Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNISTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. .	Lir	13.000
Letna inozemstvo ....	»	18.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	25
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
i
■1
Leto XXXII. - Štev. 49 (1632)
Gorica - četrtek 11. decembra 1980 - Trst
Posamezna številka lir 300
Mladi se odpovedujeta učiteljem niča Noua papeška okrožnica
Praznik Brezmadežne, ki je tudi letos toliko mladih navdušil za ideale čistosti, plemenitega služenja in prizadevanja za boljši svet, je znova dal vsem odgovornim v družbi priložnost, da razmislijo o sodobni mladini, njenih težnjah, zahtevah in zablodah. Eden takih, ki o tej mladini razpravlja, je tudi esejist L. Piccioni. Svojemu razmišljanju je dal naslov: »Mladi se odpovedujejo učiteljem niča.«
ŠKODLJIVOST ZGOLJ POLITIČNE IZBIRE
Zagonetna pojava Antikrista, o katerem govori Skrivno razodetje, je dobila svojo najbolj stvarno obliko v politiki. Gre za politiko številnih držav, ki je zaprta sama vase in izdelana z vso skrbnostjo, da bi je ne okužile kake druge klice, zlasti tiste ne, ki bi prihajale iz vere, kulture ali morale.
Dejstvo je, da danes načelna marksistična opredelitev raznih držav predlaga vsem, zlasti pa mladim eno samo izbiro, ki je politična. Ta potem pogojuje tudi moralo, ki mora biti marksistična in kulturo, ki mora biti prav taka. Samo taka morala in kultura sta napredni in v skladu z današnjim časom. Vse drugo pa je konservativno, nazadnjaško, reakcionarno.
Danes se začenja mladina zavedati, da je postala žrtev strahotne laži in prevare. Znašla se je v krizi, ker se težko odloča za nov način izbiranja in drugačno pot. Vendar večina že razume, da bi morala biti med moralo, kulturo in politiko prav politična izbira zadnja; še več: morala bi izhajati iz verskih in moralnih prepričanj. Če bi se mladina najprej moralno in kulturno oblikovala, bi ne postala žrtev političnih kriz, čeprav bi jo zajela nemirna obdobja življenja.
Samostojna moralna in kulturna izbira prinaša s seboj poudarjanje osebne svobode, pomeni imeti na voljo take šole, učitelje in učne knjige, po katerih si lahko vsakdo ustvari lastno prepričanje; pomeni zavrženje puhlih vseobsegajočih krilatic.
RAZOČARANA IN PREVARANA MLADINA
Ker pa tega marsikje ni bilo, smo doživeli, da je mladina bila prisiljena zavreči nekaj, kar je najprej oboževala. Ubogi mladi ljudje! Koliko Stalinovih slik so morali raztrgati, koliko Maovih podob zavreči in sneti s sten svojih sob. Kako kratka je bila slava Hruščova, kako trpko je razočaranje ob Fidelu Castru, ki pošilja svoje čete intervenirat po Afriki ali ob Vietnamu, ki je iz napadenega postal veliki napadalec in osvajalec.
Ni čuda, da so številni mladi ljudje obrnili svoj hrbet tistim učiteljem, ki so jim v učilnice prinašali zgolj Marxa, Lenina in Maocetunga, ki jim niso priporočali drugega kot razprave o marksistični gospodarski teoriji, katere so poleg vsega drugega še strahotno dolgočasne.
PORAJA SE NOVO MIŠLJENJE
Današnji mladi rod znova pričenja brati stvari, ki ugajajo njegovemu osebnemu okusu, zlasti ker odkrivajo, da prihajajo najboljša dela s področij, ki so prav nasprotna tistemu levičarsko-spolitiziranemu. Po zaslugi teh del, ki so polna moralnega in kulturnega bogastva, začenjajo ti mladi ljudje spreminjati svoje stališče do družine in družbe ter svoj odnos do očetov in dedov.
Ogromna večina mladih ljudi si danes želi šolo, kjer bi lahko dobro in mirno študirali ter imeli stvarne izglede za poklicno delo. Razbijanje šolskih oken, mazanje sten, odstranjevanje razpel, uničevanje šolskih pripomočkov postaja vedno bolj privilegij nekaterih iztirjencev in presitih ter naveličanih življenja. Večina se danes od takih podivjancev ograjuje, saj Ji postaja jasno, da se socialne pravičnosti ne da doseči s čarobno palico razredne borbe in hitre zmage proletariata po vsem svetu. So to pogubonosni nauki, ki bodo še dolgo bremenili tiste, ki so jih zavestno širili, pa tudi tiste, ki niso niče-
sar storili ali premalo, da bi se mladim pogumno pojasnila resnica.
Ne bi bilo prav, da starejši mlade prepustijo samim sebi, da bi si morali sami napraviti nove izbire ocenjevanja, mišljenja in delovanja. Odgovorni politiki morajo biti prvi, ki bodo ob vsaki priložnosti poudarili, da je moralna in kulturna izbira pred politično. Ni res, da če se kdo bavi s politiko, si jo mora izbrati že v šolskih klopeh in odkloniti vsako drugo dejavnost; da se že v odraščajoči dobi uokviri v določene strankine tokove in sindikalne aparate ter se nato vzpenja kvišku brez ozira na katero koli drugo kulturno in moralno opredeljenost.
VELIČINA KRISTUSOVE CERKVE
Pri tem moramo ponovno reči, da je bila edina, ki ni nikoli izdala, edina, ki je vedno govorila resnico, samo katoliška Cerkev, Cerkev velikih papežev, ki smo jih imeli in jih imamo tudi v sedanjem papežu. Nikoli niso prišle iz njihovih vrst in smernic besede prevare, tudi ne za mladino naših dni.
Premnogi teh tihih, skritih in mirnih mladih ljudi, ki so ostali zvesti krščanskim idealom ali se jim približali, niso prav nič v krizi. Znana jim je lestvica življenjskih vrednot. V luči II. vatikanskega cerkvenega zbora so odkrili vso lepoto krščanskega gledanja na družbo in zasebno življenje. Zato zrejo z zaupanjem v svojo bodočnost. Niso sami. Z njimi je Kristus po svoji Cerkvi.
»Dives in misericordia«, bogat na usmiljenju, tak je naslov okrožnice Janeza Pavla II., druge, odkar je zasedel papeški prestol. Okrožnica nosi datum prve letošnje adventne nedelje 30. novembra. Sam sv. oče je na nedeljo Kristusa Kralja, 23. novembra pri svojem opoldanskem nagovoru to okrožnico napovedal z besedami:
»Z adventom se prične vedno novi sprevod človeških src h Kristusu, ki jim razodeva skrivnost Očetove ljubezni. Zato sem si zelo želel, da bi bil izid enciklike povezan s prvo adventno nedeljo, ki nas seznanja z mesijanskim poslanstvom Kristusa od njegovega prihoda na svet do velikonočne skrivnosti s svojim križem in vstajenjem. Cerkev in svet imata potrebo po usmiljenju, ki izraža ljubezen, katera je močnejša od greha in vsakega drugega zla, ki objema človeka v njegovem zemeljskem bivanju.«
SKRIVNOST USMILJENJA
Živimo v svetu brez usmiljenja. Svet, vedno bolj trd, neusmiljen, živalski, nasilen, nestrpen, maščevalen. Svet, ki se še vedno oklepa starozaveznega načela »zob za zob, oko za oko«; svet, v katerem se človek srečuje z atomsko, biološko, ekološko in politično grožnjo. Vse to spravlja v nevarnost njegove svoboščine (tudi verske) in ogroža njegovo svobodo.
Zato potrebuje današnji človek usmiljenja, tako božjega kot človeškega. Božje usmiljenje je vir in vzor za človeško. Ce ni Boga, ki odpušča in odrešuje, če ni bra-
Težko preizkušena Uganda
Pred kratkim me je obiskal Pierluigi, zdravnik iz Pavie, s katerim sem dve leti delal v Ugandi; on zdaj dela tam še naprej in se je pred nekaj tedni vrnil v Italijo za kratke počitnice; v zadnjem letu je bil edini zdravnik v tistem delu države. Uganda in njena severna pokrajina Karamoja je prišla tudi pri nas na prve strani časopisov, ker se tam dogaja ena največjih tragedij zadnjih let. Pravijo, da tam umira do 800 ljudi na dan zaradi lakote in vojnega stanja. Novice, ki jih je prinesel ta moj kolega so iz »prve roke«, zato bodo verjetno bralce zanimale.
Prebivalci dežele Karamoja so pastirji in živijo zelo primitivno; pred zadnjimi dogodki jih je bilo približno 350.000. Preživljajo se s tem, kar jim nudi živina; če jim zmanjka hrane, pa gredo radi ropat k sosednjim plemenom. Tu je bistvo sedanje tragedije: vsa druga plemena v Ugandi sovražijo prebivalce Karamoje. 2e prejšnji predsednik Amin je pošiljal svoje vojake, da so s helikopterjev streljali na njihove vasi. Novi oblastniki se ne obnašajo nič bolje; vojaki jim poberejo živino in jih tako prisilijo, da gredo ropat. Na roparje pa smejo potem streljati. Vlada sploh ne poseže vmes.
V	zadnjem času je v Karamoji izbruhnila kolera in vlada sploh ni hotela dati na razpolago cepiv in zdravil, da bi ustavili epidemijo. Končno sedanja vlada onemogoča, da bi mednarodna pomoč prišla med prebivalce Karamoje. Vsi ti dogodki so v dobrem letu skoraj uničili pleme Karimojong. Moških sploh ni več videti in po vaseh so samo še ženske in otroci.
Ob tej tragediji se je zganil svet in poslal pomoč. Najprej preko državnih ustanov, toda nič od tega ni prišlo do Karamoje. Zdaj gre vsa pomoč preko kanalov, ki so jih ustvarili sami beli ljudje; tu gre predvsem za bolnišnice in za misijonske postaje. Zaradi suše že tretje leto ni v deželi pravih pridelkov; poleg tega so še vedno naokoli oboroženi Aminovi vojaki, ki ropajo in ubijajo. Kolega mi je pravil, da so prišli celo v bolnišnico po nekoga, da so ga potem ubili.
Italija se je v tem primeru zelo izkazala. Poleg tega, da so vsi misijonski centri in bolnišnice v okraju že dolga leta v rokah Italijanov, so poslali ogromne količine hrane, zdravil in drugega. Sploh se zdi, da
je malo znano javnosti, kako ogromen je delež Italije pri misijonskem delu, če upoštevamo misijonarje in laike pa tudi denarno pomoč. Vsaj nekaj pozitivnega v tej Italiji, o kateri govorijo vsi samo slabo.
Poleg vsega čaka Ugando prav ta teden še ena zelo težka preizkušnja; svobodne volitve. Ljudstvo hoče kandidata, ki je katoličan, vojska in Tanzanija pa hočeta bivšega predsednika Obote-ja. Ce bo zmagal prvi kandidat, bo verjetno vojska spet prevzela oblast. Zahodni svet se sprašuje, če ima smisel pomagati taki državi; vendar je tamkajšnja človeška tragedija tako nepopisna, pravi kolega Pierluigi, da vsi taki pomisleki hitro odpadejo. On se misli vrniti v Ugando še ta mesec, če bodo razmere to še dovoljevale.
B. Š.
lovskega odpuščanja, potem za človeka ni rešitve, ne v njegovi zgodovini ne v večnosti. Človekov napredek je možen le tedaj, ko ljubezen z dobrim zmaga zlo. Do pristnega človeškega sožitja, »civilizacije ljubezni«, bo prišlo le, če bo ljubezen močnejša kot greh in bo medsebojne odnose oblikovalo odpuščanje.
Po besedah Janeza Pavla II. je osnovna dolžnost kristjanov in posamično vsakega krščenega »oznanjati in uvajati v življenje skrivnost usmiljenja, ki jo je Kristus razodel v najvišji meri«. In dodaja sv. oče: »Upravičeno smatra Cerkev za svojo dolžnost in namen svojega poslanstva, da čuva pristnost odpuščanja tako v vzgoji kot v ravnanju, tako v dušnem pastirstvu kot v vsakdanjem življenju.
VSEBINA ENCIKLIKE
Okrožnica ima osem poglavij, ki si takole sledijo:
Prvo nosi naslov »Kdor vidi mene, vidi Očeta« (Jan 14, 9). Bog razkriva svojo lju bežen do človeka po Jezusu Kristusu. Gre torej za učlovečeno usmiljenje.
Drugo poglavje, »Mesijanska poslanica« pokaže, kako je bilo božje usmiljenje eno glavnih tem v Jezusovih pridigah, božja ponudba človeku, zlasti ubogim, potrim, stiskanim, grešnikom. To usmiljenje je moralna dolžnost, ki se nahaja v največji zapovedi ljubiti bližnjega in v blagru usmiljenim, da bodo usmiljenje dosegli.
Tretje poglavje »Stara zaveza« nam prikaže usmiljenega Boga v odnosu do svojega izvoljenega ljudstva, čigar zgodovina je neprestano doživljanje božjega usmiljenja.
V	četrtem poglavju »Prilika o izgubljenem sinu« je božje usmiljenje predstav Ijeno na posebno privlačen način. Izgubljeni sin predstavlja vsakega človeka, ki prekine svoj odnos z Bogom, ta pa ga znova pritegne v svojo božansko intimnost. Namesto da bi ga s kaznijo ponižal, ga dvigne in znova ovrednoti.
Peto poglavje »Velikonočna skrivnosti nam prikaže Boga na višku svojega usmiljenja: na križu in v vstajenju. Verovati v Kristusa pomeni verovati v ljubezen, ki je močnejša od vsakega zla. Križ predpostavlja najgloblji pristop Boga do človeka. Kristusovo vstajenje je nato krona božjega razodetja o usmiljeni ljubezni ter naznanja novo nebo in novo zemljo.
Šesto poglavje nosi naslov »Usmiljenje od roda do roda«. Naš rod je z ozirom na druge v mnogočem privilegiran, toda istočasno je poln senc, ki se zgrinjajo na-
Poljski grozi invazija sovjetskih čet
V	Moskvi so se povsem nepričakovano sestali voditelji komunističnih partij sedmih držav članic Varšavskega pakta in razpravljali o položaju na Poljskem. Vse je kazalo, da se bo ponovil primer iz Češkoslovaške, ko so 22. avgusta 1968 čete iz teh držav vkorakale v Prago. Vendar je to pot še prevladala treznost v presoji položaja na Poljskem. V skupni izjavi je izraženo upanje, »da bodo komunisti, delavski razred in delovni ljudje bratske Poljske sami sposobni prebroditi sedanje težave in zagotoviti nadaljnji razvoj države na poti socializma.«
Sovjetska tiskovna agencija Tass pa je dva dni po sestanku sporočila, da je na Poljskem v teku »kontrarevolucija, ki zaostruje politično borbo«. Kontrarevolucionarne sile da se skrivajo v sindikatih »Solidarnosti«, ki prehajajo v odkrit napad s partijskimi organizacijami. Vse kaže, da hoče Moskva psihološko pripraviti teren za svoj morebitni poseg na Poljskem. Poročila s Poljske vedo povedati, da se je na vzhodni meji države zbralo 35 sovjetskih divizij, kar pomeni 450.000 mož, preteklo nedeljo zvečer sta poljsko mejo pri Bialystoku prekoračili dve moto-
rizirani diviziji, divizij.
v državi pa je še pet
■	Na potresnem področju Salerna so rešili tri stare ljudi, ki so ostali zakopani v kletnih prostorih neke porušene stavbe kar 15 dni. Preživljali so se s papriko in vinom.
denj in poln groženj ter strahu pred atomskim orožjem. Nekateri živijo udobno, drugod pa trpijo lakoto. Ob vsem tem je treba pospeševati pravičnost, ki pa sama ne zadostuje. Nujno je potrebno, da ljubezen oblikuje človeško življenje v vseh razsežnostih.
Sedmo poglavje govori o božjem usmiljenju v poslanstvu Cerkve. Ta mora usmiljenje oznanjati, pa tudi izvrševati. Zadnje poglavje pa je posvečeno molitvi Cerkve današnjih časov. Papež vabi vso Cerkev, da se obrne na Boga, ki je poln usmiljenja.
Odgovornost verujočih je neizmerna: Bog nam je zaupal in naložil razkrivanje njegove ljubezni in usmiljenja do človeka. In okrožnica Janeza Pavla II. je opozorilo na to odgovornost.
Smrt portugalskega ministrskega predsednika
Dva dni pred predsedniškimi volitvami, ki so bile na Portugalskem 7. decembra, se je v Lizboni takoj po odletu smrtno ponesrečil ministrski predsednik Francisco Sa Carneiro, star komaj 46 let. Z njim je potovalo še 7 oseb, med njimi obrambni minister. Vsi so se ubili, ko je le-lalo treščilo v neko poslopje.
Sa Carneiro je lani 2. decembra na državnih volitvah prejel absolutno večino ter je sestavil vlado, v kateri so socialdemokrati (neke vrste liberalci), krščanski demokrati in monarhisti. Zelo mu je bilo na tem, da bi spremenil ustavo in dal državi predsedniški sistem kot je sedaj v veljavi v Franciji. Velika ovira pri tem mu je bil sedanji predsednik republike general Ramalho Eanes. Zato si je prizadeval, da bi na predsedniških volitvah zmagal kandidat vladnih strank general Soares Carneiro. Ce bi v tej nameri ne uspel, je celo zagrozil s svojim odstopom.
Njegova nenadna smrt mu je prizanesla z razočaranjem v zvezi s predsedniškimi volitvami. Volivci, ki so ga pred letom dni tako množično podprli, mu to pot niso v celoti sledili. Eanes je bil izvoljen z absolutno večino in prejel 56,4 % glasov, vladni kandidat Soares Carneiro pa 40,27 %.
Izpad električne energije v Jugoslaviji
Od 16. do 18. ure v ponedeljek 8. decembra je ostala vsa Jugoslavija zaradi nenadnega izpada električnega toka brez toplotne in svetlobne energije. Domala v vseh tovarnah se je proizvodnja popolnoma ustavila, v slovenskih železarnah so se ohladile martinovke za topitev železa, ustavili so se vlaki, brniško letališče je bilo za eno uro zaprto, v mariborski bolnišnici je bil kirurški oddelek za 20 minut brez elektrike. Pravijo, da je do izpada električne energije prišlo zato, ker se je zadnje dni uporaba elektrike povečala kar za 25 %, kar je povzročilo preobremenitev daljnovodov in elektrarn.
Zborovanje o avtonomiji in deželah
V	znanem turističnem središču Saint-Vincent v Dolini Aosta je bil prejšnji teden seminar, posvečen avtonomijam in deželam v Evropi. Srečanje je priredil Inštitut za mednarodne evropske študije iz Nice. Na zborovanju so predavatelji, v glavnem vseučiliški profesorji iz Francije in Italije, obravnavali zadevno tematiko v španskem in italijanskem prostoru. Zato je bilo na sestanku tudi veliko predstavnikov španskih narodnostnih skupin, kot Baskov in Kataloncev.
Srečanja se je udeležilo tudi več predstavnikov narodnostnih skupnosti v Italiji, med njimi tudi slovenske.
★
■ Sv. oče Janez Pavel II. se je na praznik Brezmadežne dvakrat javno obrnil na Mater božjo. V opoldanskem nagovoru je dejal, naj Mati božja varuje »to mesto, Italijo, Poljsko, mojo domovino in ves svet«, kasneje na trgu Spagna pa je vzkliknil: »Prosim te, Marija, za svojo domovino, vedno tako zvesto Kristusu in Cerkvi.«
★
■ Na vsedržavnem zasedanju DC v Rimu je bilo skoro soglasno sprejeto poročilo glavnega tajnika Piccolija. Forlani, čeprav ministrski predsednik bo do nadaljnjega še ostal predsednik stranke. Novost je sklep, da se v izjemnih primerih, kjer se to zdi primerno, lahko dovoli sestava krajevnih uprav skupaj s komunisti. Do take sestave naj bi kmalu prišlo v deželni vladi na Sardiniji. Nekateri člani DC kot Scelba, Donat Cattin, Segni in Vittorino Colombo pa so bili nasprotni takim izjemam v sestavljanju krajevnih uprav.
Ob škofovih vizitacijah v slovenskih župnijah
Nadpastirjeu obisk u Jamljah in Dolu
Mala Cecilijanka 1980
V prvem tednu adventa, to je od 2. do 8. decembra, je bil g. nadškof na obisku v naši župniji. Ker je župnija dejansko razdeljena na dva dela, so se morala vsa srečanja ponavljati.
Najprej je bilo srečanje g. nadškofa z božjim ljudstvom v torek oz. v četrtek po maši. Spregovorila sta g. nadškof in g. škofov vikar o pomenu obiska ter o potrebi, da se vsi kristjani zavejo svojih pravic in odgovornosti ter v smislu navodil II. vatikanskega koncila sodelujejo pri delu za rast božjega kraljestva. Le redki so se oglasili k debati, ker so to pač prvi koraki in, kot je nekdo pripomnil, le premnoge ovira neka zadržanost, ki je tako značilna za naše ljudstvo.
V Dolu je izstopala želja po lastni cerkvici, zato smo v debati skupno iskali načinov za praktično in stvarno rešitev tega problema. V Jamljah jih je več poudarilo potrebo po stalnem dušnem pastirju. G. nadškof je odgovoril, da je to tudi njegova iskrena želja in namen, da pa moramo pri reševanju tega perečega problema vsi sodelovati, v prvi vrsti krščanske družine, zlasti s tem, da pomagajo mladim, da se bodo bolj velikodušno odločali tudi za duhovne poklice.
V sredo oz. v soboto zvečer je bilo spokorno bogoslužje, ki ga je obakrat lepo vodil g. Marjan iz Gorice, nato pa spovedovanje, ki se ga je udeležilo lepo število vernikov.
V petek popoldne je g. nadškof v spremstvu domačega dušnega pastirja obiskal bolne in ostarele po vseh zaselkih razsežne župnije. Vseh skupaj je bilo 17, med njimi jih je več, ki so že krepko čez 80. leto. Vsi so bili njegovega obiska zelo veseli, prav tako njegove priljudnosti in domačnosti, s katero se zna približati tem preprostim ljudem. Marsikdo se mu je izrecno zahvalil tudi za dobroto, da se je mogel z njim pogovoriti v domačem jeziku.
Višek je dosegel obisk z udeležbo pri evharistični daritvi v nedeljo v Jamljah in na praznik Brezmadežne v Dolu. V obeh krajih je bila kljub zimskemu vremenu udeležba precej lepa. Pevci so se potrudili in s svojim ubranim petjem primerno povzdignili slovesnost praznika.
V Dolu našla si svoj dom
Vasica naša izgubljena po vojni je bila: brez cerkve, brez duhovnika oh, vsa zapuščena.
Z višav na nas se je ozrl sam večni Bog in te, Kraljica, jc poslal
v	to našo majhno vas.
Brezmadežna Marija ti,
Kraljica fatimska,
tu v Dolu dom svoj našla si,
pri nas si zdaj doma.
Doljanka
V	Dolu so možje in fantje postavili še prav lep slavolok in domiselno okrasili z brinjem vso pot do kapele na Palkišču.
V	imenu Doljanov je nadpastirja pozdravil študent Livij Peric, v Jamljah pa družinski oče Emil Radetič, ki je odlično povzel vse želje faranov in konkretne možnosti za njihovo rešitev, kakor so izstopale ob srečanju župljanov z nadškofom. Nakazal jih je zlasti v večji zavzetosti in pripravljenosti za sodelovanje vernikov samih. V njihovem imenu je tudi izjavil, da so vzeli nadškofove nauke popolnoma zares in da bodo naredili vse, da bo Kristus lahko prišel k nam. G. nadškofu je tudi obljubil molitev vseh, da bi Bog blagoslovil njegovo delo.
Pri govoru med mašo je g. nadškof poudaril zlasti potrebo, da se vpeljejo primerne oblike kateheze za mladino in odrasle v okviru župnije, da se vsi kristjani spet oklenejo redne družinske molitve in nedeljskih evharističnih srečanj tj. sv. maše ne samo kot obveznosti, marveč bolj kot srečanja, ki čutijo, da jim je življenjsko potrebna. Vse je ponovno spodbujal, naj v veri vztrajajo, čeprav je to dandanes težje kot je bilo nekoč, ko je bilo okolje krščanstvu še naklonjeno; starše in odrasle pa je posebej rotil, naj se z vso ljubeznijo zavzamejo za mladino.
Razveseljivo je bilo, da so med mašo tako številni pristopili k sv. obhajilu, tako da je g. nadškof ob sklepu izjavil, da se mu zdi, da je kakor za veliko noč.
Po končani maši v Jamljah pa se je vreme, ki je bilo že vše jutro hladno in vetrovno naenkrat še poslabšalo; začelo je na vso moč snežiti in v kratkem je bila vsa pokrajina bela. To pa ljudi ni odvrni-
lo	od tega, da so se v lepem številu v najhujšem snežnem metežu podali na pokopališče in tam skupaj z nadpastirjem pomolili za drage rajne.
V	ponedeljek, na praznik Brezmadežne, ko je bila nadškofova maša v Dolu, pa je bilo krasno sončno vreme, zato pa zelo hladno in z ledom na cestah, zlasti na stranskih. Kljub temu je tudi tu slovesnost potekla v najlepšem redu. G. nadškof se je pred mašo in po njej rokoval z ljudmi, ki so ga pričakali ob slavoloku.
Takoj po maši smo se podali še na zasneženo pokopališče in skupaj molili za rajne, nakar smo se od g. nadškofa poslovili, hvaležni Bogu in njemu za lepe trenutke, ki smo jih te dni skupaj preživeli ter za vse spodbudne besede in očetovske nauke, ki nam jih je dal.
Sz Slovenije
Tuji časnikarji v Sloveniji
Nad 40 časnikarjev, ki so za svoje liste akreditirani na Dunaju in v Beogradu, se je mudilo tri dni v Sloveniji, da spoznajo odnose med socialistično družbo in verskimi skupnostmi v Sloveniji. Obiskali so kartuzijo v Pleterjih in versko srednjo šolo, ki jo vodijo salezijanci v Želimljah. Sprejel jih je tudi ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. V razgovoru je dejal, da je med Cerkvijo in državo še vrsta odprtih vprašanj, ki se jih bo dalo rešiti z odkritimi pogovori. Seveda so organizatorji sprejema časnikarje povedli tudi »k Urhu, da se seznanijo z belogardističnimi zločini med narodnoosvobodilno vojno«. Tako enostransko ravnanje seveda razgledanih časnikarjev ne prepriča, saj poznajo množično morišče v Kočevskem Rogu. Prepričani smo, da bo prišel čas, ko se bo tudi o tem javno pisalo in tja zahajalo. To, kar se je zgodilo Stalinu in Maocetungu po njuni smrti, se lahko zgodi še kje drugod.
En sam novomašnik v koprski škofiji
V	letu 1981 bo v koprski škofiji ena sama nova maša med škofijskimi kandidati. To je Slavko Obed, rojen leta 1954 v Novakih. Slovesnost diakonske posvetitve in postavitve v službo bralcev mašnih pomočnikov bo v nedeljo 4. januarja 1981 ob 16. uri v Šturjah.
Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1981 ni navaden koledar, temveč pra-
vi	zbornik, ki podaja sliko o delovanju naših društev in ustanov. Lahko bi rekli, da je nekakšen barometer, ki kaže rast ali padec našega ustvarjanja.
Koledar je prikaz vsega pomembnejšega delovanja v primorskem zamejstvu. To delovanje sega od verskega, družbenega, kulturnega do političnega področja. Politično se omejuje na delovanje edine slovenske stranke na Primorskem. Koledar se posveča predvsem kulturni, verski in družbeni problematiki.
Prvi del je kalendarij z imeni svetnikov in praznikov ter slikami naših kulturnih domov. V ta del je vključeno tudi poročilo o potovanju papeža Janeza Pavla II. v Afriko, Južno Ameriko in na sedež UNESCA. Njegovi govori in poslanice so važni za ves svet, posebej še za človekov napredek in obrambo njegovih pravic.
V drugi del bi lahko postavili sedanjo slovensko problematiko v zamejstvu, ki sega tudi na Koroško, kjer so se spomni-
li	60-letnice plebiscita. Prav tako sta bili za nas žalostni obletnici in spomin na požig Narodnega doma v Trstu in ustrelitev bazoviških žrtev.
Velja omeniti tudi članke, ki nam ponovno predstavijo zaslužne slovenske može. Nekateri so že umrli v prejšnjih stoletjih, drugi pa šele nedavno. Vsem pa je bila pri srcu skupna skrb za slovenski jezik, slovensko kulturo in slovenskega človeka sploh.
V ta del bi lahko vključili članek o zamenjavi duhovnega vodstva na vrhu Cerkve na Slovenskem in imenovanje Slovenca za beograjskega nadškofa. Važno je tudi poročilo o Benediktovi dediščini za Slovence in o slavju v Štivanu ob 1500-letnici rojstva sv. Benedikta.
Posamezni članki in daljši zapisi poročajo o delovanju naših posameznih ustanov. še posebej so pomembni članki z
B Predsednik SZDL M. Ribičič je v posebni izjavi dejal, da tudi v prihodnje ne bo radijskih in televizijskih programov z versko vsebino, ker prvič niso v skladu z ustavo, drugič pa tudi niso potrebni.
B Demokrščanski poslanec za milansko okrožje Massimo De Carolis je v radijskem razgovoru dejal, da je Morov sodelavec Freato nakopičil ob trgovanju s petrolejem stotine milijard lir, pri čemer obstajajo za bivšega predsednika DC tri možnosti: ni vedel nič, je s tem soglašal ali je pa sumil, pa se delal, da nič ne vidi. Po mnenju De Carolisa je najbolj verjetna zadnja možnost. Seveda vodstvu DC te De Carolisove izjave niso nič prav prišle. B Na sedmem plenumu poljske združene delavske partije sta bila izključena iz centralnega komiteja stranke njen bivši glavni tajnik Edward Gierek in bivši ministrski predsednik Jaroszevvicz. Oba da sta storila napake v družbeno-gospodarski m ideološki politiki ter tako pripomogla k sedanjemu kriznemu položaju.
B Sovjetski voditelj Brežnjev se je mudil na začetku tega tedna štiri dni v Indiji, kjer je doživel množične sovražne demonstracije. Zaradi njih so oblasti preklicale edini načrtovani javni nastop Bre-žnjeva. Indijska vlada gleda precej dobrohotno na sovjetsko prisotnost v Aziji in je ena redkih azijskih držav, ki je priznala prosovjetski Samrinov režim v Kampučiji. Tudi gospodarsko sodelovanje med SZ m Indijo je v neprestanem vzponu. Cilj Bre-žnjeva je bil, da bi z okrepitvijo gospodarske pomoči Indiji pritisnil na vlado, da se bo pokazala glede sovjetskega nastopa v Afganistanu še bolj blagohotna do Moskve kot doslej.
fl V Iranu je odstopil vodja islamskih revolucionarnih sodišč Sadek Halkali. Obtožili so ga krivičnih metod, ki so jih sodišča uporabljala zoper nasprotnike režima. Halkalijev odstop pomeni uveljavitev zmernih sil v državi, ki jih vodi predsednik Banisadr. Kar se tiče ameriških talcev, je pa predsednik iranskega parlamenta Hašemi Rafsadžani izjavil, da pomeni zadnji odgovor severnoameriške vlade konkreten korak glede usode talcev in je jasnejši kot prejšnji.
B V srednjeameriški državi El Salvador se nasilje nadaljuje z nezmanjšano okrutnostjo. Veliko pozornost je povzročila vest, da so neznanci ubili tri redovne sestre iz kongregacije Maryknoll in eno laično sestro. Vse štiri so bile severnoameriške državljanke.
zgodovinsko in etnološko vsebino.
Posebna književna zvrst je hagiografija, ki nam prikazuje življenje in delovanje svetniških oseb. Ta zvrst je sicer sedaj nekoliko zapostavljena in celo zanemarjena, ker je današnji človek bolj zavzet za materialne dobrine kot pa za duhovne.
V	Koledarju bomo brali zanimiv spis o delovanju nemškega zdravnika Haasseja v nekdanji Rusiji, kjer se je popolnoma posvetil najbolj revnim in zavrženim ljudem.
Na koncu Koledarja je skoro shematsko poročilo o prosvetni dejavnosti na Tržaškem in Goriškem. Koledar pa dopolnjujejo pesmi in pripovedni spisi zamejskih avtorjev.
Koledar krasijo tudi številne slike, ki še bolj nazorno in prepričljivo predstavljajo celotno vsebino. Goriški Mohorjevi družbi gre res priznanje, da z vsakoletnim Koledarjem prispeva k objektivnejši kulturni zgodovini našega zamejstva. Kdorkoli bo v bližnji ali daljni prihodnosti proučeval življenje in delo naših kulturnih ustanov in združenj, ne bo mogel prezreti mohorjevih Koledarjev, če bo hotel podali vso resnico zamejskega delovanja. Zato spada Koledar na vsako knjižno polico kulturnega Slovenca. - J. M.
Gladovna stavka slovaških semeniščnikov
Z gladovno stavko so gojenci semenišča v Bratislavi hoteli izraziti svoj protest proti duhovniškemu združenju »Pacem in terris«, ki je pod nadzorstvom države. Okrog 150 semeniščnikov je proti vsem poskusom tega duhovniškega združenja, da bi med škofi in duhovščino sejalo razdor. Duhovniški kandidati poudarjajo, da njihova gladovna stavka nima pred očmi političnih, temveč le cerkvene cilje. Stavka je bila v začetku zimskega semestra 20. in 21. oktobra v semenišču v Bratislavi.
Mala Cecilijanka ali revija mladinskih zborov, ki jo že vrsto let prireja Združenje cerkvenih pevskih zborov, je bila tudi letos na praznik Brezmadežne, tj. 8. decembra. Ob tej priložnosti je bila dvorana Katoliškega doma v Gorici nabito polna. To se navadno zgodi dvakrat v letu: ze Cecilijanko in za Malo Cecilijanko. Najbrž nobena prireditev ne privabi tako množičnega občinstva kakor revija pevskih zborov.
Na letošnji Mali Cecilijanki je nastopilo deset zborov. Poleg goriških je prvič nastopil tudi tržaški zbor z Opčin. Zbori z Goriškega so predstavljali skoraj vse naše vasi od Doberdoba do Plešivega in samo Gorico. Skupno je nastopilo nekaj sto mladih pevcev. Nekatere pevske skupine so številčno močnejše (do petdeset otrok), druge so manj številne. Nekateri zbori so se postavili z enoglasnimi ali dvoglasnimi, drugi s triglasnimi pesmimi. Tudi starost nastopajočih je različna: od otroškega vrtca do srednje šole.
Uvodne misli ob prazniku mladinske pesmi je povedala učiteljica Lidija Jarc. Nato so nastopili zbori v temle vrstnem redu: Števerjan (vodi Anka Černič), Rupa-Peč (Marjanka Čevdek), Pevma (Elda Nanut), Sovodnje (Mirko Špacapan), Doberdob (Marta Ferletič - Lucija Lavrenčič), Dekleta iz Podgore (Katja Antonič), Pleši-vo (Anka Černič), Štandrež (Elvira Clua-bai), otroški pevski zbor »Vesela pomlad« z Opčin (Franc Pohajač) in zbor »Kekec« iz Gorice (Ivo Bolčina). Napovedovala sta Kristina Bednarik in Damjan Hlede iz Števerjana. Prireditev je direktno prenašal Radio Trst.
Spored je bil pester, pesmi so bile lepo izbrane, le pri nekaterih zborih nekoliko pretežke, v glavnem pa kratke, brez pretiranega ponavljanja in odvečnih kitic. Zbori so prihajali na oder in odhajali disciplinirano. Pri petju se je seveda vsak zbor izkazal po svojih močeh, vendar se vsem pozna resna priprava. Včasih se nam
VINKO BRUMEN
» Naš
Ob svojem srebrnem jubileju je kot svojo 106. publikacijo Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu v Argentini letos izdala v lepi tiskovni opremi arh. Marjana Eiletza knjigo dr. Vinka Brumna »Naš in moj čas«. Ker je knjigo napisal pedagog in filozof, si najprej mislimo mirno živečega modrijana; pa nam opomba na ovoju knjige takoj pove, da so mu Nemci 1941 v Celju uničili že tiskano knjigo o J. Evangelistu Kreku, Izbrani spisi V. zvezek, v Ljubljani pa je 1945 v tiskarni ostala rokopisna »Obča pedagogika«. To pomeni, da ga je vojna odplavila do Argentine, kjer še sedaj živi.
Kljub vsemu, kar je pisatelj do- in preživel, je ostal veder in motri »sine ira ct studio« svet: v sebi, krog sebe in čas, v katerem živi in svoj čas, ki ga doživlja. Tako so nastali mnogi spisi o človeku, njegovem položaju, okolju, poklicu, delu tid. in nekaj tega je v knjigi, o kateri govorimo.
Kot nekak najbližji spremljevalec kapitana na poveljniškem mostiču motri in preudarja ladjo življenja in skuša vskla-diti svoja motrenja, presojanja in pretehtana modrovanja v zvezo z zadnjim Kapitanom, ki vse uravnava. V povodnji knjig in glasov in vrenja in kipenja in še krikov in grmenja, potresov in pretresov — je branje te lepe knjige prava slast in uteha, ki vpliva s svojo pretehtanostjo in mirno modrostjo kot. npr. Ciceron v svojem traktatu »De contemnenda morte«.
Iz kazala je razvidno, da je razen Uvoda in Sklepa knjiga razdeljena v štiri oddelke, in sicer:
I. - V našem občestvu tj. slovensko izseljensko občestvo v Argentini, kako naj se zave, kje je in v kakšnem času živi in naj živi.
II. - Naše mišljenje: Tujina skoraj povsem različna od domovine. Kako se prilagoditi in hkrati ostati na neki razgledni višini. O tem govorijo štirje naslovi tega oddelka: Misliti je treba; Filozofiranje o zdomstvu; Osnovne črte neke filozofije; Vprašanje Boga.
III. - Za življenjsko pristnost. Tu je 12 podnaslovov, ki bolj podrobno posegajo v izseljensko skupnost in njeno življenje v raznih ozirih, da to skupnost prikažejo, pretehtajo, ocenijo in ovi-ednotijo npr. Smisel ustvarjalnega dela; Naše zamujene priložnosti; Poslanstvo slovenske kulturne akcije; Življenjska prisotnost in resnica; Resnica in življenjska praksa, poleg drugih še zadnji podnaslov Med lastno in tujo mislijo.
IV. - Za pravo in dobro. Šest podnaslovov tega oddelka potrjuje njihovo življenj-
je zdelo, da je pri takih zborih vse dobro, kar in kakor zapojejo, saj je otroke na odru vedno lepo poslušati in še bolj gledati. Danes smo tudi v tem pogledu, hvala Bogu, bolj zahtevni in izbirčni. Radi ponavljamo, da so otroški in mladinski zbori poroštvo za obstoj našega zborovskega petja, zato je tako gledanje upravičeno, saj tudi tu velja pregovor: Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Prav zato smo nastopa takih Janezkov vselej veseli, zlasti če gre za lepo in dostojno pripravljen nastop, kakršen je bil 8. decembra v Katoliškem domu. Slišali smo trideset pesmi od slovenskih narodnih in umetnih do črnske in ameriške narodne pesmi. Med slovenskimi pesmimi so bile tudi skladbe domačih sodobnih avtorjev.
Delo pevovodij, ki se ukvarjajo z mladino, je nadvse dragoceno. Pevska kultura mladega človeka je namreč ponekod prepuščena izključno izvenšolskemu pevskemu zboru. Na osnovni šoli npr. ni predmetnega učitelja glasbe, zato je glasbeni pouk odvisen od posameznika učitelja oziroma od njegove večje ali manjše sposobnosti in priprave. Včasih vsega tega ni in je petje v kakem razredu popolnoma zanemarjeno. V najboljšem primeru prevzame skrb za petje na šoli kak učitelj, ki ima veselje za to. Ni pa rečeno, da imajo vse šole takega učitelja. Glasbene šole pa tudi ne zajamejo vseh otrok. Prav zato je vsaka izvenšolska pobuda v tem smislu koristna in potrebna.
Goriška revija mladinskih zborov je tudi letos dosegla svoj namen. V samem nastopu in v izvajanju je bilo toliko prijetne nežine in zavzetosti, da se je v nas lahko ponosno utrdila misel: tradicija našega zborovskega petja se še dolgo ne bo pretrgala. Bog daj vsem, malim in mladim pevcem vztrajnosti, njihovim pevovodjem pa potrebnega poguma! To je naša želja in naše voščilo ob Mali Cecilijanki 1980.
moj čas«
skost in važnost, obravnava jih in prikazuje v jasni luči in lahko rečemo v neob-hodni nujnosti pravega in dobrega sožitja. Gre za tole: Pravost in pravovernost; Kdo bodi sodnik; Širokosrčnost: krepost za naš čas; Popravljanje pravega; Presojanje, obsojanje in zatiranje; Boj z zlom. Vse to rešuje pedagog skupno s filozofijo, teoretično in praktično, da bravca z lahkoto prepričuje in osvaja. Ob koncu zadnjega podnaslova: Boj z zlom — ki naj ga premagamo z dobrim, najdemo še te besede: V življenju moramo vedno znati pravilno družiti idealizem z realizmom. Iskati najboljše, celo popolnost, a znati sprejeti omejitve pri sebi in pri drugih, ki izvirajo iz človeške slabosti. Vse, kar storimo, tudi najboljše in iz ljubezni rojeno, je izpopol-njivo: če ga vedro premerimo, vedno odkrijemo tudi nepopolnosti, ki jih moramo skušati popraviti.
Lepa knjiga po obliki in vsebini; priporoča se sama ne le preekooceanski slovenski skupnosti na južni polobli, ampak vsaki slovenski skupnosti, na katerem koli delu sveta.
Ker je knjiga hkrati pedagogija in filozofija, naj jo podrobneje predstavi kak poklicen filozof — za naš tednik naj zadostuje povedano. Seveda .mora biti ocenjevalec »Našega in mojega časa« tudi zgodovinar kakor je Vinko Brumen.	I.	N.
Vatikanski dokument o starejših ljudeh
Organizacija Združenih narodov bo leto 1982 posvetila pravicam starejših ljudi. Že na letošnjem zasedanju OZN se je v posebnem pododboru razpravljalo o problemu starejše generacije. Svoj dokument glede tega vprašanja je predložila tudi vatikanska delegacija. Dokument ima za o-snovo nedotakljivost človekovega življenja v vseh njegovih razvojnih stopnjah od rojstva do smrti. Naglaša potrebo, da prav v današnjem času posvetimo starejšim ljudem posebno pozornost ter jih v njihovih problemih in staranju ne puščamo samih.
Sinoda ukrajinskih škofov
Ukrajinski škofje, ki vodijo verske skupnosti ukrajinskih izseljencev in beguncev po raznih državah Evrope in Amerike, so sc zbrali v Rimu na prvo redno sinodo. Prisotnih je bilo 15 škofov. Sv. očeta je na sinodi zastopal kardinal Rubin. Sinoda je med drugim ponovno obsodila prisilno ptiključitev ukrajinskih katoličanov vzhodnega obreda v rusko pravoslavno Cerkev leta 1946.
KOLEDAR 1981
Goriške Mohorjeve družbe
L. B.
Stran i
Kronika iz Mačkolj
Pravilno, dobro in koristno je, poročati o raznih rekreativnih in kulturnih dejavnostih v našem tisku, da ostane tako zapisano spričevalo našega sedanjega življenja; obenem pa more postati tako poročanje tudi spodbuda drugim skupinam za sorodne koristne pobude. Zato smo hoteli tu zapisati kroniko o razgibanih dejavnostih v mali obmejni vasi Mačkolje v zadnjem trimesečju.
IZLETI
Prosvetno društvo Mačkolje je organiziralo lasten obisk ob proslavi 50-letnice bazoviških žrtev. Bazoviškim junakom se je oddolžilo s položitvijo venca k spomeniku na bazoviški gmajni isti večer, ko so tam stražili slovenski tržaški skavti.
Za izlet društva smo si izbrali kot cilj Logarsko dolino z ogledom tamkajšnjih lepot in slapa Rinke. Sestre Logar so s pristno domačnostjo postregle našim izletnikom z dobrim kosilom. Ker je bila nedelja, smo opravili svojo krščansko dolžnost v Stranjah pri Kamniku, kjer nas je pričakala natrpana župnijska cerkev. Z njihovim kaplanom je somaševal naš župnik Franc Vončina, pevci smo pa med mašo bili na koru.
Cerkev v Stranjah je pravcati muzej umetnika arhitekta Plečnika. Ko nam je tamkajšnji kaplan opisal posamezne predmete in dele te umetnine, je zbudil v nas pravo začudenje nad tolikšno lepoto in funkcionalnostjo edinstvenih Plečnikovih stvaritev.
Druga zanimivost, ki smo si jo ogledali med našim izletom so zgodovinsko pomembni mašni plašči v Radmirju. Tamkajšnji cerkvi sv. Frančiška Ksaverija so darovali dragocene, povečini z zlatom vezane plašče razni plemiči in celo cesarica Marija Terezija.
Že par dni po tem izletu se je 10. septembra podalo na izlet-romanje na Sv. Vi-šarje 24 najstarejših članov zbora »Slovenski šopek«. Z vlakom do Žabnic, peš hoja do vrha, prenočitev na Sv. Višarjah, peš do Žabnic in z vlakom domov — tako je bilo potovanje. Po opravljeni romarski dolžnosti z obiskom sv. maše in prejemom zakramentov je bila želja vseh prižgati na večer na vrhu za cerkvijo taborni ogenj. Rahel dež je mlade romarje kmalu spodil pod streho in glej čudo — zjutraj so bile Sv. Višarje pod snežno odejo in gosto je snežilo kar naprej, da nas je že skrbelo, kako se bomo spustili v dolino, ko nismo bili primerno opremljeni. Opoldne se po navadi dela vreme, taka je naša izkušnja iz tabornega življenja. Tako se je tudi tokrat zjasnilo, da so naši mladi romarji brez težav zapustili ta vedno lepi kraj.
Zbor »Slovenski šopek« je organiziral svoj vsakoletni izlet letos šele 21. septembra. Dva avtobusa podjetja Avtopromet Gorica sta popeljala veselo razpoložene mlade pevce in njihove starše najprej v Idrijo, kjer smo bili pri maši v tamkajšnji moderni župni cerkvi, nakar so si otroci in odrasli ogledali zanimivosti v grajskem muzeju. Na kosilu v restavraciji »Nebesa« so nam postregli z idrijskimi žlikrofi.
Obisk bolnišnice Franja, ki je bil drugi cilj našega izleta, bo ostal vsem nam nepozaben ne samo razadi tamkajšnjih zanimivosti, temveč tudi zaradi okvare na enem avtobusov, ki naj bi jo popravili — kot sta trdila šoferja — v pol ure. V resnici smo se vrnili domov s tega težko pričakovanega izleta šele ob dveh ponoči — živi in zdravi, a s peturno zamudo, starši nejevoljni, a otroci presrečni in prepričani, da še nikoli niso bili na lepšem izletu.
PEVSKE VAJE
PD Mačkolje se izraža v veliki meri v življenju in delu mešanega pevskega zbora, ki je že lani stopil v četrto desetletje svojega neprekinjenega delovanja, ker v vsem tem času redno poje v cerkvi in na-
stopa na številnih prireditvah in revijah.
Za vsak nastop so potrebne vaje. Letos smo začeli v rednimi vajami že v prvi polovici septembra. Vsak torek in petek vadimo; naučili smo se nekaj novih cerkvenih pesmi, ponavljamo poznane svetne za nastop na radiu; učili smo se tudi za nastop na reviji pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu. Dostojno smo se pripravili tudi na nastop ob odprtju novega občinskega doma v Mačkoljah.
Osem naših članov se je udeležilo počitniškega pevskega seminarja v Velenju, ki ga organizira vsako leto ZCPZ iz Trsta. Nekateri naši pevci se udeležujejo vaj združenih pevskih zborov za koncert božičnih pesmi v stolnici sv. Justa. Za isti koncert se pripravljajo tudi naši otroci.
Otroški zbor »Slovenski šopek« je kot vsako leto začel z vajami prvo soboto v novem šolskem letu. Vaj se udeležuje še preko deset novih članov, medtem ko je prav tolikšno število že dobrih pevcev odšlo, ker so prerasli zahtevam te otroške skupine. Mnogi od teh so se vključili v mešani zbor.
Večina bivših ženskih članic otroškega zbora se je v letošnjem septembru zbralo na prve poskusne vaje za ustanovitev dekliškega zbora »Slovenski šopek«. Uspeh je že tu. Dekleta kljub šolskim in drugim obveznostim redno zahajajo na vaje in so se po poldrugem mesecu »življenja« že predstavile javnosti s krstnim nastopom na otvoritveni prireditvi novega doma v vasi. Z uspehom so nastopile tudi na reviji pevskih zborov v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo 30. novembra.
OBNOVLJENA SRENJSKA HIŠA
Že več časa so se vršile priprave za odprtje novega občinskega doma v vasi, oziroma obnovljene srenjske hiše. Zgradba je občinski dom, ker ga je zgradila občina. Pravimo ji pa srenjska hiša predvsem iz tradicije, ker je novi del tega skupnega mačkoljanskega doma spretno povezan s staro in skromno zgradbo srenje. V pritličju te srednje so naši očetje predelovali oljke v domače olje. Stara torkla je sedaj preurejena v muzej. V majhni dvorani zgoraj so se vaščani desetletja zbirali na sestankih in na prireditvah.
Dozidani novi del je pravo razkošje za na skromnost navajene Mačkoljane. Z novim domom se je olepšala in obogatila vsa vas. V tej zavesti smo se vsi zavzeto pripravljali na praznovanje otvoritve, vsaka skupina po svojih nagnjenjih, sposobnostih in močeh. Čeprav nazorsko in praktično različni smo se skušali za to priložnost povezati v eno, da smo si tako organizirali čim lepši in uspešnejši praznik.
L. P.
Občni zbor Duhovske zveze v Trstu
Vršil se je 26. novembra v Marijinem domu v ul. Risorta v Trstu. Na tem občnem zboru je bil potrjen prejšnji odbor, ki ga sestavljajo Rudi Bogateč, Jože Kunčič, Franc Vončina in Stanko Zorko.
Odbor bo poskrbel v prihodnjem letu za mesečne duhovne obnove za duhovnike, pripravil bo spokorno pobožnost na Mon-tuzzi v nedeljo 5. aprila 1981, organiziral bo skupna romanja na Brezje 25. aprila, v Altotting na Bavarskem od 6. do 10. julija in na Ptujsko goro 27. in 28. avgusta. Romanja na Brezje se bo udeležil tudi škof Bellomi.
Odbor bo pripravil tudi srečanje bolnikov v Bazovici v nedeljo 24. maja in shod mašnih strežnikov na Repentabru 17. junija. Poleg tega namerava Duhovska zveza izdati stenski koledar za leto 1982 in poskrbeti za sv. mašo v Rižarni v nedeljo 7. junija ter na pokopališču sv. Ane v nedeljo 25. oktobra 1981.
Poziv mladinske sekcije SSk
Mladinska sekcija Slovenske skupnosti vabi somišljenike in vso zamejsko mladino, da se zavzame za učinkovito pomoč prebivalstvu italijanskega juga, ki ga je pred kratkim tako tragično prizadel potres. Ta je udaril po skupnosti, ki že itak veliko trpi zaradi gospodarskega propadanja in izseljevanja. Med občinami, ki so bile prizadete, je tudi občina Barile v pokrajini Potenza, kjer živi del albanske et-
nične skupnosti. Ta občina je tudi na seznamu 126 občin, ki jih je treba po odredbi vladnega komisarja Zamberlettija izprazniti.
Mladinska sekcija SSk opozarja, da se denarni prispevki zbirajo tudi v solidarnostnem skladu na deželnem sedežu SSk, ul. Machiavelli 22, dnevno od 16. do 19. ure ali na poštnem tekočem računu 11-26.
Bazovica
Orgelski koncert. V bazoviški cerkvi smo se dostojno poslovili od cerkvenega leta v znamenju praznika Kristusa Kralja. Na prenovljenih orglah in ob 180. obletnici rojstva svetniškega škofa A. M. Slomška je gostoval znani organist Hubert Bergant. Sodelovala je tudi altistka Marta Valetič, ki je občuteno zapela ob orgelski spremljavi istega mojstra tri stavke Vivaldijeve skladbe Stabat Mater.
Ni tu namen, da bi podrobneje ocenjevali nastop sam. Saj je H. Bergant dovolj znan pri nas in po skoraj vsej Evropi po svoji precizni in visoki interpretativnosti tako starejših kot modernih skladateljev. Ubrano in mogočno so pele orgle in napolnjevale srca res številnega poslušalstva.
Koncerta sa se med drugimi udeležili deželni odbornik Coloni, pokrajinski odbornik dr. Harej, tržaški župan Cecovini in predsednik Glasbene matice v Trstu Sveto Grgič. Organist Bergant se je zelo laskavo izrazil o prenovljenih orglah, kar daje slutiti, da ga bomo morda še kdaj imeli priložnost poslušati v naši cerkvi.
Personalna župnija
V	zadnji številki koroškega tednika »Nedelja« beremo, da je škof dr. Paulus Rusch katoliško visokošolsko skupnost v Innsbrucku povzdignil v samostojno »univerzitetno župnijo«. To je prva samostojna personalna župnija na kakšni univerzi v vsem nemškem jezikovnem prostoru. Obsega vse, ki pripadajo univerzi, in študente v času, dokler so vpisani. Sedaj pripada univerzi okrog 18.000 oseb. Univerzitetna župnija ima svoje matične knjige, kar pomeni, da je za krste, poroke itd. sama pristojna. Prvi župnik je postal dosedanji visokošolski dušni pastir prof. Bernhard Hippler.
Marsikoga je navdušila in ga še navdušuje misel za podobno personalno župnijo
Zahvala župnika iz Hercegnovega
Dragim slovenskim vernikom tržaške škofije! čutim dolžnost, da se vsem slovenskim vernikom zahvalim za veliko denarno pomoč moji župniji, hudo prizadeli po lanskem potresu. Takrat je bil ta rojstni kraj bi. Leopolda Mandič izredno težko prizadet in se še ni opomogel.
Župnijska cerkev sv. Hieronima, v kateri je bil bi. Leopold krščen, prejel prvo sv. obhajilo, sv. birmo, spovedoval in tolikokrat maševal, je zelo poškodovana in še vedno zaprta ter čaka na temeljita popravila. Tudi zvonik je hudo poškodovan in zvonovi ne zvonijo. Med tem pa je bila manjša cerkev, posvečena bi. Leopoldu, z vašo pomočjo popolnoma obnovljena in usposobljena za službo božjo. Sedaj nam torej služi kot župnijska cerkev.
Hvaležen sem Bogu in vam, dragi slovenski verniki tržaške škofije, ki ste mi pomagali, da imamo spet svoj bogoslužni     ................................................................................
prostor in tako lahko molimo za vas. Župnijska cerkev sv. Hieronima in zvonik pa čakata na boljše čase, ko bomo z božjo pomočjo in s pomočjo dobrih ljudi zmogli nadaljnja dela obnavljanja po tako hudi preizkušnji.
Vseh vas, dragi bratje Slovenci, se pri sveti daritvi vsak dan hvaležno spominjamo. Naj vam Gospod Bog in bi. Leopold Mandič stokrat povrneta! V Kristusu hvaležno vdani
Don Viktor Kaločira - župnik
Herceg-Novi, 17. novembra 1980 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiii
Če se zanimaš samo za zunanjost, kako si napravljen in kako si urejen, potem visi tvoja sreča na muhastem nihalu: danes srečen, jutri nesrečen, danes dobro razpoložen, jutri zamorjen.
za Slovence v Trstu. Pa ne samo za eno, tudi več bi jih lahko bilo. Po tem načrtu bi slovenski župnik imel pod svojim okriljem Slovence v Trstu in bi moral ali sam ali s pomočjo drugih duhovnikov skrbeti za njihovo duhovno rast; in to ne glede na meje že obstoječih mestnih župnij, ki so vezane na določeni teritorij, ampak preko vseh meja in mimo vseh župnikov. Vsi Slovenci v Trstu bi se lahko obračali nanj za duhovne usluge: liturgijo, evange-lizacijo in katehezo, zakramente in pogrebe.
Ali je ta misel v Trstu v sedanjih razmerah in po sedanjem tolmačenju pravnih norm o ustanavljanju župnij uresničljiva? Pastoralna župnija ostaja še vedno izjema in danes v Trstu ni uresničljiva. Morda pozneje kdaj, a tako župnijo je treba postopoma pripraviti. V Gorici imajo že več časa slovensko duhovnijo, ki pa ni personalna župnija. Zdi se celo, da so težave za ustanovitev prave personalne župnije vedno večje.
Zaradi težav, ki jih sedaj ne moremo premostiti, govorimo z večjo pozornostjo samo o pastoralnem središču. Zato je g. škof pri zadnjem srečanju s Slovenci »poudaril pomen nove ustanove za vso skupnost in dejal, da bo središče treba graditi počasi, od znotraj, da bo lahko rastlo po potrebah in možnostih. To središče, ki bo gost Marijinega doma v ul. Risorta, bo imelo iste funkcije kot samostojna župnija za slovenske vernike, ki so zdaj razkropljeni v naši skupnosti. Vendar pa delo po drugih župnijah ne sme zaspati! Središče bo vsekakor poskus, preizkušnja naše sposobnosti in naše skupne volje za kvalitetnejše in učinkovitejše delovanje ter za dejansko preosnovo in vsestransko rast naše skupnosti« (glej Mladika 1980, štev. 9, str. 123).
Dr. Lojze Škerl
Domači mladinski zbor »Slomšek« je med odmorom zapel nekaj cerkvenih pesmi pod vodstvom Fride Valetič; enako se je poskušal ob novih orglah tudi domači cerkveni zbor.
Da bi bolje sledili koncertu samemu je g. župnik oskrbel spored koncerta s kratkimi podatki o organistu, o altistki in pa kronološki pregled in zgodovino orgel. Pri ofru pa so vsi dobili lično podobo orgel z zahvalo.
Kot smo že omenili, je bil koncert tudi majhna oddolžitev svetniškemu škofu A. M. Slomšku ob 180-letnici rojstva (rodil se je 26.11. 1800). V nagovoru Aleksandra Mužine so prisotni mogli zvedeti, kaj vse je ta veliki Slovenec dal svojemu narodu.
Če vas bo pot kdaj zanesla mimo cerkve sv. Marije Magdalene, ali boste lahko rekli: V tej hiši molitve je tudi moj delež? Bazoviško župnijsko občestvo se toplo priporoča.
25-letnica svetišča na Vejni
Ob koncu evharističnega kongresa v Ca-tanii so italijanski škofje posvetili Italijo brezmadežnemu srcu Marijinemu. V spomin na to posvetitev je bila potem zgrajena cerkev na Vejni. In na Vejni hočejo pripraviti slovesno praznovanje 25-letnice te posvetitve, ki bo leta 1984. To praznovanje naj bi bilo povod za poglobitev v prihodnjih letih Marijinega češčenja.
Izid volitev za deželno šolsko komisijo
Deželna šolska komisija je bila ustanovljena na podlagi državnega zakona, ki je znan pod imenom Belci-Škerk. To komisijo sestavljajo šolska skrbnika v Trstu in Gorici, dva šolska ravnatelja (za nižjo in višjo srednjo šolo), šolski nadzornik (ki ga slovenske šole zaenkrat nimajo), didaktični ravnatelj, profesor nižje srednje šole, profesor višje srednje šole, učitelji in pet slovenskih članov, ki jih imenujeta tržaški in goriški pokrajinski svet.
V	torek 25. novembra so slovenski šolniki volili svoje predstavnike in sicer ravnatelji ravnatelje, profesorji profesorje, uičtelji pa učitelje. Za didaktične ravnatelje je bil izvoljen Stanislav Škrinjar, ki je prejel vse tri od oddanih glasov, za ravnatelje srednjih šol Aldo Stefančič, ki je prejel 6 od osmih glasov, za ravnatelje višjih srednjih šol pa Egidij Košuta, ki je prejel vseli sedem oddanih glasov.
Med učitelji je skupno volilo 225 oseb. Največ glasov (196) je prejel Anton Korošec iz Gorice, za njim pa Miro Lojk (25), prav tako iz Gorice. Med profesorji nižjih srednjih šol je največ glasov prejela Kazimira Paulin iz Gorice (90 na 93). Za profesorje višjih srednjih šol je bil izvoljen Samo Pahor (51 glasov), medtem ko je Ivan Černič prejel 34 glasov.
Šport ob svojem času
Pod geslom »Šport ob svojem času!« se je vršil letos v nedeljo 16. novembra v večini avstrijskih škofij »Dan športnikovega razmišljanja«. Škofijski referenti za šport so naslovili na vsa športna združenja poziv, naj bi imela nedelja, ki je pomembna za vsakega kristjana, tudi za športnika pomembno mesto. Zato naj bi športne prireditve ob nedeljah ne ovirale trenutkov srečanja z Bogom pri bogoslužnih opravilih. Pri načrtovanju prireditev naj bi športne organizacije tudi upoštevale visoki verski značaj nekaterih praznikov kot so božič, velika noč, sv. Rešnje Telo, binkošti in Vsi sveti.
Družinska sreča
Naša pevka Nives je pred nedavnim povila možu brhkega sina Igorja. Srečnim staršem iskreno čestita, malemu Igorju pa želi srečno in dolgo življenjsko pot
Cerkveni zbor župnije Sv. Križ
Turneja ansambla „Galebi“ in pevskega terceta »Mavrica" po Kanadi in ZDA
(6)
NEKAJ SKLEPNIH UGOTOVITEV
Tako se je naša turneja, ki jo je predsednik Primorskega kluba v Clevelandu dr. Bonutti v zahvalnem govoru po našem koncertu imenoval »tvegan podvig«, srečno končala. Ob zaključku tega potopisa pa naj dodamo še nekaj ugotovitev.
Najprej naj omenimo, da je za uresničitev naše turneje bilo potrebnih 13 letalskih poletov, ki zajemajo 27.000 km, tj. približno 32 ur vožnje. Kljub tolikim poletom in tolikim daljavam moramo reči, da se ni nikjer zataknilo, kljub temu, da smo poleg osebnih kovčkov imeli s seboj 500 plošč in vsa glasbila. Tako je število
prtljage znašalo 28 komadov, med kate rimi je kakšen presegal 50 kg. Ob povratku smo seveda bili lažji, ker smo vse plošče prodali. Bili smo pa toliko bolj v skrbeh za naše instrumente, ki smo jih kot prtljago poslali iz Los Angelesa direktno v Milan. V Milanu nas je vse presenetilo, ker niti najmanjša stvar ni bila izgubljena.
Pohvaliti pa se moramo s tem, da smo turnejo izvedli brez pokroviteljstva kakršne koli organizacije, saj je bila vsa teža na naših ramah. Naš vodja g. Franc Poha-jač se je že med lanskim obiskom v ZDA in Kanadi domenil s predstavniki tamkajšnjih društev in župnijskih skupnosti o poteku turneje. Od nastopa do nastopa se je dober glas o skupini širil iz kraja v kraj.
Posebej velja omeniti družine, ki so nas gostovale. Po vsakem našem nastopu se je njihova gostoljubnost še podvojila. Ob
  nun   miiiiimiiiii  ................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
slovesu se je marsikomu orosilo oko, kajti čustev hvaležnosti in navezanosti, ki smo jih do teh ljudi čutili, ni bilo mogoče izreči.
Vsi naši koncerti so bili sprejeti s posebnim odobravanjem, čeprav na zunaj niso bili razgibani kot imajo to navado ansambli iz Slovenije kot Slak, Avsenik, Brajko itd., ki so pri njih najbolj čislani. Vzrok temu je bil vsekakor domiselno sestavljen program, ki je imel naslov: »Slovenska zemlja v sliki, pesmi in besedi«.
Slike o lepotah naše Slovenije in zamejstva, ki jih je pripravil Tone Bedenčič; narodne pesmi, ravno tako iz vseh delov Slovenije (Mavrica), kakor tudi vsebinsko najuspešnejše melodije domače glasbe (Galebi) so poslušalce neverjetno prevzeli in jih obenem med seboj povezali, kot je zapisal Janez Ovsenik: »V eno samo, enotno slovensko družino!«
Vsi so bili prijetno presenečeni zaradi
prisotnosti dveh duhovnikov. Zanimalo jih je, kako je mogoče, da se s tako zvrstjo delovanja lahko tako tesno poveže duhovnik. Za odgovor ni bilo potrebno nobeno posebno razglabljanje. Po vsakem nastopu so brezštevilni stiski rok izražali samo eno: »Gospod, pogumno po tej poti naprej!«
Nedvomno pa so k uspešnosti našega koncerta doprinesle čudovito narejene nove narodne noše, s katerimi sta se obe skupini prvič predstavili prav na tej turneji.
Eden od pogojev, pred katerega je postavljena vsaka glasbena skupina s strani organizatorjev tovrstnih turnej je vsekakor plošča, ki spada med najučinkovitejše propagandno sredstvo. Plošča ansambla »Galebi« in terceta »Mavrica« je bila navdušeno sprejeta in to predvsem zaradi različnosti od drugih tovrstnih plošč. Na njej so namreč vsi našli nekaj zase. Ne-
katerim so všeč pesmi brez spremljave (Mavrica) drugim spet s spremljavo (Galebi). Vsem pa so bile všeč: V sončnem objemu (Galebi) in Sinku (Mavrica). Pet sto plošč, kolikor smo jih lahko vzeli s seboj, je bilo daleč premalo, da bi zadovoljili poslušalce, ki jih je bilo na vseh nastopih nad pet tisoč.
Da je turneja ansambla »Galebi« in terceta »Mavrica« dosegla tolikšen odmev in uspeh, se obe skupini najprej zahvaljujeta gospem Brugnera, Škerlavaj in Mrak, ki so izdelale narodne noše; g. Živcu in ge. Škerlavaj, ki sta narodni noši posodili in vsem, ki so jima na prošnjo in prostovoljno priskočili denarno na pomoč. Veliko zahvalo pa izrekamo vsem organizatorjem, gostiteljem in družinam od Hamiltona do Chicaga, ki so s svojo prisrčno gostoljubnostjo in izredno organizacijo dali turneji poseben pečat.
KONEC
Odprta slovenska šola v Ronkah
Znano je, da je Slovenska skupnost vedno polagala veliko važnost vprašanju slovenskega šolstva. Že ob sami sestavi odborov je vedno zahtevala zase odborništvo za šolstvo, ker je menila, da se samo z direktnim pristopom rešijo tista vprašanja, za katera naši sodržavljani nimajo vedno dovolj posluha.
To se je zgodilo že leta 1974 na pokrajinski ravni v Gorici, in se je tudi ponovilo letos, ko je septembra stopila SSk ponovno v goriški pokrajinski odbor z resorjem za šolstvo. Vsem je znano, kako je takrat uspelo odbornici SSk rešiti vprašanje četrtega in petega letnika slovenskega trgovskega zavoda. Letošnja ustanovitev Zavoda za zunanjo trgovino je tudi rezultat že takratnih zahtev.
Ob zadnji umestitvi pokrajinskega odbora je odbornica Ferletičeva ob prisotnosti pokrajinskega predsednika Cumpete predočila šolskemu skrbniku zadevo o-snovne šole v ul. V. Veneto in predlagala, naj se v Ronkah takoj odpre osnovna šola. Zadevo je ponovno sprožila v pokrajinskem odboru in poskrbela za potrebno
Trajal je od ponedeljka 24. novembra do naslednjega ponedeljka 1. decembra. Prvi dan so ga pevci po večerni maši sprejeli s pesmijo »Ecce sacerdos magnus« (Glejte veliki duhovnik). Sledilo je srečanje z nadškofom v župnijski dvorani. Govoril je najprej g. nadškof, njegove misli pa je dopolnil škofov vikar dr. O. Simčič. Razgovor je bil zelo živahen. Tekel je o delovanju župnijskega pastoralnega sveta, o župnijskih zadevah, o društvih.
Naslednje jutro, v torek 25. novembra je g. nadškof obiskal vrtec in osnovno šolo, vsak razred posebej. Nato je šel na županstvo, kjer ga je sprejel župan s sodelavci. Zupan je seznanil dragega gosta z dejavnostjo občinske uprave, ki je ves povojni čas v rokah demokratskih Slovencev. Z županstva se je msgr. Cocolin vrnil v šolo, kjer so mu pripravili kosilo. Stregli so mu nekateri učenci 5. razreda. Ta razred mu je tudi poklonil izdelane jaslice, čipke in nekaj steklenic domačega vina.
Zvečer je prišel na sestanek župnijskega pastoralnega sveta namesto g. nadškofa, ki je zbolel, dr. O. Simčič. Prisoten je bil tudi predsednik-dekan slovenskega področja Marjan Komjanc. Spet so prišli v ospredje župnijski problemi. Razgovor je trajal pozno v noč.
Zaradi nadškofove bolezni je odpadel ves program za sredo: obisk v kasarnah, maša na Jazbinah, srečanje z organizacijami, ki delujejo v župniji. V petek po večerni maši je g. nadškof spet bil toliko pri moči, da je mogel prisostvovati srečanju z mladino v spodnji dvorani župnijskega doma. Prisotnih je bilo kakih 30 mladih. G. naškof in škofov vikar sta govorila o sodelovanju in soodgovornosti vernikov kot članov božjega ljudstva. Beseda je tekla o veri, molitvi in verski izobrazbi. Sklep koristnega razgovora je bil: vsaka župnija, če hoče rasti v veri, potrebuje župnijski verouk, ker je šolski nezadosten.
V soboto 29. novembra je bila popoldne mladinska maša, ki je bila kljub hudi burji dobro obiskana. Mladini je govoril kaplan Marjan Markežič.
V nedeljo 30. novembra je g. nadškof pridigal pri maši ob 7.30. Svoje misli je začel z omembo adventa. Kristusu je treba odpreti naša srca. Vsi ga še vedno potrebujemo, saj zgol j materialni napredek človeka ne more odrešiti, ne napolniti globin človekove duše. Velikega pomena za našo duhovno rast je nedeljska sv. maša. Ze prvi kristjani so iz »lomljenja kruha« in ob molitvi črpali moč za svojo dejavnost. Tudi krajevna verska skupnost v Števerjanu naj iz nje zajema novih vzpodbud. Naš vzor v veri pa naj nam bo Marija, ki je tudi Mati Cerkve.
Po maši je g. nadškof blagoslovil novi
dokumentacijo. Ker se pa zadeva ni zganila, je poslala ministrskemu predsedniku nujen brzojav. Po normalnih kanalih je zainteresirala v Rimu še ostale ustrezne organe.
Kakor pa je v Italiji navada, da se zadeve vlečejo kakor polževa hiša, je tudi odgovor zaostajal. Zglasila se je zato prve dni decembra osebno v Rimu na notranjem ministrstvu, kjer je na široko obrazložila zadevo šole v Ronkah. Še istega dne se je zadeva premaknila z mrtve točke in je ministrstvo za šolstvo s pismom št. 5008 izdalo dovoljenje za šolo v Ronkah in rešilo zadevo v ul. V. Veneto.
Ni treba, da ob koncu podčrtamo dejstvo, ki ga Slovenska skupnost ves čas zagovarja, namreč da bomo Slovenci samo s svojim neposrednim in samostojnim pristopom rešili naše probleme. Vse blago-doneče slovesne izjave, s katerimi se večkrat nekatere naše organizacije samozadovoljujejo, so le pesek v oči samim sebi, če se ne bomo enotno in samostojno zavzeli, kakor se je slovenska odbornica Marija Ferletič zavzela za našo šolo v Ronkah in dosegla kongretne rezultate.
del pokopališča in molil za rajne. Kosilo je imel na Jazbinah v gostilni Mrak, kamor ga je povabila občinska uprava. Ob
14.	uri je v cerkvi na Jazbinah tudi maševal in pridigal, nato pa blagoslovil traktorje in molil na grobovih umrlih vaščanov. Ob cerkvi so kmetovalci pripravili običajno zakusko.
Ker g. naškof ni utegnil obiskati ostarelih in onemoglih v petek, je to storil v ponedeljek. Skupno je v Števerjanu in na Jazbinah obiskal 15 družin, ki so ga hvaležno sprejele. S tem je bil nadškofov du-šnopastirski obisk zaključen.
V	tednu nadškofovega obiska vreme ni bilo ravno naklonjeno. Prve dni je deževalo, nato pa je bilo megleno in vlažno. Zadnje dni obiska je pihala mrzla burja. Kljub slabemu vremenu pa je bila udeležba za tako raztreseno župnijo, kot je Šte-verjan, kar zadovoljiva.
Izkušnja ve povedati, da se mošt, ki lepo kipi in vre, spremeni v dobro vino. To upanje nas hrabri, da bodo iz živahnih debat in razgovorov med pastoralnim obiskom dozoreli zdravi in obilni sadovi za župnijsko skupnost v Števerjanu. - A. P.
V	nedeljo 14. decembra ob 17. uri gostuje v prosvetnem domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu dramska skupina »F. B. Sedej« iz Števerjana z igro J. Jalna v štirih delih
»SRENJA«
Režija Franko Žerjal Vabljeni!
Šport
Uspešen start Olympie LIBERTAS Krmin : OLYMPIA Gorica 1 - 3 (5-15, 5-15, 15-6, 3-15)
01ympia: Terpin A. (k), Špacapan S., Košič, Podveršič, Cej, Terpin S., Cotič, Komjanc.
Prejšnjo soboto je 01ympia opravila svoj krstni nastop v pokrajinskem prvenstvu. Goričani so brez večjih težav odpravili domačine, le v tretjem setu so nekoliko popustili. V ostalih treh setih so pa Goričani igrali odločno in so se borili za vsako žogo ter tako slavili prepričljivo in povsem zasluženo zmago.
Čeprav je večina igralcev zelo mlada, si upamo trditi, da imajo veliko možnosti priti do finala deželnega prvenstva. Nekateri teh igralcev bodo nastopili s prvo ekipo v prvenstvu »C 2« lige.
Lcstvica: Torriana in 01ympia 2, Libertas Krmin 0.
Naročnina »Katoliškega glasa« v letu 1981
Za Italijo: posamezna številka 400 lir, za celo leto 17.000 lir; za inozemstvo
25.000	lir oz. 30 USA dol.
iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiii
Spisi na temo »Pismo prijatelju«
Na pobudo goriške občine je bilo v okviru sejma sv. Andreja v goriškem Avditoriju nagrajevanje spisov na temo »Pismo prijatelju«. Tej pobudi so se odzvale razne novogoriške in goriške srednje šole. Izbranih je bilo 59 del, med njimi tudi 8 izdelkov dijakov nižje srednje šole »I. Trinko« v Gorici.
Po pozdravnih besedah predsednika novogoriškega občinskega odbora šušmelja in goriškega župana dr. Scarana so se na odru pojavili nagrajenci, ki so prejeli priznanja.
Med publiko smo poleg občinskih odbornikov opazili tudi ravnatelje in profesorje obmejnih šol. Slavje se je zaključilo s koncertom solkanskega mešanega zbora M. Kogoj in goriškega moškega zbora C. A. Seghizzi.
Nagrajeni dijaki šole I. Trinko so sledeči: Andrej Bolčina, Walter Ferfolja, Ele-na Cociancig, Martina Gergolet, Peter Braini, Irma Humar, Damjan Podbersig, Laura Furlan. - I. B.
Miklavževanje v Doberdobu
Na predvečer sv. Miklavža smo se otroci in njih starši zbrali v župnijski dvorani v Doberdobu, da pričakamo kot vsako leto tega prijatelja otrok.
Za to priložnost so nam naši otroci pod vodstvom Franke Ferletič pripravili prisrčno igrico, v kateri je nastopalo veliko število malih igralcev. Kot nam že sam naslov pove, se je prizor odigraval med bori na kraški gmajni. Naslov igre je bil namreč »Pretep na doberdobski gmajni«. Številne muce in psi so nam pravzaprav na svojski način prikazali življenje, ki ga živijo naši otroci na vasi: včasih se skregajo in celo stepejo, potem se spet pobotajo in tako se vse dobro konča. Otroci so se v igrico lepo vživeli in svoje vloge prav doživeto odigrali.
Da je igrica tako lepo uspela in da smo starši doživeli tako prijeten večer ob naših malih igralcih, je glavna zasluga gdč. Franke Ferletič, ki je igro sama napisala in režirala ob pomoči nekaterih skavtinj
IZŠLE SO KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE Cena knjižni zbirki je 15.000 lir
in skavtov. Za njeno požrtvovalnost smo ji zlasti starši iz srca hvaležni, saj vemo, da je za tako delo treba veliko časa in truda, zlasti pa veliko potrpljenja.
Po končani igrici so otroci z navdušenjem sprejeli sv. Miklavža, ki je slovesno stopil v dvorano, se povzpel na oder, odkoder nam je spregovoril nekaj spodbudnih besed nato pa bogato obdaril zlasti otroke in mladino. Seveda nista smela manjkati peklenščka, ki sta rada ponagajala porednim otrokom.
Pastirček št. 3
Božič in zima, to sta dve glavni niti, ki se prepletata v tej številki »Pastirčka«. Kar poglejmo! Vladimir Kos je iz daljnega Tokia poslal pesem »Japonskemu prijateljčku za Božič«. Zora Piščanc je napisala zgodbo »Najlepši Pedrov božič«. Majda Paulin je prispevala zgodbo v risbah »Jaslice«. Ljubka Šorli je sestavila pesmico »V hlevu pastirskem«. Potem najdemo še dva božična prizorčka »Nastop najmlajšega« in »Doma na sveti večer (Evelina Pahor). Stanko Jericijo je uglasbil »Po belem snegu... mali Jezus gre«. Tudi Ivanka Zavadlav proslavlja zimo s pesmijo »Bele snežinke padajo«, pa tudi sv. Miklavža se s pesmijo spominja. Otrokom prvega razreda pa je v velikih črkah namenjena kar cela stran o sv. Miklavžu, ki trka na vrata.
In ostali prispevki? G. katehet pouči v zgodbi »Urška je padla«, kako grda stvar je jeza, plemenito ravnanje pa je odpuščanje. L. P. predstavi prof. Ubalda Vrabca ob njegovi 75-letnici, M. P. pa prof. Andreja Budala. Kaj je z listjem, ki odpade, pojasni H. Močnik. Ljuba pove, kako so nastale poštne znamke. Zelo zanimiva in vzgojna je rubrika »Od lažjega k težjemu«, ki jo pripravlja Z. Saksida. Koristila bo tudi starejšim, zlasti »S pravopisom skregana zgodba«. Janina pošta je obilna, med katero kar mrgoli slik mladih umetnikov. Dobro znamenje. In naše priznanje urednikom, ki delajo »Pastirčka« od številke do številke bolj privlačnega. - jk
OBVESTILA
Prihodnja številka našega lista bo imela božični značaj in bo izšla na 8 straneh v četrtek 18. decembra. Božična voščila za objavo sprejemamo do torka 16. decembra. Ta številka bo tudi zadnja v tem letu. Naslednja številka bo nosila datum 1. januarja 1981, izšla pa bo v sredo 31. decembra 1980.
Društvo slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3, sporoča, da bo v ponedeljek
15.	decembra ob 20.15 govoril dr. Maks šah o oglejskem koncilu.
Birma za slovenske otroke v Trstu bo v nedeljo 14. junija ob 16. uri v župnijski cerkvi sv. Vincencija.
D A RO VI
Za Katoliški glas: N. N. 14.000; Salezijanci iz Trsta 10.000; M. Z. 60.000; družina Duša, Gorica 8.000; družina Brumat ob 30. obletnici smrti brata in strica msgr. Mirka Brumata 100.000 lir.
Za žrtve potresa (popravek): Virgilij Bratina in žena Filipina ob zlati poroki
150.000	in ne 50.000; Milka Velikonja 10.000; Stanko Medvešček 10.000 lir.
Za sklad Goriške Mohorjeve družbe: L. Š. 5.000 lir.
Ob 15. obletnici smrti Amalije Žbogar: sestra za Zavod sv. Družine, za Alojzije-višče in za žrtve potresa po 10.000 lir.
Za Skupnost Družina-Opčine: Aleksander Korošic, Boris Kuret in Stojan Žerjal v spomin pok. Avgusta Franceschi 60.000; Pina Brišček-Brecelj 20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Senčar Sonja
1.000; Zecchini Ada 2.000; Pija Rauber 7.000; Giuliano Scherlavai ob krstu sinčka Daria 20.000; Milko Vremec 5.000; Milka Sosič 4.000; družina Berta Sosič za ogrevanje cerkve 4.000; Angela Sosič 3.000; razni 42.000 lir.
Za otroški zbor »Vesela pomlad« z Opčin: Angela Škerlavaj vd. Šuligoj v spomin pokojnih 10.000; Jadranka Granjer v isti namen 5.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Karlo in Edi Ferluga ob krstu male Kristine 30.000; družina Bruno Ferluga ob istem dogodku 20.000; Marija Maver-Markon 4.300 lir.
Za orgle v Bazovici: Močnik-Mahnič 20.000; N. IN. 20.000; Gojča iz Gropade 7.000; Marija Semčeva 10.000; v spomin Tončka Kalc teta Kristina iz Gropade in bratranci 10.000; ,N. N. 8.000; Pečar iz Gropade 10.000; N. N. 10.000; Ema Križmančič 10.000; Miranda in Marjan Bajc 30.000; N. N. 10.000; N. N., Gročana 5.000; Marta Va-letič 20.000; N. N., Padriče 7.000; ob 50-Iet-nici poroke Svetko in Marija Križmančič 20.000; Kočevar 8.000; Anton Mirošič 10.000; Ficich, Gropada 10.000; Marija Marc ob 10-letnici smrti očeta Jožeta 20.000; Ivanka Kalc, Padriče 10.000; Edvard Grgič 12.000; Ivanka Melitnikova 10.000; Mara Kenda 10.000; Ema Križmančič 10.000; svojci ob smrti očeta Matija Križmančič 50.000; Darinka Leban 10.000; namesto cvetja Matiji Križmančič družine Kalc, Ferfoglia, Križmančič, Cuk, Cosmini-Miranda 30.000; Štefanija Kalc 20.000; Roza Luci, Pesek 10.000; Marija Simionato, Pesek 10.000; Ferfoglia Fabio 10.000; Aleksander Mužina 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: M. A. 20.000; Anica Trobec ob obletnici smrti mame in očeta 20.000 lir.
Za cerkveni zbor iz Mačkolj: sestra ob prvi obletnici smrti Josipine Smotlak Pe-chiari 15.000 lir.
Ljubljanska TV
Spored od 14. do 20. decembra 1980 Nedelja: 14.30 Post, dokum. oddaja; Opijska vojna, kitajski film. 17.35 Rokomet Kolinska Slovan : Steaua. 20.00 Veliko mesto, nadalj. 21.15 Dokum. oddaja.
Ponedeljek: 17.20 Mali čarovnik in sne-žinke. 17.35 Človekovi prijatelji. 18.20 Jezik v javni rabi. 20.000 Fotografija ni potrebna, franc, drama. 21.40 Kulturne diagonale.
Torek: 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu. 17.30 Zelena bratovščina. 18.00 Glasba narodov. 18.40 Celjski pisker. 20.55 Tuja hiša, franc, nadalj. 21.55 Koncert.
Sreda: 17,15 Pekarna miš-maš. 17.35 Ukročeno oko, dokum. oddaja. 18.05 Maribor.
20.00 Nacionalni razred, jugosl. film. Četrtek: 17.20 Dokumentarni filmi. 18.00
Zeleni oblaki. 18.40 Izobraževalna serija.
20.00 Cukrarna, dokum. oddaja.
Petek: 17.05 Lutke. 17.30 Pan Tau. 18.00 Srečanje oktetov. 18.40 Zgodovina železnic. 21.15 Župan v Casterbridgeu, angleška tv. 22.05 Iluzija in gangstersko dekle, belgijski film.
Sobota: 14.45 Brontozavri, film. 16.10 Naš kraj. 16.25 Košarka Cibona : Partizan. 20.00 Bolnišnica na koncu mesta. 20.55 Zabavno glasbena oddaja. 21.50 Izgubljeni konec ledna, ameriški film.
IMIl Trst A
Radio Trst A oddaja na srednjem valu 305,9 m ali 981 Khz in na ultrakratkih valovih s frekvenčno modulacijo od 96,1 Mhz do 103,9 Mhz. Glavne frekvence so: vzhodna Benečija 96,1, Gorica 98,3, Rezija in Kanalska dolina 100,7, Videm 101,9; Trst 103,9.
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 13., 19; kratka poročila ob
11., 14.; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. uri sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 8., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 14. do 20. decembra 1980
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Godalni orkestri. 10.30 Oddaja o Benečiji. 11.00 Mladinski oder: »Kraljevič in berač«. 11.30 Nabožna glasba. 12.00 Narodnostni trenutek. 14.10 Radio Klopotača. 15.00 Šport in glasba.
Ponedeljek: 8.10 Potovanje po študijski sobi. 10.10 Koncert. 12.00 Kulturni odmevi. 12.40 Slovenski priimki. 13.20 Cecilijan-ka 1980. 14.10 Otroški kotiček: Tik-tak. 14.30 Roman »Veter v vinogradu«. 15.00 Glasbeni ping pong. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor iz Krakova. 18.00 Kulturno pismo.
Torek: 8.10 Primorska duhovščina pod fašizmom. 10.10 Koncert. 12.00 Četrtkova srečanja. 12.30 Kulturne rubrike naših tednikov. 14.10 Mladinski zbor GM v Trstu. 16.00 Poslanstvo Ciril-Metodove šole.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Nove plošče.
18.00 A. iNegro: »Joanne«, igra.
Sreda: 8.10 Cvetje hvaležno odklanjamo.
10.10 Koncert. 12.00 Pod Matajurjan. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Naši zbori.
14.10 Iz zakladnice slovenske mladinske literature. 14.30 Roman »Veter v vinogradu«. 15.00 Nove plošče. 15.30 Med dvema ognjema. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mladi izvajalci; Cecilijanka 1980.	18.00 Glasbeni trenutek doma in drugje.
Četrtek: 8.10 Slovenske banke in posojilnice na Goriškem. 10.10 Koncert. 12.00 Glasbeni trenutek doma in drugje. 14.10 Mladi pred mikrofonom. 14.45 Trinajst romanov. 15.00 Pišite, predvajali bomo. 16.00 Potovanje v Ameriko. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Samospevi. 18.00 Četrtkova srečanja. 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
Petek: 8.10 Stanje slovenskih šol v zamejstvu. 10.10 Operna glasba. 12.00 Na goriškem valu. 12.30 Melodije od vsepovsod. 13.20 Seghizzi 1980. 14.10 Otroški kotiček: Kje je napaka? 14.30 G. Guareschi: »Don Camillo in Peppone«. 15.00 Doba kantav-torjev. 16.00 Radio Klopotača. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Diplomiranci šole GM v Trstu. 18.00 Kulturni dogodki. 18.40 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem.
Sobota: 8.10 Koder teče, ondod moči.
10.10 Koncert. 12.00 Oddaja o Reziji. 14.10 Otroški kotiček: Tomi na obisku. 14.30 Gremo v kino. 14.40 Glasba od A do Z.
16.00 Izbori iz rock-oper. 16.30 Poslušali boste. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Slovenski zbori. 17.30 Goriški zbori. 18.00 Z. Bajsič: »Goljufa«, igra. 18.45 Vera in naš čas.
DAROVI
Za zbor »Slovenski šopek« v Mačkoljah:
Roza in Silva Dobrila ob odprtju novega občinskega doma 10.000; Imelda Rehar
10.000	lir.
Za katedralo v Skopju: N. N., Mavhinje 100.000; dve Gorenjki 40.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 5.000; Albina Malalan v spomin na pok. Emilijo Žagar 5.000 lir.
Za misijone: Albina Košuta v spomin pok. duhovnika Jožeta Gregorja 10.000; M. A. 6.000 lir.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin naše drage
Marije Bandi
zlasti še g. župniku, pevcem in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Družina Bandi, svak Viktor, Angela in Marija z družino
OGLASI
£a vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 300 lir, osmrtnice 250 lir, k temu dodati 15 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
V okviru Glasbene matice bo na II. abonmajskem koncertu nastopil v sredo 17. decembra ob 20.30 v Avditoriju v Gorici
CONSOR TI UM MUSICUM
iz Ljubljane. Pod vodstvom dr. Mirka Cudermana bo izvajal baročne kantate in klasične motete.