Tečaj XXXIII
IZHAJA VSAKI DAN •b nedeljah in praznikih cb 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Pt -Mnične Številke se prodajajo po 3 nvč., (6 Btotink) - : ^ ogih tobakarnah v Tr=tu in okolici, Ljubljani. Gorici, £r*nju, 6t Petru. Sežani, Nabrežini, 6v. Luciji, Tolminu,
AjdovSčini, Postojni, Dornbergu, Solkanu itd. Oglasi se računajo na milimetre v feirokoBti ene scoloae. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 stot. milimeter, oeiuitnice, zah\aie, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 6t. mm. Za oglase v tekstu Tata do 5 vrat 20 K, vsaka na-iljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa *fj atot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave idinosti''. — Plačuje se izključno le upravi EdinoBti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti Je moč /
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol lete 12 K, 3 mesece 6 K —, nt naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
laioeilia aa Bsdaljsio izduje .Ediioiti* itau :celol8tio S 0-20, pol lata 3-60 Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo liBta. Nefrankovant
pisma se ne sprejemajo in rokopisi ae ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liatn UREDNIŠTVO: nI. Giorrfo Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni. konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 1P. - Poštno-hranllnifini račun št. 841'(>52. -
■	Telefon atov. 1157 ■
BRZOJAVNE VESTI.
Proračunski odsek avstrijske poslanske zbornico.
DUNAJ 20. Proračunski odsek je rešil poglavje „Pospeševanje obrti". Na to je pričel odsek razpravljati o tbrtnem šolstvu.
Cesarjevo zdravje.
DUNAJ 20. Cezarjevo zdravje je danes maogo bolje. Sodeč po vsemu more se reči, <la katar in nahod popuščata. Noč ie vladar prespal v globekem spanju, ki je bilo le sem-tertja prekinjeno s kratkim kašljem. Danes je vladar ustal zelo okrepčan. Cesar je izjavil, da je mnogo bolje spal in da se počuti mnogo boljo nego včeraj. Nahod ne upliva ni na temperaturo ni na tek. Cesar je zaju-trkoval z velikim apetitom. Na večer je tem-j peratura malo poskočila (37 4) al: to ni nič' nenavadnega, ker ima vladar navadno večjo temperaturo. Splošno stanje je tako, da se mora piičakovati, da v kratkem nahod povsem prett.-ine. Cesar je danes delal, kakor navadno, reševal spise, prejemal poročila ter pojde po obeda na sprehod v veliko galerijo.
Dunajski nuncij odstopi.
DUNAJ 20. — Tukaj se smatra kakor gotovo, da b^ nuncij Granito di Belmonte vsled svojega nastopa v ateri VVahrmundov?, v kratkem odpoklican in da v kratkem etide z Dunaja.
IGO oseb aretiranih na kongresu.
DUNAJ 20. .. VViener Tagblatt" poroča iz Petrograda. da je bilo na kongresu židovske lige v Harkovu aretiranih 160 členov.
Bančno vprašanje.
BUDIMPEŠTA 20. Parlamentarni odsek sestavil je na svoji včerajšnji seji teč vprašanj, glede katerih se imajo zaslišati veščaki. Med diug'm so stavljena rpraJanjs, ki se glase nastopno : a) doklej se ima dati bančni privilegij ? b) kaj je treba storiti, da se zaščitijo gospodarski interesi dežele ? c) kaj je treba storiti izlaeti v pogledu, da se vzdrži vrednota ? d) kako se ima nabaviti zlato in kaj 6e v temu oziru dogovori z banko?
Ko bodo zaslišani veščaki in ko pošlje vlada p »trebr.e podatke, prične odbor zopet svoja posvetovanja in stavi svoje predloge v obliki utemeljenega predloga v poslanski zbornici.
Bolgarska knežja dvojica.
BUKAREŠT 20. — Knez in kneginja bolgarska sta sinoči dospela semkai. Kmalu po svojem prihodu sta se v kraljevi palači udeležila rodbinskega obeda.
Obletnica smrti Lajoša Košuta.
BUDIMPEŠTA 20. (Ogr. biro.) Povodom obletnice se je vršila danes predpoludne v luteranski cerkvi žalna služba božja, na kateri so bili minister Fran Košut, mnogo poslancev stranke neodvisnosti in mnogoštevilno občinstvo. Na to se je občinstvo podalo na grob Košutov, na kateri je v imenu stranke neodvisnosti položil venec posl. Szentivany. v imenu predsedstva posladke zbornice pa zapisnikar Andrej Vertan. Popoludne je bil banket.
BUDIMPEŠTA 20. Na javnih in mnogoštevilnih privatnih stanovanjih so bile povodom obletnice smrti Ludovika Košuta razo-beSene črne zastave. Žalni službi božji v luteranski cerkvi so prisostvovali ministri Košut Appony, Aodrassy in Giinther, predsednik poslanske zbornice, državni tajnik Szterenyi
in mnogo poslancev. VisokoŠolci so položili na grob Košutor več vcncev, tako tudi členi 48.te levice. Ob 4 uri popoludno Je bil Košutov obed stranke neodvisnosti, na katerem je imel po*!. Pavel Heitsv govor v spomin Košutov.
Afera Pclony I*engyel.
BUDIMPEŠTA 20. Kraljeva kurija je danes storila sklep v stvari delegiranja kakega pokrajinskega porotuega sodišča v tiskovni pravdi Polonyi-Lengyel. Kurija ie sklenila odkloniti prošnjo Polonyija za delegiranje porotnega sodišča v kakem drugem mestu, ker ni mogel Polonvi navesti nobenega d 3-kaza, ki bi vzbujal dvoma v pristranost budi m peš tanskega porotnega sodišča.
Zagrebškim listom kolportaža prepovedana.
ZAGREB 20. (Ogr. biro.) Na ukaz vlade je tukajšnji policijski načelnik odvzel danes vsem v Zfigrebu izhajajočim listom ko'portažno pravico.
Smrtna kazen na Francoskem.
PARIZ 20. Minister Briani je predložil zbornici načrt, ki gre za tem, da se da porotnim sodiščem pravico, da odločujejo o uporabi smrtne kazni.
Banka propadla.
PARIZ 20. — Listom poročajo iz Neuf-Cliateau, da je banka Julesa Didiera ustavila svoja plačila. Pasiva znašajo 2 in pol milijona frankov. Oškodovani so večinoma meli trgovci in uradniki.
Is Perzije.
FRANKOBROD o/M. 20. „Frankfurter Zeitung" poroča iz Carigrada, da so trije turški bataljoni prekoračili perzijsko mejo pri Bagdadu ter zasedli perzijsko ozemljo.
Gospa Toaelli.
DRAŽDANE 20. — Mnogi prijatelji so prejeli od bivše saške prestolonaslednice, sedanje gospo Toselii pisma, v katerih ona javlja, da niso resnične vesti o nekem sporu med njo in njenim možem.
Italijanska mornarica.
BENETKE 20. — Semkaj je dospela srednjemorska eskadra.
RIM 20. Rizun dveh vojnih ladij prvega . razreda, ki se jih ima na predlog ministra vojne mornarice graditi v državnih ladjedelnicah v Castellamare ia Spezziji, naroči upiava mornarice tretjo vojno ladijo iste velikosti pri neki privatni ladijedelnici.
Grof Iaimburg-Stirum.
BEROLIN 20. Znani voditelj konservativcev v državnem zboru grof Limburg-Stirum je na svojem šlezijskem posestvu težko obolel. Grof je star 73 let.
Novo norveško ministarstvo.
K RISTI JANI J A 20. V novo sestavljenem ministerstvu je Gunnar Knudsen prevzel predsedstvo, finance in carino ; Christopher-sen, unanje stvari ; Seip, uk in bogočastje; Ihlen, javna dela; Abrahamsen, trgovino, plovbo in industrijo ; Castberg, pravosodje in policijo ; Foosnaes, poljedelstvo ; Hef<ye, deželno brambo.
Dogodki na Ruskem.
Spiridonova pobegnila.
PETROGRAD 20. Iz Sibirije je dospela vest, da se je revolucijonarki Spiridonovi posrečilo pobegniti v Avstralijo.
PODLISTEK.
36
KAZAKI.
Kavkaška povest. — Grof LEV N. TOLrSTOJ.
Jergušov se je zagrohotal in sunil Nazarko: „Zapoj ti, hajd! Tudi jaz bom pel, jaz sem fin pevec, pravim jaz."
,.No, ve lepotice, ali ste zaspale ?" je dejal Nazarka. „Mi smo prišli s kordona pomolit1). Glejte, Lukaško smo pomolili."
Lukaška je pristopil h^ gruči in se iistavil deklicam nasproti. Širokokoščena lica in vrat so mu bila rdeča. Stal je in govoril počasi, umerjeno ; a v tej počasnosti in umerjenosti kretanja je bilo več živahnosti in moči nego v blebetanju in razposajenosti Nazarke. Spominjal je na /rebca, ki je drvil okoli in ki potem — rep pokoncu in prhaje — kakor prikovan obstoji na vseh štirih.
*) „Pomolit" pomeni v kazaškem jeziku : pri vinu pozdraviti koga ali voščiti srečo ; vobče vpo-rabljajo to besedo v zmislu napivati, piti.
Lukaška je stal mirno pred deklicami: oči so se mu smejale; govoril je malo in gledal zdaj na pijana tovariša zdaj na dekleta. Ko se je Marjanka približala vogalu, je z enakomerno, nič hlastno kretnjo privzdignil kučmo, se umaknil in se znova vstopil njej nasproti, nogo malce v stran, palca vtaknjena za pas in igrajoč se s fcindialom. Marjanka je na njegov pozdrav počasi nagnila glavo, se usedla na klop in vzela izza nedrij buče. Lukaška ni umaknil od nje oči, grizel buče in j pljuval lupine. Vsi so utihnili, ko je prišla I Marjanka.
„No, kako je ? Ali ste prišli za dolgo ?" i je vprašala kazakinja in pretrgala molčanje.
„Do jutra," je mimo odvrnil Lukaška.
„No Bog ti daj lepega dobička," je dejal kazak. »Vesel sem« takoj sem * pravil."
„Jaz tudi pravim," se je vtaknil vmes pyani Jergušov in se smejal. „To so gostje !w je dostavil in pokazal na mimo-jidočega vojaka. „Vojaška vodka je dobra, to imam rad."
„Tri teh zlodejev so pripeljali k nam," 'je rekla ena izmed kazakinj. „Ded je že
Nemški državni zbor.
BEROLIN 20, Pri proračunu za Južno- | zapadao Afriko je bila stavbena resolucija, j da se izroči rodovom urojencev, katerim je j bilo vsled ustaje vzeto zemljišče, in ki je ima sedaj na razpolago vlada, toliko zemljišča nazaj, da zamorejc od tega živeti. Državni tajnik Dernburg je izjavil, di se s tem strinja. Na to je bila vsprejeta resolucija in proračun.
Bolezen Tolstega
PETROGRAD 20. Brzojavke o zdravstvenem stanju Tolstega si nasprotujejo. Neka brzojavka Tolstojevega sina pravi, da se labko smatra krizo premagano, ako ne pade zopet v omedlevice, kar bi pomenjalo ane-mizo v možganih. Nekoliko prijateljev Tolstega je brzojavilo Svetemu Sinodu, ter ga prosilo, naj razveljavi cerkveno izobčenje, ki je bilo pred leti proglašeno nad Tolstejem.
Bivši pcBlaneo dume umorjen.
PETROGRAD 20. Bivši poslanec dume in pristaš delavske stranke dr. Karavajev je bil dne 16. t. m. v Jekaterinoslavu od dveh neznancev težko ranjen. Prej je bil prejel več pretilnil pisem od „katnore ljudske osvete".
PETROGRAD 19. Dr. Karavajev v noči od 18. na 19. t. m. v velikih mukah umrl.
Dr. Karavajev je bil eden voditeljev delavske stranke in izboren govornik. Vodil je srdit boj proti ljudski zvezi. Karavajev je bil po poklicu zdravnik in je užival pri kmetih veliko popularnost-
Tajne usluge in pomirjenje.
Takozvana AVahrmundova afera vznemirja silno duhove. Nekateri menijo celo, da je konflikt med Vatikanom in oficijelno Avstrijo neizogiben. O aferi Wahrmundovi smo že opetovano govorili in nag'ašamo le še enkrat, da so cerkveni in udani jim politični krogi nastopili najodločneje ter zahtevajo, da se ta profesor cerkvenega prava odstrani s vseučilišča v Inomostu, ker je v svojih govorih, oziroma v neki svoji brošuri žalil katoliško ccrkev in negiral nje nauke in resnice.
To je izvor takozvane \Yahrmundove afere, ki pa je postala velikim političnim dogodkom s tem, da sta — gotovo ne na njuno radost — zapletena vanjo toliko naša avstrijska vlada kolikor minister za vnanje stvari baron Aehrenthal. To pa zopet po nastopu papeževega nuncija na Dunaju di Belmonte, ki da je v imenu sv. Stolice zahteval od barona Aehrenthala, naj se Wahr-mund ostrani in dade zadoščenja katoliško čutečemu prebivalstvu. V tej intervenciji nuncija kakor zastopnika ptuje vlasti vidi liberalno novinstvo nedopustno vtikanje stvari nfcse države. To liberalno novinstvo je uver-jeno, da je stem dobilo silno orožje v roko proti njim, ki vodijo akcijo proti profesorju Wahrmundu. Liberalni listi izvajajo, da avstrijska vlada, tudi če bi bila poprej mislila ugoditi klerikalcem pod kakoršno si bodi formulo, sedaj nikakor ne sme popustiti. Kaj se ima zgoditi z Wahrmundom in kako da se ima rešiti ta afera, to je — pravijo — izključno le stvar avstrijske vlade in nikdo izven države nima pravice do intervencije ali celo do stavljanja kakih zahtev.
Kritika, ki jo pišejo liberalni listi o nastopu papeževega nuncije, je torej — kakor vidimo — skrajno ojstra in vojevita.
Nam pa ni namen, da bi se na tem
šel na županstvo, a tam pravijo, da se ne da nič narediti."
„Aha! Ali si imela križe z njimi je rekel Jergušov.
„Ali so vse zakadili s tobakom, kaj ne?" je vprašala druga kazakinja. „Naj kade na dvorišču, kolikor hočejo; a v hišo jih ne pustimo.. In če pride sam župan, jih ne pustim. Še okradli nas bodo. Glejte, k sebi pa si vragov sin, župan, gotovo ni postavil nobenega v hišo."
„Ne ljubiš jih!" je zopet rekel Jergušov.
„In potem pravijo še, da je ukazano, da morajo dekleta vojakom postiljati in jim dajati vina z medom," je rekel Nazarka, postavil nogo v stran kakor Lukaška in si takisto, kakor on, porinil kučmo na tilnik.
Jergušov je zagnal grohot, prijel deklico, ki mu je sedela najbliže, in jo objel. „Zagotovo pravim."
„Fej, ti smola!" je zavpilo dekle. „Bom povedala materi."
„Povej ji!" je vzkliknil. „A res, Nazarka govori resnico; bilo je uradno pismo: saj on zna brati in pisati. Res." je iztegnil se je. da bi objel drugo deklico po vrsti.
(Dalje.)
mestu dalje bavili z afero \\ ahrmundovo, z ugibanjem o nje končni rešitvi in z vprašanjem, da li je bil nastop nuncija zgrešen ali opravičen ? ! O tem smo povedali že včerai na kratko svoie muenje.
O ateri \Yahrmundovi se je že napisala in ne še piše cela dnevna literratura. V tej literaturi smo nuleteli na neko enuncijacijo, ki je obrnila na-se našo posebno pozornost, ker priznava nekaj, kar smo mi vedno trdili in kar nam tudi pojasnuje vzroke dosedanji vladni politiki v naših pokrajinah, politiki, ki bi bila sicer neumljiva zdravemu človeškemu razumu.
Jeden glavnih dunajskih listov izvaja v svojem vehementnem napadu na nuncija kneza di Belmonte med drugim tudi to-le :
Nuncij je obesil Bvojo intervencijo na veliki zvon. Če pa že na oficijelnih diplomatskih akcijah, ki imajo pravico za-se, najpri-prosteji človeški razun zahteva obzirno tajnost, koliko bolj se mora tako obzirnost zahtevati, kadar se išče neoticijelnih uslug, kakoršne bi mogel minister kake države storiti le na tihem in ob popolni molčečnosti ! Saj je znano, da si ministri in diplomatje napravljajo male medsebojne ilegalne usluge in take kupčije slone na vzajemnosti !
Tu imate 1 Ministri in diplomatje si napravljajo medsebojno tudi take usluge, ki morajo ostati tajne, ker ne morejo prenašati luči dneva ! Ta izjava v dunajskem listu ne prinaša sicer nič novega, vendar meče kar cel šop luči na dosedanjo vladno politiko v naših pokrajinah in na nje vzroke. Neoporečno je, kar smo mi pisali svojedobno in kar smo izvedeli iz ust moža, ki je bil sam v diplomatski službi: (/a se je bil namreč pokojni italijanski minister Crispi svojetasno obrnil do dunajskih merodavnih krogov z ))dlo prošnjo, naj se z Italijani v avstrijskem Primorju postopa kolikor le možno prizanesljivo in dobrohotno, da se s tem irrc-pentovski opoziciji v Italji odtegne orožje .:a borio proti vladni politiki! A še posebno važen moment je, da je Crispi podprl svojo prošnjo do dunajskih merodajnih krogov s posebnim povdarjanjem koristi dinastije Savojcev.
Id prošnja g. Francesco Crispija je bila
—	uslišana ! Priča temu je vsa naša odral-čena generacija v primorskih pokrajinah. Dunajski krogi so napravili italijanski vladi jedno tistih uslug, ki morajo ostati tajne, ker ne morejo prenašati luči dneva. Zato pa se je vedno slepilo, da tako smer vladne politike v naših pokrajinah zahteva „ viši" držat ni interes, dočim je bila v resnici le tajna ilegalna usluga italijanski diplomaciji na škodo interesov države!
Kdo bi se pri tem ne spomnil tudi odločne trditve posl. Spinčića v državnem zboru, da je namreč pogodbi med Avstro-Ogrsko in Italijo pridodana tajna klavzula, ki avstrijski vladi naravnost predpisuje smer nje politike v avstrijskih primorskih pokrajinah. Ta klavzula določa le to, za kar je prosil Crispi: da se z Italijani postopa »prizanesljivo in dobrohotno" 1!
Tej trditvi SpinČićevi se ni nikdar veljavno oporekalo. A tudi če bi se bilo — česa vsega ne taje oficijelni krogi, če jim potreba tako veleva?! — vendar ne bi to omajalo našega uverjenja, da je klavzula, to pa že iz razloga, ker si dosedanje vladne politike jednostavno ni možno drugače tolmačiti.
Evo ključa za razjašnjenje vsem onim, ki si nikakor ne morejo tolmačiti dosedanje vladne politike v naših krajih !
Sedaj pa se mnogo govori o pomirjenju med Italijani in Slovani. Kdo ne bi si ga želel ? Kdo ne bi blagoslovljal mož, ki bi dovedli do dogodka, ki bi v svojih posledicah pomenjal pravo odrešenje za. obe narodnosti^? ! Ali conditio sine qua non v dosego tega velikega cilja je: da dunajski krogi nehajo biti eksponent prošenj italijanske vlade in želja italijanske dinastije, da se v naših krajih definitivno obračuna z vladno politiko, ki je bila, le posledica tajnih in ilegaln ih uslug p tuj i diplomaciji, da se neha politika, ki je bila le na eno stran prizanesljiva in dobrohotna, ter da se inavgurira vladna politika, ki bo jednako dobrohotna na ob<> strani!
Ako naj pride pomirjenje, pa9ti morajo
—	tajne usluge ! 1
Slovansko-latinski blok ustanovljen ?
Listi poročajo, da je slovansko-latinski blok v državnem zboru ustanovljen in da je predsednikom istega izvoljen hrvatski poslanec dr. V u k o v i č, podpredsednikom pa Romun O n c i u I.
Neka korespondenca javlja, da so slovenski, hrvatski, maloruski, italijanski in romunski členi proračunskega odseka včeraj
Stran II
»EDTNOSTc gt. 81.
V Trstu, dne 21. marca 1908
nadaljevali svoja pogajanja o skupnem postopanju v naučnih vprašanjih. Predlagano je bilo pet resolucij : Slovenci glede ustanovitve pravne iakultete v Ljubljani, Hrvatje glede priznanja izpitov na zagrebškem vseučilišča, Malorusi glede začasnega utrakviziranja lvov-skega vseučilišča in ustanovitve popolnega vseučilišča po petih letih, Italijani glede popolnega vseučilišča v Trstu, .Romuni glede vseučiliščne stolice za romunski jezik na černoviškem vseučilišču. — Skupno se namtr^va postopati tudi ob jezikovnem vprašanju ni sodiščih. — Razprave še Diso dovršene in se bodo nadaljevali ob drugi priliki. Namerava se tudi iz teh skupin o snovati parlamentarno zvezo, katere členi bi stali na podlagi narodne avtonomije. Ko bi to vspelo, bi ta klub štel nad 80 členov in bi bil eden od najmočnejših klubov.
Nam se zdi, da se tu nekaj, kar je še le v prvem stadiju pripravljanja, že pred-btavlja kakor gotovo dejatvo. Že okolno 3t, da
—	izvzemši par njih — naših jugoslovanskih poslancev niti na Dunaju ni, govori proti možnosti, da bi se bil dogodek tolike politične važnosti — kakoršen bi bil gotovo slo-vensko-l*tinski blok — izvršil čez noč. Našim poslancem, ki so kakor členi proračunskega odseka sedaj na Dunaju, vso čast in vse priznanje, ali mi ei ne moremo kaj, da ne bi dali i?raza svojim dvomom, da bi bili ti gospodje pooblaščeni v take ukrepe v imenu vseh — v imenu naroda. Ali ponavljamo : vse prej, nego da bi bili mi nasprotni takemu ujedinjenju latinskega in slovanskega elementa ! Ali ravno zato, ker bi bila ustanovitev takega bloka v svojih posledicah uprav neprecenljivega pomena, treba je postaviti na solidno, previdno pripravljeno, na vse strani proučeno in v vseh detaljih izdelano podlago. Tako podlago se more ustvariti po sporazumljenju z vsemi v poštev prihajajočimi faktorji. In ker se v časniških vesteh o snovanju gori rečenega bloka še posebno naglaša tudi vseučiliško vprašanje, čutimo tom večo dolžnost, da svarimo k največi opreznosti.
Podržavljenje zaderske policije.
„Hrvatska" poroča, da namerava vlada vzeti zadersko mestno policijo v svoje roke, ako dalmatinski deželni zbor privoli v tako podržavljenje. Kakor razlog temu postopanju navaja se dosedanje neznosno postopanje italijanske ulice nasproti Hrvatom v Zadru. Z ozirom na nov jezikovni načrt, s katerim se uporaba italijanskega jezika pričenja v Dalmaciji polagoma odpravljati, bati se je od strani zaderske ulice vsakovrstnih napadov na s&me poslance, ko pridejo v Zader, da razpravljajo o tem zakonskem načrtu.
Intervencija nuncija v M ahr-mundovi aferi.
Zdi se, da stališče rimskega nuucija na Dunaju, di Belmonte, je vsled njegove intervencije tako omajano, da ga bo morala rimska Stolica poklicati nazaj. In to je tudi umevno: zalreg), v katero je on spravit zunanje ministorstvo, katero je on s svojim inte- wiewom naravnost dezavuiral, in samo krščansko socijaino stranko, mu ti krogi ne morejo odpu3titi; na drugi strani zahtevajo njegovo odstranitev tudi liberalni krogi, ki protestirajo proti vmešavanju tujega diplomata ali distinguished fjreigner (/.nameniti tujec) — kakor ga je innnaval sam Ge s rnann — v notranje avstrijske zadeve. Rimski Stolici ne preostane torej druzega nego poklicati preveč vnetega nuncija nazaj.
Osamljenost nuncija se je tadi pokazala v četrtek, ko je imel apostolski nuncij popoldanski sprejem povodom imeudana papeža Pija X. Sploh se je komentiralo, da je toliko mini3terstvo za vnanje stvari in tudi avstrijska ministerstva bila zastopana lo po jako malo osebnostih. Zunanji minUter baron Aehreothal, ministerski predsednik baron Keck in naučni minister Marchet tu ii niso prišli na obisk.
Da je Btališče nuncija omajano, v tem zmislu pišejo tudi vsi dunajski listi.
Zgodovinski dan za našo Istro.
Današnji dan bo zgodovinskega pomena za našo Istro. Danes bo deželni zbor v Kojtu razpravljal o spo;azumljenin, dogovor enem od odposlancev obeb strank. Z opravičeno napetostjo bomo torej pričakovali danes vesti o dogodkih in o izvršetku današnje seje v Kopru, ('a deželni zbor sankcijonira sklenjeni dogovor, napoči za Istro doba novega življenja, se bo ves razvoj v tej deželi vršil na novih podlagib in ob novih pogojih.
Tudi za vladne kroge je današnji dan, brezdyomno dau izrednga pomena.
Z s dejstvo, da se (brez dvoma na željo vlade) udeleže te seje tudi vsi trije škofje, govori za to, koliko je vladi na tem, da deželni zbor vsprejme dogovorjeno sporazumije-n;e. V to je potrebna kvalificirana večina 25 poslancev. Naših je 8, italijanskih pa 21. Od teh poslednjih poslancev Vidulich že dlje časa ne prihaja več v s jje radi bolehnosti, dočim je intransigentni Bennati principijelno nasproten sporazumljenju. Ostaja po takem italijanskih poslancev le 19, z našimi skupaj torej 27, Oe bi izostali še trije italijanski poslanci
—	kar ni izključeno v^led vpliva Bennati je-vega — na bi bilo več potrebne kvalificirane
večine! Zato je vel ke važnosti, da pridejo tudi škotje, ki osiguraio potrebno večino.
Isterski deželni zbor sestoji iz 30 izvoljenih poslancev in 3 neizvoljencev, ki imajo po svojem položaju vse pravice poslanca v ' deželnem zboru. Ti so Škofje : tržaško-koprski poreško-puljski in krški. V zadniih 18 letih je bil edini poreško-puljski škof dr. Flapp na j eni seji v zbornici v Poreču. Sicer ni bil : nikdar ni on ni nobeden niegovih kolegov v vseh teh 18 letih. Škofje so se navadno opravičevali s svojimi posli — in niso prihajali v deželni zbor.	_
Hrvatska.
Občni zbor socijalnih demokratov.
Centralni odbor socijalno-demokratične stranke je sporazumno z nadzorovalnim odsekom sklical v Zagreb za 19. in 20. aprila (Velikonočne praznike) peti občni zbor. Na | dnevnem redu bodo med drugim pravila ; stranke, ustanovitev dnevnika, povspeševanje i strankinega slovstva in boj za splošno volilno pravico.
Elegović — cigan.
„Srbobran" je prejel iz Travnika nastopno informacijo : Poslanec v hrvaškem saboru dr. Elegović (znani enfant terrible Starčevičanske stranke) je polnokrvn cigan. V Travniku sta dve muhali ciganski in to Maraula, v kateri so muhamedanski cigani in Dolac, v kateri so katoliški cigani, med njimi je najugledneja rodbina E 1 e g o v ić. Iz te rodbine izhaja dr. Elegović, ki se je kakor polnokrvni cigau izobrazil na jezuitski gimnaziji v Travniku.
Takega izvora je torej tisti človek, ki najpošteneje hrvatske in srbske rodoljube psuje na najinfamneji način in ki je naj stru -peneji razdiralec sloge med Srbi in Hrvati. Za Judežev groš služi ta človek sovragom hrvatskega naroda in vsega Slovaustva. A da si ob tem efi altskem početju nadevlje masko nekega hrvatskega radikalizma, to le veča grdobo njegovih dejanj, kajti s tem tira naravnost v blato vzvišeno iu plemenito rodo-ljubja. Frank je Zid po pokoljenju, a Eego-vič ]e njegov najpokorneji sluga. Frank služi tujinstvu, Elegović 3luži Franku, ker obema tako nese. T i je — v krvi.
Hrvatska revolucija ! !!
„Budapesti Naplo" je uvel v svojem listu stalno rubriko pod gornjim naslovom. List se uprašuje : Kake koraka namerava storiti koalicija, ko izda svoj manifest na hrvatski na* rod ? Potem vprašuje vlado, kake korake namerava storiti ona kajti vidi se, da je v Hrvatski vse pripravljeno na revolucijo ! ?
Namen takim ventem je prozoren. Mudjari hočejo očrniti Hrvate pred najvišimi faktorji in jih zavesti v to, da se n i Hrvatskem etablira nago nasilje. Sicer pa je res : na Hrvatskem se pripravlja velika revolucija. Ali ne revolucija s puškami, sabljami in petardami, ampak revolucija duhov, oživljene narodne vesti, užaljenega narodnega ponosa proti ma-djarskemu azijatskemu barbarstvu. Kdor je pošten, mora le želeti zmage tej revoluciji : v imenu pogaženega prava, V imenu svobode, v imenu človekoljubja in v imenu človeške civilizacije.
O gr sk a.
Gibanje med ogrskimi Slovaki.
Slovaška narodna stranka je sklicala za prihodnjo nedeljo velik shod v Turčanskem Sv. Martinu, na katerem se bo v prvi vrsti razpravljalo vprašanje, se ima li sedež stranke premestiti v Budimpešto ali v Turčanski sv. Martin. Stranka bo sklepala med drugim tudi o svoji organizaciji, izlasti o volilni organizaciji, ki je zapričela.
Žužemberk in Marindol.
Na ^sobotno resolucijo poslanca žitnika, naj sa Zumberk in Marindol zopet združita s Kranjsko, ie v torek v proračunskem odseku odgovoril minister za notranje zadeve, baron B:enertb. Pri zadnjih pogodbenih obravnavah sta se avstrijska in ogrska vlada zedinili, da sestaviti skupno komisijo, ki naj prouči to preporao vprašanje. Ako se koj misiji te zediuita, predložita svoje nasvete vsaka svoji vladi v rešitev. Ogrski ministrski predsednik je že dobil povabilo, naj o tem vprašanju naznani svoje mnenje.
Drobne poiitične vesti.
Delavske pokojnine na Francoskem. Francoski minister dela je sporočil načelniku socialistične parlamentarne skupine, da se je s tem, <ia je vlada male zakupnike in kmetske posle izkl učila iz števila udeležencev na delavskih pokojninah, število istih znižalo od 2 000.000 na 1,300.000 Starost, upravičena do pokojnine, je povišana na 05 let, tako, da bo zadostoval državni prinos kakih 100 milijonov frankov.
Dnevne vesti.
Osebna vest. V četrtek zvečer je dospel v Trst FML. Jurij Kotna ter se je nastanil v hotelu „Balkan".
Posvetovanje upokojenih železničarjev. Kakcr nam telefonično poročajo s Krasa, so upokojenci južne železnice, bivajoči po Krasu, z največim zanimanjem čitali v na&em listu poročilo o akciji tržaških upokojenih državnih uslužbencev za zboljšanje pokojnin j in svojega položaja sploh Rečeno poročilo je
tako vspodbujevalno vplivaloananje, da so nekateri njih že za jutri, v nedeljo, ob 4. uri popoludne sklicali posvetovanje, kisebo vršilo v M o -horčičevi restavraciji v Sežani. Opozarjamo tudi tem potom vse interesirauce na ta shod.
Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Egon Emerik Pongr&tz de Szent Miklos et Ovar je premeščen iz Pule v Gradiško, okrajni komisar dr. Emil Mucha pa iz Gradiške v Pulo.
Tržaški deželni zbor in volilna re forma?! Posvetovanja o vladnem volilnem načrtu v podoseku, potem v odseku in v zbor niči sami utegnejo zahtevati Časa par mesecev. Ker pa bo mej tem časom gotovo sklican državni zbor, se mnogo ventilira vprašanje, ali more zasedanje tržaškega deželnega zbora trajati dalje paralelno z zasedanjem državnega zbora, ali pa se dež. zbor tržaški odgodi na pozneji čas?! Mnenja so različna.
Simptomatično je, da včerajšnji „Piccolo" zastopa mnenje, da more zasedanje deželnega zbora tržaškega dalje trajati, dočim nam za-trjajo informacije, došle nam iz italijanskega tabora, da so bili merodavni italijanski krogi za to, da se zasedanje deželnega zbora odgodi. Interesantno bi bilo vedeti, zakaj so signori spremenili svoje stališče ? Morda zato, ker so bili drugačnega mnenja — kje drugje ? ! !
No, pa saj nam pripoveduje „Piccolo sam, da od strani vlade nimajo nič proti temu, da zasedanje deželnega zbora tržaškega nadaljuje tudi potem, ko bo zasedal državni zbor. Tržaški deželni zbor ostane torej zbran toliko časa, koiikor bo potrebno, da prouči načrt volilne reforme in ga vsprejme. V tem pogledu pritrjamo „Piccolu", da take važne predlogo ni možno rešit od danes do jutri in je v interesu vseh, da se isti temeljito prouči v vseh podrobnostih.
Rečeno glasilo zatrja, da magistratni uradi delajo najvstrajneje, da naberejo potrebni statistični materijah To delo utegne zahtevati kaka dva tedna. Ali v tem času bo mogel pododsek nadaljevati svojimi posvetovanji o tistih poglavjih zakonskega načrta, ki ne potrebujejo nobenega statičnega materijala. Ta poglavja se tičejo: volilne dolžnosti, priprav za volitve, volilnega postopanja, občinskega sveta in delegacije. Ta del načrta, ki vsebuje zelo važna načelna vprašanja in druzih isto tako važnih odredb v praktičnem pogledu, utegue rešiti pododsek dotlej, ko bosta pripravljena za razpravo dve prvi poglavji, ki se tičeta volilnih razredov in volilnih okrožij, aktivne in pasivne volilne pravice.
Dvorana za sodbene dražbe. Ulica Sanita 23—25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila v soboto dne 21. marca 1908 in naslednje dni ob 9. uri predpoludne.
Več urezov angleškega blaga, kamgarn in ševijot za moške obleke, več urezov modernega blaga za telovnike, sablje za častnike, železna blagajna itd.
Učenci In učenke, ki so pohajali slovensko šolo pri Sv. Jakobu se vabijo tem potom, naj se polnoštevilno udeleže posvetovanja, ki bo jutri 22. t. m. v prostorih Blovenske šole sv. Cirila in Metodija via Giuliani št, 46, ob 10^4 predpoludne.
Tvrdka menjalnioe Bolaffio v kon-kurzu. Tukajšnja tvrika menjalnice Giuseppe Bolafl'o (imejitelja Eiio in Marco Bolaffio) sta včeraj napovedala konkurz. Pasiva znašajo 800.000 K, od teh odpade 200.000 K na male hranilne vloge.
Olajšanja za vojake pri letošnjih vojaških vajah. Vojaško naredbeni list je priobčil cesarjevo odredbo, da se na letošnjih vojaških vajah določi počitek treh tednov, v katerem času pojdejo vojaki na dopust, da pomagajo pri žetvi in drugih poljskih delih.
Golobi-pismonoše v področju tržaškega policijskega ravnateljstva. „Osser-vatore Trieatino" je priobčil razglas c. kr. policijskega ravnateljstva, ki prepoveduje iz javnih ozirov na pod.'agi ces. naredbe od 20. aprila 1854, št. 96, drž. zak. za vse okrožje svojega delokroga držanje, nakupovanje in prodajanje golobov-pismonoš. Prestopke te prepovedi kaznovalo se bo v smislu § 11. omejene naredbe z globo od 2 do 200 kron ali pa z zaporom do 14 dni. C. kr. policijsko ravnateljstvo si pridržuje pravico dovoljevati v posebno izrednih slučajih na prosilčevo željo izjeme te prepovedi.
Tržaška mala kronika.
Oko v nevarnosti. Marko Kuzana, 17-leten kmet, iz Motc^uoščine, padel je predvčerajšnjem tako nesrečno, da je z glavo udaril na vratno kljuko in si potolkel punčico desnega- očesa. Privedli so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli v V. oddelek.
Junak noža. Emil Pieretti. 30-leten pod-kopmk v službi inž. Mazorana v Miljah, je bil včeraj sprejet v X. oddelek tukajšnje bolnišnice. ker je bil zadobil rano z nožem v trebuh se strani svojega sobnega tovariša. Vzrok napadu je bil malenkosten prepir radi dela.
Tatvina. Marija Klacič, stanujoča v jul. Carradori, nahajala se je včeraj v mestni zastavljalnici. Položila je za trenutek mošniiček, v katerem je bilo le K 2*40, na nek predalček, a ko ga je hotela vzeti nazaj, ga ni bilo več. Tu je zapazila neko žensko, ki je hotela neopažena smukniti iz sobe in jo dala areti-
rati. Pri njej so tudi našli mošnjiček. Na po" liciji se je kvalificirala za Marijo M., 26-letno, stanujočo v ul. della Guardia.
Tat sukenj. Včeraj zjutraj je bil na Borznem trgu aretiran 49-leten Alojzij Ruas iz Trsta, stanujoči v ljudskem zavetišču, ker je bil vkradel dežni plašč v vrednosti 16 K, vozniku omnibusa hotela „Moncenisio", ko se je iati nahajal z vozom pri poitaji južne železnice. Russ je pri/n al tatvino in izpovedal, da je plašč prodal v neki gostilni.
Smešnlca. Zakaj je vzel Arabec je drugo ženo? Neki Arabec je imel zelo krasno, mlado in zdravo ženo, a je vzlic temu vzel še drugo. Potniki so ga vprašali, zakaj se je oženil še z drugo, ko je prva lepša in mlajša ? Arabec je odgovoril: Ko sem imel samo eno ženo, se je ta neprestano z menoj prepirala ; a sedaj ko imam dve, preprirate se med seboj, a mene puščate na miru.
Kolodar In vreme. — Danes : Benedikt opat. — Jutri: Tretja postna nedelja. — Tempe ratura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 13' Cels. — Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napaved za Primorsko: Spremen ljivo s posamičnimi padavinami. Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
Sodna kronika.
Ponarejanje kovanega denarja.
Začetkom tega leta je izvedla tukajšnja varnostna oblast o obstoju bande ponarejeva-teljev kovanega denarja v našem mestu, katero poglavar je neki hil 30 leten Mario Pa-nigheti iz Padove. Nadzornik policijskih agentov Titz je opravil v hiži omenjenega Panighetti hiSno preiskavo in po isti je prišlo toliko obđolževalnega materijala na dan, da sta bila Mario Panighetti in njegova soproga Josipina aretirana pod obtožbo ponarejanja kovanega denarja po § 118 k. z.
Včeraj je bila tozadevna obravnava pod predsedstvom dv. svet. Defaci3a. Mario Pani-ghetti je priznal, da je zvečer dne 14. jau. I poskusil ponarediti nekolik kron s pomočjo j 3amokova, ki ga je bil dobil proprej v dar. Njegova žena, da ni o tem ničesar vedela. Ista je potrdila izpoved svojega moža. Kakor priča je bil zaslišan nadzornik Tits, ki je izpovedal o izidu hišne preiskave, pri kateri je našel topilnik s kovino, nekoliko komadov kositra, antimona in sadre. Ko je on izvrševal hišno preiskavo, je padel Josipioi Panighetti iz rek kronski falsifikat.
Porotnikom je bilo stuvljeuo enako vprašanje glede krivde obeh soprogov v smislu obtožnice. Krivdo glede Maria Panighetti so porotniki potrdili enoglasno, glede Josipine Panighetti pa z 10 glasov večine. Na podlagi tega pravoceka je sodni dvor obsodil prvo-imenovanega na leto dni in Josipino na 6 i*e-secev zapora, poostrenega z enim postom in eno izolacijo na mesec.
Danes se vrši obravnava radi hudodelstva težke telesne poškodbe proti Antonu Grropajc. Predseduje svet. Minio.
Koncert Slavjariskega.
Videli smo jo včeraj zopet po dolgem času, krasno levjo glavo starega Dmitrija Slavjanskega. Bil je med nami že, ko smo bih tu v Trstu kaj reven narodič, in nam je takrat prvič pokazal lepoto ruskih pe3nij. Dolgo potem je bil tu o lsev njega, nepozabna Nudma, ki nam jo svečanostno otvorila nai Narodni dom. Sedaj, v boljših dub.ih, je nas zopet obiskal na svojem slovesnem turneju Dmitri Slavjanski in i :razi navdušenja na včerajšnjem koncertu niso samo izvirali iz navdušenja do njega in njegovega zbora umetnosti, ampak nnšii bi v njih tudi nekaj kakor hvaležnost in udano&t do starega prijatelja.
Zbor Slavjan^kega idealizira slavna prošlost njegovega dirigenta, ki >i je priboril toliko zaslug za rusko pesem in širjenje ruske kulture. Za to se človek približa Siavjanakega koncertom z nekim čutom svtčanohtoe pijetete, a njej se kmalu pridruži iskreno občudovanje in odušedjeno.t.
Že vnanja siika zbora vpliva večanostno: Stare ruske boiarske nošo iz 16. in 17. stoletja, čisto ru^>ki bledi ti.,i z dolgimi lasmi, stroga disciplina vsa to nam je laz^dc-valo nov svet in mikalo oko, kakor zna .mikati vse, kar je oiijentalnega. A kaj Še le ušesa! Ono l\no ni]anr!ranje, ono delikatno markiranje poedinih glasov, fraz, ono prevladovanje važnega glasu nad manje važnim, oni čisti ballancement izvajanja, oni impozantni f baritona in basa, katerima poslednjima ie svet že davno dal izredno pravo do častnega pridevka „oktavista" — k tema deški glasovi — zopet kaiakterislikon ruskega zbora — in slednjič srebrn.-.ti timber soprana Marjet«3 Slavjanske imponujoči metalnočisti kontralt Jelene Siavjanske, pa tudi vk';ub svoje starosti še \edao ohranjenji tener-bariton Dmitrija Slavjanskega,... vse to napravija veličastni vtis, vtis harmonične celote, ki se upira kritiki poedinih sestavin.
Tudi repertoar je bil jako zanimiv. Treba najprej omenjati, da je Dmitrii Slavjanski za-

Jutri koncert :: :: Slavjariskega.
V Trstu, 21. marca 1908
> EDINOST c štev 81
Stran III
etkcma z recitativom pozdravil občinstvo, ki mu je odgovorilo z frenetičnim aplavzom. Program je bil kaj raznovrsten od ruskih narodnih pe3mi raznih dob in pokrajin in do impo-^antnega ruskega cerkvenega petja do umetniških skladeb. Zbor, solo- in dvospevi so napravljali koncert raznoličnim. Slišali smo tidi zopet „Ej uhnem", ki ga je zbor proiz-vel z občudovanja vrednim decrescendo. Na koncu je Slavjanski še pridal „Lepo našo domovino" in „Bože carja brani".
Gledališče je bilo polno izbranega občin ,tra, ki je z irenetičnim aplavzom dajalo -aza svojemu zadovoljstvu in navdušenju.
Prihodnji in zadnji koncert bo, kakor kakor tiskovine, knjige itd,, tako, da se je naznanjeno, v nedeljo ter začne že ob 7. pravo društveno delovanje pričelo še le kon-večer. Ker je predvidjati ogromno vdeležbo, cem septembra 1907.
pozarjamo občinstvo, naj si pravočasno pre- V tej kratki dobi petih mesecev je skrbi vstopnice. Iste je dobiti danes v Slo- društveni odbor sti.ril vse, kar je bilo v nje-
društveni odbor ustanovil kakor sledi: predsednik dež. sod. svetnik Primožič, podpred Bednik mons. Josip Kragelj, dekan, tajnik dr, Josip Ferfolja. odv. kand., vsi v Tolminu, njega nam. Matija Kenda, nadučitelj v Vol-čah, blagamik Josip Kavčič, c. kr. naddavkar v p,, njega namestnik Anton Mikuž. posestnik pri sv. Luciji, odbornika Andrej Lasič, c. kr. okr. šolski nadzornik in Ivan Luznik, posestnik v Poljubinu.
Delovanje društva je bilo v prvem času kakor pri vsakem novoustanovljenem društvu iz- bolj formalnega značaja. — Veliko časa se je porabilo, da so se nabavile vse potrebščine
Velika
sa vsakovrstnega pohištva
noski knjigarni g. Gorenjca, jutri pa pri vratarju Narodnega doma in uro pred koncertom pri blagajni.
govi moči za prospeh društva. Imel je 9 cd
i borovih sej, v katerih so se razpravljala
[važna vprašanja o društvenih stvareh. Skle
nilo se je predvsem prirediti po vseh občinah
t lminskega okraja predavanja o sirotinskem
„	,	.	. . vprašanju in tem potom popularizirati druš-
Za koncert Slavjanskega ima]o členi tveno idejo v nai§irFših X]JJ]h sloiih> v ta
namen so si odborniki tudi razdelili posamične občine za predavanje.
Dosedaj je društvo priredilo 5 predavanj o sirotin^kem vprašanju in sicer dne 14. jan, 1908 na Lrubinju, dne 15. jan. 1908 v vršila ubinju, dne 16. jan. 1908 v Podmelcu, dne 5. feb. 1908 v Doljah in dne 8. feb. 1908 v Tolminu. Predavala sta povsodi društveni predsednik, sodni svetnik P r i m o
se je ^odpovedal ž 1 c in tainik dr. Ferfolja. Poslušalci so 1	bili obojega spola (razun v Tolminu, kjer se
je vdeležila predavanja edina ženska), ože-njenci in samci. Na Ljubinju jih je bilo 30, v Poljubinju 40, v Podmelcu 60, v Doljah 40 in v Tolminu 30. Povsodi je bilo zanimi-jnja, posebno na Ljubinju in v Podmelcu, kjer se je splošno izražala čelja, da bi se
- navadne do nsjfineje vrste po najnižjih cenah. -
Peter Jeraj
TRST, ulica Vincenzo Bellini šiv.
ter vogal ulice sv Katarina.
13
Nar. delav. organizacija
Za koncert Slavjanskega imajo členi tveno ide]Q V. D. O. znaten popust glede vstopnic. Listki jnamen ao se dobivajo v uradu N. D. O.
Vesti iz Goriške.
Dopolnilna deželnozborska volitev
na Goriškem. Dne 30. t. m. se bo •lopolnilua volitev enega deželnega poslanca na Goriškem iz razreda veleposeatva na mesto dr. Franko ta, ki je bil voljen v splošni ku riji in velikem posestvu, a se je odpoveda temu poslednjemu mandatu.
Pevski zbor Slavjanskega priredi d nrs zvečer koncert v restavrantu Centrai v tforici.
Čebelarski shod za Vipavo se bo vršil /š. t. m. ob 11. uri dopoludne v Velikih Zabijah. Predaval bo g. nadučitelj Anton Li- fika predavanja ponovila, iz Ljubljane.
Društvo je razposlalo 36 dopisov, med O delovanju društva za varstvo za- temi so bili nekateri v naše lokalne ča-aemarjenih otrok za sodni okraj Tol jsopiae v egitacijske numere za društvo. Vlog min v letu 1907. (Poročal tamik dr. Josip je napravilo društvo šest: ena izmed teh je r. rfol a na rednem občnem zboru dne 27. ob&egala prošmo na tukajšno sodnijo, da bi
ebr. 1908.)
Vprašanje o varstvu otrok je stopilo po ..rvein vseavstrijakem kongresu v varstvo mladine v novo obdobje. Na tem kongresu, ki se je vršit v januvarju 1907, je bil zbran
-uradoma šla društvu na roko in mu poma gala v dosego društvenega namena. Sodnija se je res odzvala in obljubila vsestransko pomoč. Uradoma je razposlala okrožnice na vsa županstva tega sodnega okraja, na vse
Pekarna Josip Vftovec Jfova trŽcŠka Črcvljamica
ulica Sette Fontane st. 834, Trst. ■	n;___x	2 ,,
fontane
s prodajo sMčic. — Vsak čas svež M
POSTREŽBA NA DOM.
Moke iz prvih ogrskih mlinov. Dezertni prepečenci
Zaloga m- in 'liezepfip m, mirite in ifterje?
in razprodaja na debelo in drobno"
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRSI
Via dell'Acque Stv. 6. (Dasvrotl KalTe Cena!-]) Velik izhor francoskega 5ampan ca. penc-Čib dezertuifc talijanskih in avstrn-oi; rakih -?in Bordeauz, Bdi gurder renskih vin, MoBella in Chianti. — Rum. i c lijak, razna žganja ter posebni prmtni tropinovec. plivovec in brinjevec — Izdelki I \rste, došli ii dotičnih kiajev. Vsaka naročba t»e takoj izvrši. Kaz pošilja se po povzetju. — Ceniki a zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej.
?et vse Avstrije, laiki in duhovščina. Posebno župne in kuraci}=ke urade in na vsa šolska lastno so bili zastopani sodniki, ki so imeli j vodstva, s pozivom, da pomagajo društvu
veČino referatov. Ta kongres
nam je pokazal
izvrševati njegove blago namene, bodisi z de-avstrijsko narnimi prispevki, nabiranjem členov, stati-
.11 ndino v pravi luči, pokazal nam je vse one stičnega materijala in podobnih potrebnih
skeleče rane, na katerih trpi telesna in duševna vzgoja naše mladine. Ta kongres je tudi razmotri val vzroke tej zanemarjeni vzgoji iti prišel je do zaključka, da je po eni strani j
podatkov, s širjenjem društvene ideje med ljudstvom itd. Z a l i b o g je ostal ta poziv dosedaj brezvspešen.
V letu 1907 je bil odbor navezan veči-
mu kriv naš vladajoči in krivični družabni noma sam nage. Tako se mu je posrečilo red, ki dopušča pri viših desettisočih kopiče- nabrati za leto 1907 le 83 členov, med temi nje bogastva in izobilja, a tira nešteto mno- '11 ustanovnikov.
lice neposedujočih slojev v revščino in po- j Za leto 1908 kaže bolje. Ze sedaj ste-manjkanje. Po drugi strani pa je zanemarje- jemo za letos okoli 150 novih -ti naš h ottok kriva naša lastna brezbrižnost, to število s primernim delom
nos
členov in Re in agitacijo
uiarnost in nevednost, sploh krivi smo mi lahko podesetori do konec leta. Da se pa to vsi, ki bi lahko pomagaii, a pomagati nočemo zgodi, treba je, da priskočijo odboru na j ne znamo. Naša slavna vlada, pravi kon- pomoč še drugi činitelji, v prvi vrsti naša ::e9, je v tem pogledu tudi veliko zamudila duhovščina in učiteljstvo in inteligenca sploh. ^ mora naši mladini še velik dolg poplačati. Želeti bi bilo prav posebno, da bi se tudi
gospice za

Dr. RUD. ŠORU
ZOBOZDRAVNIK
klinike za zdrav, zob v Berolinu.
Plombovanje - UMETNI ZOBJE
NAJPOPOLNEJŠA METODA.
izdiranje zobov brez vsake bolečine.
URAVNANJE SLABO ZRASLIH ZOBOV.
Sprejema od 9.—1. in od S. 6. popoludne.
C0RS0 49, uhod ul. Sitvio Pelllco I.
E
TRST, ulica Giosue Carducci 15
(ex Torrente) vis-4-vis Volti di Chiozza.	—
Črevlji za moške Boxca!f.......od K 10 naprej
„ ,, m s finega Chevn>aux . . „12 „ „ „ „ Boxcalf amerikanski . „ 14 „
Izbor čevlje? in postolo? za gospe iii dečte
s fine kože kakor tudi navadnih.
Urezi in oblike vedno najnovejših modelov.
Blago prve vrste. Ročno delo solidno in precizno. _CENE PO DOGOVORU__
\ l i i i i i n i i ■ i i i i t i i i i i i i i i i i i i i i i i t i i i i ( It m |
Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graške Poulards. Cene dogovorne. — Postrežna na dom.
Ulica Campanile št. 15«
©i
! Valentin Zor zini
i
H	urar in dragotinar
4 alica jVtuda vecchia št. 1 (Za ložo) }
Izbor zlatih in srebrnih predmetov
zlatih in srebrnih ur po najzmar. cenah.
Sprejme se popravljanja vsake zlatanine in ur. — SPECIJALITETA v popravljanja urnih zakiepnic.
kovine
1 i
1
uiuiu zu kiepuic.
5 Povlačenje ln arebrnanje vsake kovine
£	potom pile ali ognja, in urezi.
I i!
Poskusite ukusne potice in O O O izvrstne presnice
slaščičarne GIUSEPPE WEBER,
Trst, ulica Carlo Ghega štev. 4, Trst
Poštne pošiljatve na vse kraje.
: a mora Dasi miHUlUl se »ČUK UUI^ pupoLau. tifcu vi	jmatuuu,	UM	-
A nespametno bi bilo. ako bi vso krivdo va- naše izobraženo ženstvo, predvsem gosp li na vlado ; v najvzornejše vrejeni državi učiteliice, začele nekoliko bolj zanimati
naše društvo.
Naše društvo je že po svojib ej ne prihaja zasebna dobrodelnost ua pomoč, pravilih vzvišeno nad slehrnim In na to zasebno pomoč, na samopomoč je strankarstvom in zaslužuje pod
oodočoosti ne bo nobena vlada mogla popol orna odpraviti zanemarjenosti mladine, ako
Zato je potrebno, da vsakdo, brez razlike mišljenja, pristopi k našemu društvu in
r:
:: OPERATER KURJIH OČES
V TE1VES V
zdravi vsak đau v svojem ambulatoriju r ulici delle Beccherie ir
od I. do 2. in cd 5 do 7. ure pop. — V kopališču
v nliel Lazzaretto vecchio Štev 52
oU 10. in i>ol do IS. nre predpoludne.
V ostalem času obi.oJcujc klijente v njihovih stanovanjih.
Kopclji. — Telefon 345 ^	, Električna raisvetija^a.
oolagal kongres najveco važnost. Piiporočal pore od vseh
posebno vstanavljanje društev v varstvo duje zgolj j: rok, ki nai bi pi i ka a ;anemarjeno in iz- men e.
iieno mladino toliko po bednih kmetskih in delavskih stanovanjih, kolikor tudi v tako imenovanih bol ših hi5uh. Ta društva naj bi je podpira gmotno iu duševno.
izviru pieiskala vzroke zanemarjenosti in sprijenosti otrok in naj bi skušala te vzroke i .tematieno odstranjevati. Ta društva nai bi • dujič in concieto tudi pomagala in v uw pgo t<ga smotra potiktda na srca dobrih judij, pri visoki %iadi in diugih zasebnih in -rnih korporacija!).
Ideje vstanov ljenja društev so se 8 posebno vnemo opri cli gospodje sodniki, ki so aiii doslej — četudi v ozko začrtanem uradnem dJokrogu in s preskromcimi sredstvi — skoraj edini čuvaji naše zanemarjene mladine.
Po inicijativi g. sodnega svetnika P r i-r.ožiča se je ustanovilo tudi naše »društvo r var.-tvo zanemarjenih otrok za sodni okraj Tolmin". Na njegovo povabili zbriilo se je die 2G. februvarija 1907 okoli 200 najboljih mož iz vsega sodnega okraja i u tuk tiini ^odniji v pc svetovan je. — Ta zbor je soglasno sklenil, da se nuj po v3ch občinah •stanovijo ^sirot.nski odbori" in za ves sodni Hraj „Društvo v varstvo ctrok".
Na tem zborov&niu je bil izvoljen za-nin: odbor, ki je vodil vse priprave za ustanovil v društva ter so bila pravila potrjena z . oK^tniŠtvenim odlokom cd dne 12. julija 1907 št. 477/1.
^;rot;.': -ki odbori naj bi kakor organi -odifcč;i p magaii sodniku v sirotinskih stva-h, j > drugi strani pa bi naj služili v pod-oro „Društvu r varstvo otrok". SirotinsKi dbori ao se po vseh občinah tudi že usta novili in pričtli delovati.
Niiše društvo pa so je vstanovilo dne -y. majn 1907, ko se je vršil njegov ustanovni občni zbor tudi na tukajšni sodniji. Po nekaterih upremeinbah se je konečno
strani j, ker zašle-lovekoljubne na-


Slovenska mizarnica v T -
ofii Majcen Miloš v Trstu ulica I»cr-! o tU i^ev. 2 nam javlja, na ima zmtaj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobf in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je goso 1 M. &TAJCEM naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu.
TOVAENA POHIŠTVA
Aleksaiid. Levi Minzi
rrst
Zaloge:
Pfazza Rosario štev. x.
Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
ulica detla Cesa št. 46.
Trajna zaloga pohištva:
ulica delta Sanitd. šfe/. x4.
Pisarna:
ulica Lazzaretto vecchio štev. 36.
Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo.
Telefon: 6-70; (6-58. (Za informacije vprašati 6-70).

UDE GUALCO Trst, ulica S. Servolo l, g
X TOVARNA CEVI IN PREŠANIH PLOŠČ. « E
Ke hoji se konkurence.


Fhr«aa
pakam m sladčičami
I VINKO SKERK, Trst via ficquedotto is
v podružnici via Mi ram a ~
lil v podružnici via Miramau 9 SE dobi vedno svež kruh, najfinejše moke. čokolado, fl: dezertna v na v bute:jks.h. r&znovr. t«p bijkote, t ;di za čaj. Sprejme se naročila za torte in n kroiranlB. — SPECiJALiTETA: PUSTNI KROFI.
h	mv ^r i.
		
		
L0BEN20 BRUNA
TRST, ulica S. Anastasio 9.
Telefon št. 1432 Skladišče drv za ogenj, lesa za polje, oglje iz drvi in COKE
Eidraviieai cement,
katerih ne pokvari ogenj in
aogležke opeke,
drage vrste materijala
«a zgradbe, kakor tanke opeke, gašeno apno itd.
Ivvvwv Vsakovrstne obleke in krila
za gospe in deklice
kaior Mi jopiči, bluze in plašči.
Obleke In krilca za otroke. 2)^ Cene zmerne.
giorgio jcss/«8.
TRST
ulica Barriera vechla št. 15.
Stran IV
»EDINOST« Štv. M
V Trato, dne 21. marca 1908
duhovnikih. To papeža brli, to ga i iu ncu več škoduje nego protin in

trdovratnost naših src.
Par vrstic iz Povirja. Le nikar se ne J odbija ustrašite ! Danes »bom kratek in gotovo je, |j starost, da ne priroma vsled teh vrstic $ 19 na dan. j
Popravek v 77. štev. t. li%ta je res ne-.	—
koliko kasen. f-aj je dopis, ki je razburil g. % župana, izšel Že 15. f rivarjs. Na isti po | j
nravek pristavljam le opombo, da je omenjeno ■ |	»e^un*?.. ^ 3 **"«Hio;
«: f* 1 ,	j-] j , 1	I sr *ui..t3 tk-:ue b. s -!c »e »i- utajo enkrat
dekle res splavrfo, ne pa porodilo dete.	; | TSC	VrV^v: 4'»
Na drugo ne odgovarjam, saj je bilo ura j J	------- ',..„4 ^	t	i.
dovanje g. župana ilustrirano že marsikje,!	__________
pa 8Pv ni ganii do zdaj.	.	, ri Jpi.obu ku_
Še manje se mi zdi vredno zavračati na- V HUJŠIH SG 0003. hinj a in soba in 2 pade na učiteljevo v nekem listu, kateregakoli in kuhinja. Vprašati pri vratarju, via rnduatrin še pes ne ovoha, če ga je dobil na cesti. 5tev-	409
Danes, 18. t. m. imamo pra*i zimski "Z "	" T ~ " ~ 7~
dan. Solnce, ki je v; januvarju in februarju PrOdajO Se že izvabljalo iz trudne zemlje prve pomladne Ulica Cs?erm:i 11, T. na>i.
znanilke, i.ežne cvetice, se je nekam izgubilo.--—----
Ako pa je ravno priiijalo izza oblakov, nima ESBOSitO & B2$$a Mcmenc^-^S nkake mo&. Burja; pa vlada, da je veselje uJJ jfga|| Anlouio j Trgovina manifakturnega blaza posiušati jO. Iz oblakov jo pa tako melo, aa in n^lih predmetov ter sukna za žeuske obleke, bi bilo vse pod snegom, ko bi se sproti ne. topii. Upam, da me za to porečilo ne primeta' za ušesa sitni Eol in mokri Jupiter.
Kam ie Rinila pom.ad z vso svojo kra-i S | * »V/ L 8« M *§T soto, ne ?< m ? Ca izvem, ko se povrne in . cj ;<ačne zno~a svoje vladanje, tedaj Vam spo-• > £ ročim.	X. : S o
----| u
Vesti iz Istre. • I
Iz Kopra. N davno temu je bil izkazan v „Edinost" znesek 9 K 46 &tot. za družbo sv. Cirila ?n Metodija. Ta denar je odpo3lai g. Fr. Je.čie, a nabran ie bil povodom plesa diuUva „Zvezda" v Kopru dne 22. februarja.
Književnost in umetnost
Grof Lev. N. Tolstoj: Tri povesti.
Pod tem niislcvcm je izšla v založbi tiskarne Edinosti" knjiga, obsegajoča troje znamenitih Tolst r-jeuh povesti, ki so po svoji obliki in vsebini pravi biseri ljudske kniiževnosti. Najzanimivejša je prva ^Jetnik v Kavkazu", kjer opisuje Tolstoj lastne s* oje doživljaje med Tatarji, katerim je bil pal nekoč v roke, ko je siužboval kakor častnik v Kavkazu. — Druga povest „Starca" se odlikuje po svoji silni etični vrednosti in ga nima morda para v svetovni literaturi. — Lepa je tudi tretja ^Koliko zemlje potrebuje človek?" To knjigo je sprejela slovenska kritika z največjo sim patijo ; opozarjamo samo na poročilo v XII. Štev. lanski ga „Dom in Sveta". Zlasti hvali kritika krasni jezik in idealni sleg teh po-vestie. Piiporočamo Tolstojeve povesti toplo našemu priprostemu narodu, kateremu so namenjene, kakor kratkočasijo in ob enem poučno in vzgojevalno berilo; posebna naše ljudske knjižnice naj bi jih širile med narodom. Krjiga je izredno poceni, stane sa : o SO st, po pošti 10 st. več.
Te knjige je vdobiti v slovanski knjigarn in papirnici g. JOSIPa GORENJEC v Trstu ulica Valdirivo štev. 40.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov
izdiranje zobov brez = vsake bolečine
v zobozdravniškem kabinetu
m. J cermak m §. Juscher
T R ST
TOVARNA TESTENIN
GIUSEPPE TREVSSAN
Trst. ul. Molin a vento 3
SPECIJALITETA testenin in Colonjiskib tortelin g»-
mu tirana iz Gue mok« iu jajc, Sprejemm ua,c-.i'..\ icr pošilja brsipltčuo t »suki del ni«*u.
ulica della Caserma štev
H. radsi.
priznan kakor najbolja iu neprekoslji-va. vrsta, vseli gumijevih higijeniču n prwl:actov in ribjih mehurjev - DVELETKA GARANCIJA
KL Gal — Crst, Corso 4.
Pošiijatve to »U. 8, 3, 4, 5. Oelalnica pasov, klinih pasov, alasUc-
nih noflovic, obvaz, ravnadriajev ber-
fislj in bitfst. Irigatirli od fll. 1-20 naprej. Toplomeri za vročioo K 2, nav. It — SU.
Skladišče

znamenite tovarne H AID & NE® po najnižjili cenah.
Neprekosljive mrežice za beložarno luč.
Skladišče koks ~ Kiccardo Sasiziti
Trst, uliea delle Poste 6 otr efcseine za šivalne stroje in kolesa (bi-ciklji). — P0PRAVLJAN1A

igsl, olja, aparatov, potrebščin iti
TEDENSKA PLAČiLA. Najnižje cene. — Sprejme se popravljanja.
REDIVG & ROMEO
Tisf. ulica Bels-e&ere štev 40. Trst
Gospodarstvo.
Statistika prometa v Dalmatinskih Iukah.
Lfcta 1907. je priplulo v Spljet 4311 parnikoT in 570 jadrenic, skupno 979.148 tonelat ; 85.393 tonelat več nego lani. V Gruž in Dubrovnik 2690 parnikov in 299 jadrenic, skupno 003.748 ton.; 102.696 več nego Jani. V Zader 3704 parnikov in 308 jadrenic, skupno 832.929 ton. ; 34.265 ton. več nego lani. V Sibecik 2347 parnikov in 691 jadrenic, skupno 496.593 tonelat ; 20.411 več nego lani. V Kotor 1392 parnikov in 83 jadrenic, skupno 363.444 ton. ; 28.226 tonelat manje nego lani. V Metković 819 parnikov in 213 jadrenic, skupno 219.433 tonelat; 48.854 ton. več nego lani. Spljet je torej za Trstom najvažneja avstrijska luka. Promet je v spijetski luki narastel vsled izvoza cementa, a v dubrovniski in metkovski luki vsled prevoza drv iz Hercegovine.
Razne vests.
Najstarejša zaročnica na svetu umrla je v Pragi, a bila je stara 99 let-Zaročena jo bila 62 let. Njen zaročnik je umrl 10 tednov pred njo.
Lev Tolstoj obolel. Iz Petrograda poročajo, da je Lev Tolstoj nevarno obolel na influenci. 17. t. m. sta bila iz Moskve pozvana v Jasm-jo Poljano zdravnika dr. Nikitin in đr. Berkenbeim. Radi visoke stastori je stanje bolnikovo opasno.
Pij X. se naglo stara. Pariški „Ma-tin* piSe: Oni, ki niso videli papeža Pija X, eno ali dve leti, bi se ga ustrašili, ko bi ga tedaj videli, kako se je spremenil. Nek visoki cerkveni dostojanstvenik je rekel, da to ne prihaja od protina. Lahki napadi protina niso mogli tega storiti in tako poraziti moža. ki se je zdel fizično jak. Eazlog je moralen, a posledice so strašne. Gotovo so preganjanja, ki jih sedaj trpi cerkev, papeža silno razža-lostila, A kar je na papeža posebno delovalo in kar je nevarneje od preganjanja, to je modernizem. Cerkev zamore po mnenju papeževem vkljub vsem napadom obstojati. Pretrpela
BVelika izhera manifakturnega blaga za moške | in ženske obleke in razne druge g potrebščine------^^
r—— —	" ^
profc P
4- šinilo Reftteften -s* f
TRST. ulica Giosue Carducci štev 23 f
:: :: telefon štev. 813 :
Kirnrgieno orodje, ortopeđični aparati. Mođerel, umetne roke i a uoge, burgije.
kiini pasi, elastični |>a?i in nogavice, elektroterH[>«?Ttičnt} priprav?, aparati za i.ihalaeijo.
SKLADIŠČU potrebščin xa ltirurgiona zdravljenja. Potrebščine iz gumija ln uoprođli-neg« 'i :::::::: blaga. ::::::::
Usaka ekonomična družina
nakupi
i\šan\a
mi D"
Aacttu
uliea Madomiina štev. 11!
M. B. EAfZ, TEST|
PEKARNA
SLADČ1ČARN A
Dominik Milanič, Trst
= ulici clella Guardia štev.
24
Prodaja : 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in Ukerjt.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\
ŽELEZNATO VINO
I ekarnarja
Gabrijela :: Piccoli
v LJUBLJANI
c. in k. dvorni zalagatelj in papežev zalagatelj
izvrstno učinkujoče, ima v sebi železov preparat, kateri lahno prebavljanje pospesaje, priporočljivo je posebno slabotnim, na pomanjkanju kTVl trpečim in tudi nervoznim o»e-bam bledečnim in slabotnim
o ti okom. Prodaja se v Trstu v lekarnah:
„CREVATO" ulica Poste 9 in „LEITENBURG" Trg San Giovanni.
Hl* lfnirifllfl zdravstveni svetnik in mestni fizik v Lju-Ur. liUl'lIVU bljani je zapisoval okrevajočim in ma lo-krvnim vedno z najboljšim vspekom žoleznato vino lekarnarja Piccoll-ja v Ljubljani.
Hi* f ffflPdOP c" kr' okraini zdravnik v Ljubljani,je ili. J. jlwl3Li v slučajih bledice in pri okrevajočih otrocih z najboljšim vepehom uporabljal žaloznato vino lekarnarja Picooli-ja v LJubljani.
Hh I Crirhnr Štabni zdravnik v Gorici zapisoval je ur. L. I UrllBr osebam, ki so že delj časa bile nervozne železaato vino lekarnarja Plocoli-Ja v Ljubljani in
icer vedno z najboljšim vspehom.
n p ^AlAftV priiktični zdravnik v Ljubljani, dosege* lil r. Ucl&Ki je z železnatim vinom lekarnaija Pic	V Ljubljani izvrstne vspehe.
VI« flnfVHII^AfPhi t'rimarij v bolnišnici usmiljenih Iti. UEIIlilltlSaUlJ oratov v Kandiji pri Novem mestu izjavlja, daje z vspekom železnatega vina lekarnaija Plccoll-ja v Ljubljani zelo zadovoljen.
Naročila se točno izvrše proti povzetju
Najboljše stiskalnice za grozdje in oljke j
so naše stiskalnice „ERCOLE"
najnovejšega in najbo^jšejra sestava 7. dvojno iu nepretrgano prltiskalno močjo: zajam-oeto najboljše delovanje, ki prekali vst drug-e stisKjinico.
HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Kajljolje anumaticno pater:tovane trme brizgalnice, ti delujejo uaiue sebe. nc da	1,110 treba gocit».
„Syphonia" plugi stroji za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnib, življenskih in mi-' raliiih pridelkov. Stiskalnice za seno slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita. AHtiHliliCll ihlZIjallUCl Čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi druqri stroji za poljedeljstvo.
Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejšega izbornoga uresničenega, najbolj pripoznanega in odlikov. sestava.
PH. MAVFARTH & Co. Tovarna n KlieWe in Tinsie stroje DONU II. Tcborstr. 71
Odlikovaui v vjeh tirtaTah ireta z tad GTO zlatitui, drebrn-ml in iaetimi kolajnami.
IluetroTrtni ceniki z ivzogošteTilniJri pohr-alnimi pi<*tni brrr plačno.
Razprodajalci in zastopnik' se iščejo povsod, kjer nismo zastopani
v velikem skladižču v ulici San Nicolo 18
Buteljke „Reklam- od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva
^iniosi Zigoi, brivec
rsraanja slav. o^Čin;ltm in ce";j. odjemaicsui,
da je prevzel brivnico v TRSTU, ulica F. Capm štev. 12 (sv. Jakob)
Priporoča se svojim odjemalcem in Sloveli pri sy. late:
filbert Paber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva tovarna za brezplinova brikete iz drvenega Ogija, se priporoča v zalagan
hrastovih in bukovih drv
prirejenih za peč
augležkegp in inozemskega svetlega premoga brezplinovih briketov iz drvnega oglja: „B0ULE8 v veliki jajČji obliki) za vsako kurjavo. — Žareči (komadi v (malijajčji obliki)za odprto ognjišče in likanje Naročbe, ki 88 izvrSe točno, je nasloviti nn tovarniško pissrno :
Trst — Via della Tesa št. 22
ali na naročilno pisarno v Tre'.u pri tvrdki
GIOV. ANGELI, ul. Vinc. Bellini št. 11
masproti cerkvi novega Sv. Antona).
				
•/////		//■////////		
Namizno vino prve vrste
pridelek iz posestev grofa Dr. Venier v JTovemgradu. v buteljkah ali sodih, v vsaki ko kosti po 64 stotlnk liter, brezplačno na dum proti takojšnjemu plaćilu.
Tropinoi/ec po Kron 160 Iifer
pr°d-gia Angelo Jtfchefto
lastnik gostilne . Nichetto' v Rocoiu in mesnice na Goldonijevem trgu štev. 6. — TELEFON št. 963.
(jostilna v Rocoiu ima na razpolago društvom klubom, za prireditve plesov ali društvenih zab: fpo dogovornih cenah) elegantno plesno dvorano in kegljišče.
\\\\\\
f Umetni
|otogra/ični atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo št. 42 (pritličje) TfiST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjostllokaloTjpor-celanaate.plofiče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsaiatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov spro-Jema naročbe (n ]lh Izvriuja aa rtona ali zunaj neata.
Širite
Hotel Balkan
70 sob, elektr. razsvetljava, lift, kopelji Cene [zmerne. Počkaj <& Kogl.
Hotel Balkan