Leto IV., itev. 176
V Llu&ljanl, nectolja dne 29. julija 1923 *'wan,aw ""^"poMmesna stav. stane 1-50 Oln
l«li«|» o" 4 »tutrni.
guno mese&no 12-50 Din U Inozemstvo 85'— „ neobvuo«
Oglasi po tarife
Uredništvo:
iUklo61teva cest* St 16/1 Telefon it, 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitvo:
L|ul>l]ana, Prešernovi ul. it M. Telet it 30.
Podružnico;
Maribor, Barvaraka bLU Tel. 4t O. Celje, Aleksandrova »
Raeua pri pošto, čekov, uvoda itev. 11.843.
Ljubljana, 28. julija.
Z odgoditvijo narodne skupščine je zaključeno politično leto 1922/28.
Intriga zagrebškega kongresa ga je otvorila. Pod lažnim geslom <za spora-cum s Hrvati., za revizijo ustave, za demon tiran je upravno moči in pogreSk Beograda, »o Hi v boj zastareli prvaki, kl jim v reenlol ni Slo za drugega pego za oslabljonje demokratske stranke, da spravijo sebe v ospredje. UBpeh je bil nepričakovan: razpust narodne skupščine, samoradikalna volilna vlada in zmaga separatistov vsoh treh plemen pri volitvah. Tomu sledeči homogeni radikalski režim jo potonelra-na upravna nezmožnost, počrtavanje slabih strani centralizma, skratka: rav-
no nasprotno, nego so si govorili fa-mozni zagrebški kongresisti.
Plemenska reakcija je oslabila demokratsko stranko, a pokazala je Se i večji meri njeno potrebnost, zlasti v občedkavnih političnih vpražanjih. Prečanl smo Se posobno uvideli, da je le v ojačenju demokratskih elementov v naših krajih dano upanje, da se bo gospodarska fuzija s Srbijo izvrSila na pravičnejši način.
V 81ovenlji je ogromnemu porastu klerikalnih glasov sledila historična pogreška dr. Korošca in njegovih drogov, da so Be šli vezat z Radičem v federalistični blok. Zapravili so s tem Slovencem simpatije povsod. Sedaj, ko w trobi na celi črti na umik, nam preti, da obsede Slovenci med dvema stoloma. Klerikalne maae so globoko razočarane ln težko se bodo držale napram Radičevski ofenzivi, ki prihaja čoz Kolpo, in poraziti bi jih mogle n a-prednemoči, ie bi b i 1 e s 1 o ž-n e.
Volitve so nam prinesle razočaranje, da je SK8 pod vodstvom gosp. Puclja upropastila napredni blok, kl so ga zahtevali demokrati.
Po volitvah ae jo obče pisalo o potrebi koncentracije, a le demokratje, najjačja slovenska napredna stranka, so jo želeli. Vsi drugi so jo. ko je stvar postala aktualna, zatajili i n jo odklonili.
NSS, mesto da bi uvidela, da je njo-na naloga ob strani JDS, je r polni likvidacij, ker ni razumela trenotka. Njeno gospodarsko organizacijo so prevzeli radikali. Skoda za dobre moči, kl vsled tragične kratkovidnosti pripadajo.
Slično pot kakor N8S, neizbežno koraka SKS. Kakor zakleta je trdovratna kratkovidnost, ki Je zrušila napredno fronto. Sedaj Izgublja vse prejšnje pridobitve v kolebanju, kl je pravilen [zrax ia pretirano samozavest, pod ko-jo se vse to krije.
NNS (grupa koli »Slov. Naroda.) se neposredno oglaša za sprejem pri radikalih, da izpodrine sedanje radikal-Bke »prvake*, ki jih vodi »Jadranska banka*. NRS poskuša z velikimi stro-iki, a uvideti mora, da se ji pridružujejo le elementi nizke moralne kakovosti.
NRS je tipično srbska plemenska Btranka. Čast izvrstnim posameznikom, i njena politika je nujno srbsko-ple-tnenska, vrhu toga pa se posebno pri nas pokazuje v najgrši korupciji ln negaciji evropskih pojmov o javni upravi. Brez jugoslovenske ideologije je skupno delo Srbov, Hrvatov in Slovencev v eni stranki ne-možno. Zato pa naj se nam ne zameri, Ee — ne da bi hoteli koga žaliti — Jasno in javno rečemo, da dober Slovenec ne moro biti radikal in če bi tudi vseh upravnih in drugih nečednosti ne bilo, favoriziranja Nemcev in nečuvenih zlorab državne Dblasti, ki jih vsak dan doživljamo od radikalske strani. 8 tem jo tudi odpravljena NNS, kl s svojo težnjo, da preskoči v radikale, pokazuje vso «vo-|o moralno vsebino.
Težavno je bilo to leto, polno nepotrebnih pojavov. Ako nas ne moti: koncentracija naprednih moči pride in pokazalo se bo, da kdor je proti njej, bo ostal izven nje in Bam.
Rumunlta in SSusiša
Bukarešta, 28. julija, j. Vsled obmej« nih incidentov ob besarabski meji ao se med Moskvo in Bukarešto Izmenjale diplomatične noto. Rumunska vlada je predlagala sovjetski vladi, naj so odpo Sije na lico mesta mešana komisija, ki bo ugotovila dejstva ln krivce tor ao posvetovala o sredstvih, kl bi v bodo« Se preprečili take dogodke. Po polofl« riozni vesti iz Moskve so posvetovanja že pričela, vendar so se takoj začetkom pokazala velika nasprotstva med obe« ma strankama, ki druga drugo obtožu« jeta. Obstoja pa upanje, da se bodo nasDrotstva odstranila.
Oivorifev konference v Sinafi
VPRAŠANJE USTANOVITVE NOVEG\ BALKANSKEGA BLOKA, DR. BENEŠ KANDIDAT ZA ZVEZO NARODOV.
Beograd, 28. lulija p. Danes to se sestali predstavniki Male antante v Sina]!. Dr. Ninčič le dospel o polno«. Tokom dneva »o ga sprelell Bratlanu, Du-ca ln člani vlade. Nato )« bil v avdljencl pri kralju. Prvo zasedanje konference Je bilo otvorjeno že danes.
Beograd, 28. lulija. p. Današnja »Politika. prinaša Iz Bukarešte vest, v kateri pravi, da bo razen ostalih vprašanj, kl se bodo razpravljala na konlerencl Male antante v SlnaJI, grški poslanik v Bukarešti predlagal dr. Nlnčlču ln Duci, naj se ustanovi novi balkanski blok, v katerem bi bile jastopane Jugoslavija, Rumunl|a In Orška. Novi blok pa ne bi imel zveze z Mak) antanto, ker Je stvor-Jena ta na p.-xllagl trlanonske pogodbe. Balkanski blok b» bil nezavisen In stvor-len na podlagi neuillyske pogodbe. Mala antanta čuva mir v Srednji Evropi na podlagi trtanonskega dogovora, balkanski Mok ps bi čuval mir na Balkanu na podlagi neuMIvske pogodbe.
Praga. 28. julija. J. Rumunskl zunanji minister Duca Je včeraj Izjavil posebnemu poročw"lcn »Prager Presse. v SlnaJI, da bodo na konferenci razpravljali ne le o splošnem položaju v Evropi temveč tudi o posebnih Interesih treh zavezniških držav. Na dnevnem redu konferenco 1» tudi posojilo Madžarske, od-nošall do Bolgarske, razmerje med Poljsko in Orčtjo ter zlasti stališče Male antante V vprašnlem, kl so na dnevnem redu prihodnjega zasedanja Zveze narodov. S temi razpravami ln z resolucijami pri tem zasedanju Zveze narodov bo Mala antanta postala važen faktor v evropski politiki, zlasti ker deluje skupno z velikimi zavezniki na mirni obnovi Evrope. Odnošall med Češkoslovaško ln Rumunljo so nalprlsrčnejšl. V bodoče bo
do obstojali le skupni Interesi obeti držav.
SInnJa, 28. Jullla. J. Poljska Je naprosila Rumunljo In Jugoslavijo za posredovanje v vprašanju Javorine. Poljski zunanji minister bo imel v nedeljo ali v pondellek v SlnaJI priliko razpravljati o tem z zastopniki Male antante, vendar pa se ta poizkus Poljslte presoja zelo skeptično. Kot kandidat za Zvezo narodov se smatra dr. Beneš, čegar Izvolitev le skoral zagotovljena, ker Jo bodo podpirale tudi velesile. S tem se bo skušal preprečiti lanski neuspeh Male antante v Zvezi narodov.
Rim, 28. Jullla. J. »H Mondo. piše, da se bo v SlnaJI odločilo, ali bo Mala antanta vztralala pri politiki Francije, aH pa se bo približala angleSko-ltallJanske-mu stališču. Ore torej za edinost ali razkol, za spor ali mir.
VZNEMIRJENJE NA MADŽARSKEM.
Budimpešta, 28. julija. J. »Pester Llovd. piše o slnajskl konferenci, da se le Mala antanta sestala v SlnaJI sicer s pretvezo običajnih vsakoletnih konferenc, pravi vzrok pa obstoja v dejanj-skem nasprotstvu med državami Male antante, ker si hočeta z ene strani Češkoslovaška tn Jugoslavlla zajamčltl pomoč Rumunlje proti Madžarski, dočim ždlta na drugI strani Poljska ln Rumu-nija pridobiti obe drugI državi za nastop proti Rusiji, o čemur prvotno v Pragi ln v Beogradu niso hoteli ničesar slišati. Poleg tega hoče beogralska vlada dobiti od ostalih držav podporo za nadaljno nasilno politiko proti Bolgarski. Na konferenci se bo razpravljalo tudi o vprašanju vstopa Poljske ta OrčIJe v Malo antanto.
Pred rekonstrukcijo vlade
PRJfURANJENA LISTA NOVIH MINISTROV. - VUJIČIČ IN TRIFU-NOV1Č UMAKNILA OSTAVKO. — PAŠIČ NAPOVEDUJE REKON-STRUKCIJO ZA PONDELJEK.
Beograd, 28. Jullla. p. Danes dopol-dno so posetill predsednika vlade Nlkolo Pašlča Ljuba Jovanovič, Marko Trifko-vlč ln Mllorad Vujičič. Razpravljali so o krizi vlade, kl Je nastala v burnih selah radikalskega kluba. Mllorad Vujičič Je bil naprošen, naj umakne svolo ostavko. Da se reši to vprašanje, Je bila sklicana za popoldne seja vlade, katere se Je udeležil tudi predsednik narodne skupščino L) ul»a Jovanovič. V glavnem se le govorilo o preosnovi kabineta, zlasti pa o ostavki ministrov Markoviča in Trifunoviča. Po daljši razpravi sta Vuiičič in Trlfunovlč umaknila svoji ostavki, dočim le Laza Markovič vztrajal pri svoji demlsiJI, zahtevajoč zadoščenja radi žalitev, kl mu |lh Je povzročil posl. Rankovič. Nato se Je razprava prekinila.
Predsednik vlade, Nikola Pašič, le Izjavil, da Izvrši do pondeljka izpopolnitev kabineta. Za kandidata ministra pravde se lmenuleta Velja Popovič in Boža MaksImovkS.
Beograd, 28. lulija. r. DemlsiJI ministrov Markoviča in Vujlčiča ]e danes zjutraj sledila ostavka prosvetnega ministra Triiunovlča, kl |o motiviral svo) odstop s slabim zdravjem. V političnih krogih se zatrjuje, da |e pravi vzrok njegove demlslje neuspeh glede rešitve prolesorskega vprašanja, d. Trlfunovlč sicer ne bi hotel izstopiti lz vlade, pač pa bi raje prevzel kak drug resort.
Beograd, 28. julija, r. »Politika, javlja: Izstop dr. Laze Markoviča lz vlade še nI Izključen. Istotako se »matra položaj Mllorada Vujlčiča za nesiguren. Vlada Je včeraj v šifrirani dopeši Javila kralju na Bled listo novih ministrov, med katerimi se Imenujejo tudi Dragu-ttn Koilč, Milan Slmonovlč In Volislav Janllč. Ne ve se pa, kako so razdellenl portfeljl. Pričakuje so pristanek kralla, nakar Izvrši Pašič rekonstrukcijo. Kakor se čuje, ostane tudi Krsta Miletič še nadalje v vladi, vendar bi njegov resort prevzel MIlan Slmonovlč, on sam pa ministrstvo poljoprlvrede.
Kritična nedelja v Nemčiji
PROTIDRAGINJSKE DEMONSTRACIJE V PROVINCI. - SAMOZA-
VEST VLADE.
Berlin, 28. julija, s. Čeprav je danes na- j živilskih trgih ni prišlo do incidentov.
Vlada upa, da jutri ne pride do resneje
Afera o prodaji želez-
naJKega msterijaia v Llubejani
IZ SEJE FINANCNO-EKONOMSKE« OA ODBORA MINISTROV.
Beograd, 28. julija, p. Na včerajSnjl seji ekonomsko»flnančnega odseka mi« nlstrov se Jo pretresalo o prodaji želez« niškega materija!* v Ljubljani, pri ka. teri naj bi bila oškodovana državna blagajna za preko 10 milijonov dinar« jev. Določila se Je komisija strokov« njakov, kl odide v Ljubljano ter pre« išče zadevo. Razpravljalo se je o repa« racijah ter o likvidaciji spora med ne« kdanjo avstrijsko Centralo za blagovni promet ln nekdanjo našo Centralno upravo. V to svrho pojde na Dunaj g. Milan Todorovlč. Prometnemu mlnistr« stvu se je odobril nakup premoga Iz državnih rudnikov po režijskih cenah. Dovolilo se Je, da smo Trboveljska družba povišati cene premogu za 5 od« stotkov.
Beograd, 28. julija, p. V aferi proda, je železniškega gradiva, kl Je bilo po prevratu zajeto na železniških postajah v Sloveniji, so doznavajo nastopne po« drobnosti. Namesto da bi bilo blagi, popisano in Izročeno državi na razpo« lago, je deželna vlada v Ljubljani za časa dr. Korošca prodajala vse tc stva« ri zasebnikom in trgovinskim družbam.
Državne oblasti so za stvar Izvedele šele zadnji čas ko je bilo blago žo pro« dano. Blago se je prodajalo po zelo nizki ceni. Govori se, da se Je kilogram železniških tračnic prodajal po 4 do 5 vinarjev. Na ta način je šlo v nič nad 100 milijonov dinarjev. S tem Imetjem bi se moglo nadomestiti mnogo naših železniških prog. Odrejena jo komisija, kl odpotuje v Ljubljano, da preišče vso stvar,
ANGLEŠKI GENERAL V BEO.
GRADU.
Beograd, 28. Julija, p. Jutri dopotuje iz Rumunljo v Beograd angleški gene« ral Mansa, kl prihaja v oflcielni misiji društva narodov. General Mansa je angleški izvedenec za promet na mirov« nih konferencah in želi, da se sporazumno urede prometno razmere nc Bal« kanu.
JADRANSKO ZBOROVANJE V BENETKAH.
Benetko, 28. julija, r. Včeral J« bilo tu otvorleno veliko Jadransko narodno zborovanje, kl se tolmači kot italijanska propagandna In imperialistična prireditev. Prvi dan se je razpravljalo o rl-barstvn na Jadranu In se le zahtevala od vlade čim večja podpora za ribolov \a Jadranskem morju. Zanimivo Je, da se na zborovanju ni govorilo o Reki.
stopilo nekako olajšanje situacijo, vendar vlada kljub temu v pričakovanju Jutrišnjega dne med prebivalstvom veliko razburjenje ln riueinirjenje. Komunisti eo si-oor opustili odpor proti prepovedi zborovanj in pozvali svoje somišljenike, naj zborujejo samo t zaprtih prostorih, toda velik del komunističnega delavstva ni »a. dovoljem s tem ukrepom strankinega rod-stva in namerava jutri vseeno prirediti v Berlinu reč javnih protifašlstovskih zborovanj. Ze sinoči je prišlo do spopndor s policijo, kateri pa se je posrečilo razguatl demonstrante.
Vznemirljivejša poroUlla prihajajo iz province, kjor je položaj mnogo/kritičnej-II. V Monakovem bo komunisti nalepili po mestu lepake, r katerem poživljajo ljudstvo, naj osnuje proletarske obrambne organizacijo in Be t masah udeleži nedeljskih piotifašistovskih demonstraoij. V Oborwiescnfeldu je dobila policija ukaz, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreči zborovanje. V Bremenu je bilo v današnjih jutranjih urah aretiranih več voditeljev tamkajšnje komunistične stranke zaradi velelzdaje, vendar pa do nemirov fe ni prišlo. V KOlnu je bilo aretiranih veliko število deenoradlkalnth pučl-stov, med njimi več dijakov univerze. Pri hišnih preiskavah so našli pri aretlranoih veliko množino važnih dokumentov. So-eiaiictična »Rheinische Zeltung* resno svari delavstvo pred nepremišljenimi dejanji. V Mannhelmu so so zaradi poBledlc katastrofalnega padca marke vršile velike draglnjske demonstracije. Enako v številnih krajih ob Zgornjem Renu. V Gornji Sleztjl jo položaj resen posebno zaradi tega, ker nastopajo stavkujočl delavci skupno s tolpami samoobrambnih organizacij na deželi, ki so po nekaterih krajih te pričele pleniti.
■\lada ekuia med tem t raznimi ukrepi vsaj nekoliko omiliti težko gospodarsko krizo. Položaj na živilskih trgih pa se je le neznatno r bol j tal. Pomanjkanje krompirja, masla, fižola, sočivja in mesa je »e vedno jako občutno ln draginja neprestano raste. Cena ta kruh, kl se dobi brez izkaznio, s« je zvišala od pondeljka naprej na 60.000 mark. 8leer p« dosedaj na
šlh Izgredov In da bo popolnoma obvladala položaj.
Hamburg, 28. julija. J. Danes so krotil«
v mestu divje vesti, da »o izbruhnili veliki nemiri. Vesti so se sicer izkazale kot neresnične, vendar pa so trgovci uprli svoje trgovino. Iz Leipziga. Borilna hi drugih nemških mestih javljajo, da delajo komunisti za jutri velike priprave u zborovanja.
Berlin, 28. Julija, j. Državni p red sodnih in državna vlada sta danes Izdala prokl.i. macljo, v kateri poživljata s ozirom na težki boj Nemčije, katero hoče Franolja uničiti, prebivalstvo na mir In red.
SOCIALISTI PROTI CUNOV1 VLADt
Berlin, 28. Julija, s. Splošno se pričakuješ da piično socialni demokrati r krat-kom energlčon boj proti Cunovi vladi. Celo v krogih, kl stoje blizu vlade, so razočarani zsradl pasivnosti vlade napram vedno večji gospodarski katastrofi. Via da bo skušala t gotovimi odredbami fl naufnpga snačaja omiliti ogrožajoči položaj. »B. Z. am Mlttag* piše, da sa vlada moti, ako misli, da bo a tem odstranila nevarnost, kratko, ker jo nezadovoljstvo po. stalo le preveliko. Vsekakor bo predeto-ječe zasedanje državnega zbora zelo važno. »Voruttrts. meni t ozirom na negativno politiko vlade, da bo treba Izvajat? v«e konsekver.cei ako oentrum ne bo ret hotel podpirati vlado.
Berilo, 28. julija. J. Včerajšnji članek »Cierroanie. Je zelo omajal stališče Cuno-kabineta. V mnogih krogih se govori o njerovem pred »to jočem odstopa. So-clald-m-ikrstlčni listi »o pričeli t oetm ofrtnsiTo proti vladi, vendar pa )• parlamentarni vodja strank«, posL Mdller b javil, ds bi bila veleitdrja, ako ty se delalo na padeo vlade, predno nI dosežen •porsznm glede njoenr^a naslednika. Francija čaka le na izbruh meščanske rojne v Nemčiji ter w*lačuje zato pogajanja * Anglijo, ker je <".i>Wla Informacij«) da ho *«Jkasneje v novembru Izbruhnila wieščan»wa vojna v Nemčiji. Stranka s« Je prepričala, da mora priti do velike koar Melje od skra>>e levice do skrajne desnioe.
Obnovitev pogajanj
z Kalijo
Rim, 28. julija. J. Kakor javljajo H« sti, se bodo jugoslovansko«italijanska pogajanja gledo ureditve reškega pro« blema dno 31. t m. obnovila. Delo pa« ritetne komisije se bo nadaljevalo v torek v palači Ghigl. Smatra se, da je prišlo med Italijansko in našo vlado do sporazuma. Koliko je na tem resni« ce, se bo pokazalo šele drugi teden.
BELOUŠKI ODGOVOR ANGLIJI SESTAVLJEN.
Bruselj, 28. julija, j. Koncem današ« nje seje ministrskega sveta je bil izdan kratek komunike, ki pravi, da je vla« da določila kočnoveljavno besedilo od« govora na angleško vpraialno polo.
ZAROTA PROTI HARDINGU.
Chlcago, 28. julija, s. Vodja ameriške tajne policije objavlja, da se je razkrila zarota ruskih anarhistov, ki Je imela za ellj, umoriti predsednika Hardinga na njegovem potovanju v Alasko.
Seatte. 28. Julija, s. Parnik »Honderson. na katerem je bil predsednik nardlng, je trčil s torpednim rušilcem. Prostori stro-jov obeh parnikov so pod vodo. Pono-srečll se ni nihče.
ZASTOPNIKI SOVJETSKE VLADE V BEOGRADU.
Beograd, 28. julija, p. Včeraj In da« nes se Je v beograjskih političnih kro« gih kakor tudi v Javnosti govorilo, da pridejo v Beograd zastopniki ruske so« vjetske vlade. Zatrjevalo se je colo, da kupijo hišo v Kirdžalijevi ulici, kjer se moglo naseliti poslaništvo sovjetske vlade. Izkazalo pa se 'i da ne ostanejo v Beogradu, tem»eč so prišli saino, da prosijo našo policijo za tranzitni vizum za nekega ruskega zastopnika, ki name« rava potovati preko naše države.
DOGOVOR Z MAD2ARSKO.
Budimpešta, 28. JulI.i«, s. Med ma« džarako vlado in jugoslovanskim posla« nlkom se je podpisal dogovor glede iz« ročitve premičnega imetja onih držav« ljanov, ki so se Izselili v Jugoslavijo, odnosuo Madžarsko. Ureditev vpraša, nja se je IzvrSila na podlagi mcdceboj« nosti.
VOHUNSKA AFERA.
Beogrnd, 28. julija, p. Tokom danaJ, njega dne se t zagrebikl vohunski afort
nI doznslo ničesar no»oga. V Kariovcu je bil aretiran neki bivši avstrijski čast« nik za katerega Ime se še ne ve,
PREISKAVA PRI »HRVATSKEM LISTU«.
Beograd. 28. julll«. p. Beograjska «Pravda» je prejela brzojavko Ii Osje« k», da ao ilncčl ob 22. prišli v uredništvo »Hrvabilfiga Lista«, major Stan« kovlč, kapetan Markovič ln pomočnik šefa policije v spremstvu šestih vojs« kov, šestih policistov In treh policijskih agentov in izvršili tam preiskavo, O uspehu prelikave nI nič znanega.
ALBANIJA IZGNALA KOMITASA CAULEVA.
Beograd, 28. julija, r. Minister zunanjih del je dobil od albanske vlade obvestilo. da je albanska vlada irgnala znanoga bolgar. komitskoga vojvodo Petra Čauleva, kl je zadnje dni napadal naSo ozemlje okrog Ohrid«.
ILINDENSKA PROSLAVA V 80FIJL
Sofija, 2f. julija, r. Dne B. avgusta se bo v Sofiji vršila proslava 251etnleo Ilindenskega vstanka proti Srbiji. Proslavi bodo prisostvovali člani vlade, makedonstvujoščih emigrantov, sploh zastopniki uradne in poluradno Bolgarsko.
iROiiimsHe borze
28. Julija.
CURIH. Berlin 0.0005, Newyork 560.25, London 25.72, Pariz 33.02, Milan 24.50, Praga 16.6750, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.8J, Beograd 5.85, Sofiji 5.30, Varšava 0.0030, Dunaj 0.007° avstrijsko krone 0.00795.
TRST. Zagreb 23.80-24.05, Pari/ 134.75—135.25, London 105.35—105.60 Newyork 22.85—22.95, Berlin 0.002 d" 0.003, Praga 67.75—68.25, Dunaj 0.031.= do 0.0325, avstrijske krone 0.032—0.03' dinar 23.80—24.10. dolar 22.80—22.00, funti 105.20—105.40.
NEW YORK. Beograd 103, London 458.50, Pariz 589, Berlin 0.0105, Milan ■137.25, Curih 1784, Praga 296.75, Dunaj 0.1415, Budipcšta 0.41, Bukarešta 51.50, Varšava 0.0.'
Sporf
Ilirija : S. K. Vardar (Beograd) 4 : 3 (2 : 2).
Včeraj |e gostoval v Ljubljani tretji beograjski nogometni klub Vardar. Nogometni šport v Beogradu se |e zadnja leta zelo razvil In moramo vsled tega le odobravati stremljenje Ilirije, da nam nudi tekme z dobrimi klubi Iz naše širše domovine. Včerajšnja tekma sicer nI bila v vsakem oziru na višku. Vendar pa moramo poudarjati, da Je Vardar včeral pokazal prece) svojih vrlin. Dasi Je Ilirija zmagala po trdem boju, se mora priznati, do so Jo gostje tehnično In tak-tlčno nadlcrilievall. Napad je bi! mnogo boljši od napada Ilirije In je prišel do izraza zlasti s svojimi lepimi kombinacijami pred golom. Vsi doseženi goli so bili lepi in neubranljivi. Krilska vrsta je Igrala dobro, vendar pa ni bila povsem kos krilccm Ilirije. Najboljši del moštva pa Je bila obramba, zlasti desni branilec, ki je razčistil nebroj opasnih situacij. Tudi vratar gostov je Izboren ter večina golov ne gre na njegov račun. Skoraj pri vseh Beograjčanih smo občudovali lepi start na žogo ter Izredno hitrost In gibčnost.
Napad Ilirije včeraj ni mogel priti do polne veljave. DeržaJ ni zadovoljil, Pc-valek očlvldno nI bil disponlran. Krilska vrsta Je Igrala požrtvovalno, vendar ic ves čas stala predaleč za napadom, ki ga vslod tega ni mogla krepko podpirati. Lado pri zadnjih tekmah nI na višini. Obramba le bila dobra, samovoljen odstop Pretnarja v drugi polovici pa je graje vreden. Pozdraviti moramo, da Ilirija polagoma postavlja v prvo moštvo svoje mlajše igralce. Napredek kluba v vseh panogah ne sme biti odvisen le cd gotovih igralcev, ki menijo, da moralo obdržati svoje mesto v prvem moštvu do smrti. Nai pridejo do veljave tudi mlajše moči, ki kažejo talent, In napredek kluba bo zagotovljen. To se Je zopet videlo pri včerajšnjem nastopu vratarja Miklavčlča, ki le brezdvoinno pokazal, da sčasoma ne bo zaostajal za dosedanjimi vratarji Illrlie. Tekma sc le vršila ves čas v ostrem tempu, žallbog so v drugi polovici z oboh strani pričeli Igrati nekoliko nefair. Prišlo je često do ostrih izpadov, ki so znatno kvarili potek igre. Enega igralca Vardaria Je sodnik izključil. Ilirija Je dosegla zmago v zadnji minuti z enajstmetrovko. Oostje so si v prvi polovici zabili sami en gol.
Vodstvo dosežejo gostje takoj v drugi minuti v lepem napadu. Domači kmalu Izenačijo po prostem strelu; po menja-jočih napadih zabijejo Beograjčani zopet en gol, vendar pa nepazljivi njihov branilec zabile lasten gol ln tekma ostane do odmora neodločena. V drugi polovici drugega polčasa se opaža precejšnja premoč Ilirije in Učak zabije tretji gol, nakar gostie zopet Izenačijo. Vsled »handsa« diktirana enajstmetrovka prinese Iliriji zmago. Upamo, da bo Ilirija pri današnji tekmi odpravila včerajšnje nedostatke ter res zaslužila zmago. Borba bo ostra In napeta, toda zmaga bo vredna vsakega napora.
Tekmo Je sodil g. Vodišek, ki nikakor ni zadovoljil. V svojih odločitvah Je bil povsem neslguren In nI imel Igre v svojih rokah.
•
Službene objave LNP.
(Iz seje poslov, odbora z dne 25. t. m.)
Izžrebani so nastopni termini prvenstvenih tekem sezone 1923 - 1924: /. razred: 7. oktobra Jadran : Ilirija, 14. oktobra Hermcs : Jadran, 21. oktobra Hcr-mes : Ilirija.
//. razred: 2. septembra Primorje : Slavlja, Slovan : Svoboda, 8. oktobra LASK : Slavlja, 9. septembra Primorje : Svoboda, 23. septembra Slovan : LASK 30. septembra Primorje : Slovan, 7. oktobra LASK : Svoboda, 14. oktobra Slovan : Slavlja, 21. oktobra Primorje : LASK, 28. oktobra Svoboda : Slavlja.
Tajnik II.
•
Dunajski Amatcurji v Pragi. Včeraj so Amateurji premagali v Pragi Union Žižkov s 3 : 1 (1 : 0). Ker so Amaterji
nedavno na Dunaju porazili praSk3 Sparto, Je bilo zanimanje med Pražanl ki so napolnili vsa stojišča ta sedeže Igrišča, ogromno.
NaSa dirkala Kosmatin In ffvu (oba Primorje) sta odpotovala na D«, nai, kjer se danes udeležita mednarodni kolesarske dirke DunaJ-Oradec, ki Jo pr|. redi dunajski klub Sturmvogel.
Prašlui Sparta v Oradcu. Včeraj ]| praška Sparta porazila O. A. K. s 3 : o (2 : 0). Oradčanl so se zelo uspešiu branili.
Objave
X Na šentjakobski semenj, ki je danes v nedoljo na vojaškem strelišču na Dolenj. ski cesti št. 18. Opozarjamo ljubljansko in okoličansko občinstvo, da se ga udeleži v čim največjem številu. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstopnina 8 Din, otroti prosti.
X Vozne ugodnosti za udeležence kongresa UJU v LJubljani. Za državne želo:, nlce je ministrstvo saobračaja dovolilo po. lovično vožnjo, veljavno od 2. do 10. avgusta. Kupiti je celo karto, ki velja tudi za nazaj, če ima žig, da se član res ude loži kongresa. Na parnikih jo Uprava brc-darskog sindikata z odi. št. 547 od 11. j«, llja dovolila četrtinfko vožnjo, veljavni od 1. do 10. avgusta. Legitimacije, kakm za železnico. Za progo južne železnico s obratno ravnateljstvo južne želoznico <U volilo polovično vožnjo 2. in 8. razreda potniških vlakov veljavno od 8. do vklju* no dne 9. avgusta. Prekinjonje vožnje ni dopustno. Za izlete jo ministrstvo saobra-čaja dovolilo polovično vožnjo po kongresu na drž. žel. iz Ljubljane do Bohi« Bistrico, Bleda, Planice in do Kamnik:. Izkaznice dobe člani r centralni kongre:-ni pisarni v dneh kongresa.
X Velika udeležba na kongresu jugo slovanskega učiteljstva v LJubljani obeli biti posebno lz Hrvatske, ker prihajajo š'.< vilne prijave. Učiteljstvo hrvatsk. povet-vine priave. Učjteljstvo hrvatskega pover joništva UJU Zagreb se pripelje v Ljub ljano s posebnim vlakom dne 5. avgusti oh 10.18.
X Sokol Ježica priredi s sodelovanjem Sokola Ljubljana I. 6voj II. javni telovad. ni nastop v nedoljo dne 5. avguBta, m prostora gostilne »pri UrhanSku», Stoik; št. 29. Začetek ob pol 4. uri. — Odbor.
X Prostovoljno gasilno društvo v Zg, Šiški priredi dne 12. avgusta na senčna tem vrtu g. Fr. Zajca veliko vrtno vose lico z bogatim srečolovom, spojeno s kegljanjem ca dobitke, ki se prične dno 21 julija 1923. K obilni udeležbi vabi oilboi
X Izgubil sc je lovski pes (kratkodlak prepeličar), sliši na imo »Don«. Najdite! se naproša, naj ga odda proti nagradi Hoi vatu, faktorju tisk. društva Kranj.
MeStreveieva rautava
v Jakopičevem paviljnu ostane odprti le šc kratek čas. Ker izkazuje obisk do. sedaj preskromno zanimanje, upamo, da bodo v teh zadnjih dneh poselili razstavo vsi zamudniki. — Vodstvo po j Mcštrovičevi razstavi jc danes ob enaj. I stih.
Ugledni gostje v Ljubljani. Mcštro. vičeva dela na ljubljanski razstavi si j: ogledal prošli torek znani publicist, pro/ fesor umetnostne zgodovine na dima;, ski univerzi, g. dr. I. StrzvgovvsM v spremstvu g. dr. Pohanvja; imel jc ob' enem sestanek z g. Mcštrovičcm samim v osebnih zadevah. G. Mcštvovič .ie M z ureditvijo razstave zadovoljen. ^ malem spremstvu so si ogledali zbirki »Narodne Galerije®, nekaj arhitektom ski zanimivosti mesta in Ljubljano > okolico v celoti z grajskega stolpi-Kljub pičlemu času, ki je bil odmerjen obisku, so se ugledni gostje odpeljali ' najboljšimi vtisi.
Narodna Galerija v Ljubljeni je povabila potom klubov vse slovenske umetnike, da razstavijo svoja dela na avgustovi<scptcmbrovi razstavi. Del' morajo biti poslana v Ljubljano do 10, avgusta in so podvržena juryji.
Uradniikd zakon
V	št. 171. je «Jutro> objavilo moje poročilo o členu 239., kakor je bil zakonodajnemu odboru predložen v soboto opoldne. V popoldanski konferenci smo vlado opozorili na krivico, ki bi se zgodila onim, ki bodo v toku treh et_ zaradi bolezni jniniorani iti v pokoj. Po besedilu, kakor io izglasano v narodni' skupščini, jo videti, da je na naš opomin vlada v tem smislu člen -39. omilila, kajti dodala je odstavek:
»Uslužbencem, ki bodo vršeči svojo dolžnost, postali nesposobni, more ministrski svet priznati pravo, da bodo vjiokojeni po določbah tega zakona.«
Iz razprav v zakonodajnem odboru in iz pogovorov s poodinimi poslanci poznam tendenco predlagateljev, namreč pustiti vse prizadete na starih ponujali, t. j. penzijah, odmerjenih po današnji plači. Plače aktivnih uslužbencev po novem zakonu so jim zdijo previsoke! Ker so imeli v mislih predvsem »pročanske« uradnike, zakonov samih pa ne poznajo dobro, dvomim, da so ta- namen s svojimi jirediogi dosegli. Novi členi v prehodnih' določbah so fako površno stilizirani, da bo v vsakem slučaju tolmačenje zakona lahko različno.
Po naših dosedanjih zakonih je osnova za odmero penzije tista redna Plača, ki jo uslužbenec ima pred vjio-kojit vijo. Ostalo odredbe toga ali onega zakona so morodajne le za gletje iužbenih let in g tem v zvezi za določitev odstotnega dela. Ker se mora jio prehodu jih določbah novega zakona za vsakega uslužbenca v teku štirih mesecev odločiti, ali ostane dalje v državni službi ali no, in ker teče jiravo na nove redne prejemke (plačo s stanarino) od 1. oktobra, sem mnenja, da morajo pri vsakem, ki bo po 1. oktobru vpokojen, za osnovo penzije biti merodajni redni prejemki po novem zakonu.
Ce je to moje tolmačenje pravilno, tedaj s členom 289. naši aktivni tovariši v Sloveniji, ki že imajo pravo na penzijo, niso oškodovani, nasjirotuo, za vse one, ki so služili vojake, so dosedanji predpisi boljši od novih, lltido prizadeti pa so vsi, ki sicer že služijo drŽavi več ko 10 let, toda po dosedanjih predpisih nimajo prava na penzijo, a jim novi zakon to pravo daje. Izključeni od penzije so na ta način vsi sluge in zvaničniki v Srbiji, različni dnevničarji v Bosni, nekateri naši pomožni sluge, oškodovani so vsi mlajši »ukazni« uslužbenci v Srbiji in jiopol-nom.-i nejasen pa je položni za uradnike, ki so iz naših krajev po prevratu prišli v Beograd, imenovani n:i stari srbljanski zakon.
Rekel sem, da so za bivše vojake dosedanji predpisi boljši od novih. Kajti po starem se šteje za penzijo vsa vojaška služba, po novem samo služba preko rednega obveznega roka. Certi-fikatlst, ki jo šel v toku treh let v pokoj, ne bo izgubil nobenega leta, njegov tovariš, ki bo šel v pokoj po treh letih, bo izgubil tri leta kadrske službe. Po dosedanjih predpisih so štejejo rezervnim oficirjem vojna leta dvojno; po členu 246., Id so ga tudi v poslednjem trenutku vrinili v prehodno določbe, imajo to pravo samo srbski rezervni oficirji! O tem členu hočem ob drugi priliki eš posebej poročati. Torej bodo onim našim uradnikom, ki bodo v tek u treh let vjiokojeni iii so bili kot rezervni oficirji v vojni, ta leta dvojno všteta, onim, ki bodo vpokojeni po treh letih, pa nel
V	prehodne določbe zadnji dan vrinjeni členi nimajo sistomatske zveze s službeno pragmatiko samo. Navedem še primer člena 284., ki se v novi redakciji glasi:
:Državni uslužbnecl v celi kraljevini, izvzemši one, ki so označeni v členu •224. tega zakona, bodo uživali stalnost po preteku treh let od dneva, ko bo stopil ta zakon v veljavo, brez ozira na dosedanje predpise.«
Člen 234. se je v prvotni redakciji rako-le glasil:
»Uslužbenci, ki Imajo na dan objav-
Liublianski letoViSiarii
Slavno uredništvo!
Imamo bleiske letoviščarje, slatlnske letovlščarje, bohinjske, kamniške, topll-ške, gorske, morske In še druge letoviščarje — zakaj bi ne Imeli tudi ljubljanskih letovlščarjev? Saj nas Je mnogo. Vsi, ki nismo odšli na letovišča — smo postali ljubljanski letoviščarjl. In nekaj smo jih dobili tudi od drugod.
Ko setn zadnjič čital vaš članek o tivolskih večerih, sem se takoj zvečer napotil po drevoredu navzgor in sem spoznal, da je res vse tako kakor ste pisali. In zdaj morajo vsak dan pari in samci po tisti poti — mnogo se jih seveda raz-gubl po večernih samotah, drugi gredo na koncert, kjer vlada ves večer živahno življenje. Saj s. io bili v teli vročili dneh vsi potrebni hladila. Med mnogimi znanci in neznanci setn srečal tudi prijatelja Gavdija Patrona, ki je vam znm že Iz lanskega leta. Povedati vam moram, da je še vedno samec in zato vsak ci.in bolj nervozen. Dasi vsak dan čita «Jutro«, vendar ne mara, da bi sc njegove zadeve »vlačile« po Javnosti. Toda z vašim člankom sc ie popolnoma strinjal. Kakor veste, sc je lani priiateliu Oavdiiu Patronu pripetila !>.',.-.Ci ncre.i-da, ki je pripomogla, d.i le oost.ii zoiift za eno skušnjo bogatejši:
ljonja tega zakona ve« ko tri leta službe, pa bodo prevedeni po tem zakonu, prevodejo se kot stalni, oni, ki imajo manj ko tri leta službe, kot začasni uslužbenci. S temi se bo postopalo dalje po predjiisih o začasni službi.«
Zamenjali so člen z novim besedilom brez vednosti, da bi stari člen moral brezpogojno ostati zaradi prevocl-bo, ker je »začasnost« ali »stalnost« v službi po predpisih nove pragmatikc bistvenega pomena za napredovanje v službi in za pravo na družinske penzije. 'L novim členom so hoteli nekaj popolnoma drugega določiti, kar pa he jim je pokvarilo z besedo »stalnost«. Pred odhodom demokratov iz sejo zakonodajnega odbora je prišel k meni dr. Peleš in mi zatrjeval, da se z novim členom uničuje lo odločba 4. odstavka clona 71., ki jiravi:
»Premestitev iz mesta v mesto se more izvršiti šelo po pretoku dveh let službe v mostu, iz kojega se jiremešča.«
Opozoril sem dr. Peloiia, da stari člen govori o drugih stvareh, da ga morajo obdržati in v tem slučaju njihov predlog ustaviti kot nov čien in v njem besedo »stalnost« zamenjati z besedo »nepokrotnost«, odklonil pa sem njegovo vabilo, da bi jaz popravljal tekst takšnih njihovih predlogov.
V resnici ima njihov člen 23-1. samo tedaj pomen, če namesto besedo »stalnost« pride »nepokretnost v smislu člena 71.»
To namreč hočejo: nekatere uradnike, ki [io prvi reviziji in redukciji šc ostanejo v državni službi, svojevoljno premeščati in tako premeščati, da bodo sami dajali »ostavke* na službe. Premeščanje bo zadnje rešeto za »prečiščen,je« uradniškega statuta.
Ljubljana, 28. julija 1928.
Jožef Reisner, narodni poslanec.
H kreditni »©Sžftški
Včoraj smo priobčili v informacijo privrednim krogom članek, v katerem se pojasnjujejo sklepi glavnega odbora Narodne banke od 21. t. m. in njihovi nagibi. Temu od avtentične strani podanemu pojasnilu naj pristavimo tudi svoje stališčo.
Kakor znano, so naši trgovski, predvsem pa industrijski krogi postali žrtev restrikciio eskontnih kreditov, ki se je izvršila pod firmo deflacije. Te omejitve so težko zadele no le našo trgovino in industrijo, temveč sega v svojih posledicah boj za kredit Narodne banko v vse žilice gospodarskega življenja. Ni naša namera, pisati na tem mestu za ali proti deflaciji: z dosedanjimi krediti naše gospodarstvo ne more izhajati, in to brez lastne krivde, kajti oslabljena valuta je zamoposebi zvišala potrebo denarja. Ce nočemo, da pade mlado nastala industrija nazaj v sužnost tujcem, se ne more ta kar meni nič tebi nič odkazovati jia inozemski kapital. Ta korektura kreditov bi se dala doseči s pravičnejšo in racijonel-nejšo razdelitvijo obstoječih kontingentov in z zmerno pomnožitvijo nov-Čanic.
Preko svojih strokovnih organizacij so privredni, zlasti industrijski krogi izrazili prav jasno svoje zahteve. Zlasti severni del Slovenije, kjer ni mnogo denarnih zavodov po sedežu, ampak le po podružnicah, trpi na prikrajšanju kreditov. Tudi uaša agrarna trgovina se je javila in je zlasti hmeljarstvo preko poklicanih zastopov v Savinjski dolini ojiozorilo na svoje kritično stanje.
Uspeh vseh teh prizadevanj je negativen. Kakor se je že prej javilo in kakor obrazložuje tudi včerajšnje poročilo, so vsi predlogi naše industrije padli in je le sezonska izvozna trgovina dosegla po višek 150 milijonov dinarjev.
Finančni minister se je na dotični seji Narodne banke branii vsakega povišanja števila novčanic in jo prav umestno jiolemiziral proti favoriziranju takozvane sezonske izvozne trgovine, češ, da sta žito in češplje pač bile v
Ko Je v začetku junija začelo vse odhajati na letovišča — ta na Bled, oni na Baško, ta v Dubrovnik, oni v Bohinj — ie tudi moj prijatelj Oavdil Patron mislil, da bi bilo treba izpremenitl ljubljanski zrak že zato, ker le to postala nekaka moda. Toda cene po letoviščih so bile visoke, Oavdij Patron pa le — kakor veste — državni uradnik. Zato se le hotel pridružiti oni vrsti letovlščarjev, ki ne hodijo na najdražja letovišča ampak se zadovoljijo z letovišči druge, tretje in zadnie vrste.
Neki dober prijatelj mu je našepelal, da je letovišče lahko vsaka gorska vas, kjer je dober zrak, polje, gozdi in povsod mnogo t. zv. kmečke poeziie. Oavdij Patron je prišel do prepričanja, da je to res in kmalu je zvedel, da je tako letovišče tudi na Oornjem Kobiljem blizu Bodečega vrha, v hribih, tri ure od železnice. Pospravil le svoje stvari in je šel. V vlaku ie bilo vroče in pri svoji ncrvoznostl bi se bil mol prijatelj skoraj stepel z isto tako nervozno staro samico, ki je sedela pri oknu in ni pustila okna odpreti, češ da vleče. Vse to ic spravilo Oavdlia v skrajno slabo voljo. Dasi je zelo miroljuben človek (zato sc tudi ni oženil) je ta dan vkljuh svojim boljšim sklepom prisegel, da tega šc dolgo ne steri, ker so ženske tako silne. Na postaji R. ie izstopil in ž njim še par žensk, ki r.) nesle polne koše iz Liublia-
SroiJt pretežna Uvozna predmeta, v
naši razširjeni državi pa je izvoz v vseh mesecih enakomeren in celo večji v mesecih, ld niso v območju tega sezonskega izvoza. To se pravi, da je krivično ta izvoz favorizirati s posebnim privilegijem. Nedosleden je bil minister, če je nazadnje vseeno pristal na pomnožitov števila novčanic za 150 milijonov dinarjev. S tem je storil krivico ostali izvozni trgovini in produ-contom, ki zmanjšujejo uvoz in inozemstva, in dinar je reagiral ter zadnje dni jirav občutno padel.
Popoln neuspeh naših stremljenj glede na kreditno politiko Narodno banke nas pa mora tem bolj presenetiti, ker se nam končno še pove, da izvoznih kreditov ne bomo deležni, oziroma le nominalno. Kot jx>ljedelska industrija in trgovina spada nnše hmeljarstvo med tipične sezonske izvozne panoge in bi torej to smolo zahtevati močen delež od novih 150 milijonov kreditov. Le s tem se izognemo sumu, da se je na zapadu restringirajo, da se bo iztoku države moglo več dati pod imenom. ki naš del države precej izključuje iz udeležbe. Pa tudi sicer je sezonski izvoz poljskih pridelkov iz Slo-vonije (n. pr. fižola) živahen.
S sklepi Narodne banko od 21. t. m. se torej ne moremo zadovoljiti. Pa tudi z obrambo ne, s katero se nas hoče uveriti, da so ti sklepi pravični.
ItaSiianske elemonstrs-čile na TršrlavM
Z namenom, da zabrišejo sramoten nastop dne. 15. t. m. so hrabri Italijanski alplncl posetill v velikem številu dne 25. t. in. stari Triglav. Prišli so čisto nepričakovano in brez obvestila, tako, da jim Jugoslovanski Triglav nI mogel prirediti dostojnega sprejema.
Došli so po Kugijevl poti v polni bojni opremi, zadnji pa so lezli muzikantje z basi. Prvi so se ustavili kakih 50 m pod vrhom. Od tu pa so poslali naprej patruljo osmih mož, ki so prišli vprašat, če se nahajajo kje v bližini Srbi In če bi ti v slučaju prekoračenja meje streljali. Ker so Jih slovenski turisti potegnili, češ da se nahajajo Srbi s strojnicami na Kredarici In da bodo v eni url že lahko na vrhu, so se močno ustrašili. Vendar pa jih Je došli kapetan potolažil s tem, da teče provlzorna meja po vrhu Triglava in da je provlzorna meja na »Tri-cornu«, škatlja za štamplljke. Na naše ugovore ln proteste le vedel samo en odgovor: »Vam nI znana rapallska pogodba!« Obenem pa je tudi milostno naročil, naj sporočimo onim prenasltlm vročekrvnežem, ki so 15. t. m. zabranili kobarlškim Junakom dostop na Triglav, da bodo v slučaju, da bi bili alpincl še kdaj sprejeti na tak način, prisiljeni napraviti kazensko ekspedlcljo do Alcksan drovega doma In se nad nilm osvetitl. Med temi brlhtnlmi Izvajanji g. kapeta-na so prilezle na vrh tri stotnlje alplncev in posedle ves vrh. Zadnll so prlmahall godci, da prirede na Triglavu Aljažu za god serenado. Jedva so se vsi zbrali, se je Triglav odel v meglo, kot bi ga bilo sram številnega obiska. Oodba Je ureza-la alplnskl marš In Italijani so pričeli peti alpinsko himno, v kateri alplnec vse vrhove osvoji, če mu Jih seveda nikdo ne brani.
Vojaki so bili Italijani, tirolski Nemci in Slovenci iz neodrešene domovine. Oboroženi so bili s karabinkami, bajoneti in opremljeni s ostrimi naboji. Po kratkem oddihu je bataljonski trobentač zatrompetal proti neodrešeni domovini (Trenti) in s tem javil vesoljni Italiji, da stoji alplnska straža tudi na »Trlcor-nu». Po tej ceremoniji so se žurno pričeli pripravljati na odhod ves čas gledaje na Mali Triglav, kdaj se prikaže strašna šajkača. Nato so Jo naglo od-kurill proti meil nazaj.
S tem le bila demonstracija končana.
OGLASI imajo prvovrsten uspeli samo v «JUTRU», Id ia najbolj razširjen in najbolj čltan SLOVENSKI DNEVNIK.
lic. Vprašal le, kje le Gornje Kobilic in ljudje so mu komaj dopovedali, po kateri poti najlažje dospe tja.
Od daleč so se videli hribi tam za Bodečim vrhom, kjer je bilo Oornle Kobilje. Dan je bil vroč in pot precei neprijetna, doider ni prišel do gozda. Tu Je počil in premišljeval, koliko bo prihranil na gorskem letovišču, kajti tam bo vendar vse cenejše nego v Ljubljani. Tudi ne bo družbe, da bi ga vsak večer zapeljala, da izplje po en četrt več nego je potreba Itd. Predstavite si Gavdija sodečega, golorokega, razoglavega in razpetega sredi gozda — ob lijem leži nahrbtnik in on uživa gozdno poezijo. Vse to ga je tako prevzelo, da je pri prvem križpotju zavil na napačno stran in jc po dolgi samotni poti prišel na Dolenje Hrastovjc, kjer ie zvedel, da jc do Gorenjcga Kobiljega še dobre tri ure. Prijazen mož se mu Je ponudil, da ga popelle tja z vozom. In res se je kmalu na to vozil Oavdij na trdi kolnlcl po raz voženl hribovski poti na svoje letovišče. Kljuse je obstajajo In otepalo z repom muhe, kmet je klel in tepe! z bičem — Oavdij pa se Je — kakor veste Je precej debel — premetaval po vozu, kakor ga ie zanašajo na levo ln desno. Po strmi poti so dospeli do Bodečega vrha In potem Je šlo počasi proti Kobiljemu. Bil je že mrak, ko so dospeli tja Kmet mi je računal za vožnlo 150 kron. ki lih ie
moral Gavdlj plačati vkljub temu, da sej mu je zdelo preveč.
Gor. Kobilje nima gostilne, kar je sicer čudno, a pravijo, da izjeme potrjujejo praviia. Po dolgem spraševanju se je posrečilo Gavdiju dobiti sobo pri neki posestnlcl, ki je imela troje otrok. Odstopila mu je hišo, sama pa je šla z otroki na podstrešje. Tako je začel Gavdlj svoje letovanjo. Postelja je bila ze!o trda, sicer še precej čedna, vendar ne broz bolh, kar jc na kmcilli samo po sebi umevno, a za Oavdllevo nervoznost malo priporočljivo. Zrak v sobi Je bil slab, a Oavdil se Je tolažil, da se bo navžil drugI dan zdravega kmečkega zraka. Zjutraj Jc dobil belo kavo s črnim kruhom, pa skodelica ni bila posebno čista, kar ni bilo po volji Gavdiju, ker Je prljatell čistote. Glede obeda in večerje le bila težava — gospodinja Jo rekla, da mu ne bo kuhala ln Je priporočila svojo sosedo, ki le bila baje svoj čas pri boljših ljudeh v službi. Tam le Oavdil kosil in večerja! pa mu n! šlo posebno v tek — zakaj ne, o tem le pozneje mnogo pripovedoval. Dopoldne In popoldne Je bodli na sprehod — dokler ni končno nekega dne vprašal za račun, ki se le glasil: stanovanje 40 K dnevno, kava 20 K, obed ln večerja po 50 K. Takrat )e Gavdil spoznal, da ne bo prihranil nič — plačsl je, ln drtiei dan se i« vrnil y mesto. Bil le zelo slabe volle
| iti se Je zaklel, da ne gre nikoli več n.t letovišče. Zato leto: letoviščari po Ljubljani in Je prav zadovoljen. Kopat se hodi v Laze in na Ljubljanico, sprehaja se po tivolskem gozdu, na izlete hodi na Golovec, v Mestni log, na Rožnik In na Posavle — zvečer pa uživa tivolsko večere In dobro vino pri umetniškem kon-ccrtu. In jc prav zadovoljen. Ker Je velik prijatelj narave, skuša zbrati posebni družbo, ki M preuredila oni lepi kot v tivolskem gozdu, kjer so bili svol čas »knelparjl«. Tam mu zelo ugaja — n'1 Je rekel. Tudi le spoznal, da le ljubljansko letovišče cenejše In boljše od kobili-skega, kajti zraka je dovolj, vode in vina tudi. Poleg tega Ima človek vse udobnosti glede postelje In drugih zadev, ln nI treba posebej plačevati. Izbc-reš si lahko vse po volji In tako Jo Ljubljana res veliko letovišče. Ker Je prila-telj Oavdij precei Iznajdljiv, bo našel gotovo še nove lepe posebnosti, ki Ji'1 skriva v sebi ljubljansko letovišče. Pa 0 tem bo mogoče sam poročal.
Vsem našim znancem in neznancem, raztresenim po vseh različnih letovišči!' naše mile Jugoslavije, pošilja potom «.Tutra» v imenu ljubljanskih letoviščar-iev najlepše pozdrave
ljubljanski letoviščar
priloga »Jutru« it. 170 dno 99. julija 1999.
Po slovanskem svetu
Slovanska kulturna misel
Pod naslovom »Die slavische Kultu ridee. je objavil v nemški reviji <Hochland» publicist J. L. Seifert razpravo, oziroma Članek, v katerem skuša objasniti bistvo elovanstva. Ker je niščeva težnja za nepristranskim prikazom misli naravnost očitna, posnemamo v naslednjom Seifertove misli:
Slovani, pravi člankar, so slabo državotvorno ljudstvo. Državo si predstavljajo le kot tlačitelja. Odtod njihovo prizadevanje, da so države osvobode. Odtod češki nauk o bratstvu, mosijnni-zein Poljakov in teze Tolstega o anarhizmu. Slovani absolutno taje zapad-no kulturo. Iz tega vzroka so češki bratje zavrgli Lutra, Rusi niso priznali Hegla in so obtoževali Marža matori-jalizma. KrSčanstvo so Slovani hoteli oživotvoritl posredstvom pandestruk-oije. Filozofska izobrazba rd imela nanje nobenega vpliva. Kant za Slovane ne pomeni nič. Država jo po slovanskem pojmovanju zgrajena na sili in KuboTdinacijl. Slovansko državno idejo je poleg Poljaka Štefana Busczinskega najjasneje opredelil hrvatski seljaški vodja Stjepan Radič. Zapadnjaško državno idejo hočejo Slovani premagati posredstvom ljudske prosvitljenosti. Kulturna zaostalost nekaterih Slovanov se da razložiti le na ta način, da jim zapadnjaška omika ne prija. Slovanska domena ni kritika in znanost, temveč mitus. Baš iz tega razloga imajo Slovani toliko razumevanja za Rousseauja, Herderja in Schellinga, katere smatra evropski zapad za nekritične filozofe.
Seifertova izvajanja o slovanski kulturni ideji izpričujejo, da je mož sicer proučeval različne činitelje, ki so vplivali na naš značaj ter iz njih skušal skonstruirati bistvo slovanske kulturne misli, da pa svojega namena ni dosegel. Mnogo Seifertovih tez se da iz-podbiti že samo z mislijo na zapaduja-ke v Rusiji in na idejo krščanstva, iz katere so črpali posebno Poljaki. Teorija o nasprotstvu med zapadom in vzhodom pa je po svojem bistvu romantična, dejanski nevzdržljiva in 86 mora radi pravilnega umevanja slovanske kulturne ideje čim prej revidirati	_
Kriza duševnega življenja
v Bolgariji
Sofijska književna revija «Zlatorog» Je nedavno priobčila iz peresa urediu-ka in literarnega kritika VI. Vasiljeva pozornost vzbujajoč sestavek »Sekte in demagogija.. Članek je živ protest in mogočen poziv na boj proti temnim silam, ki razkrajajo sodobno bolgarsko kulturno in duševno življenje.
V	uvodu se bavi pisec z ekstremi v literaturi, ki segajo žo tako daleč, da negirajo dela obče umetniške vrednosti. Vasiljev prihaja v svojem sestavku do objektivnega zaključka, da šole v umetnosti sploh ne eksistirajo. Obstojajo samo književniki in pesniki. Dostojevskega, Tolstega, Puškina in druge duševne veličine cenimo radi njihovih del in idej, katere zastopajo. V literarnem in duševnem življenju se smatra, da je vsako umetniško delo spojeno z individualnostjo umetnika ter se radi tega ne sme presojati po firmi ali etiketi, katero nosi.
Dalje piše Vasiljev o razstrojenosti literarnih idej. Bavi se s subjektivnimi pravci in vrednotami, katere propagirajo komunistični ideologi preko svojih literarnih organov. Pi$ec obsoja komuniste, ki hočejo ustvariti »komunistično. umetnost. Umetnost ni bila in ne bo nikoli razredna, ker je, dasl izhaja iz življenja, vzvišena nad razredne predsodke.
V	Bolgariji služi danes vsa umetnost propagandi političnih idej. To je njena
slaba stran. Umetnost sme služiti samo življenju in neposrednemu čuv-stvu, ki dviga človeka k duševni popolnosti. Umetnostno uspehe Puškina, Tolstega ln Dostojevskega mora priznati vsakdo brez ozira na strankarsko obeležje in ne glede na sloj, kateremu pripada.
Komunistični kritiki v Bolgariji trdijo, da je današnja bolgarska literatura zanič, ker ne služi edino njihovim tendencam. To je kajpada naivnost. Vsak zdrav, estetično Šolan razum mora priznati, da umetnost cveto ln zori daleč od strankarskih Idej. Umetnosti ne more podjarmiti nobena vlada ln nobena država.
Dalje zagovarja Vasiljev dela Bolgarskih umetnikov s tem, da so umotvori bolgarskih književnikov, slikarjev, kiparjev, glasbenikov, arhitektov in igralcev produkt bolgarskega duha. Kar ne izhaja iz tega duha, je treba Izkoreniniti lz splošne psihike, zakaj to je samo osebni egoizem in elemont protisocijalnostl.
Vasiljeve misli bi se dale aplicirati na naSo ožjo umetnost prav tako, kakor sodobno umetniško produkcijo vobče.	_
„Prirodno- matematična gimnazija"
To nI nič drugega nego realka. Na Poljskem se namreč vse srednje šole ime nujejo gimnazije. (1.) prirodno-matematič. na gimnazija, kjer prevladujeta matematika in prirodoznanstvo nad jeziki; 2.) ne-ohumanistična gimnazija, ki izobražuje zgodovinsko-jezično, ali broz starih klasič nih Jezikov; 8.) humanistična gimnazija, naka prejšnji, toda z latinščino (torej naša realna gimnazija); 4.) klasična gimna-zija z latinščino in grščino).
Bili smo že v maju, ko sem se napotil ua ulico Pulavsko v Varšavi, da informiram poljsko profesorico o letoviščih v Jugoslaviji. Hodil sem celo uro in sem prišel čisto iz mosta pred obširne gaje in parko. Zagledam napis: Gimnazija Vladi-.-lava Gižyckega.
Sredi parkov, travnikov njiv in vrtnih nasadov stoji voč poslopij, ne posebno velikih in ne novih. To je «prirodno-ma-tematlčna gimnazija., privatna gimnazija pod duševnim vodstvom in v režiji ravnatelja Gižyckega.
nanim so z njim in on mi razkaže svoj zavod. Tu je vežbališče, skoro vojaško, tam prostori za tenis ln neke druge igre. Pa to 6o ni nič posebnega. Ali tam na njivi glej dijake, ki vsak na svoji leki (ogonu) delal
Na strani proti Visli, kjer zemlja dosti strmo pada, je prostor za zimski šport, za sankanje. Pa še ni nič posebnega. Ali poglej v eno delavnico! Popolno ključav-niačrstvo — vsak dijak ima svoje delo; svojo kladivo in svoje žolezo. Druga delavnica je stolarstvo, tretja knjigovezni-štvo itd. Delo je za dijako obvezno. Naj rajši hnajo seveda seveda vsi — kinematograf, ki se nahaja v glavnem poslopju, (Aparata Nemci niso hoteli prodati Polja kom, a je vendarle prišel v Varšavo čez Gdansko).
Ta delovna šola 60 mi je zdela realiza cija raznih teorij, ki se o njih piše, ki se na navadno ne izvršujejo in ne morejo izvrševati. »Od kod pa tu zunaj dobivate dijake?, vprašam direktorja. »Največ iz Varšave., mi odgovori in me povabi k se bi na obod.
Iz neprilike je vzrastlo njegovo podjetje. Bil je med vojno ujet v Moskvi. Tu je vodil samostalno gimnazijo za Poljake, ki so jih dogodki zanesli tja. Ko so jo vrnil v domovino, je delo nadaljeval v Varšavi in potem tukaj — v prirodi, ki ima več prostora nego Varšava stanovanj. Ogrom. no Bkrb si je naložil, nadvladal pa je te-ž,ave. Poslopja 60 bila razdrta, brez streh okolica vsa razkopana, lastniki verižnikl
so mren drugje top« aotnfls*. d trto »o-o je uredil vse In mogel — gosposki pogostiti Jugoslovana, kl nam Je prišel v goete in se rad igral s njegovo bistro malo Vando.
Moja profesorica pa ml Je pripovedovala: «To poslopje je postavil poljski pleme:
mttC no vem u katera rodtrm«, svoji
»kochankl., svoji ljubici.. Tako se menja na istem postoru romantika ljubezni, ne-socialno verlžnoštvo ln lepo socialno delo šolsko, delo pridnega človeka. Varšava, pred počitnicami.
Dr. Fr. BoSič.
Iz življenja in
Z Jadrana na Vzhodno moije
Nekje tam na dalmatinskem nabrežju sem čital, da pada nemška marka. Vzel sem si v izgled naše marljive brate Cehe, kl tako dobro umejo Izkoriščati prekemo stanje manjvredne valute, ter se odločil za Nemčijo.
Od Raba do Bakra smo prebrodili morje na malem motornem čolnu in hajdl v Ljubljano. Kakor običajno zeva tudi to pod LJubljana pod silnimi solnčnimi žarki. Pošteno je vroče ln vročino čuti tembolj oni, kl Je ravnokar prišel z morja. Tam za deveto goro leži Monakovo. kl o dosegljivo v komaj trinajsturnl vožnji. V Zagrebu dobim nemški vizum, za kate. rega plačam BO Din ln za Isto vsoto v Ljubljani nomškoavstrljskl vizum. Beležim prvi Izdatek 100 Din. Vožnja do Mo-nakovega v tretjem razredu ne stane več kot nekaj preko 100 Din. Od Jesenio dalje vozi brzovlak, ki na« popelje preko Beljaka, Badgasteina, Soinograda v Monakovo. Čarobno mesto jo to v vsakem pogledu. Znane so monakovBke pivovarne: Hacker, Lflwen, Psehorr, Franziska-nor, Spaten itd. Brftu. Oh, kako tekne v teh silno vročih dnevih! V umetniškem pogledu je Monakovo pač eno prvih mest na svetu. Ima dve pinakotekl glip-totoko, muzeje, krasne stavbe ln cerkve. Ponos Monakovega je pitoreskna Frau-enklrcho z avbaml na zvonikih. Na Marijinem trgu stoji krasni monakovskl rotovž, ki po svoji zunanjosti enači dunajski mestni palačL Ima pa še to posebnost, da v njem igra vsak dan ob 11. uri tako zvanl «Glockensplel». Ob tej url mrgoli tujcev na Marijinem trgu. Ko sem bil jaz tam, jih je bilo na sto-tlsoče. Prihajali so namreč iz vseh nem-klh «gauov» dični »tnrnerji.. Do 200 posebnih vlakov je dohajalo dnevno. Noč in dan je trajal vrvež po monakovskih ulicah. Seveda so rasle cene, kakor gobe po dežju. Včeraj so stale «WeisswQrste» Se 5000 mark, danes že 11.000 mark. In cenami jo rasla indolenca domačega prebivalstva, nervoznost natakario v pivovarnah, nevljudnost tramvajskih sprevodnikov In — jeza na tujce.
Obrnil sem nehvaležnemu mestn hrbet ter se na potu v Berlin vstavil v NUrn-bergu. Menda je to mesto vsakemu znano po opisih. «N(lrnherger Trichter., BratmirstplOckle., »NUrnberger Spiel-waren», »Nllmberger Lebzelter», Hans Sachs ln Albrecht Dtlrer sta Imena, kl imata svetovno slavo. In te stavbe! Srednji vek si predočiš, ko hodiš po ntlrn-berških ulicah. Manjka le še ljudi v takratni noši. «Benkerbrilcke», »Folter kammer., »Eiaerne Jungfrau., zevajoči okopi okrog trdnjave na visokem hribu povest o ujetem vitezu, ki je na svojom konju skočil preko prepada na ulico ter ušel rabljem. Inkvizicija!
Le nekaj mi v Ntlrnbergu ni bilo všeč, namreč sila veliko čifutskih tvrdk. Nurn-berg šteje približno 680.000 prebivalcev. Da no pozabim: vožnja v m. razredu D-vlaka od Monakovega do Berlina stane 108.000 mark.
Gnjoča v vlaku od Nilrnberga do Berlina je strašna. Stal sem ves čas vožnje od 9. ure zvečer do 9. ure zjutraj. Vesel sem bil ko se je začelo daniti. Leipzig imamo za seboj in poti pred nami, hvala Bogu, še dve uri. Brzeli smo mimo mlinov na veter, mimo razsežnih polja, mimo vrtnih nasadov z malimi kolibami, ki so last delniške družbe (Kleingarten Wohnstatten A. G.) in skozi gozdove na oboh straneh tirov, ki so se čimdalje bolj
množili. Berlin, Anhalterbahnhof! V sredini mesta. Pred kolodvorom vso črno avtomobilov, »drošk. ln voznikov z la-kastimi cilindri, tramvajskh vozov, av-toomuibusov in vrag vedi kakih vehiklov šo. In čuda! Vendar smo so lahko orijon-tirall; ulični napisi so z daloka vidni; tlak je deloma asfaltiran, deloma maka-damozirau, deloma okrog nasadov, kl jih ima le Berlin na razpolago, obdelan z malimi komenčki, da jedva čutiš kurja očesa, če jih imaš. Hotel pri hotelu. PotB-dammerplatz, Siegesallee, Braudenbur-gertor, Unter den Llnden. In Domkirehe, KOnlgspalaSt, Sproo, Leiptiger in Friod-richstraseo. Velemesto par ezoellenco. Razkos, hiksus, draginja, siromaštvo, red vsepovsod, slaba tn draga hrana, še slabša kava, skratka vso, kar ti moreš do misliti.
Dnevno te stane življenje v Berlinu okrog pol milijona uiark. Zato hajdi na-predl Za 100.000 mark to po polje iz Ste-tinskoga kolodvora 80 UP. brzovlak približno S urah do Stralsunda ob vzhodnem severnem morju. Tu instradirajo vlak na trajektni parobrod, ki nas popelje na otok RUgen. Po poldrugourni vožnji dospemo v Sassnitz. Pred seboj imamo sedaj nemško morje. Slano jo ravnotako kakor jadransko, vendar pa mu manjka mičnosti, boje mu manjka, one azurao-roodre, s katero so diži ^naš Jadran. Zeleni valovi se vzpenjajo na pesek ob obali, kjer posedajo oni stari mornarji. Vsak puši pipo In molče preklada mreže. Sassnitz in Sellin sta nabrežni mesti. Krasni hoteli, polni tujcev (Cehoslo-vakl in Avstrijci imajo prednost, kar se Tiče danskega vizuma!) Pa tudi meni pri-zanesejo, ne plačam nič, ko nas na danskem parobrodu pregledavajo. Troclle-borg. Mičen otok. Še tri tire, pa smo v KjObenhavnu. Passen fardiga fOr uppvis-ningl Pripravite potne llstel Dansko. V Troelleborgu moram žalibog ostati en manquant d' atgent — namreč danski mo-net. NaJ dinar je vendar še premajhen, da bl z njim mogel kupiti nekaj oor. Tedaj nazaj r mili naš slovenski raj!
J. 8uchy.
Zdravje in šport
Moderni človek hira, ker izpostavlja svoje telo premalo luči, zraku, vodi, iz premombam temparature in gibanju. Vsak poklto omejuje uporabljanje posameznih udov in pretirava uporabo poedinib udov. Uigijensko izvajanje športa pa napreza skoraj vso telesne udo in je zato šport človeštvu v največji blagoslov. Pretiravanje pa je kajpada tudi škodljivo, in vsako telo ni za vsak šport ali vsaj ne v enaki meri. Mnogo športnikov umre zato v mladih letih
Stari Grki so gojili šport, da si pridobe meči, zdravja in it pote. Njihov šport jo bil torej eocijalno važen in za državo koristen. Zato je gojenje športa in telovadbe tudi danes največje pozornosti vredno. Švedska, nemška in slovanska (češka) telovadba Ima velik vzgojni pomen. /.al, da 7. zdravstvenega stališča telovadba po zntolillb in prašnih dvora nah pozimi ni brez nedostatkov. V poslednji dobi se telovadila vrši kolikor možno na piostem; hladni zrak jo obenem izvrstno utrjevalno sredstvo.
Pretirano gojenje hribolazništva, pr0" dolgo korakanje in kolesarjenje povzročajo razširjenje srca in obolenje srčnih mišic. Premalo spanja, razburjanje, nedo-statno dihanjo in premalo hrane vplivajo na srce in obtok krvi jako neugodno. Športniki dihajo skozi nos, s čimer ščitijo pljuča. Vsak šport zahteva izdat-
nejšo pienranjanje; zato morajo mata
vsaj nekoliko jcttl. Važno jo. da hranoi dobro žvečijo in no jedo hlastno. Trebi* jo uživati rn».H5no hrano ln no vodne! ene ln itte. V uživanju pijač mora blt^ nik zmeren zaradi Brca, polti ln led-« vie. Najbolj se utešl žeja z gorko pija-č«. Alkohol zmanjšuje moči, vpliva neugodno na sreo. povzroča vročino tn potenje ln pospešuje novarnost gorska bolezni ln otrpnjenja. Jako ugodno vpliva izpostavljanje toleea solnou in zraku tor ut.-juje polt in miMčerje.
Športna Obleka mora biti udobna ln lahka, da prepušča dovolj zraka. SwoaU)r in kožuh naj bo oblačita le ob počivan ju. Hudo srčno utripanje, zastajanje diha. tožka sapa, izredna rdečica ali bledota ter preveliko potenje so vedno znaki preutrujenosti in so nevarni za zdravje. Pa ro kot hribolazeo izognoš Blabostim, omedlevici ali srčnim krčem, treba korakati počasi, često nekoliko počivati, dovolj jesti In spati ter polagoma ture daljšati In breme v nahrbtniku večati. Nobenega športa pa se ne smo gojiti enostransko, pietlrnno In brezkončno.
Grški zdravniki so za marsikatero bo-lozon odrejal1 telesne vaje ter so bili mnogi bivši pneijenti končno zmagovalci pri olimpijskih Igrah. Tuberkuloza in ra-hltlčnost se zdravita uspešno s kopclmi na zraku ln na solncu. Posebne telesne vaje so zdravilno za srčno slabosti za ozkoprsnost, za malokrvnost, deboluš-nont. nervornost i. dr. Marsikdo, ki ni mogel spati ali je Imel slab žolodeo, je hitro okreval ko je gojil zmorno Bporl. j Kdor zaradi poklica mnogo Bedi v za prtih prostorih, najde novega humorja in nove živabnootl le s športom. Najslabši šport je ples v zaprtih dvoranah. Toda celo ples je boljši nego nikak Bport. Zakaj tudi ples utrjujo srce, gibljo ude, po-spošuje dibanjo ln transpiracijo. 7m ljudi, ki vodno sede, jo zato colo ples zdravil nojši nego posedanje po zatopljenih ln zadlmljenlh beznicah.
Vera in Ljubljančani
Versko gibanje v Ljubljani so je t«, kom zadnjih petih let, t. j. od lota 1918. do 1922. gibalo v t-kromnlh mejah. Skup no število oseb, ki so izstopilo lz svoje
_____ -znaša do konca 1922. lota 261, ln
sicer Je izstopilo iz vero 227 katolikov, 14 pravoslavnih, 12 evangeljsklh, 0 lzrae litskih. 1 »tarokatolik In 1 lslamit. Pre Btopilo jc 22 oseb v katoliško, 154 v pra voslavno, 23 v evangeljsko, 5 v Izraelit-sko In 2 v islamitsko. Brez vere Jih jo tekom zadnjih petih let ostalo M, in sicer leta 1918. štirje, 1919. osem, 1920. trije 192). pedemintrideset in 1922. eden. Pri dveh osebah Jo ostalo novo izpovedanj«-neznano. Po poklicih bo bili lzstoplvši verniki javni (železniški) uradniki (?8i zasebni (poslovni) uradniki (2-1) delavci in profesijonifti (24), dijaki (86), učitelji, profesorji, znanstveniki in umetniki (8), svobodni poklici zdravniki, inženjerja odvetniki i. dr. (14), daljo obrtniki, t r gorel io inuustrljel (28), posestnik 1 «-m-vojaške oeelio (10), broz Izrazitega ali neznanega poklica, večinoma ženske ir otroci pod 7. letom (88). Otroci med 7. in 14. leloin po še veljavni zakonodaji sploh ne morejo menjati vere. Otrok pod 7. letom, lcl ao pri Izstopu Iz vere Blodili roditeljem, je bilo v tej dobi 10; žen"W (doraslih in oholi) jo bilo 103.
Zanimivo jo. da leta 1918. po razpadu Avstro-Ogrske nihče ni prijavil izstopi iz vere ter so se novi izstopi začeli šelf leta 1919. Največ izstopov je bilo iz ka toliške vere, ki je izgubila 203 vernike, •lajveč pa jo pridobila pravoslavna ve. ra, ki jo izgubila 14, pridobila 151 ter se terej povečala za 140 novih vernikov. Kvango'jsko vereizpovedanje je pridobilo le U oseb; izraeliti so izgubili 1, islamiti pa so po 2 Izgubili in pridobili tor tore,i ostali številno nezpremenjeni. Največje izpremembe so so izvršilo med ženstvom med katerim je premenilo vero blizo 80: nato siede javni in zasebni uradniki, ki jih je bilo 52, potem dijaki 86, obrtniki
RODA RODA (NEW YORK):
Ameriški sredi siji stan
(Znani humorist in publicist Roda Roda se sedaj nahaja v Ameriki, kjer predava Nemcem in si obenem ogledu« je deželo. Iz nje poroča raznim nem. škim listom zelo zanimiva svoja opazo« vanja. Eno takšnih prinašamo danes tudi mi.)
K srednjemu stanu štejemo ljudi s povprečnim mesečnim dohodkom 300 do 600 dolarjev, na primer starejše gimnazijalne učitelje ali okrajne komi« sarje ali stotnika in majorja ter njune po činu enake tovariše iz civilnih po« klicev, potem morda tudi še kakšnega trgovca, ki ima srednjo ali boljšo trgo« Vino v kakšni postranski ulici in ki po« rabi četrtino svojega dohodka za na« jemnino. V Baltimoru stanejo štiri majhne sobice brez pohištva, pač pa z majhno kuhinjico in kopalnico meseč« no 75 dolarjev najemnine — v četrtem do petnajstem nadstropju zgradbe z apartmani. Nižje doli je za kakšnih pet do 10 dolarjev ceneje — kajti nikdo ne ljubi prahu in cestnega ropota in šun« dra.
V New Yorku, kjer so hiše In najem« ninc tako strašno drage, se pač moraš še bolj omejiti ln st najameš daleč na severu mesta, v 140. ulici, za 60 dolar« jev na mesce stanovanje, takozvano «s tremi sobami«, to je spalnico, jedilnico in kuhinio. toda vse to ie tako straSno
majhno in ozko, da moreš poleg ognji« šča jedva stati in ravnotako poleg po« stelje. Enako Iiliputansko stanovanje stane v 72. ulici, torej nekoliko bližje sredine mesta, že dvojno najemnino. Prav nedostatno opremljene sobe že 75 odstotkov več. Odpovednih rokov ni. Za mesec dni si plačal najemnino v na« prej, zadnjega odideš brez slovesa, ali pa to hišni gospodar postavi pod kap. Potem imaš pravico, da pred sodiščem zahtevaš toliko odloga, da si najdeš stično novo stanovanje v primernem delu mesta. V takšnem ameriškem sta« novanju pa najdeš razne druge udob nosti: lift seveda, električno razsvet« Ijavo, telefon, sesalko za prah, central« no kurjavo, vedno mrzlo ln vročo vo« do, In to v vsaki hiši. (New York imu znano najboljšo pitno vodo, zelo zdrav morski zrak, 300 solnčnih dni na leto!) V kleti vsake hiše stoji stroj za izde. lovanje leda, ln od tega stroja se hla» de vse Jedilne shrambe po celi hiši. Na strehi stoji antena za brezžični brzo« jav. Treba ti je le priklopiti svoj brez. žični sprejemnik v spoj, pa že slišiš po svoji izberi opero ali govore aH preda« vanja, ali pa dobiš brezžični pouk v ka« teremkoll jeziku.
Kurjavo v sobah si lahko urediš na« tančno po stopinjah termometra. V Chlcaau so nisarne. na nrimer nri Swlft
in Co in dr., kjer je temperatura vse leto enaka, poleti in pozimi 70 atopinj Fahrenheita. To v Chicagu, kl je pozi« mi polarno, poleti tropično mesto. V novih hišah je vzidan povsodi tudi ta« kozvani incenderator poleg dimnika. Vanj zmeče gospodinja vse ostanke, prah, pepel, idpadke, kosti in smeti, čepinje in prlizne škatlje od konzerv — vse to zgori in spuhti v nebo. Duša takšno hiše z apartementi je hišnik, ja« nitor. On polaga pod kotle (in kako! V Ameriki kurijo povsod preveč!), po« noči pometa Stopnice, maže lift z oljem in kolomazom. Njegovi pomočniki či« stijo kobrce in stopnico za vseh šestde« set strank, ki so v hiši. Kitajec prihaja po umazano perilo, živila ti na telefon« sko zahtevo prineso iz trgovine, mleko, meso, kruh. Zelenjavo tn puddinge ti prineso že na pol narejene v škatljah, da jih samo segreješ na plinu in poješ. Na električni rešetki (na «rostu») ti domača gospodinja skuha — in sicer si v to svrho obleče na roke gumijaste rokavice — kavo, čaj. Jajca, takozvane toaste (to so tenko pečeno rezine meJ sa), majhne kolačke, slanino (ki jo ku« piš v trgovini že narezano v rezine, tanke kakor papir).
Premoga amerikanska gospodinja skoraj nikdar ne vidi, kvečjemu pa še pozna plin ali pa takozvanl zaboj za kuhanje. Na ognjišču ima navadno po« stavljen električni regulator, ki sam po« gasi plamen, kadar je temperatura do« •e&<.tiA. ndtinano nreknračena. Navadno
pa ima ameriška gospodinja dovolj po« sla z deco in prvi zajutrek pripravlja navadno gospod soprog zase in za celo družino. Ta zajutrek je zelo tečen. Prične se s pomarančami ali grape fruits — to je sadje nekako sredi med oranžo in limono — potem sledi kaša ali ječmenček, šunka in nazadnje mleč« na kava. Drugi zajutrek jo opoldne, otroci ga pojedo v šolski zajtrkovalnici (lunehroom). Mistcr Brown pa pogoltne svoj obed ali zajtrk kar stoje v restav« raciji. Dobi kos mesa in čašo ledene vode. Daleč nima v to restavracijo, prav gotovo se nahaja v pritličju one iste ogromne stavbe, v kateri se nahaja njegova pisarna.
In gospa, missis? Predpoldne je opra« la hlačice za deco, jih zlikala z elek« tričnim tikainikom, postlala postelje, potem pa šofira s svojim avtomobilom v mesto, to je v sredino mesta, pa eno ali dve prijateljici. Z njimi povžije kjerkoli ledeno kremo in dva tri kruh« ke. Avto čaka tačas v kakšni stranski ulici. Mehanizem je zaklenjen, v osta« lem pa Je avto popolnoma brez nad« zorstva. V njem so obležali tudi even« tualnt dežniki, ali torbice, ali odeje, brez nadzorstva. Missis Brown seveda šofira sama. Ko je vožnja končana, po« stavi gospa svoj avto v garažo, kjer ga za 12 dolarjev mesečnih očistijo in v abonementu napolnijo z oljem, gazoli« nom in vodo. Missis Brown pohiti do« I mov. Danes ima še mnogo posla, tako ' mora na nrimer zvariti domuče nivo ali
napraviti domače vino. V deželi prohi-bicije si Izdeluje skoraj vsaka ameriška srednja rodbina svoj alkohol doma so ma, svoj home brcw. Ob petih popob dne se vsa rodbina zbere k obedu, din ncr. To pojedino pričarajo ravnotako v petih minutah na električnem pr.n žitniku.
In služkinje? Gospodinjstvo ameriškega srednjega stanu skoraj da nc pozna služkinj. Morda pomaga eni ali drugi rodbini kakšna postrežnica tri ali štiri ure dnevno. Sele rodbine, ki ima« jo po naših pojmih zelo velike prejem, ke, imajo nastavljeno služkinje. Tc služkinje pa spijo zunaj — pri svojih starlših ali pa v kakšnih najetih sobah. Ob osmih zjutraj bi morale biti na delu. Pridejo pa poldrugo uro prekasno in včasih sploh izostanejo. Ce zahtevaš, da ti delajo po sedmi uri zvečer, mora;: plačati nadure. Za delo dobe polno oskrbo in 7 do 8 dolarjev na teden, kuharice do 15 dolarjev in več. Navad' no so črnke, poštene, poslušne, vendar razpoložene k raznim otročarijam i" zelo lažnjivo. Svoje «pickcrninnics» -svojo deco — pripeljejo kar seboj v hišo. Težjega dela ne delajo, šc čcvljc\ nočejo čistiti, niti gumijastih g.iloš m. snamejo gospodinji, »kajti duma danu ne izvršuje tako nizkih poslov.I Čevlje čistijo Lahi ali zamorci za desc> centov v kakšni veži ali pa cclo v lastnem snažilnem lokalu.
Nctnške služkinje so zelo priljubljene. Ko se le nekoč raznesla vest. da ie
In trgovc' 2S. umstvenl poklici 22, vojn.!?! 10 in končno 1 posestnik. Največ izpre-mernb ae je izvršilo lota 1921.; dotlej so izpremembe vsako leto naraščale; z letom 1922. pa je izstopanje mahoma padlo od 142 na 42, tndi prllgašanje v brezkon-fesijonalnost je padlo od 87. ki jo bilo hkratu najštevilnejše leta 1921.. naslednjega leta na 1 samega. Vsa kaže. da so • udi na verskem polju vračamo k pomnjenju in stalnosti.
Znanstvena analiza poljuba
Solzo so že davno analizirane. Ugotovilo se je, da. so v vodi zolo r.r/.rodčona razstoplna gotovih soli: natrija, kalcija in magnezija. Po pravici jo trdil noki priznan! fiziolog, da pač ni pravega vzroka zato, da bi nam taka kemična raztopina segala v sreo.
Sedaj ie prišel na vrsto tudi poljub. Analizirati poljub je že znatno težja naloga. Solza je vendar '.apopadljiv izdelek solznih žlez, katerega lahko vjameino, tehtamo in čigar vodo pustimo lahko izhlapeli, da dobimo njega raztopine v trdni obliki. Tako postopanjo jo pri po-liubu seveda nemogočo. Manjka mu tudi enotna sestava, ki jo lastna solzi, četudi jo izjoka kdorkoli .
Težava analizo pa pravega učenjaka ni nikoli plašila. Ker ee ni moglo, kakor
p« solz?, pristopati fcermSrrtm potom, so
jo skušalo vsaj dognati fizično vrednost toga izraza našega čustva. Z vsakim po. ljubem se vrši nek pritisk. Pritisk pa jo veličina, k! se da izmeriti. Konstruiral jo torej razlskaloc Instrument, ki omogočajo tako merjenje. Sestavljen je iz uiajhnoga bobončka v velikosti žopno ure. Bolienček jo napolnjen z vodo ter jo po cevi, ki jo Istotako napolnjena z vodo, v zvezi z manometrom. Kazalo manometra so giblje na lestvici. S tem, da se poljubi na eni strani, ali pri dveh poizkusnlh osebah na oboli straneh bob-nička. se lahko Izmeri pri poljubu izvršeni pritisk.
Soveda so poljubi drugače ljubico in zopet drugače taščo in so torej no more dobiti enakomerno vrednosti. Vendar pa se pri toli poizkusili pojasni občutljivost raznh delov telesa gledo poljuba. Pri po-ljubovanju se je pritisk krči pri nekem moškem od 1S0 milimetrov zvišal na lfiO milimetrov, pri ženskem bitju pa od 100 na 122 milimetrov. Zdi 6e torej, da je bila dama pri poljubil precej bolj hladnokrvna, kakor moški.
Ameriški učenjak še nadaljuje to poizkuse in jih z znanstveno temeljitostjo vrši na osebah različno starosti, v raznih letnih dobah itd. Amerikanci z veliko napetostjo pričakujejo nadaljnjo rezultate teli raziskavanj.
čudovito prijazno male poKrajmloe. Vso to ln črni izstriški Klare Trčka so samo za oko. Jakac pa skuša ganiti v naši notranjosti občutek človeka. Strogo se izogiba vsakemu zavednemu ugajanju, uporablja v lesorozu najširša, najbolj močna izrazna sredstva črno-belega in nikdar iskan ali kompliciran, ampak z izjemo par rominieceno na BrOmslja (št. 79, 66, 64) vedno posebno samosvoj. Prostor se razodeva pogosto v tajinstveni globočini in vsi njegovi ljudje so interesantni. pomomb ni, psihologlčno globoko pojmovani. Tu zvoni pri muzikaličnih motivih tudi muzi-kalična atmosfera in vodno govori tudi moč iz Bliko. Tu začenja siedujočo čustvo, ki se ne da natančnejše razložiti, torej umetnost. Seveda ne sme nastati vtis, kot da je treba prišteti mladega Jakca žo med popolnoma gotove In velike umet-niko. V mnogih stvareh jo 8o negotov in v Iskanju proveč aforističen, da bi mogel dati globokemu občutku zadostno širino. A vendar je na poti k visoki umetnosti*.
Grafična razstava Božidarja Jakca v Pragi
Slikar Božidar Jakac, ki je letos s posebno pohvalo profesorskega zbora absolviral grafično specljal-no šolo prof. Avgusta BrBmseja na praški akademiji upodabljajočih umetnosti, je priredil za Blovo razstavo svojega grafičnega dela. Mod občinstvom je zbudila nona-vadno zanimanje in tudi Btroga praška kritiku, se izraža zelo laskavo. Tako piše dr. F. X. Har-las v »Narodni Politiki« (22. junija): »V palači Narodne Skupščino (nekdanji »Rudolfinum«) razstavlja mladi jugoslovanski umetnik Božidar Jakac grafična dela ter svoje risbo, in sicer lesoreze, bakropise, litografijc. To so zanimivi dokazi razvijajočega, se talenta, sigurne in silno grafične nadarjenosti, ki tudi s svojo popolnoma modernistično smerjo ne zataji pravega umetniškoga jedra. Jakac gotovo zelo poenostavlja formo, obris, omalovažuje detajl, to pa stori povsod, kjer to nujno zahteva dekorativna na-tura dela in to stori tako, da nikjer no zataji svoje izredno risarske narave. Vodno je resničnost dobro gledana in vedno je umetnikova zmožnost, to resničnost tudi dobro izraziti, tudi čo stilizira, docela jasna. Ta dobri risar se onostavno ne zataji, naj se kreta njegovi modernosti, kot o sili njegovega umetniškega karakterja. Nekateri portreti so zelo dobri, pri vsej enostavnosti polni življenja, mnogi bakropisi tako srečno razumuvani in lahkotno na ploščo narisani, da bo mogoče kdaj tu težišče Jakčeve umetnosti. Tudi litografije izdajajo no samo mnogo fantazije, ampak tudi risarske sigurnosti in so mehke, polne svetlobe in žametastih seno. To je ona umetnost, ki učinkuje samo s kontrastom črnega in belega in b kateri se ne prebije vsak slikar, ki bi si baš del v glavo, da bo postal grafik. Jakac jo pa to žo da vno.«
Arhitekt F. Lehmann piše v »Prnger Tagblatt« (21. junija):
»Sedanjska rudolfinska razstava kaže samo enega umetnika, ki spada v to centralno umetnostno dvorano prcstolice. To je Brbmsejev učenec B. Jakac, ki je južni Slovan. Razstavlja samo grafiko, lesoreze. bakrorise. litografije in monotipe, je pa celo v najpovršnejši risbici mnogo več slikarja, kot Chodounska v največji oljnati podobi. Kaj dela umetnika, so da
na tej razstavi, ki kaže tako raznollčno talonte, bolj pojmiti v primeri kot pa absolutno, N. pr. že v izberi temat se lahko 6[iozna, da je Jaltčev talent mnogo bolj bogat in mnogolik. kot pa talent obeh Trčka, Klare in Antona. Ce kdo slika, kot rajna Blikarica Chodounska, samo po-hkrajino in cvetje, ta epecijalizacija lahko zbudi človeške ln umetniške učinke samo v slučaju, če je globina in intenzivnost naziranja posebno močna, čo je moč podajanja posebno pomembna. Slikana razglednica ostane brez učinka. Ce so pa kdo upa na temata globoke čustveno vsebine kot je ljubezen, smrt, materinstvo. pomenjA to močno ganjenost, obsežnega duha! In brez usmiljen ja bi ravno pri teh motivih naslov razkrinkal umetniško nedoraslost. Tako, da lahko obrnemo: križanje, socljalno temo v sliki tako podati, da ne razočara, kaže na spoštovanja vredno umetniško znanje. Globino in moč taionta bomo pa tudi spoznali — vedno v brezpogojno Jakčevo korist — če v primerjanju z obomi Trčki obrnemo po-zornoBt na način upodabljanja, na »Kako«. Vidi se po mali vaji samo v tem, kako kdo vodi črtalo, celo osebnost. Lahko se v mučnem risanju kontur, v malenkostnem poantiliranju ploskve izdaja bo-jazljivec, lahko se s svinčnikom in gumo Išče pravilno risbo in potem z debelim grafitom te pripomočke prekrije, tako da izgleda od daleč kot čudovita suvereniteta od blizu pa bahaštvo. Lahko pa jo človek v risanju z litografsko kredo lev. V teh stvareh se javlja temperament pa tudi poštenost, v preziranju pripomočkov zaupanje v vase, na kratko, znanje. Nič drugače ni: zvestoba, odkritosrčnost, poštenost ln svoboda človeka so brezpogojni pogoji umetnosti trajnih vrednost Ali pa: če se za sliko ne pojavi člo-not. Ali pa: če ee za sliko ne pojavi človek, ki ga lahko ljubimo ali spoštujemo, vsa 6lika ni nač prida. Kar se tedaj tiče obeb Trčkov se pojavi v primeri z Jakeem vsa razlika pomena med umetno obrtjo in umetnostjo. Klara in Anton Trčka sta izrazita umotna obrtnika. Oba. iščeta vedno ornamentalnosti. okusarstva, preeijoz-nosti, prijetnosti, originalnosti, zabavnosti. Klara Trčka uporablja škarje z veliko spretnostjo, dela prijetne male paspartuje in male čedne ničevosti in Anton Trčka uporablja pestre svinčnike, akvarolne pi-čice, črtkanje in sladki pastel v isto svr-he. Tako nastajajo ljubeznjive stvarico ko pastel št. 50 »Sladka sreča« imenovan in
J. Cvljlč: Balkansko poluosirvo
južnoslovenske zemlje. I. knjiga, Zagreb, 1922. Ta knjiga jo nastala na podlagi predavanj, ki jih jo naš najboljši geograf imel med vojsko na pariški Sorboni. Cvijič je najboljši poznavalec balkanskega polotoka. Na podlagi svojih potovanj in točnih opazavanj, ki jih je opisal dosedaj v številnih monografijah, je v tej knjigi podal splošni pregled balkanskega polotoka. Večji dol knjig« se bavi z antropogeografijo; metodično je snov obdelana povsom na nov način: Knjigo lahko razdelimo na dva dela. Prvi del, »Geografska arodina in človok« opisuje fizikalno geografijo Balkana in razmerje med zemljo in človekom. Drugi del »Geografski vplivi in intervencija družabnih elementov«. Kot »glavna geografska in sooijološka fakta« nam govori o psihičnih posebnostih Jugoslovanov. To karakteristiko je Cvijič izklesal na temelju historičnih, etničnih in socljalnih dejstev. Knjiga je res pravi antropogoografski rudnik za »poznavanje balkanskega polotoka.
Zanimivo znanstveno delo našega rojaka. V Pragi je izšla znanstvena razprava našega rojaka dr. Ivana Zmavca »O prirodoznanskih temeljih socialnih reform« (dr. Iv. Zmavc: O pfirodovedec-kych zakladech sooialnioh naprav«. Spi-sy Masarykovy Akademio Prace č. 10. Odbor narodohosp. a soc. č. 1. Nakladcm Akademio v Praze — L čp. 606 a v ko-misi Fr. Rivnaoo v Praze — H. Pfikopv 24. Cena 9.60 Kč).
«Historija osiobodjenja i ujedinjenja Jugoslovena.« Pod tem naslovom je izdal dr. Vasilij Popovič v sarajevski »Pro-svetini Biblioteki« zanmivo knjigo, ki opisuje razne osebnosti, zaslužne za naše ujedinjenje. razne zgodovinsko prizore itd. Publikacija ima številno ilustracijo ter je v nji v glavnem obdelana, zgodovina Jugoslovenov v zadnjih 100 letih. Knjiga je pisana vseskozi v jugosloven-skem duhu.
Zagrebška visoka glasbena šola je v prošlom letu imela 786 gojencev in 43 učnih moči. Vtfji oddelek je obiskovalo 47 slušateljev.
Proslava Sukove petdesetletnice. Češki komponist J. Suk bo 4. januarja 1924. praznoval SOletnico svojega rojstva, Ob tej priložnosti bo klavirski vir-tuoz dr. V. štepan izvajal vsa Sukova dela,
Enclclopedie Tchecoslovaque. Pod
tem naslovom izdajata Edition Bossard v v Parizu in založba »Orbis« v Pragi obsežno delo v francoščini, ki naj pokaže inozemstvu verno sliko o češkoslovaški republiki. Prvi zvezek enciklopedijo obsega spis »Industrija in trgovina« ter ie natisnjen na 594 straneh. Nadaljnji zvezki bodo obsegali popis zemljepisnih in narodopisnih razmer ter ilustracije političnega, kulturnega in socijalnega življenja v Češkoslovaški.
j- ' ;~eIo 30 nemških devojk, je bilo to« liko povpraševanja pri izseljeniškem uradu na Eilis Islandu, da je ta urad moral v javnih oklicih, inseriranih v časopisju, prositi, naj ga puste v miru. Mnogotera dama, ki jc lani prišla na poletne počitnice v Nemčijo, sl je od« tod pripeljala služkinjo seboj. Prevoz« nina je stala z vizumom vred okrog
150 dolarjev. Ta znesek so morala dc» kleta odslužiti. Njihov mesečni »lon» so tako doglo skrajšali od 30 na 20 do« larjcv. To je bilo precej upravičeno, kajti ta dekleta niso znala angleški, za« to tudi niso znala odpravljati obisko« valcev in se z njimi pomeniti, niso zna« la opravljati telefona, kar jc v ameri« šl-.cm življenju zelo važno in ne znajo na ameriški način kuhati. Nekaj časa so dekleta prenašala to krajšanje me« zde, potem so pa nekega lenega dne pospravila vsaka svoj kovčeg in jo po« pihale — drugam. Kajti doznale so, da v Ameriki ne poznajo odpovedne do« bel Vsakdo je sam zase, in če posel n. pr. zboli, je kar na mestu odpuščen ter naj sam gleda, da ozdravi ali pa pogi« n- kjerkoli, v bolnici ali na cesti. Cc je Amerikanec dovolj dolgo robo« tal, si je tudi prihranil majhen kupček in si kupi ali zgradi enorodbinsko hi« šico na robu ogromnega velemesta, V nedoglcdnlh frontah stoje te enoro-I« hinske hiše, povsem enako druga dru« gl, tesno druga poleg druge, dvajset ali trideset ali petdeset po popolnoma istem konltu. Al! ra naideš hiše na sa«
mem, v otmenem angleškem kolonijal« nem stilu vsaksebi. Potem ni med nji« mi plota, vsa okolica okrog teh hiš je en sam park, in meje so potegnjene ne« vidno, kakor meridijani. Tu pa že naj« tleš služkinjo v hiši. Dvakrat ali trikrat na teden pride v hišo zamorec, da oči« sli kotle centralne kurjave in nagrma. di premoga. Pozimi pa pride kidat sneg ln oskrbet kurjavo. Nova iznajdba pa je, da si premogovno kurjavo sploh prihranijo in da kurijo z ogljem. Videl sem takšno kurjavo v vili bogatega zdravnik v Mihvaukec. Enkrat na me« scc napolni zamorec kotel z ogljem, drugo opravita scsalkn sama.
Ameriško življenje pa je težavno in polno dela za moža in za ženo in nima tihega rodbinskega veselja, kakor ga poznamo mi. Nima prave prisrčnosti. | Življenje sc odigrava v zelo tesnih me« jah stanovanja, med :?elo maloštevilnim 'pohištvom, lc kolikor ga je najnujneje \ potrebno — toliko ga je mož kupil na svatbeni dan v trgovini. Da, mož, kaj« ! ti žena nc prinaša v Ameriki nikakršne \ doto seboj in zelo malo bale. Pohištvo ;c izdelano v tvornici In jc v Ncvv i Yorku enako kakor v Friscu, široka i zakonska postelia v francoskem stilu, ! za moža In 5cno — ta postelja čez dan I Izgine navpil: v omaro, ki je vzidana v 1 steno. Potom imajo mizo, ki jo po jedi ! zopet zložo in odstavijo, potem nekaj I stolcev, prav neznaten knnape, nekaj , oblcl-e, nekaj slabih slik, nar omar za ! obleko in nerilo. SIcer n.! mnoao tega
ne potrebujejo. V sezoni se nakupijo nove reči. Stanuješ doma nekako kakor mi na potovanju, v kajuti ladje.
Samci? Opremljena soba s kopalnico stane v New Yorku v 79. ulici 1C0 do« larjev mesečno. Mladi pari se ustanovi« jo najraje v Rczidcnčncm hotelu in se hranijo v gostilni. Takšnih gostiln je neštevllo, gotovo desetkrat več kakoi v Nemčiji. Cela vrsta je podjetij, ki imajo uniformne gostilne, ki stoje na vsakem uličnem oglu, Childs, Ct. Rc« gist itd., in so si slična kakor jajca. V njih dobiš hrano od 45 centov do ene« ga dolarja. Amerikanci so skoraj vsi enako ob!c5en!. Kadar je moderno, da nimaš brade, je nikdo nima. Klobuk!, plašči, suknje, tem predpisujejo občo obliko nekatere ogromne tvornlce, •'style 23«, ln nijeden državljan so ne protivl temu nenapisanemu zakonu. Kdor pride na ulico s slamnikom po 15. septembru, naj gleda, da mu ga ne zhijejo z glave. Damo imajo vse polet« je isto fasono, kakor 80 jo pokazale novo toaleto v veliki paradi na Flfth Avcnue na velikonočno nedeljo — letos le ameriška moda žlvobarvna, rdeča, zeleno, mnogo krznenih našivov itd. Cvetlica tega leta jc lilija. Vsi se ena« ko oblačijo, vsi enako stanujejo in se enako hranijo, brez fantazije, vse je iz« vršeno in prodano en mnsse. In ven« dar so vsi sveži, zdravi, tla jih kar za. vldnS, podjetni, radostni, mladi. Mlada rasa na mladem kontinentu.
Gospodarstvo
Nakup tujih valut za potovanje trgovcev in obrtnikov v inozemstvo
Po obvestilu generalnega Inšpektorata finančnega ministrstva v Beogradu z dne 18. t. m. št. 27.876 Je odredil ilnanč-ni minister v svrho olajšanja nakupnih potovanj trgovcev in obrtnikov v Inozemstvo, da sme delegat finančnega ministrstva v LJubljani dajati trgovcem in obrtnikom pooblastila za nakup tujih plačilnih sredstev pri pooblaščenih bankah do maksimalnega zneska 10.000 francoskih frankov za eno potovanje.
Trgovci In obrtniki, k! Imajo potrebo potovati v Inozemstvo, morajo vložiti tozadevno prošnjo na delegacijo preko trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki bo opremila prošnjo za nakup deviz s svojim mnenjem ter jo nato pred ložlla iinančni delegaciji. Prošnji je prvikrat priložiti tudi potrdilo, o protoko-lacijl tvrdke; potrdilo o plačanih davkih in vidiranl potni list pa je treba predložiti vsaki prošnji. Zbornica bo vodila o teh prošnjah poseben kontrolnik.
Finančni delegat bo nato takoj izdal pooblastilo za nakup inozemskih plačilnih sredstev, na podlagi katerega bodo pooblaščene banke prosilcu prodale zahtevane devize v zmislu predpisov, kakor so se dosedaj Izdajala potnikom pooblastila od generalnega-Inšpektorata finančnega ministrstva.
Agonija nemške marke
Ko Je lani prvič nemška marka rapid-no padla, Je bilo mnogo ljudi, ki so mislili, da je to samo začasen pojav in da se mora marka, valuta države s krepko Industrijo, zopet popravili. Mnogo jih Je bilo takrat, ki so nakupili večje količine mark Iti špekulirali z njimi. To zaupanle v nemško valuto pa je z nadalnjiml padci hltTO pojemalo. Letos iebruarja In marca, ko je Državna banka Intervenirala z ogromnimi deviznimi zalogami, zbianlml za plačevanje reparacij, v podporo marki, je lahkoverni špekulantskl svet zopet verjel v možnost stalnega popravka netnške valute. Toda že aprila je prišlo razočaranje. Trdili smo takrat, da pri tako neurejenih finančnih razmerah in pri toliki inflaciji morejo umetne In-ickcije koristiti le začasno.
Po vsakem novem padcu marke so se širile po časopisju vesti, da pripravlja nemška vlada resno akcijo za sanacijo svoje valute. Toda resne akcije nI bilo, razna umetna sredstva, kakor omelltve deviznega prometa, pa marke rešiti ne morejo, zlasti ker se je obtok bankovcev večal naravnost v brezmejnost in Je po zasedbi Poruhrja pasivnost plačilne bilance postajala vedno večja.
Te dni doživlja marka zopet hude padce. Včeraj je padla na curlškl borzi od 0.0008 na 0.0005. Padec od početka leta, ko je notlrala marka na curlškl borzi še 0.07, pa do danes Je pač v pravem pomenu besede katastrofa, saj je to padec za več nego 99 odstotkov.
Pri takšni inflaciji papirnatega denarja, ko se obtok bankovcev v enem tednu poveča kar za preko 5000 milijard, nI izgledov, da se bo padanje marke z lahkoto ustavilo. Danes ima Nemčija v prometu gotovo že okrog 30.000 milijard mark. Marka ie torej že zelo blizu sovjetskemu rublju, dasi ie Nemčija v gospodarskem pogledu daleko pred Rusijo. Očitek, da je Nemčija svojo valuto namenoma pustila propasti, da se izogne reparacijam, je vedno verjetnejši. Popolnoma nerazumljivo je namreč, da se je valuta gospodarsko tako krepke države približala v tako sumljivo distanco rublju.
Zadnje rapidno padanje marke je povzročilo v Nemčiji pravi kaos. Naraščanje cen takorekoč od ure do ure je strahotno. Draginjski nemiri so po celi Nemčiji. Poleg tega pa se pojavljajo tudi komunisti, ki bi radi izkoristili te kaotične razmere. Neverjetno se čuje, da pri toliki množini bankovcev še primanjkuje denarja, to pa seveda radi rapidno naraščajoče draginje. Zaupanje domačega prebivalstva v lastno valuto je na ničli, vse se skuša rešiti marke in vse kupuje stvari, ki imajo količkaj kako vrednost, samo da se znebi mark. Pri takem nezaupanju rastejo cene gotovim predmetom tudi preko svetovne paritete. Te razmere so prisilile vlado, da je pričela zopet misliti na sredstva, ki bi zausla-vila popolno katastrofo. V prvi polovici avgusta se skliče državni zbor na izredno zasedanje, na katerem se bo razpravljalo o gospodarskem in finančnem položaju Nemčije. Baje namerava vlada najeti tudi notranje posojilo v znesku 100 milijonov zlatih mark. Ali misli nemška vlada resno na sanacijo marke, bodo pokazali prihodnji dnevi. Ce bo hotela kaj doseči, bo morala iti za vzgledom Avstrije.
Narodna banka SHS
Stanje 22. julija 1923.
Aktiva (v milijonih Din; v oklepaji], spremembe napram 15. t. m.); kovinski podloga 362.7 (+ 1.9), posojila 1361,} (— 11.4), račun za odkup kronskih nov. čanlc 1238.2, račun začasne razmene 2;j državni dolg 2957.2, vrednost državna, domen 2138.3, saldo raznih računov 3121 (— 3.4). Skupno 8669.1,
Pasiva: vplačani del glavnice 21.6, rc. zervnl iond 5.2, bankovci v obtoka 5549.9 (— 48.6), državni račun začasne raznu. ne 298, državne terjatve po raznih ra. čunlh 81.4 (+ 15.8), razne obveznosti 527.3 (+ 8.7), terjatev države za zalo. žene domene 2138.3, nadavek za nakita zlata za glavnico in fonde 47.1. Skimri 8669.1.
Stavbenik 188
RUD. ROČAK
v Trbovljah
Izvršuje vsa stavbena dela. Lnstno tessftšča. Izdelovanje stopnic, Tcrace-tlak.
Brozkonkurenčne cene.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšenica: baška, stara, 77 kg, 2 — 3 odst., ponudba 387.5; baška, nova, 78 -79 kg, 2 — 3 odst., 100 odst. kasa, za avgust, 7 vagonov 357.5 — 300; baška, nova, 79 kg, 1 — 2 odst., 100 odst, ka. sa, 4 vagoni 357.5; banatska, 78 —811 kg, 2 odst., postavno Zenta, 3 vagoni 362.5 — 365; sremska, 78 kg, 2 odst, ponudba 360; srbijanska, 78 — 79 kg, 2 — 3 odst., jiostavno Beograd, duplikat kasa, 26 vagonov 350 — 365. Ječmen: baški, stari, povpraševanje 300; bašfo, nova, 66 — 67 kg, povpraševanje 295. Turščica: baška, stara, 3.5 vagona 312.5 — 316; baška defektna, 1 vagon 187.5; baška, 100 odst. kasa, 1 vagon 280. Moka: baška, nova, «0«, 1 vagon 585; ba. ška, »0«, sipka, stara, 1 vagon 610. Otrobi: v papirnatih vrečah za novem-ber-december, 5 vagonov 150. Tendenci slaba.
PRODAJA. Prodaja ponošenih vojaških oblek, perila, obuvala In ostalih vojaških pritiklln. Pri upravi oddelka zavoda za Izradu vojne odeče v Skoplju sc bo prodajala 25. avgusta potom Javne licitacije ponošena vojaška obleka vseh vrst nadalje perilo, obuvalo ter različne po-nošene vojaške prltlkllne. Natančnejši podatki so na vpogled v trgovski Inobn nlškl zbornici v Ljubljani, predpisani pogoji, kakor tudi predmetni materijal pa pri upravi oddelka, zavoda za Izradr vojne odeče v Skoplju.
= Carinski dohodki glavnih carinarnic
v prvi dekadi julija Bo znašali 40.402,84.: Din. Od 1. avgusta do 10. julija znašak 1..877.111.S00 Din.
= Vinogradniška banka se osnuje t Sremu. Svrha banko je dajati cenen kredit vinogradnikom za nabavo potrebnega materiala.
= Konferenca o donavski plovbi, Is
Beograda poročajo: Madžarska vlada je predlagala, naj bi se v kakem vojvodinskem mestu vršila konferenca gledo donavske plovbe. Konference bi se udeležili zastopniki Jugoslavije, Madžarske, Rumunske in Bolgarske. Madžarska predlaga med drugim, da bi se v okviru mednarodnega donavBkega pakta sklenila mej prizadetimi državami plovbna konvencija. Naša vlada je na udeležbo na tej konferenci že pristala.
= «Balkanska banka« v Zagrebu. Zagrebško časopisje poroča, da je bila. Balkanska banka zaradi prestopka proti točkam U in 18 deviznih predpisov kaznovana na globo 800.000 Din. Obenem se ji odvzame pravica trgovine z devizami.
= Likvidacija Avstro-ogrske banke. Z Dunaja poročajo: Na plenarni skupščini delničarjev Avstro-ogrske banke Je bil po mnogih prgtestih in viharni debati spre jot predlog Avstrijske narodne banke, po katerem prevzame ta vse objekte in imetje Avstro-ogrske banke in zato delničarjem izmenja njihove delnice v razmerju 1 :4 za delnico Avstrijske narodne banke ali pa kupi delnice Avstro-ogrske banke po 855.000 aK. Ta skupščina je bila zadnja in je s tem končana likvidacija poslovanja Avstro-ogrske banke.
= Švicarski konzulat v Zagrebu v srt do dne 1. avgusta na dan državnega praz nika švicarske republike, ne bo uradova' ter tudi ne bo izdajal vizumov.
= Zlata pariteta v Avstriji znaša od 80. julija do 5. avgusta 14.400 Ka.
= Mednarodni vzorčni sejem v Pragi Uprava praškega velikega sejma priredi mednarodni vzorčni sejem v Pragi od 2 do 9. septembra. Natančnejše informacije daje naša pooblaščena trgovinska agencija v Pragi (Obchodni Agence Srbu, Chor-vatu a Slovincu — Praha I. Staromestske Radnice).
= Viseči dolg Nemčije je narasel do U. julija skoro na 80 bilijonov mark. Ra čuna so, da bo znašal do konca julija go tovo 50 bilijonov.
Lifogsraftfni barvni trakovi
THE REX Go, Ljubljana
J
-mt stalno v zalogi vsako nmotlno Sražba ILIRIJA, Ljubljana,
Kralja Petra trsr 8. - ToL 380«
Veliki inkvlzitor
ljubezenski roman iz najsramotnej-še dobe človeške zgodovino.
Končno so je pojavil Henriquez in javil pokorno:
»Prevzvlšeni gospod veliki inkvlzitor sporoča plemeniti družbi svoj naj-vdanejši pozdrav in poklon. Prosi vas, da se blagovolite potruditi za mizo v kiosk. Takoj bo sam tu!»
Vse damske oči so se zazrle z nspo-fiisno grozo v govornika. Kakor bi zagledale pošast, so pobledele že huj-3 , . . slišno so jim šklepetali zobje . . . iačul se je obupen ženski krik . . . nilada gospa se je zgrudila in začela v božjastnem popadu tuliti in se premetavati po tleh.
Henriquez se je ozrl v ozadje in velel:
lOdnesite jo v sobico! Pokličite hišnega zdravnika!«
trije sluge so zgrabili gos-io in jo odnesli. Henriquez pa je zablisk-il z očmi. se satansko zarežal in zadri:
♦Nič komedije, cenjene moje dame! povedal sem že: prostovoljno ali — nič. Katera noče, evo, tamle je izhod! Izvolite!«
Nastal je strašen molk. A gtnila se ti nobena.
»Torej, pre vzvišenosti, izvolite!« se fe poklonil gubernator. »Sedeži so že določeni, prosim . . .»
In odšel jo v temo.
Kako so dospele dame za mizo, ne 6i mogle niti same povedati. Ali so Sle same — v nezavesti — ali so jih vodili gospodje?
Videle so pred seboj le zlato in srebrno posodje, prekrasne kristalne ča-še, čudovit porcelan, čarobne lestence, kakor gosji puh mehke preproge, razkošne slike, umetniško pohištvo, cele
Kupe rož ln cele grmove zeieti ja. Kakor bi sanjale, se jim je zdelo Brodi vsega tega bogastva in lepote ter tega nepopisno prijetnega vonja.
In odprla bo se vrata, vstopil pa jc eleganten kavalir v dragoceni civilni viteški opravi. Atlas in svila, biseri 111 domanti so ga delali tako visoko vzraslega, elastičnega ln mladostnega zares lopega moža. Edino veliki '.lati križ z domanti, obešen na filigranskem zlatem umotvoru okoli vratu, je izdajal pogledom, da je ta mož visok duhovnik.
»Tisočkrat prosim oproščonja, vtle-spoštovane dame in prevzvišeni go-spodjo, da sto me morali čakati!« je dejal inkvizitor in so opetovano nnj-Ijubeznivejo se smehljajoč, poklonil na vse strani. »Toda sam Bog mo je menda udaril s svojo težko roko in me storil za inkvizitorja. Verjemite mi, da sem najnesrečnejši človek na tem svetu! Nikdar svoboden, nikdar miren, sovražnikov cerkve in vere pa je vedno več, a uspehov vedno manj! Sam Bog me reši že tega poklica . . . Edino redki takile večeri v družbi učenih mož in plemenitih dam so mi skromna na grada za strašno borbo, ki jo vodim proti nevernikom po ukazu njegove svetosti, očeta papeža, in njegovega veličanstva kralja in cesarja! Prodni vas, pomagajte mi pozabiti vsaj za par ur, da sem inkvizitor! Prisrčno vas pozdravljam in vas prosim, da se čutite tukaj kot moji velespoštovanl gostje, tako iskreno moje prijatelje, kakor sem vam prijatelj jaz! — Don Filip, prosim!«
V tistem hipu so se razgrnile na koncu dvorane svileno zavese in sluge so na ogromnih pladnjih začeli primešati šo kadeča se jedila. Hlcratu sc jo oglasila od nekod sladka, neskončno prijetna godba.
Dame so strmele in niso mogle razu-
meti. a vse se je vrsuo tako koreKtno in dostojanstveno, da niso moglo več dvomiti, kako nespameten je bil njih prejšnji strah. Sluge so natakali vina, inkvizitor je šaljivo kramljal o velikonočni procesiji, o ceremonijah velikega tedna, vpraševal jo zdaj to, zdaj ono gospo po zdravju moža ali otrok, pripovedoval in poslušal jo vesele, nedolžne anekdote z vdovo ln lz Vatikana ter bil vos čas neprisiljeno duhovit in zabaven.
Tudi ostali moški gostjo so se vedli brez spodtlke, častitljivo in vendar veselo.
Nikogar ni nihče silil jesti ali piti. Niti ne govoriti. Ta ali ona dama je ogorčeno dolgo molčala, a gospodje je niso nadlegovali in so se delali, kakor da niti ne opažajo njene slabe voljo. Tako je polagoma izginjala vsakršnja grda slutnja in se je razkadil vos strah. Jedi so bile izvrstne in pijača resiiič no brez primere, sladkarije nebeške in sladoled kakor božja mana. I11 nato so sledili likerji, neznansko sladki in opojni, pa zopet sladkarijo in sladoled ln vino in dobrote brez konca in kraja.
Godba pa je svirala ves čas in vedno lepše, razkošneje.
Tudi dama, ki jo je vrgla božjast, se je že davno vrnila v družbo in postala je najveselejša, najzgovornejša. Hlastno je pila in pila, naposled pa že vsa opo-jena povedala glasno:
»Oh, prevzvišenost, umrla bi bila skoraj od strahu pred vami.«
»Zdaj vidite, lopa milostiva, kako podli so moji obrekovalci,« jo odgovoril inkvizitor. »Zdaj ste menda prepričani, da sem boljši, nego je moj slo ves.«
»Za novega Torquemado vas smatrajo ljudje,« se je smejala božjastnlca. »Toda Torquemada pač nI bil tak kavalir.«
»Ah, Torquemada je bil velik svet-
nlK, jaz sem majhen gresntK,« Je aejai Peter Arbues. «Torquemada so je postil In se bičal do krvi ter je molil noč in dan. Nedosežen ideal nam je Tor-quemada, mož najčistejšo morale In najsvetejših ciljev. Zato kar nič ne dvomim, da ga proglase za svetnika, ker njemu ni bilo enakega.«
In že davno jo minila polnoč, ko se je spomnila prva dama, da mora vendarle domov. Z najljubeznlvojšim glasom je obžaloval inkvizitor, da že odhaja, se je zahvalil za veliko čast, s katero je odlikovala njegovo vedno otožno samsko hišo, ji poljubil roko in jI dal natočiti za slovo šo čažlco likerja. Novega, najslajšega!
Do svilenih zastorjev jo nato spremil vsako posebej in jo izročil v vamo spremstvo svojih slug. V elogantnih nosllnicah so jih odnašali domov. In vso so zaspale in so niso zbudile . . .
šele na velikonočno popoldno so planilo kvišku in so zavedlo v krasni neznani postelji. Obupane, polne sramu 111 groze so so oblačilo, vzdihovalo in jokale. Mar so bito le sanjo ali jo bila resnica? Temno so se spominjale čudnih orgij, plesov, objemov, poljubov, strašnih, a sladkih gnusob, klobčičov golih telos, prizorov blaznosti, a vedelo niso, so jih li resnično doživele ali pa so le razkošno sanjalo . . .
Strašno! A domov, domov!
In ko bo odprle druga za drugo svojo sobico, jo stal na hodniku don Filip, se ponižno klanjal in nemo kazal na stežaj odprta vrata inkvizitorske palače. Razumelo so.
In bežale so domov, kakor bi jih preganjale furije . . .
XVI. TrlbunaL
Neko noč — komaj par dni po zadnjih dogodkih — so jo zgodilo v Se-vilji nekaj nezaslišanega. Trop moških in žensk so jo brez krika in hrupa po-
javit pred gubernator je vo palačo, pobtf s kamenjem vsa okna, porušil ielezne ograjo okoli parka, naskočil hišna vrata ter jib s sekirami in drogovi vrgel
iz tečajev.
Vso se jo v ulici, razsvetljevani po eni sami svetlljkl, Izvršilo tako tiho in mirno, a tudi tako naglo, da javna oblast ni utegnila poslati oboroženo b' le, ki bi tolpo razgnala pravočasno.
Tolpa, dovolj oborožena, je bila v tem hipu popolnoma gospodar nad palačo. Vdrla bi bila lahko, ker upiral so ni niličo; par alguazilov, ki jo priteklo z raznih straui, so ni upalo nastopiti proti množici. Zažgala in do tal bi bila tolpa lahko porušila palačo.
IIenriquez, ki jo skočil lz postelje 111 zbožal pod streho, jo trepotaje pričakoval najhujšega. Lopov, ki je znal v temi proti žrtvam inkvizicije sukati bodalo in ki je izvrševal najkrutojše in najnoBraninejše ukaze Petra Arbuesa z uprav zversko brezčutnostjo, jo bil v tem hipu ostuden strahopetec. Pri vsa-kom udarcu sekiro ali sunku železnega kola je zaječal, so trkal skesano po pr sili in vneto molil.
Vso jo kazalo, da bijo inkvizitorje-vemu surovemu hlapcu zadnja ura.
»Dovolj je krvi! Dovolj krivic! Zdaj napravimo konoc! Naprej! Pobljte ga! Zakoljite, zadavite ga! V reko z garje vim psom!« je zakričalo deset, dvajset glasov.
»Grofa Argosa naj nam dajo nazaj! Kaj počno ž njim?«
»Ker je bil pravičen in pošten, gi hočejo sežgati!«
»Celo škofa iz Callohorre in Segov!-je so umorili!»
»Zdaj hočejo pogubiti tudi Marijo Burgumlsko, 80 let staro svetnico, do-brotnico, našo blago mater!«
»Grofa Argosa hočemo nazaj! On naj poišče in kaznujo prasee, ki one čaščajo naše žene in sestro!«
liiH
ifanejo z državnim davkom na Inserale vred do 20 beaedl Din 5'-, vcaka nadaljnja bnsodo 50 p«r — Plefin vedno naprej (lahko tudi v znamkah*. Ma vpratanle odqov«ria uprava le, ako je vpra5ar.|«i priložena znamka aa odgovor ter manipulacija pristojbina (I Din).
Služkinjo
pridno Id pošteno,	Iščem. Nastop takoj. Plača	po dogovoru. Naslov pove	uprava „ Jutra".	6811
Prodajalka
mauufaktume in »špecerijske stroke veSča žoll premenltl mesto meseca avgusta ali »pptembra t. 1. Grem v veliko trgovino na deželo ali v mesto. Cenj. ponudbe pod ..Zvesta." na upr „Jutra".
6495
Dobra kuharica
ln pridna go3podluJa. čedna, ae sprejme k mali družini v Mariboru. Mesečna plača tisoč kron ln oskrba. Ponudbo ako mogoče s sliko, na podružnico „Jutra" Maribor, pod ,,Čedna, gospodinja".
6319
Mesto korespondenta
aH knjigovodje iSČem. Kraj poljuben. VeSČ popolnomn slovenščine, hrvaščine. nemščine ln froncoščino. Cenjo-ne ponudbo prosim pod felfro ,,Enoletna praksa" na podružnico „Jutra" v Mariboru.	6830
Knjigovodja
fnmostojen ln korespondent (slov., srbohrv., nem.), ISče rrlmerno službe. Nastop tu-koj. Ponudbe prosim pod ..Deaetletna praksa" na upr. ..Jutra".	6413
Državni računski uradnik
izvežban v knjigovodstvu, 'trojoplaJu ln stenografiji, Ifče dela za popoldanske ure. Ponudbe na upravo „Jutra" pod .Vsestransko vporabljiv' 6711
Strojnik-ključavničar
Seli premen iti službo. Srednje starosti, neoženjen, trezen, z daljšo prakso .n z dobrimi izpričevali. Vefič tudi v elektriki. Ponudbe sprejo-ma ln nnBlov pove uprava »Jutra".	6684
Izprašan strojnik
Služba tajnika
pri okrajnem zastopu !n okrajni hranilnici v Rogat-ru, sprva začasno, ce takoj odda Plača po dogovoru. Prcdlj-žlti Jo dokazila o dosedanjem službovanju. Prosilci, kl si dobri Slovcncl, samci ln pev-cl, imajo prednost. 677S
Gospodična
ISče mesta kot koresponden-tlnja ali pisarniška moč za takoj oll s lf>. avgustom. Prvi mesec grP tudi za malo plačo. Ponudbe na upravo Jutra" pod ..Pridna". 07« r.
Puchmotor
ln kurjač, obenem tudi 'if roj 2 ln pol II P. ln pomožni mo-
Mesarski in prekajevalski pomočnik
ISče službe. Nastopi lahko tudi za kuhinjskega mesarja. Cenj. ponudbo pod ,.Posten" na upravo „Jutra".
6853
Oženjen skladiščnik
dober računar, zmožen slovenščine ln nemščine, popolnoma samostojna moč, IfiCe službe. — Ponudbe pod ,,Samostojna moč", podružnici „Jutra" v Celju. 6726
Absolvent
dvorazr. trgovske Sole * LJubljani, s lletno prakso
v velikem industrijskem podjetju, porfekten v govoru ln Pisavi slovenskega, srbohrv. ia nemškega jezika, vešč v v«cb pisarniških delih, želi Premonlti mesto ; gre tudi na deželo. Cenjene ponudbe na upravo „Jutra" pod „Per-iekten".	6876
nI ključavničar, vešč tudi nekoliko elektrike, 16"o mesta za takojšnji nas'op, ev. tudi kot strojni ključavničar — Cenjeno ponudbe pod ..Strojnik" in kurjač" na upravo ,, Jutra".	6307
Za lahka domača dela
torjl znamke ..Cockerell", tričetrt HP., so no nizki ceni prodajo. — Avto-F!orjan>!č, LJubljana.	6317
se sprejme 14—16 letna de klica k bolJSl družini na de- i cesta 33. želo. Plača po dogovoru. Sf- j— rote Imajo prednost. Naslov v upravi ,,Jutra'.	67SG
«Opalograph»
popolnoma nov. ramo dvakrat rabljen, ko proda po znižani ceni. ,,Zora" družba z e. z.. Ljubljana, Dunajska 6774
Zidne opeke
približno 5000 komadov, prodamo ugodno. Ponudbo pod ,.Opeka" na upravo „Jutra". 6804
Radi selitve
so ceno proda namizni klavir. Stari trg 22, II., desno.
c»80U
Lep zapravljivec
nov z dvema sedežema, na prosti tečnj, prodam. Cona po dogovoru. Ivan Luh. kovač, Lcoce.	6776
Kompletna oprava
spalnica lz rožnevega tujega lera, se proda. Kdor Jo hoče kupiti, si Jo tudi lahko ogloda. Jeuenlce, Gor. St. 11G.
6740
Dve lepi sobi
a električno razsvetljavo, ao oddasto s hrano 4 alt 5 boljšim gospodom. Naslov v upr. „Jutra".	6850
Opremljeno sobo
če mogoče s prostim vhodom ISČem. Plačam dobro. — Ponudbo pod ..Center" na upravnlStvo ,,Jutra". 6877
Veliko sobo
prazno, ali podstrešno, svetlo ISče slikar. Ccujene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Umetnik".	6875
Hiša z gostilno
velikim dvorlSčem, gospodarskim poslopjem, skladISčl ln hlovom ter zelenjadnim ln gostilniškim vrtom, so proda. Istotam se prodasta 2 orala mladega gozda. Naslov v upravi ..Jutra". 6860
Motorno kolo
dobro ohranjeno, 5 HP
ter
Bančni uradnik
ISčo veliko svetlo sobo v sredini mesta s posebnim vhodom. — Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..Danka". 6878
Sobo
vodna sesalka z visokim sto- samo za meseo avgust Išče
Jalom, se proda. Nal a n*n a J (ali kot	sostanovalec) ^cvent.
pojasnila dajo Jakob Pre.clj. *................""
vodovodni Instalater ln klju-
čavničar, Novo mesto. 67
a hrano mlajSl gospod. Ponudbo na upravo „Jutra"
Motorno kolo
skoraj novo, 4 HP., prodam po ugodni ceni, lahko tudi pod garancijo. Ogleda so v Celju, Glavni trg 13. J. G.	6655
pod „Hrana".
6S68
Elegantno opremljeno sobo
ovent. dvo za poročen par brez otrok. Cena postranska stvar. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Cena postrnn-ska".	6872
Posestvo naprodaj
t Izmeri 5 oralov zemlje, njive, travnika ln sadonca-nlka. Hiša ln gospodarsko poslopje, vse v dobrem sta-nju, ob okrajni cesti, 20 minut od kolodvora St. Jurij. Cena oe Izvo pri Antonu Le-»ko»Sku. St. Jurij ob Južni železnici 34.	6209
Malo posestvo
s hlSo ln lepim sadnim vrtom, jo po ugodni ceni na prodaj Tudi so odda v najem vrt z različnim sadjem na Dolenjskem. Naslov pove uprava „Jutra".	6818
Skladišče
svetlo ln suho, ISČem r mestu proti dobri najemnini. Ponudbe s navedbo ulico in najemnine na upravo lista pod ,,September".	6820
Kdo bi hotel primerno zaposliti zdravega, 23 let starega, agllnega Intel Icejitiip 32 Slovenca s trgovskošolsko naobrazbo in daljšo prakso ter znanjem slovenskega, or-bohrvatskega ln nemškega jezika, v kakem večjem mestu Francije, kjer bi mu bil omogočen temeljit študij, ka kor francoskega Jezika tr.ko tudi trgovskih znanosti — Cenj. ponudbo z referencami, oziroma blagohotni noaveti na upravnlStvo ..Jutra" pod Ekslntenčni minimum 3921.
678.1
Električni strojnik
iSče službo na Gorenjskem. Naslov povo rpr. ...Tut^".
6733
Brivski učenec
so sprejme Inkoj. Prednost Imajo oni, kl so so že u«'• 111 brivske obrti. — Joško Golob, brivec, Ormož. 6702
Naprodaj.
t bencin motor 2 taktni stoječi 3 HP. komplet, 1 bencin Aggregat. 4 HP. 70 volt, 30 amper, komplet; 1 Dy-namo 110 volt, 27 ampor s tablo in merili; 1 clrkulor-na žaga na vozu z bencin motorjem, vse v najboljšem stanju, se ceno proda. Poizve so v upravi „Jutra".
6799
Najboljša kolesa
pnevmatiko !n vso dele kolen nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goroo, M. R. Plevel v Preski pri Medvodah.	6837
Spalna oprava nova, iz čcSnje.vcga lesa, se proda. Istotum jo damsko kolo naprodaj. Naslov pove uprava ,,Jutra".	6811
Psički
volčja pasme, 6 tednov stari, so prodajo Japljeva ulica 13.
6853
rabljene, dobro ohranjene, kupi Jos. Bahovcc, LJubljana. Sv Jakoba trg 7. 106
Objektiv
(Doppe]l;;::astigmat) IS cm gorifče v Kumpur zaptralu, so kupi. Ponudbe pod .Objektiv", ua Aloma Company, .inončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.	6869
Gobe
kumno, janež, linov cvet Itd.
GerSak & Co., LJubljana, Kongresni trg St. 10.
Kuharica
jomoBtojna. kl Je bila kot taka nameščena v dobroldo-j-lh restavracijah ter Je ku-oala v akadem. menzl, ISče poletje službe, najraje v kakem letovišču. — Ponudbe PO'1 „TakoJ St. 35" na upr. ».Jutra".	6880
Bivša učiteljica
poučuje Italijanščino, tudi na dom. Cena na Urr> 6 dinarjev. Naslov pove uP>ava ..Jutra".	6835
Učenec 67G9
z nekoliko srodujeSolsko izobrazbo se sprejme v uiiin:.i-fakturno veletrgovino v LJubljani. Ponudbe pod ..Učenec" na upravo tega li.ita
Motorno kolo
skoraj novo, 1 ln pol HP., so po ugodni ccni proda. — H. Demšar, Celovška ee-.fa št. 90.	68R2
Plahto
srednjo vclllco. za pokrivanje blaga na vozovih, Iščem. Ponudbo pod ,,Lo dobro ohranjena" na upravr t \-<. „Jutra".	6821
3 črno marmornato pločo, pilkladno za modni ali brivski salon, se proda. Naslov pove uprava ,.Jutra". 68G6
Knjigovodkinja
stareJSa moč, zmožna popolnoma knjigovodstva ter ko-renpondenee, r.e sprejme tn-koj za trgovino s kolonialnim blagom na debelo in
drobno. Ponudbo pnd ,,%nne-	Skalna SOba
sljiva" na upravnlštvo ...Tm kompletno urejena, z večjo
tra".	6768 cobno i.redenco in psiho, vso
---------------------najboljše izdelano, se radi
TnrnvaM nnmn^nik 1 blitvo lz LJubljano proda, irgovsiu pomocniK > kakor tudl luiblnjHita oprc.
mlad, agilen, verzirun v na. Kupec Ima n«\ ra?.poln?o
vseli strokah manufakturo, stanovanje v sredini mesta.
Specerlje ln žel ^.nlno, z do- Naslov v upravi ..Jutra"
Kupi se:
Večja množina premoga rjavega in svitlegn ; vrčja množina drv za kurjavo; več|a _množina bukovih hlodov brez Salonsko stojno ogledalo srca. ve6ja množina laHlrt.
Opremljeno sobo
iSčo zakon.-ki par brez otrok, če mogočo v sredini mesta. — Ponudbo sprejema uprava ,.Jutra" pod .,Miren par".
6851
Solidna gospodična
z lastnim posteljnim perilom, Išče sobo v bližini ..Zvezde". Naslov povo uprava ..Jutra".
6699
Elegantno opremljen salon
ln spalnico za eno ali dve osebi so takoj odda. Naslov pove upravniStvo ,, Jutra".
6395
Malo posestvo
pri Brežicah (približno 4 orali), obstoječe iz njiv, travnikov, gozda, hiše in hleva, zelo ugodno za trgovino, so proda za 45.000 Din. Dopl3l pod ,,J. p 45" na upravo „Jutra".	6711
Enodružinska hiša
z ograjenim vrtom, vodovod v hiši, stanovanje 1. septembra pronto, se proda. Več 6« poizve v Ribniški ulici 201. Novi Vodmat.	6820
Posestvo
četrt uro odaljn-o rd želes nlško postaje Medved, z mlinom, obstoječo Iz 28 Ju-trov njiv, travnikov ln lepega gozda, vs« v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Cenj. ponudb" vprašanja na upr. ..Jutra' pod ,,Posestvo".	6311
Manjši mlin
(fttulnl) v dobrum stanju, blizu kolodvora, so vw.mo v najem. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod ..fttulnl mlin* .
6800
Gostilno
na prometnim kraju l&':em na račun. Naslov pove uprava ..Jutra".	6810
Učiteljica
z lastnim pohištvom, teli spoznati resnoga gospoda 50 let. kl bi Imel veselje za mirno zakonsko Življenje, v slučaju zaupauja ln harmonije. Ke«ne ponudbe ua upr. ,, Jutra" pod ..Mlrodomska".
6561
Vslsd pomanjkanja primernega snanja teli mlad urnd-nlk na deželi rnanja s živahno gospodično od 18—24 let. — Ponudbo čo mogočo « sliko pod ,.Resno" na upr. ,,Jutra".	C3G2
Sebi enako žensko
z večjim premo ženJorn. ki J« dobra gospodinja ISče v svrho žonltve 54 let star. s nad 2 mllij. premoženjem. Rerno ponudbe s sliko, katera «« vrue pod .Značnjen' na upr. „Jutra".	8855
Resnega znanja
s snnčajnim. nad 40!etnli* akademlkarjom v stalni službi, želi samostojna dnina. Pjnudbo s polnim naslovom pod ..Znača!" na upr. ,.Jutra"	682?
Vila
g lepim vrtom in avtogar:i!o v najlepSI legi parka ln bližini gl. kolodvora v Mariboru, Jft '»aprodaj za 500.000 Din. Kupec dobi takoj lepo stanovanje. Naprodaj je tudi velika trgovr.lra hiša. Pojar-nila dajo ga. Lednlk. Maribor, Alcksnndrova cesta 51.
6740
Enonudstropna hiša
pripravna za vsako obit, /. velikim vrtom, pri okrajni cesti, blizu cerkve v Jerefjl-nl pri Mariboru, bo ugodno proda. — Natančncja pojasnila daje Rudolf Wlstan, Maribor. Kaeljnncrjeva ulica 17. Melje.	6724
1,000.000
poljubčkov dam tisti, kl me reSl Is fantovsko osamelostl. Pogoji: Vdova brez otrok v starosti 24—32 lot. visoke postave Star tiem 27 let, po Izjavah objektivnih tensk precej čeden, zdrav kot riba In zato bom tem bolj Ideal nejšl mož za veuolo ženo. So enkrat: gospodično ln mlnj-fce vdovo pod stavljenim po gojrm Izključene. Adreslratl na upravnlštvo ,,Jutra" pod znamko ,.St. Vid nad Ljubljano".	6758
Korespondence
z mlado goopodlčno, lepe zunanjosti želi Inteligenten, osamljen gospod. Slika za-žcljena, vendar no predpo-gcj. Ponudbo upravi ..Jutra" pod ..Klsmet".	6861
Rezi Srimf
Murlbor. Pismo loži. prosim. da d-.l?rilt<. po»tiv ležečo.	nlZO
Gostilna
na GorenJs'.c'.:n, lepimi tuj sklml sobami ln prodajalna se prodn. Elektrika ln vodovod, krasen vrt. njivo in gozd. Cena 350.000 Din. Ponudbo pod ..Dobra gostilna' na Aloma Company. anonfna družba, Ljubljana. Kongre-.m trg št. 3.	6702
Gospodična
Mtfcnlh starSev, Izurjena v b"?ov8tvu in Šivanju, želi Mlinerne službe. Reflcktlrn ,p na Ljubljano, če mogoče z rokrbo v hlSl, kjer bi se tudi lahko priučila kuhanja Ponudbe je poslati na uprato Jutra" pod ..Prldna 1052" 6837
Učenca
N Ima veselje do trgovine. Pridnega, z dobrimi Šolskimi "pričevali, lSčem za takoj A- Brltovtek, Slovenjgradee.
1815
hrlml spričevali, lo dobr.", moč, se sprejmo v trgov'ni Ludvik KuharlČ v Ormožu. Oskrba vsa v h 131. 6765
Izurjena strojepiska
ln stenograflnja za slovenski ln nemški jezik so n prej m c. Nastop takoj. V lesni stroki i/.vt V nc !mn.'o prednost! Ponudbe naj se pošiljajo na poStnl prelal St. II, LJubljana 1. 6737
Gospodična
z enoletnim trgovnk!;n to^-a Jem, začetnica, lš*e nrlmer-noga mesta, najraJSo kot strojepiska s 1. septembrom v Ljubljani ali kje na Gorenjskem. Naslov v upr.t vi ..Jutra",	6730
6743
Vf£\-\ zmi-\K ZA AvronoBiLE
IN KOLESA f?
v w
H3UB I.3AN A PALAČA r."V<RED'BK'
njevih drogov 8 in pol motr;. dolgih. Ponudbe, obsegajoče ceno franko vagon, ali franko obmejna postaja, dobavne množino in dobo, ter plačilne pogoje, naj so naslovijo na upravo ..Jutra" pod genlom ..Resno" do 6. avgusta 1923.
Fotografičnl aparat
format 6 y 9 na ploSčo ali rollfllm kupim. Ponudbe r. navedbo najuižjc c-ue Je po slatl na upruvo ..Jutra" pod ..Fotoaparat".	0705
Opremljeno sobo
ISče ravnokar i/, velikega mesta <Jošla Izvrstna šivilja. Plača dobro ln Izdela gospo dlnji gratls obleke. Ponudbe pod „ChIc" na upravnlštv:> ,,Jutra".	6863
Solastnik eksportne firme
mlad Sr\ ISče sobo v cen-trumu z lastnim vhodom. Cona postranska.- Ponudbo na upravo „Juirii" pod Slfro j Pergler. ..Jajox".	6879 ! ulica 44
Posestvo
s hlSo, vsemi pritililinaml In skr bno obdelanim vinogradom ter gozdom v skupni velikosti nad 4 hektarov, v bližini Rogaško Slatine, za 250.000 Din naprodaj. 2eler-niška postaja M^stinjo 10 minut oddaljena. Naslov pove uprava ,.Jutra" pod Slfro ,.Ugodna kupčija". 6175
Novozidana hiša
s tremi sobami, kuhinjo, shrambo, gospodarskim poslopjem, prodam. Pri hiši sta 2 vrta, sadovnlk, njiva ln travnik. Sehneider Devina pri Slov. Bistrici.	60S9
2 lastna razstavna paviljona
na velesejmu so prodasta Prodam tudi nov godben paviljon, primeren za razstav-ljalce. Naslov povo uprava ..Jutra". 6638
Prazno cobo
za višamo lSčem za takoj ali kasneje. Ponudbo 7, navedbo ulice In najemnine na upravo lista pod ,,Illtor odgovor".
6328
Dvonadstropna hiša
s 14 sobami, 2 lepimi gostilniškimi sobami ln drugimi prostori, krasne kleti, za vsako obrt. v centru mesta v Celju, plinova in eloktrič-ua razsvetljava. Kupcc dobi stanovanje treh sob in kuhinjo in vseli se lahko takoj.
Proda sc radi odhoda v Ameriko in sicer po ugodni ceni. NatančneJSn pojasnila se do- | be pri g. S. Ferent, De-kov za rpedlcljsko "odjetje v ve-trg 3. Celje.	6S73 irK6-> industrijskem kraju v
---------------I Sloveniji. Potreben kapital
I 40—50.000 Din. Rlzlko po-' polnoma Izključen. Sodelovanje so žoll, a nI pogoj. -Cenjene ponudbo pod Blfro ,,Auto" na upravo ..Jutra".
6842
Hallo!
Gospod, 38 let star, vsestransko naobražen, zdrav, lopega značaja, bogat, pred par meseci prISel iz Ameriko! Kakšna uuj bi bila gospodična, kl želi biti srečna? Dotlčna mora biti poStena ln poštene obiteljl, lepega značaja, s premoženjem 100.000 Din, do 35 let slara. Le rosni dopisi radi skorajšnje žc-nltvo. neanonlmno, na upr. ,.Jutra" pod ..Sunshino".
6874
Dve lastaviČki
drobčkaui ptički, bi si radi gnezdo Hpletll .. . Dobroaltu-iranl, pametni In resni zidarji, kl bi hoteli pomagati, da bi se parček naselil v mehkem gnezdecu, naj pošljejo svoj naslov pod "dfro ..Dve lastavlčlil" na upravo ,,Jutra".	6SG4
so ISčo nod zelo ugodnimi pogoji, ki bi fiuanciral ra/.-« Iznajdbo ln ovent. tudl sodo loval. Ponudbe ua upr.n\e. ...lutrn" pod ..f^danlo«!- .
68-7
Za spremljevalko
gre gospoiilčna v kako zri: i-vlllščo v prvi polovici me.s ca avgusta. Naalov pove up-. ,,Jutra".	«836
Grafologična skica
značaja 20 l»lu. Gratolog. ai portret značaja 75 Din. — Važno za službodajslca itd. V pošljite najmanj 30 vr..'i s Črnilom splsanih na naslov: Ciril Supanoič, Ljubljana, Gosponka ulica Ste v. III. nadstr.	6871
Na hrano
se vzamejo gospodične i 'i gospodje. Maribor, Koroni i ulica 18.	67 rJ
Zakaj tak uspeh?
Velikokrat nas vprašajo I »t— serentl, zakaj Imajo uvnn „JutrovI" oglasi veliko Tefji ittpeh kot oglasi drugol. Cisto naravno! ..Jutro" i. haja v;?ak dan okoli 15.000 izvodov. Vsi drugI slnvoi: listi zaostajajo v nakladi d:; leč za „Jutrom". Velika ra Slrjenost lista pa je edino merilo za vrednost oglasov. Odtod tudl tolik uspeh ogla sov v „Jutru". Oe kje, Ima oglas v ..Jutru" siguren uspeh.	(1)
Duševno osamljen gospod
srednje starosti, želi tlvahno korespondonco, v slovenskem nll nemškem jeziku, z inteligentno damo blagega značaja. Le rosne ponudbo pod ,,Krajšam ti čas" na upravo ..Jutra".	6865
Mladenič
trgovsko naobražen, Iz dobre hiše, z lepo vsoto denarja, želi znanja v svrho ženitve z gospodično ali vdovo brez otrok, kl naj bi lmola go-Btllno ali trgovino ali kako večje podjetje. Le resne ponudbo. če Je mogočo s sliko pod SIfro .Resen trgovec' na upravo ..Vutra". Tajnost zajamčena.	6839
Iščem kompanjona
Usnj?.rnja
trlč->t-t uro od Maribora, z lepim 9 oralov posestva, 27 metrov dolgo, enonadstropno hlSo. Klet za usnjarljo In delavnico, cementni basen I v dobrem stanju. Gospodarsko poslopje In stiskalnica, 1 In četrt orala vlnosrnda, sadni vrt ln travniki za 3 glave Živine, njive in vrt, voda za usnjarljo. Vseli se lahko takoj, proda se poceni. Franjo Maribor. Mllnnka 8818
Dobra gostilna
predi Maribora, f.o proda. Za Izplačati Jn dva milijona kron začasno. Kavarna en milijon kron. Ponudbe n.a podr. ,,Jutra". Maribor, pod ..Gostilno ali kavarno". 671« 6<ii
Žensko
gospodično ali vdovo bres otrok, zdravo. miroljubno. 35—45 let staro, z gotovino do 18.000 Din, s katero vsoto bi se udeležilo v trgovini, a ostane dalje njena last, Išče miroljuben, simpatičen mož, 45) let star, v svrho por.neJSe poroko. Cenj. dopisi pod „J. S. 22" na upravo ..Jutra" do 5. avgusta. Tajnost s poštenjem zajamčena.
6847
SOletnl vdovec
z večjim premoženjem, bi se radi osamljenosti rad priženil na večjo kmetijo v vinorodnem kraju. Cenj. ponudbo sc prosi po možnosti h sliko, katora bo vrue. pod ,trožen' liti upravo ..Jutra". GS&i
Denar skozi okno
moče, kdor plača za skromno bajto toliko, kakor za vele-poso:«tvo z obsežnimi zemljišči ln velikimi zgradbami. Tega ne stori nlhčo. Skosi okno pa mečejo ljudje denar. t? plačujejo oglaso v listu, kl Ima voč kot desetkrat manj naročnikov kot .Jutro". Ako že ponuja tak list Insr rat za polovično ceno ,,.lu-trovlh" oglnsov. bi Ka mor-ponuditi najmanj lOkrat or-nojšega, pa bi 60 vedno cena In uspeh njegovih oglanov n • bila v pravem razmerju f ceno In uspehi ,,Jutrovih oglasov.	(2)
Kako naročlS
..Mali oglas" ...lutra" — V pismu napiši kdaj, kolikokrat In kaj želi.š, da ko tiska kot Tvoj „MALI OGLAS". Z i prvih 20 besed toga oglnra morafi naprej po3latl 5 D;r, za vsako beeedo od dvajseto naprej pa 50 par. Lahko pl» čas tudl v znamkah, kl Jih priložiš pismu. Dopisnico m>' 8to pisma plSl, čo polije"' Istočasno po položnici dennt Naslov v vseh Blučajlh : Upr 1 va ,,Jutra" v Ljubljani. Ker prihaja na ..Malo oglase" ,,Jutra" navadno velike ponudb. Je najbolj pripravno, če navedeS v svojem oglaso natančen naslov, na kateroga TI naj pošiljajo ponudbe.
Prav vsakdo
kdor kaj lš«*e, kdor l.aj ponuja, kdor kaj kupuje, kdor kaj prodaja, prav vsakdi priznava, da Imajo čudovit uspeh Mali oclasl v „Jutru".
AUTO
Hiter, eleganten, ekonomičen
Svetovni rekord. — Najmanjša uporaba 1*38 / na 100 km. — Uporaba normalnih voa 4 do S { na 100 km.
i«
Otvoritev začetkom avgust^^
Pension »Metropole
Beograd, Kosmajska št. 30
« bližini Terazlje ln Knez Mlh^jlove ulice (Grande passage) Moderno urejene sobe, okusna hrana, cene zmerne.
Glavno zastopstvo:
JUBLJAKA
Sodna ulica
Telefon itev. 481
,Srčno harmonijo'
želi samostojen gospod z večjim premoženjem t gotovini in s posestvom z dobrosrčno gospodično, ki bl imela posestvo ali kakšuo podjetje ali nekaj kapitala. Tajnost častna. Pod ,,Idealno ilvljenje" oa Aloma Com-pany, anončna dražba, Ljubljana,
Kongresni trg S. 1024
»39»»»»»»»3936«ee6ec€ee«e
fOOKT
11
4060
Izurjena prodajalka
za trgovino s papirjem in knjigarno se sprejme. Prednost imajo reflektantinje, ki so službovale že v knjigarni.
Ponndbe s prepisi izpričeval do 31. julija na našlo? Gorlčar & Lesko všek, Celje.

Sanitetni podpolkovnik ^
dr. Rudolf Kobal
ordinira od sedaj naprej za pljučne In notranje bolezni na Kralja Petra (Slovenskem) trgu št. 2, il. nadst., od V2I2. do '/al. In od 2. do 3. ure popold.
] Pohištvo in preproge !
| od najpreprostejše do najfinejše izdelave se dobe najboljše |
I"	in najcenejše pri tvrdKi	®
~ ----— 1
in najcenejše pri tvrdKi
- KAREL PREIS, Maribor
I Na veliko.	Gosposka ulica 20
4oia Podeželski promet.
Na malo.
Oeniki brezplačno. LniHHDsiin
□Otnmillgnmmrrimmmrpma
B
CENTRALNA VNOVCEVALNICA priporoča svoje prvovrstne mesne izdolke vsem cenjenim odjemalcem, vsak dan dvakrat sveže hrenovke, tlačenke, teti ne pa&tete, druge klobase in naj-izbranejde fipecljalitete. Nadalje razpolaga z vsemi vrstami prekafenega mesa.
Peča se z živo in zaklano živino ter razprodaja na svojih stojnicah na Vodnikovem trgu I a goveje meso po konkurenčnih cenah.
,JMPEX", centralna unoraslr.ica, d. z o. z. jj
v Ljubljani. Export Zahtevajte cenike!
Export
oanDisjnamtECPnnaamanancPB
Zaradi preselitve se proda lesno in tapetniško pohištvo,
preproge, zavese ter posteljna oprema po zelo znižanih cenah.
Nihče naj ne zamudi te ugodne prilike, kl bo trajala samo od 31. julija do 4. avgusta.
Karel Wesiak, Maribor
mm	Aleksandrova cesta 19.
Naznanilo otvoritve.
Cenjenim damam in gospodom vljudno naznanjava, da v, 28. Itdllem otvorlva v Židovski ultolit. 6
damsko in moško konfekcijsko trgovino.
Delo iz lastnih delavnic. Obenem otvorlva
PT* modni salon "1PI
po meri m dame in gospode. Izdelovali se bodo najfinejši Jamski kostimi, plaiči, francoske toalete, vse promenadne in družabne garderobo po najnovejših modelih in najmodernejšem kroju svetovnih akademij. Fino blago strankam vedno na razpolago. Za strauke, ki prineso samo blago, isla postrežba.
Radi točnosti naročil v sezoni Be proBijo cenj. dame in gospode, da javijo svoja naročila Se pred sezijo.	Konkur.nJna cene!
Za obilen poBet se priporočava
Brata Brunskole, družba z o. z., 4011	Ljubljana, Židovska ulica 5.
jtfodni atelje
H. Šare
Ljubljana
Kongresni trg 4 S
3»»»»»»»a»d»6ee6eeeeeeeso
03>3»s»»»»»»»»ee€e6cee6««e0
Bnseriraite v „Jutru"!
Knjige za mladino:
Fr. M i 1 č 1 n s k 11
Zgodba kraljeviča Marka.
Vez. Din 18'—, po poŠti Din 150 ieč. J. Borili Čirimurci. Povest s slikami. BroS. Din 20 —, vez. Din 26 — po poiti Din 1'60 reč.
Fr. Uilčlnskli Tolovaj Mataj. Pravljea s slikami. II. natis. Ceua broi. Din 18 —, rez. Din 25'—, po poŠti Din l-60 več.
J.Borli: Bob in Tedi. Dva neu?nanca.
Povest s slikami. Bro5. Din 12'—, res. Din 18'—, po poŠti Din 1'26 teč.
J. AVaschtetovai Pravljice. Z večbarvnimi slikami. Vez. Din 22—, po poŠti Diu 1-26 reč. čika Jovai
Pisani oblaki. Vez. Din 14'—, po poŠti Din 1 26 več. čika Jova:
Kalamandarija.
Vez. Din 12 —, po pošti Din V— več.
Vse te knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi
v Ljubljani, PreSernova ulica Stev. 54.
Javna vzgojna zavoda v Ptuju
sa dečke
Dijaški dom
PreSernova ulica Stev. 29. Prostora sa 100 gojsnosv.
— »a deklloe —
Mladika
i lastno gospodinjsko šolo la laobraževalnim letnikom.
Prostora sa 60 gojenk.
Gojenci in gojenke obeh zavodov imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo in lahko obiskujejo realno gimnazijo, deško ali dekliško meščansko šolo ter šolo Glasbene matice "M
Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih uvodov
j}.
66'
f 99
Najmodernejši, največji in najluksurijoznejSI oceanski parnik. NajvISj«
zmožnosti iznajdljivosti, znanosti in moči kapitala bo vtelešene r izdelavi tega divnega parnika. Neprimerljiva udoboost t vseh razredih.
Prva vožnja v IEW "STOUJS dne 7. avgusta,
28. avgusta in 18. septembra itd., vsako tri tedne v torek od 8outhampton-Cberbourg. — Podrobna pojasnila potom spodaj navedenih naslovov.
BR£MEi\f-!\!EW YORK
Direktna zveza b krasnimi ameriškimi vladnimi parnikl. Neprekosljiri po udobnosti, čistosti in taborni oskrbi. Hitre in varne ladje. 3839 „Georg Washington" „President Fillmore" ,,1'rcsiJont Harding" „Presideut Roosevelt" ..America"	„President Arthur"
Zahtevajte podrobna pojasnita in brodarski list Stev. 216.
W Ugodna prSSška za prevažanje blaga. *W
UNITEI
Oeneralno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, Palata Beoprndske Zadruge, 1 podružnica v Ljubljani: Zadružna Zveza, Ljubljana.
Naročajte, čitajte in razširjajte W dnevnik JUTRO"!
Telefon St. 588	^^ Telefon št. 688
CENTRALA:	w
RIMSKA CESTA št. 2 IULŠERJEVA UL. št. 5
PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA št. 20 MESTNI TRG št 25
Maribor Zagreb Beograd
Tovarniška zaloga polnogumljastlhobročev,
pneumatike in vsake vrste tehniških gnmijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala.
✓ --	Na razpolago
i^^^^S^Cf st''sMnica za montiranje polnogumijastih obroifev.
Velika zaloga elektro-materijala.
Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurenoe.
Domače v^s
KONSTATACIJA.
Uradniški zakon jo sprejet z glasovi radlkaleev, diemijota in Nemcev ter s
pomočjo klerikalcev. Odpravljena je stalnost uradništva za tri leta, ojjolju-f.::it so vpokojenci, uradništvo je za vojaštvom, iu draginjskih doklad ni. Para nema. To jo danes, po dveh letih borbe, končni izid. Izigrana agrarna reforma, izigrano uradništvo, poleg drugih, — vse to kot uspeh in zasluga ralikalcev in separatistov.
Zadnjič so poročali listi o železničarju ob tivolski progi, ki je iz onemoglosti padel v nezavest.
Včeraj smo poročali v »domačih vesteh«': »V torek zvečer so je v Mariboru ustrelil na Aleksandrovi cesti s službenim samokresom v glavo višji policijski stražnik A. F., ki je bil znati kot izredno marljiv in energičen v ^bi^hi. V smrt ga je pognala beda, ker je1 morala družina proti koncu meseca kljub varčevanju in solidnemu življenju vedno stradati. Pokojnik zapušča ženo in dva otročička.»
Prej je bil profesorski štrajk v Srbiji, — onemogočili so mu uspeh radikali.
In slišali smo o redukciji, o nekvalificiranih, o odpustih in o proslulem
§ 76.
Komentarja k tem pojavom ni treba. Samo paralele še, o kateri smo poročali po beograjski »Politiki*: Veliki inkvizitor jo od petih miljonov, »darovanih* za partijski! kasu za odkup sekve-stra, sam pobral dva milijona, njegov sitbaša enega in ostali vse do 350.000 dinarjev. Kako naj se ti ljudje zanimajo za činovnlka? Kvečjemu, da dajo mesto srezkog načelnika kakšnemu svojemu priganjaču.
Zares, zakaj bi se ne veselili? Radi-salski ideal Jugoslavije je že skoraj
*	Srbski planinci so včeraj prispeli
Kamniških planin v Ljubljano. Del
izletnikov odpotuje danes v Beograd, drugi pa narede turo v Julijske alpe.
*	Razburjenje na južni železnici. Včeraj dopoldne so jo zglatsila deputacija železniških organizacij pri upravnem svetniku dr. Bončinl, ki je kot državni zastopnik ukinil uradnikom direkcije in na postajah doklade za čez-urno delo in reduciral izventumi avanz-ma. Deputacija mu je pojasnila gmotno in moralno posledice to odločitve na osobje in ga prosila, naj ukrene vse potrebno, da se sistira ta odlok. Dr. Bončina je izjavil, da on ne more odločati, obljubil [Ki je, da hoče brzojavno priporočiti odobrenje od upravnega sveta dovoljenega kredita za tretje četrtletje. Končno je privolil tudi v to, da se za meseo julij izplačajo doklade za čezumo delo. Na hodnikih direkcije se je zbralo medtem številno uradništvo, ki je z nestrpnostjo pričakovalo odločitve. Upamo, da bo ministrstvo saobračaja po dobrohotnem in izčrpnem referatu dr. Bončine, ki se je prepričal o obupnem razpoloženju uradništva, vendarlo uvidelo, da pred reguliranjem prejemkov ni primerno, na tak nesocijalen način eksperimentirati z osobjom. Akt, ki ga je napravil dr. Bončina baje po višjem nalogu, priča o popolni desorijentaciji in brezglavosti merodajnih činiteljev.
*	Ljubljanski občinski svet ima prihodnji torek ob šestih zvečer reduo javno sejo, ki se nadaljuje v četrtek in oventualno tudi v petek. Glavna točka dnevnega reda jo proračun mostnega zaklada in drugih v mestni upravi se nahajajočih fondov. Izmed ostalih točk obsežnega dnevnega reda omenjamo še poročilo glede priziva proti odloku pokrajinsko uprave v zadevi
dosežen. Mi se moramo za svojega še i mestnega šolskega sveta, glede mest-horiti.	M. A. C. ne galerije slik, glede ureditve Kolo
* Kraljica Iu Dečji dom kraljice Marije. Včeraj se jo po naročilu Nj. Vel. kraljice pripeljala z Bleda dvorna dama, ga. Danica Hrističeva, v Ljubljano, aa si ogleda Dečji in materinski dom kraljice Marije v Lipičevi ulici. V *Unionu» so jo sprejele predsednica društva »Dečji dom*, ga. Franja Tavčarjeva, podpredsednica »Splošnega ženskega društva*, gdč. Al. Štebijeva, in tajnica »Narod. žen. saveza*, ga. Minka Govčkarjeva. V Dečjem domu pa so pozdravili odposlanko kraljico Marije šefzdravnik zdravstvenega sveta gosp. dr. Katičič, vodja Dečjega doma gosp. dr. Mat. Ambrožič, zastopnici »Društva žena SHS za siročad, ga. prof. VVessnerjeva in gdč. Puntihova ter dispenzarske sestre, ki uiso redovnice. Ga. Hrističeva je dobila natančen vpogled v delo za »Dečji dom*, ki ga je započel in do sedanjega razvitka »pravil slovenski del »Narodnega žen
dvorske in Marmontove ulice in glede razširjenja mestnega vrtnarstva. .lavni seji bo sledila tajna seja.
* Praški nadškof — bivši ovaduh? Praška «Ce3ke Slovo* poroča: »Ko Be je v češkoslovaški republiki izvršil prevrat in je Narodni odbor zasedel praško poštuo ravnateljstvo, je našel v pisalni mizi bivšega poštnega ravnatelja dr. Kalandre vrsto zanimivih dopisov iu med njimi tuili pismo gosp. dr. Kordača, danes praškega nadškofa. V tem pismu ovaja dr. Kordač poštue-ga uslužbenca kot svobodomisleca in zahteva, naj ga pošljejo na fronto . . . Zdaj pričakujemo, da bo izvrševalni odbor ljudske stranke postopal prav tako rigorozno, kakor je postopala češkoslovaška socijalistična stranka . . .» Tako vidimo, da so bili med vojno klerikalci povsod enaki ovaduhi, ki so pošiljali ljudi drugačnih svotovnih na-ziranj v vojno klavnico. Da pa je lahko tak ovaduh med vojno danes na
skega saveza SHS* Bila je navdušena, Češkoslovaškem nadškof praski, jo go-saj se je uverila, da je imel prav slo-
venski zdravnik, ki jej je že v Beogradu poročal: »Ljubljanski dečji in materinski dom kraljice Marije ni le naj-vzorucjši zavod to vrste v vsej Jugoslaviji, nego obeta postati vzor otroškega doma tudi drugim večjim narodom izven naše širše domovine.* Ga. Hrističeva jc predlagala, naj bi aranžirale Srbkir.je, bivajoče sedaj na lUe-du, skupno s Slovenkami veliko prireditev v prid »Dečjemit domu*. Seveda so Slovenke z vesoljem sprejele ta predlog. Zastopnica Nj. Vel. kraljice je obetala, da hoče natančno referirati svoji visoki gospodarici o delu Slovenk za deco. — V jeseni so otvori v Ljubljani v zvozi z Dcčjim domom »higi,jonska šola materinstva*. Tu se bodo strokovno izobraževale posvetne oskrbne sestre, ki pojdejo potem lahko v druge »Domove* te vrste ali bodo potovale tudi po deželi, da pouče naše ženstvo o najvažnejšem poklicu, — o materinstvu. Kraljica Marija je darovala 30.000 Din kot štipendijo za dve Slovenki, dve Hrvatici in dve Srb-kinji, ki naj se v tej šoli izuče za oskrbne sestre.
* Kraljevska dvojica v Bohinju. Iz Bohinja nam poročajo: V četrtek popoldne sta nas razveselila dva dvorna avtomobila, ki sta pripeljala kralja iu kraljico do hotela »Zlatoroga* v »ukan-čah», na koncu Bohinjskega jezera. Kraljevska dvojica z malim spremstvom je dospela ribarit. Pred hotelom prisotni hrvatski, srbski, češki in slovenski letoviščarji so kralja in kraljico pozdravljal z vzkliki in neka deklica je izročila kraljici šopek. Vsa družba je nato odšla proti Savici. Žal, da je kmalu začelo deževati, nakar se je družba vrnila k »Zlatorogu* in se med pozdravljanjem občinstva vrnila na Bled. — Vsi hoteli ob jezeru so prenapolnjeni in je treba za sobe vsekakor prej vprašati, predno se človek odpelje v Bohinj. Pri »Zlatorogu* stano v de-pendansi sobica z dvema posteljema 10 Din in 1 Din občinske takse. Vožnja z avtom od Bohinjske Bistrice do »Zla-toroga* ob jezeru stane 30 Din za osebo! Na onmibusu plačaš 2.r) Din. Nerodno je, da nimajo hoteli in vile ob Bohinjskem jezeru nobene informativne pisarne v Bok. Bistrici, tako da moraš šele na mest.u letati za sobo ali posteljo.
Zi rektorja tehniške visoke šole v Zagrebu je izvoljen za Eolsko leto 1','33/24 redni profesor Ferdo Koeh, za Morektoria' prof. dr. Josip Belobrk.
tovo zanimivo.
Akademski slikar prof. Franjo Ko*
pač odpotuje v Italijo.
Vojaški gojenci za veterinarsko službo. Ministrstvo vojne in mornarice sprejme v prihodnjem šolskem letu petnajst gojencev, ki jih pošlje na vi> soko veterinarsko šolo v Zagrebu. Go« jenci, ki morajo biti absolvirani sred« nješolci, ki bodo dobivali 1000 D meseč« no in razen tega za obleko 1000 Din letno. Prošnje je vložiti najkasneje do 10. septembra.
*	Zaroka. Zaročil sc jc ljubljanski odvetnik g. dr. Ivan Lovrcnčič z go, spo Rauer, roj. Lenarčič, hčerko vele, posestnika na Vrhniki.
*	Švicarski izletniki v Dalmaciji. Po vesteh iz Luzcrna v Švici jc tamkajšnji jugoslovanski konzulat izdal v zadnjem času švicarskim državljanom izredno veliko število vizumov za potovanje v Jugoslavijo, zlasti v Dalmacijo. Ta po« jav je posledica prvega uspelega izleta v Dalmacijo, za katerega je švicarski konzul g. Schmidlin znal zainteresirati švicarsko javnost.
*	Obmejne šole in učiieljstvo. Lan= sko leto smo poročali, da mariborski okrajni šolski svet na več obmejnih šolah ni mogel sestaviti troprcdlogov za razpisana učiteljska mesta, ker ni bilo nobenih prosilcev niti prosilk. Z rokom do 20. julija jc bilo vnovič raz« pisanih nebroj učiteljskih mest v ma« riborskem in slovenjobistriškem okoli« šu. Rezultat pa tudi to pot ni bil dosti boljši. Za nekatera mesta imajo vsaj po enega prosilca, za druga, kot pri Sv. Križu nad Mariborom in pri Vurbergu, pa zopet nobenega. Zanimivo je, da ni bilo reflektantov niti za lepe kraje bli« zu železnice, kot so Zgornja in Spod« nja Polskava in Črcšnievec pri Pragcr« skem. V Makolah v Dravski dolini pa so že šestkrat zastonj razpisali mesta. Tem večji je seveda naval na bližnji mariborski okoliš. V bodoče sc bo ta idila pač znatno spremenila, ker bo učiteljstva vedno več, saj jc n. pr. letos maturlralo okrog 150 naraščaja na mariborskih učiteljiščih. Prihodnje leto pa sc bo vršila matura žc na vseh treh učiteljiščih. Bil je torej že skrajni čas, da se zasebno samostansko učiteljišče v smislu tozadevnega določila ustave ukine, da ne bo po nepotrebnem nad« produkcije in učiteljskega prolctarijata.
' Izseljevanje iz noše države. Mcsc« ca junija sc je izselilo iz naše države skupno 500 oseb. 316 moških in 18-)
ciie 35 In Slovenije 12. Odpotovalo Je: v Zcdinjene države 113, v Kanado 30, v Argentinljo 183, Čile 8, Brazilijo 127, v ostale države Amerike 2 in v Avstra« lijo 17. Skupno število izseljencev od 1. januarja do 31. junija znaša 1926. Poleg navedenega števila naših držav« ijanov Jo odpotovalo iz naše kraljevi« ne še 6.52 inozemskih državljanov.
' Z Bleda nam pišejo: Krasen je Bled, toda njegovi domačini se kar nc morejo priučiti modernejših uredb ter so po večini še vedno konservativni va« ščani. Da bi 6e šel kdo poučit v sve« tovna letovišča ter potem prinesel mo« derno uredbo domov, tega ne. Povsod ns svetu imajo že na kolodvoru pisar« no, v kateri izveš, kje dobiš stanova« nje, kolika je cena po hotelih, krčmah in po vilah, izroče ti točne naslove in detajlne informacije. Tako dospeš v letovišče miren in si v pol urici sprav« ljen kakor doma. Bled take uredbe šc dandanes ne pozna. Ko odrineš z Lesc na Bled, te ves čas skrbi, boš li spal pod streho aH pod milim nebom. Laziti moraš od vile do vile, od hotela do ho« tela ter lepo prositi, naj se te za božjo voljo usmilijo in vzemo pod streho, Po nekod te ošabno zavračajo, da go« stov le za neka) dni sploh ne marajo, in ti moraš letati po solncu in prahu dalje, dokler ti ni sreča mila. Jaz sem po dolgem iskanju našel končno skrajno skromno sobico v neki vili. Za sobo za dve osebi (postelj In divan) sem plačal po 10 Din za osebo, torej SO Din za en dan!! V sobici je bil en stol, en ko« zarcc, cn umivalnik, ena brisaika itd Ko sem prosil vsakega po dvoje, so me zavrnili, da — nimajo. Prometno društvo bi se moralo, zaradi ugleda na« šega najlepšega letovišča, pobrigati, da postanejo take razmere vendar žc en« krat nemogoče.	«Radoslava.»
*	K ljutomerskemu umoru nam po« ročajo še sledeče: Mož umorjene Ru« sinje inž. Ganusov je star 38 let in je vojak iz kljcvske okolice. Leta 1915. se jc v Varšavi seznanil s takrat 161ctno precej premožno zasebno uradnico Ju« lijo V„ ki sta se vzljubila. Za časa bo« jev z boljScviki sta sc znašla v Batumu,
cžala preko Odeso v Srbijo in sc tam poročila. S seboj sta vzela 521ctncga slugo Vasilija Čcrnjanka iz Odese, oče« ta peterih otrok in lastnika 40 ha po« sestva, ki so ga boljševiki izgnali, ker je pomagal Vranglovim vojakom. Lan« sko jesen jc prišel Ganusov lz Poža« revca z drugimi Rusi k železniški grad« bi v Ljutomer. Ko jc po vrnitvi s služ« benega potovanja v Ljutomer izvedel za smrt svoje žene in otroka, jc padel v nezavest. Za 2. avgusta je vabljen k mariborskemu sodišču, Ei ga bo pred« vsem zaslišalo, v kakih odnošajih Jc ži« vel z ženo. Pri slugi so razen brazgotin na obrazu in prsih, ki izvirajo od bor« be inžcncrjcvc gospe z njim, našli žen« ske lase, podobne lasem umorjene go« spe. Černjanko je baje še kljub svoji starosti velik Don Juan.
*	Iz Oražmovega pašalika. Dodatno k našemu tozadevnemu poročilu nam še javljajo: Vest, da se je ena izmed hiš, ki jih zida župan Oražcm na Selu, med zidanjem podrla, jc povsem točna. Komaj par dni potem pa se je pri isti stavbi udri delavcem oder, tako da sta sc dva delavca pri padcu poškodovala. Ker nam ni možno ugotoviti stavbnega mojstra, ki dela brez firme, smo rado« vedni, ali je g. župan ponesrečene de« lavcc imel morda zavarovane pri de« Iavski zavarovalnici. Govori se namreč, da je vsled preglobokega socijalnega čuta morda pozabil na obvezni zavaro« valni zakon. Pozivamo merodajne fak« torje, da si naš pašalik pobližje ogle« dajo, da no postanemo popolnoma «avtonomni».
*	Spopad med Orjuno in delavstvom v Nišu. V Nišu jc prošli četrtek imela tamkajšnja Orjuna svoj sestanek v ho« telu «d'rolječc», dočim so istodobno imeli neodvisni delavci svoj shod v ho« telu «Kruna». Delavci so vdrli v dvora« no, kjer je zborovala Orjuna; prišlo je do prepira in pretepa, pri čemer sta bi« Ia težko ranjena dva Orjunaša. Vojaki 16. pešadijskega polka so se vmešali v zadevo ter so delavce pometali na ulico.
*	Velika poplava v Orni gori. Reka Nišava je v Crnl gori letošnjo pomlad izstopila iz svoje struge ter poplavila obsežno ozemlje. Posebna komisija jc v zadnjih dneh cenila škodo na 8 mili« jonov 400.000 dinarjev. Vsled povod« nji je utonilo trinajst oseb, večinomu ženske in otroci.
*	Najdena utopljenka. Pri Radečah so potegnili te dni iz Save neznano utopljenko, staro približno 40 let. Le« Zala je v Savi več časa. Truplo jc bilo že v razkroju.
*	Strela ubila kmetico. V Prokuplju je divjala te dni huda nevihta. Grmelo je in treskalo in dež je lil kakor iz škafa. Med onimi, ki so bežali s polja domov, je bi!a tudi neka kmetica, ki se io ustavila pod nekim košatim lira« stom. Kmalu nato je treščila strela v hrast in ubila kmetico, ki je pod hra« stom iskala zavetja.
*	Pomiloščenje morilca. Graničar Si« raon Britvin, ki ga jo mariborska po>
smrt obsojeni morffec Bolak, kt je umoril ptujskega trgovca Koscnfclda.
• Mlad tihotapec pod ključem. Na Sušaku jc bil predvčerajšnjim aretiran neki mladenič, po imenu Flcischmann iz Virovitice, ki je nameraval iztihota« piti 17 kilogramov srebra in sicer 1501 komad srebmjakov po 5, 2 In 1 krono. l;leischamnn je mlad in naiven. Nje
programu, koi je RadlBev. Reve«i s» rtet mislijo bavljo tako intenzivno, da to vidijo, kako se bliža njihova čovjeiapska republika uresničenju. A varajo se kruto.
Pričeli so Blccr agitlratl že tudi po Sloveniji, prepričan pa sem, da pri nas s takimi blodnjami no bodo uspeli.
ROGATEC. G. piscu članka v »Slovencu. z dno 26. julija iz Rogatca priporo-
jova izjavo, da Jo srebro njegova last« farno, naj malo natančneje prebere »Ju nina, jo neverjetna in sc domneva, daitrovo
jc last kake banke ali tihotapske tolpo. Flelschamnn jc pridržau v zaporu.
Proslava žegnanju v St. Jakobski fari v nedeljo dno 29. t. m. se vrši v gostilni »pri Tičku«, na gričku, ob ruj« nem cvičku z domačimi Struklji ln bobi ter drugo okrepčavo. Se priporoča Vin« ko Magister, Strma pot 8.	1179
*	Električna mistiža lica in manikira za gospode in dame ter vsa lasna dola se strokovno izvršujejo; poseben odde« lek za striženje otrok; separiran vhod za dame skozi vežo; zaloga parfumeri« je, moderna higijenična brivuica. Ale« ksander G j u d, Kongresni trg 6. 120
*	«Ito» zobna pasta jc moderno ln najboljše sredstvo za čiščenje zob. Do« biva so povsod. Glavna zaloga: droge« rija «Adrlja», LJubljana, Selenburgova ulica.	112
*	Do bomo rejenl in zdravi, sezimo po hrani pravi. — Kupujte zato uPeka« tete*. So najcenejše, ker se zelo naku«
hajo.	126
•
BRANJEVKA KOT PONAREJEVALKA BANKOVCEV.
Včera) le prišla zagrebška policija na sled družbi, ki je imela vse pripravlleno, da fabrldra lOOdlnarskc bankovce. Iniciativo za to tovarniško podjetje Je dala branjevka llonka Gioglčeva, kl ie žo pred leti zatrjevala, da mora na vsak način obogateti. Na zagrebškem trgu je prodajala kokoške, jajca In maslo ter vsa komur pripovedovala: »Jaz moram postati bogata*. Ker ji maslo In jajca niso mogla čez noč osrečiti z milijoni, ii Je prišla na misel tovarna za ponarejanle denarja. Zvezala se je v ta namen z nekim Slnkovlčem, čegar brat ie bil radi ponarejanja denarja že v ječi. Ta Je zahteval 80.000 kron predujma, kar jc branievko napotilo, da je pridobila za svoje načrte svojega sina iz prvega zakona Ivana Bujaua ter svaka Imbro Bujana, ki sta bila zaposlena v neki II-tografiji. Gl.igičcva jc dala za nakup papirja 2200 Din ter Izračunala, da bo iz n|ega 18 milijonov dinarjev. Včeraj le Glogovičko obliki zona, ko Je zagledala na vratih policijo. Pri hišni preiskavi so našli 5 biografskih plošč In tisoč pol papirja, večle množine raznih barv In kemikalij. Na eni teh plošč le bil dobro izdelan 100 dinarski bankovec In to oni stari, modri, z napisom: «Bog čuvaj Sr-bijo.* Tudi na drugih ploščati so bili začeti ornamenti tega bankovca. Policija le dosedaj aretirala 11 oseb.
ptsi
ST. VID PRI LJUBLJANI. Naš dokan
Zabrct je, kakor znauo, pridno oa delu, povsod, kjer so jo treba boriti proti ros-nlčni naobrazbi ljudstva. Zato je tudi neizprosen sovražnik u3tanovitvo meščanske šole. On pač misli, da bodo njegove ovči-ce srečno samo tedaj, ako bodo v orlovskih organizacijah in Marijinih družbah. Da bi mu šlo dolo lažje Izpod rok, ima v farovžu tudi nekega sorodnika, zelo »nadebudnega, mladeniča. Mladi organizator ima namreč čudno lastnosti. Prctok-lo nedeljo je namreč na sokolski veselici v Medvodah izmaknil kolo, ga zapeljal domov in popolnoma prenaredil in potem mirno naprej organiziral svojo vrsto. Imel pa je smolo. Orožniki so mu prišli na sled in premišljuje sedaj v zaporu, kjer jo izvedena žo jako krepka organizacija. G. dekanu in njegovim somišljenikom samo čestitamo na krasni pridobitvi v boju proti šoli in izobrazbi.
VRHNIKA. ^Slovenec. so silno razbur-ja, kor jo tukajšnja banka odpovedala j z1, 'c službo pristašinji SLS gdč. Lotristovi. In j prav po nopotrebnem. itaje nuj bi pojasnil, zakaj je bila ista gospodična odslov-ljona. Tudi iz tukajšnje hranilnice, čeprav sedijo v tem zavodu sami klerikalci in samo trijo nasprotnega mišljenja. Naj bo »Slovcnčov. poročevalec pomirjen! Ako bi hoteli biti tudi naprednjnki (ako dosledni in brezsrčni napram svojim nasprotnikom kakor so klerikalci, potem bi odlctel še marsikdo. Žalibog, da je pri nas vso preveč obzirnosti, dočim jo vi. ne poznate. Sicer ste pa skupili, kar ste iskali in pometajto raje pred svojim pragom! Vprašamo Vas samo, kaj ste počoli, ko je bilo razpisano mesto šolskega vodje? Vaših grozen,' z bojkotiranjem pa so čisto nič no bojimo, kajti našo dolo je pošteno in solidno.	s
POLZELA. V večjom slavonskem mestu som imol nedavno priliko, seznaniti • z Radičevim agitatorjem. Kmalu se jo razvil med nama živahen pogovor, tekom katerega je -..-' drugim Izjavil: »Ml Hrvati hočemo vladati sami. Udarili bomo na Italijane, ter osvobodili Trst, Reko in Istro. Radič ima izborne zvezo z inozemstvom in na Dunaju pripravljen ili 20.000 legijonarjov, kt udarijo takoj, kadar bo
poročilo o ustanovnem občnem1 zboru «Orla» v Rogatcu, ki odgovarja v celoti resnici. Glede Aiovilk se ne bomo prepirali z njim, ker stojimo na stališču« da čopiča še ne predstavlja kroja. Gosp. »Spirltus. naj pa pomisli, da kar trepeče. mo v pričakovanju velikih stvari, ki bodo prišlo; menda se bo podrla Jeriha, ker je prišel nov »glasnik.. G. dopisnik je imel samo to smolo, da je prišel malo prepozno, sieor b! moral vedeti, kaki boji so bili tukaj, koliko prireditev smo mi sami napravili in s kakimi težavami smo se borili, ko njega šo ni bilo tu. Zato 1" bronknjte na strune, samo glejte, da n" j točijo kmalu. Da pa eo je začol ta raz-por in da si bodo nemškutarji moli reki od veselja, toga g. dopisnik ne bo tajil. Samo žalostno, da se to godi v kraju, kjer ne rabimo strankarstva. Za pojasnila f pa lepo zahvalimo. — Ppectator.
Gospodarstvo
POLOŽA.I NA ŽITNEM TRGU.
Radi ugodijlh poročil o uspehih sve-tovne žetve so prošll teden cene na svetovnem trgu ponovno znatno oslabele. Cene so nekoliko oslabele tudi pri nas dasl večle nazadovanle cen ovira psda^ tile dinarja.
Po zadnjih podatkih polledelskega ministrstva jc dala žetev v naši državi: v Hrvatski: 4.4 milijona mtc pšenice, 694 tisoč mtc ječmena, 400 tisoč mtc rži; v Dalmaciji: 194 tisoč mtc pšenice, 175 tisoč mtc Ječmena, 99 tisoč mtc rži In 10 tisoč mtc ovsa; v Slovenlll: 550 tiso.; inte pšenice, 173 tisoč mtc rži, 203 tisoč mtc ječmena in 230 tisoč mtc ovsa; v Vojvodini: pšenice okrog 5 milijonov mtc. Podatki za druge pokrajine še niso urejeni. Zctcv ie v večini pokraiin za 3i odst. večja nego lani, v nekaterih pa še za več.
Ako nc bo dinar slab, bodo cene gotovo oslabele, ker se bo moralo pač tudi naše tržišče ravnati po svetovnih cenah. Na zagrebškem trgu ie bil prošli teden nastopen položaj:
Pšenica se le ponujala po 350 — Din po oddaljenosti vtovorne postaje s promptno dobavo. Pri baški pšenici je garantirana kakovost 79 — 80 kg, pri sr-bilauski pa 77 - 78 kg. Večjih nakupov nI bilo. Rž. baška, 72 - 73 kg, ie notl-rala 320 Din brez prometa. Ječmen za krmo, srbljanski. le notlral 260 - 270 Din, a boljši vojvodinski (za pivovarne) okoli 2911 Din. Povpraševanje minimalno. Oves, novi, se ie tržil po 300 Din. stari po 312.5 Din postavno vtovoma postaja. Promet zelo omeien. lurščica je popustila v cenah. Tržila sc ie po 280 — 290 Din. Moka stare mcliave se jc tržila za bazo »0» po 625 — n50 Din. Promet Je bil v sprošnem prav majhen.
TEDENSKI PREGLED ZAGREBŠKE BORZE.
Efekti so v početku tedna nadaljevali z naraščanjem in so tečaji dosegli pre-cejšnje višine. Radi padca na zunanjih tržiščih pa sc jo tendenca sredi tedna tudi na zagrebški borzi prcokrcuila in so zlasti bančne vrednosti začele hitro padati. Zanimanje je ostalo edino za nekatero arbitražne industrijske papir< jc. V petek pa jc nastopila zopet izrn, žita tendenca za naraščanje.
Na deviznem tržišču, ki jc bilo dalje časa popolnoma mirno in so tečaji bc ležili lo neznatne spremembe, jc našlo« pilo večje zanimanje, čim jc inteses za poslovanje z dclnlcami popustil. Čeprav jc dinar notiral celi teden brc/ večjih I sprememb 1.06—1.07 na ncwyorŠkl bor« zagrebška borza na očitno ten« dencioznc vesti z Dunaja In iz Trsta začela dvigati devizne tečaje visoko nad paritete. Vendar so devizni tečaji začeli v petek zopet popuščati. Promet na borzi jc bil stalno miren in je kon< cem tedna radi dviganja tečajev zasta< jal, ne radi pomanjkanju blaga, pač pn radi opreznosti kupcev.
Največji promet jc imela deviza Trst, ki sc jc na borzi polagoma dvig, nila od 411 na 422, potem Dunaj od 0.1322 na okrog 0.136. Mnogo sc Je po< vpraševalo tudi po devizi Curih. Svi< carski frank Je tekom celega tedna naraščal radi povpraševanja. Tudi deviza na Prago sc je mnogo prodajala. Bcr< lin jc padel od 0.027 na 0.011, Budimpc« šta pa od 0.85 na 0.39.
Padcc dinarja na zagrebški borzi znaša tekom prošlega tedna proti sta< bilnim devizam okrog 3 odstotke.
rota obsodila v smrt na vešala radi treb«- Po prevratu smo bil. za 'Ucumjinjo umora ljubavnega tekmeca ob meji prizmo zato, da ne bi Srbi zasedli Bosno. Marenbergu, jc bil te dni pomitoščer. i Hercegovino in Dalmacije. Seda, pa smo na 15 let težko ječe. Britvin je pri po«'tam sami gospodarji m tudi Macedomjo rotni razpravi krivdo odločno tajil s j bodo morali Srbi odstopiti Bolgarom*. Na-svojo ljubico vred in vložil proti ob« I daijn.iih njegovih kolobacij nisem več po-• -.dbt priziv. ki pu le bil zavrnjen. islu&l. Čudil som s- sanio. kako se da,a žensk,"in sicer: ii Srbije 35. Vojvodine i V zaporih mariborskega okrožnega so« j celo takozvani
349 Črne gore 2. Hrvatske 67. Dalma«|di5ča čaka sedaj še končne usode na I konfuznem Človeku m tako zmedenem
V včerajšnjem prostem prometu Jc bila na deviznem tržišču kakor prcd< včerajšnjim po borzi slaba tendenca. Tečaji so prccej nazadovali. Promet jc bil ravno zjutraj prllično živahen, ali je kasneje popustil. Dunaj so jc ponujal po 0.13475—0.1345, Berlin po 0.009= brez kupcev: istotako Budimpešta po 0.35; Pariz 567.5—570. Curih 1717—172" L- don 440.5—442, Ncwyork 95.75 do 96, Trst 417.5—421. Praga sc je ponu« jela po 285—285.75. Efekti so znatne oslabeli. Promef majhen.
Ti- k Delnice tiskarne d- d. v Llubllanl. Lastnik in IzdaiatelJ Konzorcij »Jutra., Odgovorni urednik Fr. Brosovlt
T-fl B~3 s-ar-d t>—a s-a i tt—a i o—a p—a u—ti tv-a n—n
I
Otvoritev nove trgovine
z bombaževlno in platnenim blagom ter specijelno izdelovanje predtiskanih ročnih del za dom, šolo in trgovino
v LJubljani -
Dalmatinova ulica št. 13 poleg hotela Štrukelj.
Za obilen obisk se priporoča tfOSlp Matcka -fl P-<i	I P—^ ' P—a e>—fl B—n r>—fl jp
Hotel Štrukelj : Ljubljana §
vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulioe	W
priporoča 40 novo opremljenih sob	J[
* . 1 za tujce po zmernih cenah . A	W
f lil Prvovrstna restavracija |M	|
Š Ril Krasen senčnat vrt ||||I|	W
1 WT JERNEJ ČERNE, f¥? V
lastnik.	a MM it 5
Na kakovost morate paziti, a ne na ceno
kadar kupujete pnnl polpetnike. Zihte-
vajte od VaScga frevljirja itrečno samo prave Palma kaučuk potpetnike ia kaučuk potplale in odklonile vsako po-narejenost.
Proda so jugoslovanski patent br. 265
»Injektor za vakuum kočnice s
io
železniških in drugih vozil".
Informacije daje dr. Janko Olip, advokat, Beograd, Skopljanska ul. 3.
Prodajo se:
1.)	Kupe r dobrem stanju, tapeciran s temuozolenkantim blagom, is dobrimi Mmeti ifedri), cena Diu 12.000—;
2.)	odprta kočija (Viktorija), jako prostoru«, i jako finimi, uavzgur zapogojo nimi vamoti, gumijasto olnočo, pat. oljnate osi, popolnoma nič obrabljene, cena Din 16.000-—j
8.) mali lovski brek ali kaiirnl vos, jako elegauten, sistema »Armbrustor., popolnoma nov, sedeži prevlečeni s pliiom, streha kot pri avtomobilu, stegmena tadi čez kočijažcv sedež, cena Din 15.000'—.
Ponudbe pml „Lnkamna kočija" na
ALOMA COMPANY, auondna družba, Ljub Ijana, Kongresni trg S. 4018

Zolozo, tra verze, pločevino, betonsko železo, jeklo vsake vrste, železniški materij al za poljske in industrijske železnice nudLph°"ffilo
Fpan Hočevar, Ljubljana, Miklošičeva c. 36.
ZASTOPHIK „FBRBOBTAAL", d. d., ZAOBEB. 3831

9^999999999999999999999999999999999999999999999999999
^■"■KST
dražba a o. z.
na Zgoši, postaja Lesce, Gorenjsko
predilnica, lastna foarval-nica in strojno pletilstvo
izdeluje ln prodaja volno različnih barv v poaukljejih; sprejema volno v prejo; zamenjuje predeno volno za kosmato; izdeluje in prodaja različne vrste volnenih pletenin, kakor zavijačke, jumpre, športne, bočne, dolge površne jopice, dokolenice, swcatre, različne čepice, šale itd. itd. po solidnih konkurenčnih cenah; zamenjuje pletenine za kosmato volno; izvršuje pletenine po naročilu, posebno za športna društva, točno in pod najugodnejšimi pogoji;
pošilja na željo gg. interesentom vzorce vseh vrst izdelkov ter daje popuste pri večjih naročilih.	4038
ssssssssssssssscssssssssssssssssssssssssssgessssscsas
USr&fa Pohlin m drug
tvornica
slnsnic, houinasfih pntliou, hliu!iic In rlnoic za čBDlje Ljubljana I, poštni predal 126,
sprejama vsa naročila, ki se takoj ia v vsaki množini Izvrfujejo. Zahtevajte vzorco in ceniki Pri večjih naročilih popnst. 130
......i" m 'i ' i '	* n ■ J u IIu I II ijjr.j-,
tovarna vinskega kšsa, d. z o z., Ljubljana,
nudi najfinejši ln najokuaaojši namizni kis iz pristnega vina.
Zahtevajte ponudbo 1	Zahtevajte ponudbo 1
Tehnično ln higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. PISARNA: LJUBLJANA, Dunajska eeata št. la, II. nadstr. ss«
Pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin, oddaji, preskrbi trgovskih in obrtnih lokalov ter stanovanj, se poslužujte vedno le:
Ofol. koaices. realitetne pisarne

405:
»POSEST"
obl. konces. realitetna pisarna Ljubljana, Poljanska cesta 12, proda:
Razne trgovske in obrtne hiše
z koncesijami in brez istih v Ljubljani in na deželi; krasne vilo od Din 300.000 —
dalje v Ljubljani in na Bledu; razna industrijska podjetja v obratu;
lepa kmečka, gozdna, vlno-gradska posestva ln stavbene parcele.	4053
Prodala
Livarna železa in kovin, dobro upeljana v večjem industrijskem mestu, so zaradi bolezni proda. Cenjene ponudbe je poslati na poštni predal št. 31, Celje.
• e
4p17

ali ps wmm®
Dopisi se prosijo pod „Gdkup" na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
lip.fi Mil s siavijB
na najbolj prometni sredini Ljubljane
za §10 sini
in proti odkupnini inventarja. — Cenjene ponudbo pod »Zamenjava1 na upravništvo „ Jutra". 4051
Ljubljana, Poljanska cesta 12
kier boste naiusnešneie in rflelno Dostreženi.
Stalne cene izood svetovne osritete ob najveiji izberi za blago vsake vrste
nudi
88*8
MEDNARODNI
DUNAJSKI SEJEM
2.-8. SEPTEMBRA 1923.
Pojasnila daje
W8ENE3? M£S$Ef W3EN, VII.,
kakor tudi 6aatno zastopništvo v
LJU3LJAKI: AVSTR8JSKI KONZULAT,
Turjaški trg 4.

mednarodna traasportiiB in komisijslra družbazo.z.
Ljubljana, Dunajska cesta 31
Maribor Naslov za brzolavka: Adrijasped Jesenice
Telefon 731 Tekoči radon ,,Zadružna banka Telefon 781 ^
Mednarodni transporti Prevoz vsakovrstne rohe Vskladiščen|e robe Komisija
Carinsko posredništvo Transportno oslguranje Zbirni promet na vse strani ^ Prekomorski transporti Zastopstva in zveze v vseh vežjih trgovskih centrih tu- in j
«»5	inozemstva	}
j
Hassnanilo.	8174
Vljudno naznanim, da do preselitve v novi lokal, v Še-lenburgevo ulico sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrsto, akoravno čevlji niso kupljeni ali izdelani pri meni, v provlzoričnih prostorih na Poljanskem nasipu 40, II. nadstropje (stara cukrarna), kjer so nahajam z delavnico in zalogo čevljev.
FRANC
SZANTNER
specialist ta ortopedKna In «tiate. mlOna obuvala In traovca s čsvljl
Kolodvorska ulloa itov. 20,
Sprejema potnike v Južno In severno Ameriko, Izdaja točna pojasnila In prodaja vozne listo.
Odhod iz Ljubljano vsaki teden.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo	102
O. Draškoiri6
ZAGREB „B" Cesta pri državnem kolodvoru ZAGREB
Podruinloo: Beograd, Balkanska nliea 25. — Bnlak: Joto Gj. IvoSerid,
Karolinška cesta 160. — Split i Anto Bnii, Dioklecijanova obala 18. — Oruit Ivo Lovričevii. — Bltolj: Gjorgjo J. DimitrijoviiS & Komp. Bulerard Kralja Aleksandra 187. - Vol. Befikorek: DnSan LJ. Mihajlovii, Trg Kralja Petra 4.
Požntka do Mamfratrcga spre^i.ja družbena uratfnSJc
i o «
i r
■e dobi po ugodnih cenah vsako množino.
Prodajni urad Senljinikegi prsmogokopa LJubljana. Krekov tra m us 1
Poltežkl In čisto težki konji hi kobile za vprego In odgoj za gospodarstva In tovarne stojo stalno za prodajo pod naj-kulantnejšimi pogoji pri
e. vaj d a
Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavi: Vajda Čakoveo	Telefon Interurb. 50, 4
»Ji pri
čakovec