhodni iBerlin !ood ameriško vojaško stražo. PARIZ, Er. — Ko je bila sredi avgusta berlindka kriza na vr-humc(U) je naša administracija hotela ustvariti videz, da bo nastopala zelo odločno. Treba je hilo na eni strani podpreti mo-ralo berlinskega prebivalstva, ki S a je pregrada preko noči razbija v dva dela, in podpreti krščan. N skuša radio vse kulturne potrebe zadovoljiti na ta način, da prireja izredno veliko število kulturnih programov, ki obsegajo gladbo, dramo, predavanja itd. Nemška policija je Lrijela v Muenchenu 44 let starega nekdanjega partizana Lazarja Vratarica, ki je prišel |po poslu v Nemčijo. nju, hoče o vsem odločevati sam, da “ne bo nikjer korupcije.” Tako je odbil od sebe vse, kar je odločno protikomunistično, ob. j MUENCHEN, Nem. — Ko je enem pa tudi proti Diemovi dik- prišel pretekli teden v bavarsko taturi. glavno mesto 44 let stari Lazar iVračarič, eden izmed direktor-VojaštVo nezadovoljno ijev velike države tovarne v Za-Diemov sistem vladanja jel,greihu, ga je nemška policija pri-razbil tudi enotnost v vojaškem jela češ) da je med drugo sveto-poveljstvu. Diem je nastavil v no V0,jnC) partizan pomoril generalnem štabu samo svoje 'č Nemških vc jakov. To je pr. ipristaše, ker se boji, da bi vteg- vi slučaji da so Nemci v letih po nuli vojaki napraviti proti njemu |drulgi svetovm vojni prijeli ka-revolucijo po vzgledu južne Ko- ^ega člana oboroženih oddelkov, reje. Preko pristašev v general- ^ g0 priznani kot zavez-nem šitalbu vodi tudi vse vojaške jin ga postavili pred sedišče operacije proti gverilcem. To se. za,racti vojnega zločinstva, veda ni po volji mnogim povelj ANTHONY CELEBREZZE JE ZMAGAL BREZ VSEH TEŽAV Župan A. Celebrezze je z lahkoto zmagal nad svojo 'republikansko nasprotnico Albino Cer-mak in postal prvi, petič jzaporedoma izvoljeni župan 'Clevelanda. - Republikanci so zmagali v Toledo m v Columbusu |v Ohio, pa izgubili v New Yorku, kjer je (zmagal župan R. iWagner z veliko večino, in v New Jersey, kjer !je demokratski kandidat Hughes z imalo 'večino zmagal nad republikancem J. Mitchellom v borbi za guvernerja. CLEVELAND, O. — Župan Anthony Celebrezze je pri včerajšnjih volitvah dobil 144,650 glasov, njegova republikanska nasprotnica gdč. Albina Cermak pa 53,016. Razmerje glasov je torej 3:1 za Celebrezza, ki je kot prvi v zgodovini Clevelanda bil petič zaporedoma izvoljen za mestnega župana. Republikanci niso imeli posebne sreče tudi v volnVah v mestni odbor, izgubili so dva odbornika, tako da bo v novem mestnem odboru 27 demokratov proti 6 republikancem. Več sreče so imeli republikanci v Ohio v Toledu in v Columbusu, kjer so izvolili republikanca za žuipana. Demokratski kandidat za župana mesta New York R. Wagner je z veliko večino porazil svojega republikanskega tekmeca kljub podpori, ki jo je republikancu nudil bivši predsednik Eisenhower. Eisenhower in Kennedy sta posegla tudi v volivno borbo za guvernerja v New Jerseyu. Napovedovali so zmago republikancu Mitchellu, zmagal pa je z malo večino demokrat Richard J. Hughes. žaju je postaja prilagodila tudi svoje politiame oddaje; daje več poročil in več komentarjev, kar vse komuniste tja do Moskva najbolj boli. Za občinstvo so posebno privlačni razgovori z raznimi begunci in pozdravi neznanim prjateljem in znancem, ki se pa med seboj dobro poznajo, zato pa delajo veliko preglavic vzhodnonemški politični policijii. te vte <*LOuDy Vremenski prerok pravi: ačno, vetrovno in hladno. ]\fa;^V.no 2 naletavanjem snega. lsia temperatura 43. nilkom na frontah, ki isi želijo večje svobode v odločanju tekom spopadov z gverilci. Med nezadovoljnim poveljniki so tudi taki, ki so se šolali v Ameriki. Ti so našli prilliko, da so Taylorju in njegovemu spremstvu pokazali drugo plat kolajne v Vietnam državljanski vojni. Samo orožje in svetovalce Taylor je radi tega menda Sedanjemu političnemu polo- Prišel do prepričanje, da Je tre- Čombe išče nove opore ŽENEVA, Šv. — Predsednik Katange Moise Combe je prišel sem na zdravljenje, skuša pa to priložnost porabiti tudi za vzpostavitev vezi s francoskimi posl! ovnimi krogi, ki bi jih rad pripravil, da bi vložili svoj kapital v Katanigo. Z njimi se je nekajkrat privatno sestal. ba reorganizirati način poveljevanje v državljanski vojni, da bi namreč vojaški poveljniki na mestu samem imeli več samostojnosti v odločevamju. Zato je tudi proti temu, da bi Kennedy pošiljal naše čete v Južni Vietnam. Tam potrebujejo za-Zah.. Nemčijo, odkar je priznala enlkrat samo več orožja in več vzhcdinlcnemško vlado. Zahod- Vračariča je policija prijela v njegovem hotelu. Sodišče je njegovo zahtevo po izpustitvi zavrnilo. Glavni javni tožilec dr. H. Gulden je obdolžil Vrača. riča in njegove tovariše, da so oktobra 1941 “zahrbtno umorili” skupino nemških vojakov in da je bila proti njemu izdana tiralica že dalj časa. S pravne strani utegne biti važno dejstvo, da Titovi partizani niso bili priznani kot zavezniška vojskujoča se šila do pozne jeseni 1943. Titov konzul je preko švedskega poslanika v Bonnu zahteval izpustitev prijetega Vračariča in na j odločne jše protestiral proti “nasilju.” Titova Jugoslavija nima uradnih diplomatskih stikov in vodenja vojaških svetovalcev( ne pa ameriških čet. Predsednik Kennedy se menda 'strinja z nazori generala Taylorja, toda hoče zadevo ponovno prečistiti pred Svetom za narodno varnost. Še je pravica yna svetu! WASHINGTON, D.C. — Tako je trdil predsednik Kennedy ne morda na kakem političnem shodu, ampak na večerji, ki jo je priredil v čast svojemu prijatelju Trumanu. Po večerji je bil Truman izredno dobro raz-Sedaj je dejansko edini gospo- položen, sedel je za klavir in za- dar v Katanigi belgijska Union Miniere du Haut Katanga. Ona je lastnik vseh rudnikov in z njimi povezanih naprav in obratov. Ona zaklada Katango s fi-nančniimi sredstvi za vzdrževanje javne uprave in oboroženih sil. Čombe se pri tem čuti preveč enostransko vezanega. --------o------- — Rečna struga Seine skozi Pariz je dolga okoli osem milj. čel igrati v zabavo zbranim stom. Vsi so vedeli, zakaj je tako dobro razpoložen. Z besedami je pa to povedal Kennedy. Rekel je namreč navzočim gostom, da je še pravica na svetu, kajti “Stalina so vrgli iz Leninovega mavzoleja, Truman je pa zopet v Beli hiši”. Trumana ni bilo namreč tam ves čas Eisenho-werjevega režima. na Nemčija je za kazen tedaj prekinila z Beogradom redne diplomatske stike. ------o------ Južna Afrika bo iskala novo pot tv — London! JOHANNESBURG, J. Af. — Ko bosta Kenija in Tanganjika dobili prihodnje leto neodvisnost, ne bodo smela južnoafriška letala več pristajati na njunih letališčih. Tako so vsaj domači politični vodniki sporočili v Južno Afriko. Ta je že stopila v stike s portugalsko Angolo, če ne bi mogla svoja letala na poti v London in od tam usmeriti preko angolskih letališč. Poizvedovalni količek Jerry Ziherl, Hammond, Ind., ima v našem uradu pismo od misijonarja č. g. S. Poderžaja, Indija. Kdor bi vedel za njegov naslov, naj ga nam izvoli sporočiti. Župan A. Celebrezze je dobil skupno 73.1 odstotka vseh oddanih glasov j več kot njegova prednika na tem mestu Frank J. Lausche in Thomas Burke. Zmaga je bila pričakovana in ni nikogar iznenadila razen z izredno večinoi A. Cermak je že ob 9:50 A. Celebrezzu k zmagi telefonično čestitala. Cleveland-čani so zavrnili predlog za izpopolnitev Hopkinsovega letališča, izglasovali pa so izdajo bondov za izboljšanje kanalizacije, popravilo cest in naprav za razvedrilo in oddih. V šolski odbor sta prišla poleg starih članov A. Benesha in Mrs. N. Wulff Ralph McAllister in John J. Gallagher. Volivci okraja Cuyahoga so odklonili sredstva za vzdrževanje živalskega vrsta in njegov prevzem od mesta Clevelanda. Pri volitvah za sodnike v Clevelandu je Blanche Krupan-sky porazila Harrya Auslander-ja, med tem ko je sodnik J. Cassidy z lahkoto porazil S. Pre-caria. V Euclidu so bili izvoljeni v mestni svet ponovno vsi stari njegovi člani s predsednikom Harry J. Knuthom vred. Michael Boich je dobil sicer 5,655 glasov, toda je vseeno propadel. Z lahkoto je zmagal Tony Šuštaršič. ki je od vseh splošnih kandidatov v mestni svet dobil največ glasov — 11,176. V 1. vardi je zmagal A. Schutt, v 2. A. Lang, v 3. M. Gerl, ki je dobil 3,691 glasov, njegov tekmec P. Kotorac pa 2,650, v 4. je H. Erickson dobil 1,718 glasov, Chukayne pa 1,587. Z lahkoto je prišla znova v šolski odbor Mrs. Miary K. King, ki je ponovno ostro kritizirala večino odbora zaradi upravljanja euclidskih šol. Demokratska zmaga v New Yorku in New Jerseyu. Wagnerjeva zmaga v New Yorku utegne imeti svoj vpliv na guvernerske volitve v N«w 1 Yorku leta 1964. Ni izključeno, da bodo demokrati skušali postaviti proti republikancu Rockefellerju prav Wagnerja, čeprav se nekateri že sedaj zavzemajo za Franklina Roosevelta, sina pokoj nega predsednika FDR. Zmago v guvernerskih volitvah v New Jerseyu pripisujejo posegu predsednika J. Kenne-dya vanjo. Na splošno so napovedovali zmago republikancu Jamesu Mitchellu. za katerega je prišel v državo govorit bivši predsednik Eisenhower. Nato se je za demokratskega kandidata R. Hughesa zavzel osebno predsednik Kennedy, ki je prišel v Trenton in v javnem govoru demokratskega kandidata podprl odločno in jasno. Nekateri strankini prvaki so ga pred tako o-čitno podporo svarili češ, da bo trpel tudi njegov ugled, če demokratski kandidat propade. Iz Clevelanda in okolice Hčerka je— V družini Johna in Ann Mesojedec, 1071 E. 71 St., so dobili zalo hčerko prvorojenko. S tem sta postala Mr. in Mrs. Lee Cox, 27421 Forestview, prvič stari oče in stara mati, Mrs. Mary Mesojedec, 1071 E. 71 St. pa prvič stara mati. Čestitamo! Fantič k deklicama— Mr. in Mrs. Roy Gardner na 13311 Garden Rd., East Cleveland, se je rodil fantič, da bo delal druščino sestricama. S tern je postal Mr. Anton Jaksetich z 1349 E. 143 St. šestič stari oče. Čestitamo! Rokoborba— Jutri zvečer bo glavna zanimivost nastopa rokoborcev v Areni boj Libanonca “šejka” z Nemcem Hansom Schmidtom. Začetek tekmovanj ob 8:30. Halloween risanke— Sledeči otroci so dobili v An-ziovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Ave. Halloween nagrade za najboljše risanke: Antoinette Pate, Dennis Blatnik, Darlene Adamic, Josephine Starič, Barbara Ladiha, Agnes Maric Pate, Gerald Trinko, Barbara Abra-novich, Joann Marie Miklavčič, Gertrude Trinko. Naj pridejo po nje! }Ne izgleda jih 80!— Splošno poznam Mr. Martin Sorn, lastnik Somove restavracije na 6036 St. Clair Ave., praznuje danes svoj 80. rojstni dan. Izgleda tako dobro, da bi človek komaj verjel! Iskrene čestitko in še na mnoga leta! Iz bolnišnice— Mrs. Mary Kraich z 1109 E. 63 St. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Je še vedno pod zdravniškp oskrbo. ---------------o------ Francoski /policisti in alžirski uporniki skrbeli skupno za red ALŽ-IR, ALž. — Poročevalci časopisja so bili naravnost za-prepaščani, ko so videli tekom proslav obletnice začetka alžirskega upora, kako so vodniki upornikov sodelovali z vodniki francoske policije pri ohranjanju reda tekom demonstracij za neodvisno Alžirijo. Baje so se francoske oblasti dogovorila z vodniki alžirskega upora še pred dnem obletnice o sodelovanju, da bi zmanjšale število žrtev. Tekom izgredov je bilo okoli 100 mrtvih, veliko manj kot so pričakovali. Plastična snov za rastlinjake V Zahodni Nemčiji so izdelali plastične šipe za rastlinjake. Plastična snov, ki so jo uporabi, li, 'prepušča le določen del sončnih žarkov, zato takih oken ni treba zastirati, kar je nujno, če močno sonce sije na rastlinjake ali pa tople grede. Vreme ne vpliva na snov in je tudi ne spreminja steklene šipe Zadnje vesti LOS ANGELES, Calif. — Ogenj v Santa Monica gorah se je posrečilo delno omejiti, potem ko je uničil blizu 300 domov filmskih in televizijskih zvezdnikov in zvezdnic ter okoli 10,000 akrov gozdne površine. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy je včeraj razpravljal s predsednikom indijske vlade Nehrujem, ki je tod na obisku, o Laosu, Juž. Vietnamu in o Nemčiji. Poudarjal je, da načelo o samood-ločitvi ne velja same za afriške in azijske narode, ampak tudi za — Vzhodno Nemčijo. QUITO, Ekv. — Položaj v državi ni čisto jasen. Vojaštvo je na povelje predsednika Ibarre zadušilo levičarski upor pod vodstvom podpredsednika republike Arosemena, nakar jc zaradi ostrih protestov baje odstopil tudi sam predsednik Ibarra in se zatekel v argentinsko poslaništvo. BONN, Nem. — Dr. K. Adenauer je bil včeraj izvoljen četrtič za kanclerja, toda le z večino 8 glasov. Od 499 po-206 proti njemu, ostali pa so se glasovanja vzdržali. Sestavil bo novo koalicijsko vlado krščanskih in svobodnih demokratov. Predsednik Kennedy je Adenauerja povabil na razgovore v Združene države. Predvidoma bo prišel Adenauer v Washington 20. novembra. pa bo treba menjavati vsaj vsakih deset let. Ameriška Domovina /m-(vi » ■#! c- ^ vit- mo /vi it 6117 St. Clair Ave. •— HEnderaon 1-0628 -— Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of Jdly Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA; Zb Zedinjene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece £a Kanado in dežele izven Zed. držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; JJnited States: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months. (Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 215 Wed., Nov. 8, 1961 žice za njihovo nadzorstvo, najlaže jih je obvladati. V tem se ločijo od kmetov. Tako je tudi Tito gradil po političnih vidikih propagandne tovarne, brez ozira na resnične potrebe. Take tovarne so po celi Jugoslaviji: za optične predmete, instrumente, tekstilije, fotografske aparate, potrebščine in drugo. Vsaka je kronana z veliko neonsko razsvetljeno rdečo zvezdo in geslom “Živijo Tito!” Ta lažnjiva industrijalizacija je napravila dvojno škodo dobremu, pridnemu prebivalstvu (in ameriškim davkoplačevalcem). To je namreč pripeljalo na tisoče kmetskih delavcev v mesta. Veliko jih je tam brez dela, namesto da bi pridelovali hrano. Osnovni vzrok, da se Jugoslavija mora ponovno obračati na nas s prošnjo za žito, je v tej komunistični zmedi in ne v ujmah. Edina lakota, ki jo Titovo ljudstvo čuti, je lakota po svobodi. Kajti komunizem ne dopušča udeležbe na bogastvu, dopušča le udeleležbo v uboštvu. Kljub vsemu Tito obvladuje vojsko, tajno policijo in preskrbo s hrano. To so tri osnovne klasične potrebe vsake diktature. Zato lahko molze Jugoslavijo za komuniste in ostane na oblasti. Med tem pa sam živi v neizmernem veličastju in objestnosti, kakršne ni kazal poprej nikdar niti najbolj divji balkanski kralj. BESEDA IZ NARODA Slovenska pesem (Nekaj misli ob Korotanovem koncertu.) Slovenska pesem, srčni ti pozdrav! Z menoj si šla kot dobra stara znanka. Kot da je ljuba svojo roko dala mi krog vratu — opajaš brez prestanka. Na tuji zemlji, sredi cest vrvenja si mi slapov Savice žuborenje; vonj nageljna, ki dekle ga pripenja na fantovo srce, z njim hrepenenja, ki se budc zvečer, kot vile v gori, ko noč se svetla z vasovalci meni in bledi mesec obstoji nad bori. Domače zemlje si utrip ljubeči. Kropilček drobni za vse težke ure, kot večna lučka milostno utripaš; pojoč med mlini na bregovih Mure, s klopotci greš v zasanjane gorice, pozdravljaš zadnjikrat premrle ptice, ki jih v tujino hrepenenje žene. Ameriški časnikar o Titovini Nekateri slovenski titovski propagandisti se radi hvalijo, da poročajo podobno kot oni tudi ameriški časnikarji. Eden izmed njih se je nedavno skliceval na poročila tukajšnjega angleškega lista Plain Dealer. Nedcjžno je povprašal, kako, da se poročila ameriškega časnikarja krijejo z njegovimi. Pri tem je ameriški časnikar povedal v sestavkih sam odkrito in jasno, da so njegova poročila iz uradnega vira, torej titovska uradna propaganda, pisec slovenskih slavospevov Titovini in titovcem pa piše menda iz lastne skušnje ... O razmerah v Titovini je pisal nedavno v tukajšnjem listu “Cleveland Press” znani ameriški časnikar Henry Taylor. Ta se ni posluževal uradnih titovskih virov, zato je njegovo poročila hladna prha za vse vnete častilce Tita in titovstva. Nič čudnega torej, da ga je titovska propaganda besno napadla. Resnica bode v oči, prav posebno one, ki jo poznajo iz lastne skušnje! Henry Taylor piše: 130 Sabrejetov, naših vojaških letal, ki jih hoče Tito, in vežbanje njegovih rdečih letalcev v Texasu je zopet kakor “adagio v deželo sanj”. S tem enostavno kopičimo še več izgube povrhu vse polomije s pomočjo Titu v znesku dveh bilijonov dolarjev denarja ameriških davkoplačevalcev, ki smo mu ga že poslali. To znaša petkrat toliko, kolikor zaslužimo na leto pri izvozu našega tobaka, ki je med najboljšimi artikli, ki nam služijo dolarje v inozemstvu. Dajali smo dolarje, kjer bi smeli dajati kvečjemu desetice. Resnična važnost cele te reči je vsekakor v tem, da osvetljuje potrebo po temeljitem pregledu in takojšnih spremembah v celotnem našem programu zunanje pomoči. Tito, ki je zaklet komunist, prav gotovo ne misli, da bi se kdaj boril na naši strani, nič bolj, kot je kdaj mislil zločinec John Dillinger sodelovati z FBI. Če bi res prišlo , do vojne in bi se Tito pojavil iz svojih južnih okopov, bi Korotan desetletnico svojega obrni lahko bili srečni če ne bo uporabil našega orožja za letoja- Desetletnico trdega dela, napad na Italijane. T tudi lePih "t"*0''- "a 1”“e- Da more človek soditi zapravljanje in ničvredno tra-,Te 51110 ponosnt prav vst cleve-ten je denarja naših davkoplačevalcev, mora iti v Jueosla- lla'ndiskl slovei)cl-vijo. Sicer je nemogoče verjeti, kaka polomija je to. Tu je zdl se n^1,vda1 T1 sf do ,g0’ ,kar uajvečja dežela na Balkanu, nekaj večja kot newyorška so se na Ploanil^lh olkrog'cerkve država in Pennsylvania skupaj. Po prirodi je to eden ev-isve'tega Vlda abirah mladi fan-ropskih najbogatejših vrtov. ko7f nacrte’ ^ln kje Jugoslavija ima velike množine lesa za izvoz. Dalje z va;)aina1, G- ^e‘ ima velike naravne zaklade boksita, ki so redki v EvropiMi ac Je z veseljem podipr| in dragoceni za svet, ki potrebuje aluminij. Ima dalje pre- Realizem m resno pnje mog, železo, zlato, baker, cink in, dokler ni bilo Tita, je ,fa df°- Uspeha so se kmalu po. 'tudi bila med večjimi izvozniki žita. Dežela je normalno kazalL, ^b01 }e ra®t^1 p° stevi" SOU poljedelska. |iu’ se b°V uspehlh; , jr . j. . .., . , ,..'seso kmalu pridružila dekleta Ce upoštevamo sedanjo zboljšano tehniko rudarjenja ^ hvaležnost vsem pevkam m pev. ri^dVaS?,: Sf j.* ustaTa tITLJT f ^ ** “ ™V zem Če nameravamo podpirati ta sistem vse naše življe-| Mladto >ki je kat praa pUwU doveX^Upo n,e, lahko kar vržemo našo državno blagajno v Atlantsk, lpi(jko v0]to ^ je ^ pegmi ^ apJ,avali sto. ocean, pa o oprav jeno. . !marsikaj. Morda Še najbolj slo. venslko domovino, lepoto naših Po ruskem vzorcu — v Stalinovem sistemu se je Tito i n . ... ' • . X . .. naučil vseua kar zna — ie razdelil luposlaviio na šest “ne_ |V0nbke P09™’ tlste pe,smj: kl bl krajev, bogastvo našega jezKka, , . g ' ‘ g pregnala začetno domotožje, bu. posebnosti naših dežel in pokra- 0 u v1 s n in repu 1 • 'dila upanje, povezala mladi svet >j in, sveto dediščino naših oče- Množice komunističnih delavcev in partijskih usluž- jv eng samo Veliko družino ki bo tov in mater. Katera šola nam bencev dobe prvi delež ameriške pomoči. V eni sami sku- ostala zvesta slovenski pesmi,'more dati v tujini več kot pe-pini, ki dela načrte v Belgradu, so pred nedavnim našteli 'stovenski besedi in predvsem sem? Katera druga umetnost i48 delujočih direktorjev tega urada in nad dvesto bivših 'tradicijam vernega krova. ^zaorje tako na široko in pronica direktorjev, ki še vedno prejemajo plače. Mi podpiramo | Izobrali so ime: Korotan. Pre-!do zadnje žilice naših src kot več kot štiri milijone titovskih uslužbencev, ki prejemajo lQpo ime naše nekdanje kneže-Vavno pesem? Kdo nas more v plače kot delavci za partijo. ^ [vine, ime naše trpeče Koroške, tujini lepše predstaviti kot ravno Tito trosi največ za vojsko. Takoj zanjo pa pridejo Ime, ki nosi Zgodovino rodu, ki ona? Kdo glasneje in lepše pri. vladna poslopja. V Belgradu je ta gradbena vrtoglavica 'bo ga tlačili, ubijali, raznarodo- kazati vse kulturno bogastvo na- prej živa, cvetoča veja naše de- njen oltarček. Naredila sem za-javnostij naše slovenske kultu-'obljubo, da bom ta dan redno re; prelepo spričevalo visoko šla k sv. maši in k sv. obhajilu.” kulturnega in vernega naroda. I Re-čSm, da več kot naše zaob-V ponos in veselje vsemu slo- ljube veljajo božje in cerkvene venskemu rodu v Ameriki, v po- zapovedi. Te je treba najprej nos in veselje pevcem še pose- spolnjevati, potem šele lahko beij. jimamo svoje osebne pobožnosti. Posebno smo hvaležni pevo- Ce ne spolnjujemo, kar nam Bog vodji g. Metodu MHaču, ki žr- in Cerkev velevata, se naša tvuje ves svoj prosti čas v prid elsetbna pobožnost sprevrže v in procvit svojega zbora. G. Me- praznoverje, ženska se razhu-tod ni samo dober in priljub- 'di, da jo žailim v njeni iskreni lij en pevovodja, ki s svojo vedro pobožnosti do sv. Barbare in da asetoostjo drži zbor na tako lepi .to mogočno svetnico v nič devising je tudi iskren tovariš vam. vsem pevcem in pevkam. Nje- j Mimogrede bodi povedano, da govo veselje in njegov poklic je ne gre. za sy_ Bailbar0i .de,vico ^ muzika in zato nič čudnega, če mu^enjco jz prvih časov krščan. tuldi komponira. Njegovo, prav marveg za neki stvor, ki ga za to priliko pripravljeno delo .z]as(-j na zelo častijo in ki bomo Slišali na tem jubilejnem proizvod poganstva, vražar-koncertu in sicer je to moderna stva in Spiritizma. kompozicija na pesem, ki jo je | napisal član zbora g. Pavle I Ker ni hotela obljubiti, da bo Borštnik in ima naslov: “Po- ,hodila reldn0 k maši °lb nedeljah spovedali?” “Nobedkrat.” “Rekli ste, da je bila Vaša zadnja spoved pred enim mesecem. Kako pa, da se tedaj tega greha niste obtožili?” “Hodim redno vsak mesec k spovedi in obhajilu, ker hočem biti dobra katoličanka, greha pa nisem povedala, ker bi sicer ne dobila odveze, vprašali me pa gospod niso.” “Pa veste, da je smrtni greh zamolčati pri spovedi velik greh in da se to imenuje božji rop? Vam je znano, da je prav tako božji rop v takem stanju prejemati sv. obhajilo?” “Vse to vem, pa sem prepričana) da mi bo Bog vise odpustil, ker tako postopam zato, da bi bila dobra katoličanka in še drugim dajala dober zgled. Saj duhovniki tako priporočate pogostno sv. obhajilo.” Oj ti sveta nevednost, pa taka! sem vzkliknil sam pri sebi. Žena se mi je smilila. Nič zlo-be nisem našel na njej. Ugibal sem, kako Bog sodi v takih slučajih. zdrav zemlji.” Pozdrav zemlji iln Plaznikih, ji seveda nisem dal naših dedov, zemlji katere zve- jodveze. Da bi jo videli, kako je sti in hvaležni sinovi pevci Ko- 'začela besneti ie v cerkvi in še I sem bd na zjaiy magi Msgr. rotana jo bodo poklonili njej, ki b oba sva se strinjala toplega srca Okoli katerega se ram k ma®^ ob nedeljah. Kje pa Zbiramo s hvaležnostjo in lju- ie kaka svetnica, M ji je ime sv. beznijo. Pozdravljena, ti znanka, v tujem svetu! Dobrotni, sladki kruh domače pevke, kropilček milosti neusahljive. Pozdravljena, ti pesem Korotana! * * Te dni praznuje pevski zbor more zapeti le mlado slovensko srce in bili smo ga veseli, da ničesar bolj'. Čutili smo, da imamo sedaj nekaj, kar je res naše, kar je zraislo na tujih tleh kot roža mogota, kot prelep odsev 'ljubezni do domovine, ki je ob KorotamOvi pesmi dobila še lepše, čistejše lice. Pesem mladih grl, kako smo te bili veseli! Dajala si nam upanj ej nas krepila in nam nudila M. Jakopič. razočaranja na Portoriku New York, N. Y. — Naj nave- 'Nedelja? Kdo jo pozna? Le od kod se je vzel ta far, ki nas tako čudno vero uči?” v prepričanju, da mora Bog imeti posebno merilo za take zmešane duše. Jaz sem se moral pa le ravnati po za nas veljavnih moralnih načelih in ženi odvezo odreči. Pa se taki ljudje nočejo dati podučiti. Na vse načine sem Drug slučaj. Začne se spove-dovati gospa, ki je opravila zadnjo sploved pred enim mesecem. Vse kaže, da je dobra krščanska jih. vabil h krščanskemu nauku gospodinja, ki gre vsak mesec k za odrasle, pa ne pridejo. Trma-dem nekaj slučajev, ki sem jih spovedi bolj iz pobožnosti kot iz sto se držijo svojega in so pre' doživel v svojem dušno pastir- potrebe, z drugo besedo: na ve- pričani, da imajo prav, četudi iškem delu na Portoriku in ki so sti ima le odpustljive grehe. Ker duhovnik drugače trdi. Če ob mi jasno pokazali, kje se naha- pa sem ob tolikih razočaranjih nedeljah gledate med pridigo P° jam. [postal skrajno nezaupljiv, jo [cerkvi, jih boste videli veliko, Pokličejo me k težko bolnemu j vprašam, če je poročena. Odgo- kako med pridigo pobožno mo-bolniku. Stanovanje je kot ka- jvor Je “Ne.” “Pa ste se obtožili, lijo iz molitvenika, pelica, vse polno slik in kipov. da ste bili z možem nepotrpežlji-| Uvidel sem, da se z odraslimi Sprejme me bolnikova, soproga. jvi in z otroki nestrpni. Kako je ljudmi ne da nič doseči. Nočejo Pohvalim to versko ozračje, ki P0|tom to?” “živiva skupaj kar-se podučiti, marveč trmasto vZ-vlada v družini. Pa mi reče: “0,1'tako, nisva poročena.” “Zakaj trajajo pri svojem. Treba b° mi smo bili vedno zelo katoliški, se pa ne poročita?” “Jaz sem po- vzgojiti mladino, zlasti fante. Pa Moj mož je bil v mladih letih Točena z drugimi, ki še živi, pa tu. kako? Ko jih pa niti blizu ni? ministrant in potem predsednik di '0,n Je poročen in je žena še živa.” “Pa ste se kdaj tega greha Pa o tem prihodnjič. Rev. Franc Blatnik, SDB- hijena je našla mrhovino njihov idealizem in resno prijel lep kos domačega kruha za srce in dušo ter nas še bolj povezala s trakom slovanskih barv, Večno zvesto slovenstvu. Zato naša iskrena zahvala in Društva Najsvetejšega Imena) jaz pa Marijina družbenica in šole sem končala pri Notre Dame sestrah. Nad bolnikovo posteljo velika Cleveland, O. — Hijena je ce- alko bi trdili, da revolucija žre slika Srca Jezusovega. Duhov- j0 v živalskem svetu manj vred- svoje starše1; kajti vesoljna nara-nilk se počuti doma v takem z ina Kdor jo hoče natančno po- 'va gre mirno svoja pota napreJ> vero prepojenem -ozračju. Pri- lanati, naj vzame v roke knjigo, človek je tisti, ki za svojo druž-prava na smrt pač ne bo težka, 'fci popisuje živali. Živi v Afri- bo ustvarja razmere takšne kot si mislim, za tako dobrega kato- im in v krajih Azije. Opisujejo 'so. Imejmo dalje pred očmi, da ličana. Pa kaj mi bolnik pove? j0 kot zelo spremenljivo žival na 'imamo otroke, katere pošilja1110 Da že več ko 30 let ni bil pri apo. štirih nogah) po zunanjosti eno v šolo, da se učijo in vzgajajo, d vedi in ne v cerkvi in da živita najbolj zopernih) najbolj grdih, pa imajo učitelje na osnovnih 'l'n z ženo “na koruzi” in kot doda- m ne laja kot pes, ne tudi kot !na srednjih šolah, profesorje n9 tek še, da je framason. j volk, ne rjove kot lev, hoče po- univerzah. Eden od šolskih Pred' Jaz sem pa mislil, da bo v ta- .snemati človeški glas, ga nekam metov, katerega se morajo učit1« kem “z vero prepojenem ozra- jokajoče zateguje, a glavno, hra_ Ije tudi zgodovina. Učitelj al1 čjju” sprava z Bogom kaj lahka, ni se poleg drugega tudi z — mr- [profesor zgodovine v svobodno«1 Videz velikdkrat moti. Pa je bil hovino. Podnevi se skriva, le 'svetu mora podati tem naši«1 Bog zelo dober s tem bolnikom, ponoči gre za plenom, sicer na- [otrokom po šolah zgodovino in Obilo mu je poplačal na smrtni pada druge žive živali, tudi čre- sicer tako kot je, nepristransk0’ postelji dobra dela iz mladost- de ovac, ali človeku je poznana 'pa jo razložiti, omeniti dogodke nih dini. Lastnoročno je napi- kot taka, ki stika za mrhovino, [važne za človeštvo, pa tudi povešal izjavo o izstopu iz framason-':za mrtvimi trupli in se ob tem dati, zakaj so se dogodili i« za' sama sebi zgradila v polom petsto milijonov dolarskih investicij, ko se je njeeova obširna zbirka “belih slo- vali in polnili s tujo učenostjo, šega rodu, rodu, ki se je kljub pa še živi in umreta noče. Ne mnogim nesrečam in uničeva- nov”, ki sestavljajo njegov “novi in večji Belgrad”, začela jvem, kako to, da so si izbrali'nju ohranil. In da se je, je po-pogrezati. prav to ime. Toda vem, da bi lleg globoke vere naših predni- Ta ogromna poslopja, ki sličijo na berlinski Stalin nobeno drugo ime ne povedalotaov bila tudi slovenska pesem ške lože, uredili smo vse formal- naslaja, nosti, da sta se mogla poročiti, | Odkar pamti človeštvo, pozna-letpo se je spovedal in pobožno mo čaščenje spomina pokojnih, ikaj je prišlo do važnih ^PtL^ memib, ki so v našem življenj potrebne.. Morda nepotrebnC> prejel sv. popotnico in po,sled- pa tudi grobove, ki naj ostanejo [toda važen dogodek mimo katej nje olje in, ko so po mojem od- kot zunanji 'spomin na pokojne, Toga nobeden ne more iti. hodu prišli na obisk framasoni, ki tam počivajo, v časti in če se [važen dogodek je komunizem Alice, naj bi bila sprejela 60,CC0 vladnih uradnikov in nji- tega, kar pove ime Korotan. ZL hovih družin, skupno okoli 180,000 ljudi. Tito sam je izbral stavbišče med rekama Donavo in Savo v predmestju Zemuna. Toda v peščenih tleh so se -tista, ki je imela pri tem velik belka slovenstva, okrašena z ve- delež. hki-mi rdečimi srci in nageljni v | V tujini pa nam je slovenska katero je položena naša ljube- pesem še vse bolj potrebna. poslopja malo pred vselitvijo začela nagibati in pogrezati zen do nje. Morda so se odloči- Starejšim nudi kopico lepih spo-kot veliki Železni čebri, če jih postaviš v maslo. |li za to ime, ker je večina pev- mimov, jih popelje nazaj v mla- Ali pa vzemimo velike delavnice za električne dinamo cev in pevk prišla iz koroških be_'dostne sanje, v lepoto in prepro. stroje, Litostroj, v bližini Ljubljane. Ko je ta pošastna spa-Igunskih taborišč; morda zato,Ttost rodnega krova, ki ga tudi ka bila končno gotova, je njenih 1400 delavcev proizvedlo ker Je bil naš vladika škof dr. še tako lepe tuje palače zasen-po eno kompletno aparaturo turbin na vsaki dve leti. Vsa-'Gregorij Rožman te deželice ve-Jčiti ne morejo. Mladim pa je ka Stane 50-krat toliko, kolikor bi bil Tito plačal, Če bi bil |liki sin in morda še zato, ker je šola našega jezika, naše bitnosti, iste stroje kupil v Italiji, Švici ali pa v Združenih državah. I^di g. Milač ob Dravci doma in čisto ogledalo našega naroda. Komunisti hočejo industrializirati vsako deželo, pa naj P° slovenje žebra . . . Naj bo eno Naj bi Korotan tudi v drugem je imel še toliko moči, da jih je kak vandal spravi celo nad gro- se je praktično začel leta 1917 vrgel iz hiše. Zelo lepo je umrl. b-ove, je po naših pojmih to ne- ^Sovjetski zvezi, eden od oče to Zgubljena ovca, ki se je vrnila, kaj strašnega. Slovenci pravi- Jtega gibanja je bil Josip S-tah11’ Spovedna tajnost je nekaj mo, da so bili grobovi osikrunje- [ki je polnih 30 let uvajal kom11 svetega. Spovednik pod nobe- ni. Odkar pomnimo, so sorodni, j ni,zem v tej državi, pa dejan® n-im pogojem ne sme prav niče- ki mrtvih dajali v grobove razne [vodil to državo, prav ali ne,pra^[ sar, tudi najmanjšega odpustlji- spomine tudi velike dragoceno- [to ni važno. Nasprotno, če ^ vega greha izdati, ali se kakor sti; vemo tudi to, da so si veli-1hoteli uvesti komunizem, s° g koli posdužiti tega, kar je slišal kaši v starih časih dali postaviti pač morali, ker je bilo to P°b \ pri spovedi. Tega se popolnoma ogromne stavbe, kakor na pri- 'čno prepričanje vseh, ki Pr[p z zavedam. Kljub temu se upam mer egiptske piramide, za tra- dajo h komunizmu, pa tudl^a navesti tukaj dva slučaja iz spo. jen veliki- spomin, da oni kon- [vsem, kar komunizem zab'tc, vednice, ker je docela izključe- 'čno tam počivajo. Stalin je rabil silo, ko je raZ,e no, da bi mogel kdo izmed bral-1 Hijene v Moskvi so se spravi- ščal. preganjal in pobijal _ruSojj cev Ameriške Domovine kdaj iz. le na grob Josipa Stalina. Da se vedeti, na koga se nanašajo. Saj prav razumemo: nikakor ne gre Oseb še sam ne poznam. ,v teh vrsticah za kako obrambo Med tednom pride k spovedi Stalina in njegovega dela, gre le gospa, ki je opravila zadnjo spo- za to, da se nazorno pokaže, če-ved -natančno pred enim letom, -sa vsega se poslužujejo komuni-Za veliko noč ni šla, vse leto ni stični diktatorji, seveda v blagor bila niti enkrat pri sv. maši. i'n dobrobit ljudstva . . . Dalje Vprašam, kaj jo je nagnilo, da hočemo pokazati kako resnična je prišla prav danes. “O, danes je trditev, da revolucija žre svoje praznik sv. Barbare, ki jo jaz je lastne otroke, kakor se vidi, bo industrializacija še tako neprimerna. Po njihovem je ali drugo, ali pa vse troje. Ko- desetletju napredoval kot do zelo častim, izbrala sem jo za tuldi mrtvih ne pusti pri miru osnovno to, da SO tovarniški delavci najbolj pripravne mno- ™tan je zapel! Zapel prvič kot [sedaj. Naj bi ostal tudi v na-[svojo svetnico in imam doma Pravzaprav bi bilo pravilneje, preganjal m ^ kmete, ali navadne muzike premožnejše kulake. Slovenci pravimo o krnebb 0r se drži zemlje, da jo brani, a' da bi grunt imel korenine ° ^ Ma. Za zemljo se pravdaj ^ zemljo gleda, ko oddaja bce -zakon od hiše, ali Pa PrI,p zeta k hiši. Zahteve komuni ^ so bile “proč s privatno a^,»r no, ta je itak navadna ^atvljaij-Ko je Stalin na ta način soc (Dalje na 3. strani) SEDEM PRELEPIH DNI V JUGOSLAVIJO ... s Cunard veleladjami do Cherbourga Za udobno 5-dnevno potovanje v Jugoslavijo to zimo—mogoče da preživite Božič z vašimi dragimi—potujte s stabilizirano opremljeno Queen Elizabeth ali Queen Mary! Vaše ladijske počitnice se zaključijo s pristankom nekaj ur od Jugoslavije . . . dn priliko, da spotoma obiščete Pariz. Vaša karta vključuje Cunardovo izvrstno postrežbo in hrano (glejte za Vaša priljubljena jugoslovanska jedila!) in zabavo na ladji, kakor tudi 275 funtov proste prtljage. Prihranite na znižanih sezonskih cenah in 10% popustu vožnje tja in nazaj. Prihranite še več . . . preživite 21 polnih dni v Evropi ... s Cunardovim novim Izletniškim planom za potovanje tja in nazaj, ki velja za vsa potovanja v Evropo med 1. novembrom in 28. februarjem. Izletniške cene v 1961, do Cherbourga in nazaj: Turistični razred od $301; Kabinski razred od $396; Prvi razred od $617 (cene malo višje v 1962; vse cene z dodatno francosko pristaniščno takso.) ŽELEZNIŠKA VOZNINA IZ PARIZA Ca* i. Razred II. Razred Beograd 31 ur $36.70 $23.85 Zagreb 24 ur $33.50 $21.70 Ljubljana 21 ur $32.10 $20.65 DOBITE VAŠE DRAGE V AMERIKO! Cunnrdova predplačana služba je priročna, zanesljiva. Pomaga vam z ureditvijo vseh podrobnosti odhoda, prihoda, potnega prostora — nudi osebno pomoč emigrantom. Znižane cene za bona fide emigrante na vseh potovanjih na zapad, razen od 1. julija do 14. oktobra. CUNARD Obližite vašega lokalnega potniikega agenta, da vam posreduje potovanje prav do vašega cilja! IVAN PREGEU: ! ’ Bobovec Jernej Cogovec se je ozrl in spoznal človeka, ki je snel brado. “Norski Johannes Dachs,” Je rekel resno, “ali smo v pustih ? ” “Papežniki bi Se stepli za nioje moči,” je odvrnil vedro ■^achs, ki je bil učitelj mestja-nov v Kranju. Stegnil je roko v Pozdrav. Bogovec ga je gledal še vedno mrko. Učitelj je dejal zgovorno: “Pa menda vendar ne dvomiš, da sem še stari? Ali naj ti Napojem, kako sodim? O Kutt, du viel schnodes Kleydt. Kaj hočeš? Tak red je zdaj, da se z hoirsko šalo prebiješ, kjer bi se z mečem ne mogql. Le veruj nd, vse se je že zgodilo. Ti sam 8e boš morda še prav kmalu Pa prav tako tajil pod r&ševi-n°- Antikristovci so močni. Cesarski komisarji so v deželi in l^ajici kmetsko vojskot Zdaj Pojde zares.” “Hie Baertl!” je jeknil bobovec. “Mey.n sterkh steth in Lottes handt.” “In Gottes handt,” je prikimal Dachs. “Res je in tudi jaz živim po besedi iz duha. Pa kar sem kranjskih hlapčičev šolo na klin obesil in lazim po Svetu okoli, vidim in vem, kakor nisem vedel prej. Z besede duha še lajavega psa ne od-Podiš več.” . Zaupno je brbljal še več: ‘Tudi s Knjigo ne vem več, kako je. Bereš in vidiš. Pa ko 8e ozreš ob sebi, kje neki vidiš, je takisto) kakor je pisano? ato pa soidim, da tisto v Razo-en.Hi ni bilo tako, kakor mi oeremo.” ‘Kaj ni bilo tako?” je osup-Pp strogo bogovec. ‘V Ljubljani sem bil pri pri-, 'm novega meniha Miklav-/ja’’ je pravil učitelj. “Kaj me-P*8’ da se mu ni podalo, ko nas Je tepel, da blodimo in blazni-P’0- Slišal bi, pritrdil bi. Pa Prav 2 besedo Primoževo in HIJENA JE NAŠLA MRHOVINO (Nadaljevanje z 2. strani) ziiral mslke kmete, ki so siko; vključil je v komunistični ;ikajti vedel je, da je od tam ne siatem Poljsko, Češkoslovaško, bo dobil. Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Albanijo, kakor se mu 'znano vsepovsod v teh državah lizacijo dežele, na način, kakor je pač zahteval komunizem. Zna- Jurij kel: Pii.” Jevo nas je. Zato sem re-norski smo, papežniški in upadel si,” je vkliknil tem-0 hogovee. Učitelja ni popu-dobra volja in je govoril: ... ho je, da vohunim po žup-.v kakor volk v ovčjem ko-. P P in nesem celo pismo tvo-starega zavidljivca p Prtznerja v Loki pred Dvor. r,a spadel? Pa Johannes , achs? Sem prestar. Here jaz da bi postal Ju-A bo jih, da jih preš-ne boš.” , kaj si prišel?” je vpra- ^aertl m tel red. po-Takole Šal ~ "'‘1J ^ Prišel ? ’’ ^Piračno bogovec, ^ se izveš, ko bo ^ govoril učitelj. “Lajal si me, Ve SeiT1 ^vanaJsti- Zato ti Je ž njim. Jah’ ^a^0r Papežniki v litani-^ • sanete Mernhard, sanete jjJ^.^^hndt, sanete Schlagen, ih vzemi! Sveta Jamnik že! rr?s.er’ Prosim vaju, pojdita ^ ; i in drugi bedo tvoji dva-^i, tvoji Judeži!” v ihrnec,” je menil pomilo- bi '»z™ (ed.Ilere Baertl!” je zaklical aJ tesno učitelj, “povedati Pes 0la-m’ -'e retl hlizu. Dati! » ' ^ -iPtri bova morala od 5c in se obrnil, da Knafelj je obstal. “V Karlovcu boš našel zavetje,” je rekel učitelj, “do kamor ne seže moč komisarjev. Vse sem preskrbel. Preseliš se in bo. Tudi novec za pot so mi dali. In če ti v Karlovcu ne bo všeč, vem pot naprej v Hrvate. Zrinski so naši.” “Stopiva v grad,” je rekel kratko bogovec. Bogovec je natočil gostu od svojega vina in rekeil; “Zakaj jih lajaš, da želijo spasti? Pred tremi tedni so mi zapeljali to vino v klet. Hudo je nad njimi, ovčarja so jim udarili in ovce so same.” “In se bodo razkropile,” je dodal pikro učitelj. Potem je pripovedoval: “So se že. Za svečenje in za-duštvo nosijo menihom. Prav nič jim ni treba komisarjev in cesarskih. Le poznati jih je treba, mestjane iz Kranja. La-komija pa loholost od Dola do špitalskih vrat. Trgovec, ki za blagom grebe, nima duha. Kako bo zvest? A moder je in pretkan, vetrenjak, plašč po sapi obrača.” Živahno je kretal z roko, suval suhotno predse: “Prijazen ti hlinijo, Jenej. Pa jim ne verjemi. Vina, si rekel, da so ti poslali. Menda ga niso utrpeli prehudo. Vedo, da so ga zadnjikrat. Pa veruj, da niso nalili ne najboljšega ne preveč. Pa še drugače hlinijo. Da si mudljiv učenik, so rekli. Radi bi, da bi mislil, kako so goreči, in bi se videlo, kakor da niso oni, kakor da si spadel ti. Pa reci še enkrat, da jih lajam.” “Lajaš jih,” je vzdihnil bogovec. “Resnično je, da sem bil mudljiv.” Razvnel se je v zaupno besedo o sebi. Iz vina in veselja ob prvem gostu po dolgi zapuščenosti se mu je odprlo srce in je pripovedoval o Savlovi tegobi svojih samotnih ur, o bridkosti radi hčere, ki mu je umrla, in sina, ki se mu ni vrnil. Dachs se je ugriznil v ustnice, da bi mu ne ušlo, kar je vedel o tem sinu od Wasser-mannovega Erazma. Bogovec je še tožil o duhovinah in nena-vidnosti sanj in otročniškega razpela, o žalosti zoprnega gostaštva pri ničemurnem baronu, ki mu je zmislil ponižujočo nadležnost z “uro pisma in modrosti božje”. Zdaj je govoril spoštljivo besedo o Juditi, zdaj trpko z imenom ,Jezabele’. Učitelj ga je na tihem pomiloval: “Kako si mehak! Slabši si cd ščenca Erazma, ki ti s stražo streže. Ne ti njej, papežni-ca je tebi upalila polt.” Bcigovec se je trenutno predramil iz tožbe in tegobe v moč in željo. Verjel je, da hoče biti goreč, neutrudljiv, glasen vabeč k božji besedi, učenik po katekizmu v ponedeljek, po Matevžu v sredo, po Janezu v soboto, še “ure pisma” ni več občutil bridko. Učitelj pa ga ni bil vesel in je vedel; “Jernej! Tlapiš se. Iz vina je ta tvoja moč in ne iz Boga. Preden bo ura minila, boš spet v tegobi.” naravno upirali, jih je gnal ali v s komunističnim sistemom, ki se Silbirijo, ali pa jih je pobil tam, J je uvedel is pomočjo njegove kjer so bili, torej na lastni zem- 'Rdeče armade. Rusija kot taka Iji. Trdi se, da je bilo pri tem ni bila zunanjepolitično nikdar najmanj štiri milijone smrtnih [talko vplivna, Ikot je bila pod žrtev. Stalin je v nekem razgo-! Stalinom hi v tem pogledu, če-voru z Angležem Churchillom |mair se seveda ni čuditi, diktator proti koncu vojne priznal, da je 'Hruščev zvesto nadaljuje politi-ibil ta boj z ruskimi kmeti tako ko Stalina. Naj se ne pozabi, da hud, da se nanj spominja — ON SAM — z grozo in da je imel po njegovem občutku celo manj težav s svojimi Rusi v vojni zoper Hitlerja in nemško vojsko! je bil Josip Stalin v prvi vrsti med tistimi pet tisoč pravih rus. kih revolucionarjev, vse svoje življenje pravi revolucionar, ki so znali uvesti komunizem v Stalin je bil začel z industrija- (Pra|ks'0. Hijene v Moskvi so našle mrhovino — grob Stalina, truplo ni so različni gospodarski načrti Okopale in se naslajale nad (za za čas po pet ali sedem let, ali Z(laij že mrhovino Stalina, še več. Kdor ni ubogal, je po (Človeštvo se vpraša ali more ta-dilktaturi komunizma pač odšel 'ka končno res vladati na prisilno delo. Vse kakor je zahteval komunizem. Toda glavno je bilo, vsaj najbolj vidno, tudi za Ruse same, tudi za sedanje ruske oblastnike zunanje politično polje Josipa Stalina, širiti komunizem, pa istočasno zavarovati zapadno ruske meje tako, da se komunizem v notranjosti lahko mimo razvija. Stalin n'i bil samo vrhovni ruski vojaški poveljnik, dejansko je bil tudi vodja ruske zunanje politike. Naj obudimo spomin na znano konferenco v Teheranu med Stalinom, Rooseveltom in Churchillom, pa tudi po vojni konferenco v Podsda-mu pri Berlinu, fci se je vršila brez Roosevelta, ta je bil že umrl im brez Churchilla, tega je bil pri ves svet?! ! ! Dr. L. č. Nevtralnost Kambodže ni posebno gotova! Predsednik Norodom Siha-nuk upa, da bo deželo Lahko ohranil rieodvisno od o-beh blokov. PNOMPENH, Kambodža. — V PnOmpenhiu opozarjajo tudi na to, da bo komunizem itak lahko dobil v svoje roke tako Laos kot Južni Vietnam in da mu pri Amerika išče nev način boja proli podmornicam WASHINGTON, D. C. — Naša vojna mornarica skrbno opazuje se ruske načrte o :us- tem ni treba vmešavati še Kam- kih podmornicah. Rusija ima da-bodže v hladno vojno. Smatra- nes najveečje število podmornic, jo, da nd brez pomena sedanja j toda velika večina je že zasta-kitajslka zunanja politika, ki bi xela. Niso za nobeno rabo v mo-napravila iz Kambodže vzorno dernem vojskovanju pod vodo. nevtralno državo, kd vživa vse dobrote “mirnega sožitja.” Zato Peiping podpira izdatno Kam- V Moskvi tci vedo, zato so se odločili, da gradijo tudi atomske podmornice, oborožene z bodžo, pa pri tem ne stavi nobe- raketama, take kot so naše Po- niih političnih pogojev ali gospo, darskih zahtev. V notranjo' politiko Kambodže se pa rdeča Kitajska sploh ne vtika. Mao ima močno “peto kolono” To vse je res, trdijo nasprotni-ki SihanUkove nevtralne politike, toda ni treba pri tem spre- laris podmornice. Sodijo, da i-majo Rusi danes že osem takih podmornic, toda na visokem morju jih ni še nihče opazil. R n s ik e podmornice tudi opremljene z raketami Mislijo, da Rusom njihove podmornice še ne funkcije,nd-rajo zadovoljivo. Njihove a- gledati sledečih dejstev: Peiping 1 tomske Podmornice so seve d i ima strnjeno organizirane vse oboroženo z raketami z atom- Kitajce, kar jih je v Kambodži J‘sk*ma glav a m L Poleg tega so Vzdržuje 84 od 95 kitajskih šol, opremili še 30-40 podmor-ima v svojih rekah vse kitajsko n*c za vporabo raket. Vsaka čaisopisj ej preplavlja dežele s ki. °d oj ih je oborožena z dvema tajsko propagando, vse delavske raketama, ki pa lahko' letita undje so v kitajskih rokah, ravno samo kakih 150-500 milj da-tako vsi športni klubi. Vse knji. Atomske glave na teh ra-game so središča rdeče kultur-j nimajo take razdiralne ne propagande. To delo je ro- sile kot naše Polaris rakete. Kmalu dobimo moderno potresno postajo v Arizoni » WASHINGTON, D. C. — Na znani ženevski konferenci je bilo največ spora o vprašanju, ali se podzemne atomske eksplozije dajo razlikovati od navadnih potresov. Naši stro-kovnjaki so trdili, da ne poznajo instrumentov, ki bi mogli razliko ugotoviti. Zato je federacija sklenila, da posveti temu vprašanju vso pozornost. Narejen je bil takoj načrt za par novih potresnih postaj, ki naj bi bile ne samo opremljene z najmodernejšimi instrumenti, ampak bi dobivale tudi vse novo, kar bi utegnilo kaj pomagati pri iskanju odgovo-la, kako s sigurnostjo ugotoviti, kdaj in kje se je pripetila podzemna atomska eksplozija. Prvo tako sodobno potresno postajo bodo postavili v Arizoni. Postaja bo lahko ugotovila vsako podzemno atomsko eksplozijo, ki bi imela razdiralno moč 5,000 ton navadnega streliva. Dosedaj so najboljše o-premljene potresne postaje mogle “vjeti” le eksplozijo z razdiralno močjo najmanj 20,-00 ton navadnega streliva. Federalna administracija ima v načrtu, da postavi še štiri podobne potresne postaje. MALI OGLASI ddio že lepe usipehe za rdečo Kitajsko. Kitajski priseljenci so zadnje leto poslali več denarja v Peiping, kot žnašajo vsi pro- Antaiške učinkovitejše in modernejše Naši strokovnjaki v vojni mornarici trdijo, da so na e Predsednik vlade princ Sihanuk pagandni stroški. Razumljivo Polaris podmornice veliko bolj-je prepričan, da bo Kambodža je, da je vsa kitajska mladina in ostala lahko nevtralna v boju obeh sovražnih blokov za jugo- vsa inteligenca na strani Pei-pinga. Mao ima torej dobro or- vzhodno Azijo. Takega mnenja 'ganizirano peto kolono, ki jo bo so tudi v prestolici te male dr- poslal v boj proti sedanjemu re-žave v jugovzhodni Aziji. Pri 'žimu, kadar bo po njegovem pri. tem se sklicujejo na dejstvo, da šel čas za to. volitvah leta 1945 porazil delav-jima rdeča Kitajska, ki najbolj! ___ skl voditelj Clement Attlee. Obe škili v Kambodžo, trenutno do-konferenci sta bili važni za živ- jm-a več kot preveč kočljivih po-njenje povojne Evrope. Lahko [slov, političnih in gospodarskih, rečemo, da je bil Stalin zmagal na celi črti z vsemi svojimi zahtevami. Dobil je tri baltiške države Litvijo, Latvijo in Eston- in da se bo vtikala v njihove domače zadeve. Sihanuk je lahko namigaval, da bo prosil Peiping za pomoč> Razlika v letih Dečki se prehlade povprečno preje in lažje kot moški. Kdor je prehlad prebolel, ga verjetno prihodnjih 6 tednov ne bo dobil znova. še, da gredo lahko v boj kar z 16 raketama, ki letijo 1200-1500 milj daleč in katerih vsaka ima megatonsko glavo. Vkljub temu se zavedajo, da bodo ruske atomske podmornice ostale zelo nevarne in mir slijo na organizacijo posebne podmorske policije: posebne vrste podmornice bi neprenehoma krožile Po vseh oceanih in s pomočjo vojnih ladij in Vojnih letal ugotavljale, kje se vsak trenutek nahajajo ruske. Kot je cilj jasen, je izvajanje naloge izredne težko. Pod vodo je namreč zelo težko razlikovati naše podmornice od POD MIKROSKOPOM —,Spodaj na desni vidimo Ruth Giuffria [v 'G. E. laboratoriju v Louisvillu, iKy., pri proučevanju kovin in olastičnih \mas pod mikroskopom. Sliki zgoraj in na levi kažeta, kako Hzgiedajo te snovi pod mikroskopom. ruskih. To bo najtrši oreh pri organizaciji pedmorske policije. V okolici Grovewood Je naprodaj velika enosta-novanjska hiša, 8 sob, dve kopalnici. Jo je mogoče preurediti v dvostanovanjsko. $13,-900. Kličite UL 1-2127. (218) Stanovanje se odda Štiri sobe se oddajo spodaj, spredaj; plinski furnez, na 1040 E. 71 St. Kličite EX 1-2184. -(217) V najem Na E. 67 St., severno od St-Clair Ave., se odda 4 sobe zgoraj. $35.00. John Newport, UT 1-5400 od 8. do 5. pop. (215) Sobe se odda 5 sob se odda, na novo prebarvane, preproge, odraslim. Oglasite se po 4. uri pop. na 15405 Holmes Ave. (217) Opremljene sobe se odda Oddajo se 3 na novo dekori-rane opremljene sobe na E. 71 St. Kličite FA 1-0021. (216) V BLAG SPOMIN OB ČETRTI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA IN OČETA Anton Malečkar kateri je preminul dne 8. nov. 1957. Zakaj si, predragi, šel od nas? Samevamo brez Tebe, dolg je čas. Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo nazaj. Oko Tvoje več ne sije, srce ljubeče več ne bije, za Te se gorka solza lije, a zaman — Tebe krije grob hladan. Žalujoči: MARY, soproga AUGUST in FRANK, sinova MARY, poročena SAMSA, hči Cleveland, 8. novembra 1961. Hiše naprodaj Blizu E. 185 St. in Neff Rd. modemi bungalow v zelo dobrem stanju, pet sob. Zimska okna in druge posebnosti, plinski ogrev, garaža. Vse za $15,-900. Na Clearaire Rd. 6 sob, enc-stanovanjska, velika kuhinja, v žeto dobrem stanju, razve-drihnica in garaža. $14,900. Na Gpy Ave. blizu E. 222 St. Lake Shore trgovskega središča, renč s tremi spalnicami, kot nov, aluminijasta zimska o-kna, druge posebnosti, garaža za dva voza. Lepo zemljišče. Zahtevajo $18,210. John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV 1-9980 _____________ (217) Tri stanovanja se odda Dve 4-sobne s kopalnico, ena je $25, ena pa $30. Odda še eno 4-sobno stanovanje s kopalnico v pritličju za $25. Kličite IV 1-5725. (216) Mrs. M. K. iz Morgan, Pa., piše: Pošljite mi pn pošti še eno steklenico od 109 LOVIAN CAPSULES, kajti te, ki sem jih sedaj uporabila, so mi tako dobro storile, da ne želim bit: več brez njih! — Počutim se sedaj močnejša in vedno dobre volje. Že dolgo let sem uporabljala razne druge preparate, vendar moram reči, da so mi LOVIAN CAPSULES edine pomagale. Počutim se mladostna, energična in mirna. Priporočam jih vsakomur. LOVIAN CAPSULES MANDEL DRUG CQ. 15702 Waterloo Rd.. Cleveland 10. Ohio Razpošiljamo vsepovsod! 25 za $1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 • Karel Mauser: f LJUDJE POD BIČEM UL dtl Pričela se je pomikati naprej in niti zdaj ni zapazila, da Bregar stoji za njo. Ko se je bila skrila za drugo polico in ga ni mogla več videti, je Bregar vzel nakit v roke. Samo nalahno je ošinii; ceno toda v brbotu neznanske strasti, ki je plivkala globoko v njem, je položil koravde pred prodajalko. — V lesnici je to krasota — je rekla. — Vaši ženi, ki je tako temne kože, bodo v čudovit okras. Videla sem, ko jih je pomerjala. — Nekam izgubljeno jo je gledal in ko je plačeval, se je Lidija vrnila. Ni prišla po police kakor da se je bala znova videti jantarsko temno dragotino. čakala ga je ob steni, kjer so tiktakale ure. — Ste že zbrali za ženo? — je vprašala, ko je prišel do nje. — Zdaj še ne, toda videl sem krasno zaponko', ki ji bo gotovo všeč. Vam za spomin na to pot sem kupil malenkost, ki mi je ugajala. Upam, da bo tudi vam, Lidija. — Dal ji je podolgovato, ška-tljico, toda čudno mrtvo jo je držala v roki. — Ne morem vzeti, tovariš CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOR SALE BY OWNER—3 bedroom home. tile baths. Tile cab. kit. 2 enclosed knotty pine porches. Gas ht. 2 car gar. Cyclone fence, patio. Only $18,700. Many extras. Lot 45x125. Nr. 64th & Lawndale. RE. 5-2860. (215) BY OWNER—5% rm. brk. 3 Bdrms. 60’ lot. Hot water gas heat, 1% car gar. Side dr. New S & S. Nr. schools, church. Reasonable offer. Sale or rent. 3318 W. 114th St. PR 9-1519 FU 9-4597 (215) HAZEL CREST—By owner. Acct. of transfer. 3 bedroom home near park, cchools, and I. C. $12,500. 10% down. 2412 Sunset Rd. Call 335-1635. (215) SKOKIE — $21,000 will buy a 3 odrm. ranch for sale by OWNER. 45' lot. Gas heat. Stms. scrns. Open for inspection 1 to 5 Sun. or by cppt. 3938 Louise St. OR 5-2962. (215) 3 FLAT 6’s — BY OWNER Octagon. Corner brick. 45 ft. lot. 3 car garage. Side drive. Close to everything. STewart 3-0863. (215) MT. PROSPECT — BY OWNER. This execut. 2 story Cape Cod home country club section offers a Ige. liv. rm., frpl., sep. din. rm., panld. etudy, scnrd. porch on 1st fir. 3 bdrms, up. 2 cer. baths. Bsmt. play-rm. Frpl. 2 car elec. gar. Crptg. Easy walk to railroad. Beaut. Ind-scpg. Extra lot on tree shaded st. $45,500. CL. 5-1726. (215) SKOKIE — BY OWNER QUAUTY CORNER Ranch, 2 bedrooms, enclosed breoze-way, for extra room. IVz baths, beaut, rec. room. Finest landscaping. All in A-l condition. All extras. Leaving state. Priced mid $30’s. OR 4-4231 (216) CLARENDON HILLS AREA — BY OWNER 3 bdrm. brick ranch. Plastered walls. Cab. kit. Tile bath. Oak floors. Full bsmt. Low $20’s. WO. 8-2587. (217) HUmboldt 6-8801 direktor. — — Ne bodite vetndar neumni. Kdorkoli bi šel z menoj, bi ga ne pustil praznega domov. Strašno ste zapeti, Lidija. — Bil je užaljen, znova se ga je loteval občutek; da ga ta ženska drži na vajetih in da mu neprestano s prstom kaže na Natašo. — Vedno sem želela v življenju biti neodvisna, razumite me prav, tovariš direktor — brez obveznosti. Z darilom od vas bi se čutila ... — Besede so se ji zatikale, nekam bleda v obraz je strmela vanj. — čujte, Lidija, pustite neumnosti, če bi bili nekoč proti meni, boste pač proti meni. Darilo zavoljo tega ne bo izgubilo svoje cene. Nobenih obveznosti ne boste imeli. Če darilo odklonite, me ponižate — rdel je, ko je govoril — vedel bom, da me postavljate na isto stopnjo kakor Branka. — Zdaj je nenadoma zardela tudi ona. Goste, črne trepalnice so ji pokrile oči. — Hvala, tovariš direktor. Nato sta šla kupovat darilo za Natašo. Bregar je izbral zaponko: v obliki zlatega lističa na katerem so bile tri rubinaste rosne kaplje. — Vam je všeč? — — Čudovita je — je rekla. — Toda videla sem ogrlico CHICAGO. ILL. “FREE TURKEYS” JOHN’S TEXACO SERVICE — 59th & Honore. 7 a.m. to 10 p.m. 305 days a year. PR. 8-9206 Come in and ask about this also. Our ‘‘Discount Club” (216) DOMESTIC HELP ELDERLY WOMAN AS COMPANION Very light housework. Stay. $15,00 a week plus Room and board. Days off. HUmboldt 9-1063. (215) CHILD CARE — ELDERLY LADY to exchange for room-board, care for 2 children. 3-4 hrs. daily. CO. 1-6227. (216) HOUSEHOLD HELP Capable, good natured woman to keep house and care for 2 preschool children. Mother works. Own room, bath, TV. Summer off if desired. $25, refs. Permanent. UN 9-1433 after 5:30 P.M. (215) NURSE MAID for 4 children. — 3 in school. Northern suburb. Own room, bath. Good salary. Age 20-25. Must have excel, refs. Call Lake Forest. CE. 4-5398. (215) GENERAL HOUSEWORK 35 to 40 years of age. Some cooking. Help with 2 small children. Live in. Off 2 days a week. Good salary. AL. 6-0704. (216) HELP WANTED — MALE REAL ESTATE SALESMAN Needed in a very active and successful office. Our salesmen make over $15,000 per year. Excellent organization. Call us about our generous commission to salesmen. Don’t miss his opportunity. (216) jantarjeve barve, ki bi vaši ženi krasno pristojala. če želite vam jo grem pokazat. — — Videl sem jo — je dejal. — Toda vem, da bo zdaj po operaciji Nataša nosila le visoke zapete bluze in bi se morda čutila prizadeto; če bi ji prinesel ogrlico. Nima več tistega vratu kakor ga je imela. Lidija je utihnila in ko je Bregar porinil škatljico v žep, sta odšla. Na cesti se je Bregar spet čutil sproščenega in vseskozi čakal, da bo Lidijo zmagala radovednost. Toda ni odprla zavitka, dokler nista prišla v hotel. Brez povabila je stopil na njo v njenoi sobo in sedel k mizi. V prvem trenutku, ko je odprla škatljico, je videl njene bleščeče oči, toda takoj nato je spustila pokrovček, da je motno tlesknil ob podloženo svilo. — Tega ne morem vzeti, tovariš direktor. Tega ne. — Videl je, da ima rosne oči. — Ne pričenjajte spet z neumnostmi, Lidija. — Mirno je vstal in ko je stal ob njej, se ni zganila. Odprl je škatljo, ji položil ogrlico okrog vratu in zapel. — Saj je vendar tako enostavno, Lidija — je rekel smeje. — Nekoč sem poznal človeka, ki je imel dobrega prijatelja. Mnogo uslug je užil od njega v najhujšem času, toda prišlo je in ga je izdal. Moral ga je izdati. Ni čutil obveznosti. Darilo z obveznostmi ni več darilo, kvečjemu predujem za plačano us-lužnost. Tako daleč še vendar nisem. — Vrnil se je nazaj na stol in jo gledal. Bi!a je strašno bleda in gledala je v rumeno svila odprte škatljice. — Neugodno se počutim, če se tako držite, Lidija. Saj ostaneva vsak na $ypjj §tl’ani, vsak v svojem svetu, če naj se tako izrazim. Navsezadnje, bodiva si odkrita, čas je tak, da ima vsak neke obveznosti, o katerih najraje molči. Ujeti smo in vsak mora gledati, da iz tega norčavega življenja odnese kar moč malo opraskano kožo. To je bila vseskozi moja filozofija in zavoljo nje sem izgubil prvo dekle. — Gledal je nekam čez, v zastore, ki jih je vzgiba vala sa-pa. — Pustiva to — je rekel čudno medlo. — Jutri bi šla še do Vrbskega jezera in poju-trašnjem se lahko vrneva. — Čutil je, da se je v nečem zmotil in da se je ponižal, da mu je Lidija pred nosom zaprla vrata. To potovanje se je zverižilo in mu pokazalo, da je privezan na preteklost, ki sicer spreminja obraz, toda v bistvu vendar ostaja ista. Zdaj ima Silvino naličje, zdaj Natašino, nenadoma dobi Razpe-tove poteze, ki pa jih takoj pokrije Sašin skrivnostni mir. Sama strašna, bleda muka, ki se je ne more znebiti. To potovanje si je zamislil kakor skrit pobeg pred Natašo. Za nekaj dni se je hotel znebiti trhle vezi, ki ga je vezala nanjo, izdaviti iz sebe muko ujetega samca in ob Lidiji užiti nekaj svetlih ur. Razočaranje ga je rezalo, mlada črna vdova je trši oreh kakor je mislil. Zaprla se je v lupino lahne strupenosti. Ali Pa se je morda le odela z bre-skvinim nadihom svežosti in nedostopnosti pa bi se vdala, če bi ob pravem času segel po njej? Ni bil gotov. In prav ta nesigurnost ga je žgala. Nekoč, v tistem dežju, ko jo je peljal domov, je bila čisto drugačna. Njeno obnašanje zdaj je s tistim v taki opreki, da si komaj more misliti, da je to ena jn ista oseba. Sicer pa, to si mora priznati, oči ima kakor poštena vdova, ki ji kljub mladosti ni za flirt. Sluti da > je za darilom past, ki bi jo znal nastaviti tak človek kakor je Prank. Vprašanje je, če je s svojimi besedami podrl sumničenje. Lahko si misli, kako mu je ob Nataši, dovolj dolgo je bila poročena. Živeti ob ženi, ki niti ne ve, da se odmika od življenja in postaja duh, v katerem ceio stara, sladka občutja postajo neresnična. Ko je Lidija spravljala škatljico v svojo torbico, je Bregar še vedno mrtvo sedel na stolu. — Za zvečer naju je Brank povabil na večerjo, toda vas sem izgovoril. Vem, da ga ne prenesete. Tudi sam bom na hitro opravil. — I II INDONEZIJSKI PLES — Rahmawati Sukarno, hčerka predsednika Indonezije, predvaja v Djakarti, glavnem mestu dežele, na dan praznovanja neodvisnosti, narodni ples z zahodne Jave. — Brav — je rekla tiho. Bo kosilu sta spet odšla v mesto, ogledovala muzej in nazadnje utonila v vrvenju ljudi, brez načrta križala ceste, govorila, precenjala izložbe, toda med njima je ležalo nekaj, kar nista več poskušala opredeliti. Brevidno1 sta se izmikala neznanemu občutju in skrbno pazila, da M ne zadela obenj. Malo pred osmo zvečer je Bregar odšel. Lidija je stala za zastorom in gledala za njim. Videla ga je, ko je obstal na vogalu in se razgledoval. Nato je vzel iz žepa notes in ko ga je vtaknil. nazaj, je na hitro prečkal ulico in zginil med hišami. Ka se je vračala proti mizici, ji je pričo na misel, daj Bregar Brankov naslov zna na pamet. Zlagal se je, da pojde k Branku na dom. Nekje sta se zmenila za sestanek. Stopila je pred zrcalo. Temna ogrlica je bila čudovita, s srebrno peno obrizgana je krasno pristojala temni koži. Vendar jo je odpela in ko je s prsti polzela po temnih jagodah, Se je s čudno topostjo obrnila proti naslonjaču, ki je kakor široko zeleno pero stal blizu postelje. Želela si je oditi domov, nazaj v okolje, ki ga je poznala. Pričela se je bati biti sama z Bregarjem, z njegovo čudno uslužnostjo, ki jo je silila k zaključkom, katerih se je bala. Temna ogrlica 'med prsti je bila kakor mrzlo kačje telo. Stisnjena v zeleno naročje naslonjača je strmela v polmrak. Ali Bregarja sovraži? Kako neumna misel in vendar je v tesni zvezi z odklonom njegovega dragocenega darila. Zakaj ga je nazadnje vendarle sprejela, si ne ve natančno odgovoriti. Zavoljo Sašinega namiga, naj se Bregarju približa kar se le da blizu, tako blizu, da bo brez bojazni pokazal pred njo tudi svojo skrito stran? Ne zaupajo mu več, žeje mu na tihem spodmakniti tla. Vrtajo nazaj v njegovo zgodovino, kakor da je Razpetciv samomor obudil vse, kar je bilo že pokopano. Direktor Bregar! Lidija v zelenem naročju naslonjača se nenadoma začuti ogoljufano za nekaj, čemur ne ve izraza. Kaj je bilo? Zgolj čustvovanje ali .nekaj več? Drugi, nov utrip žene, kateri je surovost vojnega časa ubila pol življenja v enem samem hipu, v tistem trenutku, ko so ji v Gramozni jami ustrelili moža kot talca? Ali je bilo tiste morda le nezavedna sla po maščevanju, po maščevanju nad nekom, ki je znal skoz surovo življenje iti po sredi, ne da bi se dotaknil leve ali desne strani? Bregar ni ničesar izgubil, imel je življenje za prijatelja in ob vsej bednosti! drugih se je znal spraviti na vrh. V mraku vidi na temni ogrlici sama še srebrno peno, ki jo stiska med prsti. Srebrna pena! Vzdignila se je in odšla proti kotu, kjer je imela kovčeg. Ni prižgala luči. Boiskala je torbico, izvlekla droben notes in s stenografsko pisavo zapisala: Direktor Bregar odšel na oseben sestanek z Walterjem Brankom. Kaže, da se boji priče. Zdi se mi, da je v cenah v pogodbi nek domenek, za katerega vesta samo onadva. GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St..17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HKndergon 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene •S žm S I s tš is ->V6 l ’is |S | a 1 S? =2 •3S Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. I I 9 1 1 i b. i p i i i i i sf p Pridi k nam in izberi poročna 1 £ I i is i i d S s I s g* Š 1 I I 8 s naznanila iz pravkar dospelih najnovejših ^ katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. 'j~ Na svidenje! ■7 i- •2 1 •s P 1 I 5 1 p g AMERIŠKA DOMOVINA | 6117 St. Clair A ve. | Cleveland 3, Ohio 6 i; r ... SSiS........... .. KOT ,VOJAKI ,PRI PARADI i— y Moskvi {so \nedavno postavili (vrsto fivtomatov za brezalkoholne pijače, ki jih menda ljudje kar pridno uporabljajo, NAJBOLJŠE OBLEČEN? — Na Broadwayu nastopa v drami “Oskrbnik” angleški igralec (Donald pleasence v kle izdelani obleki. Donald je sicer znan kot eden najboljše {oblečenih moških v deželi. 51st ANNIVERSARY DANCE tvu./ y i • __________________— . Sponsored by SLOVENEC, NO. I, S. D. Z. Saturday November I lih, 1961 SLOVENIAN NATIONAL HOME 6417 St. Clair Avenue EDDIE HABAT ORCHESTRA $1.00