SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 36
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 21 de septiembre - 21. septembra 2006
ZVESTI SINOVI DVEH DOMOVIN
Ob breznu pri Konfinu
HERMAN ZUPAN
(Gio^ior na 45. obl^^^i^^ Slo^ Pkov^^^a d^^)
Praznovanje 45. obletnice Slompkovega doma je lep praznik vse Slovenije v svetu. Posebno pa je ta dan nap praznik, saj je ta skupni dom gradila z veseljem in trudom prav vsa ramopka skupnost.
Ko se spominjamo blagoslovitve doma, nam misli lete nazaj na pest desetletij napega zdomstva, nazaj v malo sobo g. Janeza Kalana v ramopkem župnipSu, k prvi učiteljici Anici Šemrov, k skromnim začetkom slovenske pole.
Kmalu pa je ptevilo družin, ki so se naselile v takrat pe majhnem kraju Ramos Mejia, pričelo narapSati. Mladina je dorapčala, ni bilo dovolj prostora za sobotno polo, pe manj za vse ostale potrebe nape skupnosti. Skrb za mladino, za ohranitev vrednot, ljubezen do domovine nas je navdupevala, da smo se odločili za gradnjo skupnega doma.
Prav je, da se ob tem jubileju spomnimo požrtvovalnih mož in žena, deklet in fantov, brez katerih danes ne bi bilo 45. obletnice doma. Sobotna pola, učiteljice in učitelji, polski odbori, nedeljske mapg, g. Kalan s svojim geslom ,,fantje držite skupaj", so bile prva gonilna sila skupnega truda. Nihče od nas ni pomislil, od kod bi lahko dobili kako pomoč, pa tudi ne na plačilo. Mnogo je bilo načrtov, dela, žrtev, pa tudi veselja in zadovoljstva, ko smo s pomočjo dobre organizacije dosegli nap cilj. Tu v sredipču Ramosa je zrasel nov slovenski dom. Šola, mladina, ter vse nape organizacije so dobile male skromne prostore.
Tudi Marija Pomagaj, ki nas je iz begunskega taboripča v Avstriji spremljala preko oceana, in je med nami že 60 let, je skupno z nedeljsko mapo dobila prostor v napem domu. Bili smo veseli, bili smo na svojem.
Učiteljice in učitelji pa z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo do otrok pomagajo iz roda v rod napim družinam pri gojenju slovenpšine, nape materine besede, kajti dolga desetletja nam je bil onemogočen svoboden stik z matično domovino. A tudi to je minilo.
Junija smo slovesno praznovali 15. obletnico slovenske države. Tisočletne sanje in želje slovenskega naroda so se uresničile, priborili smo si - in se združeni kot pe nikdar v napi zgodovini - svojo državo. V slovenskih mestih, vaseh in trgih so zaplapolale slovenske zastave, slovesnosti pirom Slovenije so bile izraz splopnega navdupenja. Po rojstvu slovenske države so se njena vrata odprla na piroko. Tudi tam je zavladala svoboda, ki je mi v Argentini nismo nikoli pogrepali.
Slovenija je članica Evropske Unije in si je zaradi pridnega dela in
uspepnega gospodarstva pridobila, prva od 10. novih članic, vstop v evropsko denarno enoto Euro in leta 2008 bo Slovenija vodila evropsko skupnost.
Na to smo Slovenci kjerkoli živimo, lahko ponosni.
Zdaj imamo v zamejstvu in po svetu v napi državi svoje mesto. V okviru organizacije Slovenija v Svetu v pkofovih zavodih v Št. Vidu je bila okrogla miza kjer so obravnavali možnost priseljevanja napih izseljencev v Slovenijo.
Velikega pomena pa je bilo 6. julija letos v Ljubljani celodnevno vseslovensko srečanje Slovencev iz vsega sveta, v državnem zboru.
Govori, razgovori in debata je bila o že sprejetem zakonu glede Slovencev, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Predsednik parlamenta, Dr. Cukjati je vse izseljence povabil naj se vrnemo v Slovenijo.
Stotine rojakov že potuje čez morje v obe smeri. Potujejo učitelji, profesionalci, kulturni delavci, pevski zbori, srednjepolci, pportni-ki, ministri, ekonomisti in gospodarstveniki. Daljave se manjpajo. Vezi, ki povezujejo vse Slovence, so vedno močnejpe.
To je najleppe pokazal v slovenskem parlamentu nek 18-letni fant. Na koncu razgovorov, prav zadnji se je oglasil k besedi. Govoril je jasno, glasno in navdupeno, tako, da nas je navdupil in je prejel najmočnejpi aplavz. Ko smo končali sem se mu približal in ga vprapal: ,,Od kod pa si ti?" - Začuden me je pogledal: ,,Ali me ne poznate? Saj sem hodil v slovensko polo v Ramosu - vapa hčerka Sapi pa je bila moja učiteljica!" Presenečen sem ga vprapal: ,,Kaj pa delap v Sloveniji?" Z veseljem je povedal, da je končal pkofijsko gimnazijo v Št. Vidu in da je že sprejet na univerzi. Tega pogovora s samozavestnim, prijaznim fantom ne bi bilo brez tega doma in Slompkove pole.
Isti večer je slovenska televizija v Dnevniku in v Odmevih obpirno poročala o Slovencih v zamejstvu in po svetu, o Sloveniji v svetu, o delu in uspehih Slovencev pirom sveta. Tudi o Argentini, ki po 60 letih zdomstva ohranja vrednote napih prednikov. Med različnimi zahtevnimi vprapanji, ki so jih zastavili je bilo tudi sledeče: ,,Kako močna je asimilacija Slovencev v Argentini? Ali ptevilo Slovencev upada?"
Odgovor je bil: ,,Ne. Slovenska skupnost v Argentini ostaja močna. Danes je v slovenskih polah več otrok kot pred 40. leti. Trenutno je v Sloveniji zadnji letnik slovenske gimnazije, vsako leto Nad. na 2. str.
V Kočevskem Rogu so ob breznu pri Konfinu I začeli pre-kopavati posmrtne ostanke oseb, umorjenih leta 1945. Potek dela bodo predstavili na novinarski konferenci 25. septembra ob breznu pri Konfinu I, so sporočili s komisije vlade za repevanje vprapanj prikritih grobipč.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve se je s komisijo v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje odločilo za izkop posmrtnih ostankov umorjenih v breznu pri Konfinu I. V knjigi Brez^milosti, ki jo je uredil Lovro Šturm, ki je z Blažem Ivancem tudi zbral dokumentarno gradivo in pričevanja, je opisan pomor vojnih ujetnikov, ranjencev, bolnikov in invalidov med 21. ali 22. in 24. junijem 1945 v breznu. Ocenjeno Ptevilo žrtev je do 200, navaja predsednik komisi-
je Jože Dežman.
Ekipa podjetja Anthron iz Izole, v kateri so bili vodilni jamarske repevalne službe iz Druptev za raziskovanje jam Domžale in Ribnica ter Jamarskih klubov Ribnica in Krka, je 11. avgusta začela iz jame vleči skale in podobno. Osem jamarjev je do 15. avgusta potegnilo iz jame okoli 25 kubičnih metrov skal, lesa in blata. S tem so brezno poglobili za dva metra in pripi do globine 40 metrov oz. do dna brezna, ki ga pokrivajo posmrtni ostanki umorjenih. ,,Izvlečeni material je zložen ob breznu kot dokaz, s katerim so hoteli storilci, ki so na trupla umorjenih vrgli hlodovino in brezno zaminirali, za večno prikriti svoj zločin," je navedel Dežman.
V breznu so tudi začeli z delom arheologi in antropologi,
napredovanje njihovega dela pa bo predstavljeno 25. septembra. Komisija za repevanje vprapanj prikritih grobipč, ki ji pogoje za delo zagotavlja ministrstvo za delo, je v letu 2006 uresničila večino zastavljenih projektov v okviru predvidenega programa dela.
Zgodovinar Mitja Ferenc s sodelavci nadaljuje raziskavo pe neevidentiranih moripč in grobipč. Do zdaj je bilo evidentiranih 410 prikritih vojnih grobipč, pričakujejo pa pe od 150 do 200 novih lokacij. V letu 2006 je bilo na novo evidentiranih 70 lokacij. Komisija bo v sodelovanju z domačini na Pohorju jeseni označila 22 moripč/grobipč. Komisija je kot dolgoročno nalogo opredelila, da država Slovenija, kjer je mogoče, odkoplje in prekoplje slovenske žrtve.
v
Pogreb dr. Komarja na Žalah
že nekaj dni smo bili seznanjeni, da bo dr. Milan Komar pokopan na ljubljanskih Žalah. To se je končno zgodilo 12. septembra ob 11. uri, ko je bila v cerkvi sv. Križa pogrebna mapa. Daroval jo je ljubljanski pomožni pkof dr. Anton Jamnik v družbi dr. Janeza Juhanta, dr. Roberta Petkovpka CM in pe nekaterih duhovnikov.
Tako v pridigi pkofa Jamnika kot v poslovilnih besedah pisateja akademika Zorka Simčiča v imenu prijateljev, dr. Janeza Juhanta v imenu Teolopke fakultete in Univerze v Ljubljani, filozofa prof. dr. Bojana Žalca v imenu stroke (filozofije) in prof. Tomaža Debevca v imenu Komarjevih slupateljev v Slovenskem domu v Carapachayu, so bile poudarjene razne vrline pokojnika, predvsem pa razgledanost, odprtost in jasnost. Med mapo je bilo ljudsko petje, posebno noto pa je dal basbaritonist Marko Fink s pesmijo po obhajilu.
Po mapi so se ptevilni pogrebci uvrstili v sprevod za križem in slovensko zastavo ter pokojnikovima sinovoma Juretom in Tonetom. Med njimi so bili pokojnikovi znanci iz vseh obdobij njegovega življenja; nekaj Slovencev iz Argentine, ki so trenutno na obisku ali pa so se od tam preselili; ljudje,
ki so ga poznali in z njim doživeli marsikaj, pa tudi taki, ki ga niso nikoli videli, pač pa spoznavali njegovo filozofijo iz njegovih del. Občina Škofja Loka mu je kot nekdanjemu občanu na grob položila venec, pogreba pa sta se udeležila župan Igor Draksler in dolgoletni svetnik V. Dempar.
Dr. Milan Komar sedaj počiva v slovenski zemlji, v domačem grobu sredi Ljubljane.
GB
Geržiničeva zbirka v Ljubljani
V Ljubljani je izpa zbirka dvajsetih samospevov napega argentinskega rojaka in glasbenika prof. Alojzija Geržiniča. Naslov zbirke je „Pomladnim zvezdam" in jo je založila Družina d.o.o. Uredila sta jo Tomaž Faganel in Natapa Valant. Izdajo je podprlo Ministrstvo Republike Slovenije za Kulturo. Uvod je napisal Tomaž Faganel.
Večina objavljenih pesmi je bila že večkrat izvajana. Peli so jih med drugimi Božidar Fink, Marija Fink Geržzi-ničeva, Marko Fink, Bernard Fink in Juan Vasle.
			
■ BERI^			
VALENTIN INZKO		LEPO USPEL PEVSKO	
ODGOVARJA HAIDERJU.	.2	GLASBENI VEČER ..............	........ 4
MLADINSKI DAN		V SAN MARTINU SO	
V SLOMŠKOVEM DOMU....	3	IMELI ŽEGNANJE...............	........ 4
Valentin Inzko je pisal Haiderju
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Spontovani gospod deželni glavar!
Preteklo nedeljo sem po dolgem času spet obiskal svojo 83-letno mamo, ki sem jo napel zelo nesrečno in hudo potrto, skorajda bi rekel, da jo je nekaj zlomilo. Predala mi je brez besed Vape pismo (,,Koropka bo enojezična") z Vano fotografijo in Vanm podpisom.
Potrt sem postal tudi jaz. Preletavali so me občutki ponižanja in popolnega nerazumevanja, saj se niti starejn ljudje ne spomnijo podobne okrožnice kakpnega politika, z izjemo grozljivega obdobja nacionalsocializ-ma, ko niti v cerkvi niso smeli moliti v slovennčini. Nerazumljivo pa je vse tudi zato, ker je bila Koronka zaradi dvojezičnosti vedno ponosna na svojo „drugačnost", kar so nan predniki v preteklih stoletjih vedno radi poudarjali napram Dunaju. In Dunaj je vedel, da Koropce obeh jezikov povezuje dvoje: ljubezen do koronke domovine in do koronke pesmi. Sami ste večkrat peli - in tudi letos spet - pri ntehvanju v Bistrici na Zili pod vanko lipo pesmi v nemnčini in slovennčini, med drugim tudi pesem ,,Domovina, mili kraj", ki seže do srca. In prav v tej Bistrici, kjer živi vizionarna družina dr. Drumla in kjer sta doma tudi legendarni zbor ,,Oisternig" in njegov zborovodja Franz Mörtl, ki neutrudno ohranja staro ziljsko izročilo, tam ste ne 21. oktobra 2004 v svojem nagovoru izjavili, da je slovenska narodna skupnost ,,biser" za Koronko.
Nenadoma pa želite, da bi se nana lepa dežela odpovedala temu biseru in da ne bi smel več govoriti s svojo materjo v materinem jeziku? Da si to predstavljamo pri Van družini. Ali bi se moral Van italijanski zet odpovedati svoji lepi italijanski materinnčini, jeziku Danteja Alighierija, ali pa Vana hči prav tako lepi nemnčini, jeziku Goetheja in Gril parzerja? Potem bi postala Vana družina ,,enojezična!" Odlično, kaj ne! Kako pa bi bilo z italijanskim pozivom: ,,Južna Tirolska bo enojezična"! Ali ne bi to pomenilo neverjetno obubožanje, celo kulturno
kastracijo Vane družine ali večje juž-notirolske družine? In seveda tudi Koronke? Prosim, da poveste tudi Vanemu drugemu kandidatu, gospodu Veithu Schalleju, da smo Slovenci na Koronkem že od pamtiveka prisotni in da tu nismo nikakrnni ,,gostje". Malo več splonne izobrazbe bi od tega gospoda že pričakoval. Ali pa je njegov cilj ,,enojezična Koronka", morda celo brezjezična dežela?
S pozivom ,,Koronka bo enojezična", ste se, gospod deželni glavar, pregrenli zoper tabu in prestopili vsakemu Koroncu znano nevidno mejo. Celo največji nasprotniki slovenske narodne skupnosti so v zadnjem času upontevali to mejo, ker so se tudi vedno zavedali, da je Koronka od nekdaj domovina dveh jezikov in kultur. Posebno Koronki deželni zbor z dne 28. 9. 1920 je to v posebni izjavi slovesno in jasno potrdil („Deželni zbor izjavlja, da bo slovenskim rojakom zagotovil njihovo jezikovno in narodno samobitnost danes in za vse večne čase in da bo njihovemu duhovnemu in gospodarskemu razcvetu posvetil enako skrb kot nemnkim prebivalcem dežele. Ta slovesna obljuba nčiti vse Koronke Slovence.")
Sedaj mi boste ugovarjali, da se pač nahajamo v intenzivni fazi volilnega boja in da je to treba upontevati. Vane pismo naj ne bi bilo namenjeno koronkim Slovencem in naj bi služilo le pridobitvi osnovnega mandata. Temu pa bi odločno oporekal, saj tudi med najbolj intenzivno volilno kampanjo veljajo in morajo veljati ustava in osnovna pravila omike. Tudi čustva in emocije ljudi v tem času niso v zmrzovalniku. Ljudje so tudi v predvolilnem času občutljivi in ranljivi. Morsejeve znake o enojezičnosti Koronke ste sicer posredovali svojim potencialnim volivcem, pristali pa so tudi v srcu moje priletne matere in drugih prebivalcev, prizadeli so njihove dune in povzročili trpljenje.
Ne glede na zgornje vrstice bom funkcijo deželnega glavarja vedno
spontoval, ker sem uradno zaprisegel na avstrijsko ustavo. Nadalje bom tudi cenil Van konstruktivni prispevek pri ustanovitvi Sklada za dvojezične zasebne otronke vrtce, ustanovitvi slovenskega radijskega programa v sklopu ORF Koronka in da ste omogočili dvojezični otronki vrtec v moji rodni občini Bistrica v Rožu. Poziv ,,Koronka bo enojezična" pa je ponižujoč in za večino Koroncev nesprejemljiv.
Pozivam Vas tudi, da ne skunate popravljati nanega Stvarnika. Če bi namreč Bog hotel, bi za ves svet ustvaril le en sam jezik. Na Koronkem pa je ustvaril dva. Bodimo ponosni in veseli tega, da lahko izpolnjujemo njegovo voljo. Dva jezika Evropske unije pomenita dvojne nanse, tudi za Koronko. In modri Koronec se uči poleg tega ne anglenko in italijansko. S tem rastemo, postajamo večji, duhovno močnejni, bolj konkurenčni, nrokogrudni in samozavestni. To vse se pa splača tudi ekonomsko. In ne kako! Vse drugo je destruktivno. In ne za to ima nan Stvarnik svarilo: ,,Gorje pastirju, ki razkropi svojo čredo!" Skunajmo zediniti nano deželo, sodelujmo, skrbimo za njen razcvet! Vsak Koronec naj dela na tem, ne glede nato ali je enojezičen ali dvojezičen, star ali mlad. Delajmo vsi skupaj, za skupno Koronko! To je tudi izročilo mojega pokojnega očeta, Dr. Ernsta Waldsteina in sploh cele koronke cerkve!
Končno Vam moram tudi sporočiti, da Vam od sedaj naprej odrekam pravico tikanja, dokler se ne boste odpovedali trenutni politiki, že iz spontovanja do svoje matere, ki me je z ljubeznijo naučila slovenskega jezika in me je tudi naučila spontovati nemnki jezik, in iz spontovanja do svojih otrok, ki sem jih vzgajal troje-zično, in do moje ljubljene žene Bernarde Fink, ki je ,,tujka" in ki jo plakati BZÖ iz dneva v dan ponižujejo in žalijo.
Valentin Inzko, po domače Preglej (od l. 1496), Sveče v Rožu
TONE MIZERIT
Zvesti sinovi dveh domovin
Nad. s 1. str.
prihaja. Ti so nan ponos."
Drugo vprananje: ,,Povejte mi ali se ti mladi, ki hodijo v slovenske nole, naučijo samo nekaj pesmi ali pa se naučijo vsaj toliko, da lahko govore slovensko?"
Mirno sem lahko rekel: ,,Ta nana mladina lepo govori slovensko. Imate priložnost — sedaj bodo en mesec v Sloveniji, nastopajo nirom Slovenije, lahko se sami prepričate o nani mladini."
Sledila so različna vprananja morda najbolj zahtevna o gospodarskem sodelovanju Argentine in Slovenije, kajti vsi se zavedamo, da dobro gospodarsko sodelovanje povezuje ljudi in narode.
Algentina nami je pred 6. desetletji niioko odprla v^ta, nas gostoljubno sp^^ela, ter zdaj že nad pol stoletja sodelujemo pri n'eni ^sti in lazvoju. V a^entinskih nolah, podjetjih ali univerzah se nola ali dela na na mladina.
Nana dolžnost dobrih državljanov, je pospenevati blaginjo obeh narodov. Poleg dela na socialnem, kulturnem, političnem polju, lahko povežemo sile in pomagamo argentinskemu gospodarstvu, da pride bogastvo argentinske pampe brez posrednikov v Slovenijo in se od tam razlije po vsej srednji Evropi!
Zakaj morajo odlični argentinski izdelki prihajati precej dražji v Slovenijo preko Holandske ali Nemčije? Slovenija naj bo za argentinski izvoz odskočna deska na poti v Avstrijo, Madžarsko ter na ves bližnji vzhod. To bi bila vidna zahvala Argentini za njeno odprtost, obenem pa korak v smeri gospodarskega napredka argentinskih in slovenskih rojakov.
Smo odgovorni in zvesti sinovi dveh domovin, Slovenije in Argentine. Mladi, ki ste po zaslugi starnev in nanih nol ohranili slovenski jezik, bodite ponosni.
Danes vam znanje slovennčine odpira vrata v svet. Imate možnost, da dobite s slovenskim državljanstvom
slovenske potne liste in da hodite po Sloveniji in v Evropi ne kot turisti ampak kot polnopravni državljani.
Odpira se vam tudi priložnost za ntudij in delo v domovini vanih starnev. Na ta način lahko dopolnite izkunnje, ki vam jih nudi Argentina z novimi, drugačnimi obzorji, do katerih imate, kot vsi Slovenci, pravico tudi vi.
Ta velika prednost je v veliki meri sad skupnega dela več generacij v nani skupnosti, tudi v Slomnkovem domu.
Nihče ne more ničesar ustvariti sam, vsako veliko delo in to so nani domovi, slovenske trdnjave v argentinski pampi, potrebuje pridnih sodelavcev, ki imajo iste cilje, iste sanje in cenijo iste vrednote.
Taknni smo Slovenci v Argentini. Skupno smo gradili slovenske domove in ustvarili Slovenijo v svetu. V domovih doni slovenska pesem, na nanih odrih se vrstijo igre, v zdravem okolju doranča nan 3. ali 4. rod. Kultura, pesem, nport in folklora bogatijo nano skupnost. Zveza mater in žena pa skrbi za reveže in onemogle.
Marsikaj smo v teku desetletij naredili, marsikaj ustvarili, mnogo ohranili, ker smo delali in ne delamo skupno. To je nan ponos.
Ti nani Domovi, in nane skupnosti, ki v njih živijo, ki jih uporabljajo pa so tudi ponos Slovenije in Argentine.
Argentini so v ponos, saj stojijo na argentinski zemlji in skupnost, ki se zbira v njih, pomaga pri rasti in razvoju Argentine.
Ponos Slovenije pa so, ker so dokaz slovenske zavesti, dela in vrednot.
Ko danes, ob 45. obletnici Slomnkovega doma občudujemo to mladino, ki vodi Slomnkov dom, mladino, profesionalce, ki vodijo slovenske domove nirom Argentine, nas veseli, da delo nanih prednikov ni bilo zaman. Zato vam, draga mladina, iz srca kličemo: Bog Vas živi, ter Vas vodi ne naprej mnogo desetletij!
Znano pravilo je, da ,,kar je nujno ne pusti prostora za to, kar je važno". To piscu prihaja na misel ob vladnem osnutku novega zakona o nolstvu. A prav na tej točki se sreča oboje: problem nolstva v Argentini je nujen in je važen.
Pomen besed. Včasih že nazivi sami veliko povedo. Ministrstvo, ki se v Sloveniji imenuje ,,za nolstvo", ga tukaj označijo ,,za vzgojo". Smatram, da je slovensko ime bolj stvarno. Gotovo v Argentini nola v premnogih primerih ne vzgaja. Šibko podkovano učiteljstvo, nizke plače, neresni in nestvarni programi, pomanjkanje resnosti in strogosti, demagonki poizkusi, politizacija ... Mnogo je dejavnikov ki skupaj nudijo porazen rezultat. To se opaža v osnovnih nolah in pride do katastrofe v srednjih. Zaskrbljujoč položaj je ne poslabnala vzgojna (pravilno: nolska) reforma, izvedena na podlagi zakona iz prvega obdobja Menemove vlade. Programsko je razbila dotedanjo strukturo: po osnovni noli in kot del te je vrinila neko vmesno dobo in skrajnala na tri leta dotedanjo petletko gimnazije. Rezultat: to ni bilo ,,ne min ne ptič". Posledice pa so bile najbolj vidne pri sprejemnih izpitih na univerzah, ko so slabo pripravljeni kandidati pada i kot listje v jeseni. Sploh mnoga okrožja (province), svobodna v duhu federalizma, sprememb niso vnesla. Med njimi prestolno mesto Buenos Aires (in seveda tudi ne nan slovenski dopolnilni nolski sistem).
Ujeti v ideologijo. Čeprav je Menem kriv marsikatere polomije, pri tistem zakonu ni imel veliko opraviti. Dejstvo je, da je že radikalna Alfonsinova vlada sklicala ,,narodni vzgojni kongres", ki naj bi na podlagi ,,ljudskih zborovanj" izglasoval smernice novega zakona. Ideja je bila prežeti nolstvo (vzgojo?) z levičarskim duhom in postaviti temelje ,,nove družbe". Načrt je spodletel, zlasti ker so krogi katolinkih nol takrat pozitivno organizirali udeležbo na teh zborovanjih, preglasovali levico in tako močno zasedli „kongres", da je pohod levice klavrno propadel. Niso pa katolinki krogi mogli (si niso upali?) imponirati lastnega programa in posledica je bila tisti zakon, izglasovan že pod Menemom, ki je le prilil bencina na ogenj nolskega kaosa.
Lepna prihodnost? Vzgojno ministrstvo je sedaj objavilo besedilo osnutka. Načrt vlade je, da bi vsi zadolženi krogi to besedilo pregledali, stavili predloge in da bi ga parlament izglasoval ne pred začetkom prihodnjega leta, tako da bi nolsko obdobje 2007 začeli že pod novimi pogoji. Spremembe ne segajo globoko.
Mnogo je deklamativnega in demagonkega. Treba je videti tudi, kaknno bo besedilo, ki bo končno Po v parlament. Bistvena sprememba pravzaprav je, da se vrne na stari sistem osnovne nole in gimnazije. Zanimivo je, da je sedanji osnutek naletel na reakcijo levičarskih vzgojnih sindikatov. Vzrok je verjetno v tem, da dejansko ne spremeni položaja privatnih (večinoma katolinkih) nol, ki so trn v peti levici. Važno je tudi, da bo prihodnji sistem precej enoten po vsej državi. Je pa očividno pomanjkanje resnega posega v problem in iskanja vrednih rentev za trpeče argentinsko nolstvo.
Potovanje na sever. Te dni je predsednik Kirchner pohitel na večdnevni obisk Združenih držav, kjer se udeležuje 61. splonnega zasedanja Organizacije Združenih narodov. Poleg političnega in propagandnega ozadja, ki ga ima obisk, je v glavnem namenjen naporu, da med severnimi podjetninkimi krogi doseže dodatnih investicij za argentinsko gospodarstvo. Trenutek je ugoden, ker je rast rekordna in priložnosti vabljive. Gotovo pa bo treba premostiti ne marsikatere zapreke. Argentina ne vedno velja za pravno dvomljivo državo. Zadnje čase je pa ne energetski problem skočil v ospredje in grozi s temnimi oblaki krize.
Bo prinlo do kolapsa?
To je vprananje, s katerim se bavijo strokovnjaki in politiki. V zadnji ntevilki smo že opisali okvirni problem energetskega področja. Vlada trdi, da je vse pod kontrolo, a vzpodbuja k varčevanju in grozi z kaznimi; opozicija obtožuje, sedaj so celo ZDA opozorile na ta problem. Vlada trdi, da je že leta 2004 spravila v tek načrt, ki naj reni težave energetskega sektorja. Opozicija pa dokazuje, da je ta načrt v hudem zaostanku in ne bo renil problema do leta 2010. Kritično bo letonnje poletje in vse prihodnje leto. Pripraviti se je treba.
Zadnje slovo. Te dni je umrl in bil ob splonnem žalovanju pokopan ekonomist Rogelio Frigerio. Postal je znan kot gospodarski minister predsednika Frondizija. Bil je oče argentinskega desarrollizma in ideolog Frondizijeve petro-lejske politike, ki je državo izkopala iz zaostalosti. Potem se je približal Alende-ju, a kmalu ustvaril lastno stranko MID (Movimiento de Integracion y Desarollo), ki je po začetnih pozitivnih znakih padla ob rob. Mnogo njegovih pozitivnih idej ne danes čaka na izvedbo. Na žalost je to v Argentini usoda marsikaterega vizio-narja. Kot trdi aforizem Žarka Petana: na povrnje splavajo samo prazne glave.
SLOVENCI V ARGENTINI
SLOMŠKOV DOM
36. Mladinski dan
Veselo so zaplapolale zastave v nedeljskem jutru 27. avgusta in ob zvokih himen naznanile začetek mladinskega praznika v Slomnkovem domu. Vremenski preroki so sicer nekaj strapli z dežjem a jih je lepo sončno jutro postavilo na laž. Že pred mapo se je začelo tekmovanje v odbojki in se nato nadaljevalo po maP tekom dneva.
Ob 11. uri je domači župnik Franci Cukjati daroval službo božjo ob obilni udeležbi mladih in starejPh. Mladina je ob zvokih kitar vodila ubrano ljudsko petje
odboru Slompkovega doma, za vso pomoč pri pripravi mladinskega dne.
Nato je v slogu televizijske oddaje zažarelo prizoripče s zastavami in naznanilo začetek „Svetovnega prvenstva v plesu". Postaven voditelj ,,oddaje" je uvajal nastopajoče skupine, komisija ocenjevalcev pa je točkovala predstavljene plese. Prav v teh dneh se je namreč v Buenos Airesu odvijalo mednarodno prvenstvu plesa tango, na TV pa uspepna oddaja plesnih tekmovanj. Parodija je zato kaj hitro vžgala v občinstvu.
Nastopajoče skupine so predstavljale Avstralijo (otroci do 12 let - 20 nastopajočih), Poljsko (mladina do 16 let -
12), Argentino (deklice do 10 let - 20), /DA (dekleta - 9) in Slovenijo (fantje in dekleta - 12). Živahna glasba in mikavne obleke ter razgiban ritem plesalcev so ustvarjali privlačne prizore, gorenjske narodne noPE so pa s svojo barvitostjo bile kot pentlja na darilu.
Zmagovalci tekmovanja v odbojki (fantje in dekleta iz Napega doma v San Justu) so nato prejeli spominska pokala, vaditelji plesov in sodelavci pri praznovanju pa spominska priznanja (Mirjam Mehle Javorpek, Gabrijela Tomazin Kastelic, Natalija Re, Marjana Šupterpič Rezelj -besedila, Dani Cestnik in sodelavci - zvok in luči, Veronika Javorpek - kuhinja, Franci Miklavc in Tine Javorpek — ,,parilla").
Zvoki mladinske himne (besedilo Tine Debeljak, glasba France Cigan) so naznanili zaključek ,,oddaje", družabni del dneva pa se je nadaljeval v gostinskih prostorih ob glasbi, plesu in dobrotah iz kuhinje in točilnice.
mladinskih cerkvenih pesmi. Po mapi je bilo dovolj časa in priložnosti za kosilo in družabnost.
Kulturni program mladinskega dne se je odvijal v polno zasedeni gornji dvorani, ko je v večernih urah predsednica mladinskega odbora Natalija Re pozdravila mlade in starejpe iz vseh Domov Velikega Buenos Airesa. Zahvalila se je starejpim, predvsem predsedniku Marku Selanu in
SAN JUSTO
Balantičeva pola je praznovala družinsko nedeljo
Ker se zavedamo, da je prav od družin odvisna prihodnost nape skupnosti, smo tudi letos, 13. avgusta, praznovali v Napem domu družinsko nedeljo.
Najprej smo se zbrali v sanjupki stolnici, kjer je p. dr. Alojzij Kukovica daroval mapo. Med njo so prisrčno prepevali otroci Balantičeve pole, pod vodstvom ge. Marije K. Štrubelj, ge. Kristine S. Šenk in gdč. Anice Mehle. Vodila je sv. mapo ga. Alenka Z. Urbančič. Napi otroci so velikodupno darovali igrače in hrano, kar je pkofijska Karitas razdelila med reveže.
Sledil je zajtrk v Napem domu in nato igre, za katere so poskrbele ga. Andreja Lipupček Bonino, ga. Mirjam Mehle Javorpek, Stanko Šenk in gdč. Marta Petelin. Kar hitro smo začutili na dvoripču pravo veselje in navdupenje otrok, medtem ko so starpi že neutrudljivo kuhali.
Opoldne smo se zbrali ob pogrnjenih mizah. Najprej nas je pozdravila voditeljica Balantičeve pole, ga. Irena Urbančič Poglajen, nato smo pa vsi skupaj zapeli: ,,Je angel Gospodov Po blagoslovu so nam mladci in mladenke in tudi nekaj mladih pridno postregli z okusnim kosilom.
Potekajo časi, ko je družina predmet napadov kot pe nikdar v preteklosti. A mi vemo, da je družina kraj, ki je poleg cerkve, najbolj sveto mesto, saj je najboljpa pola solidarnosti in prijateljskih odnosov, ki temeljijo na ljubezni. Zato nam je p. Alojzij Kukovica spregovoril o vlogi starpev, ki so prvi odgovorni za vzgojo otrok. Govoril nam je o nežnosti, medsebojnem odpupčanju, nesebičnem služenju, dobrem zgledu, o evangeliza-ciji že v najnežnejpi dobi ... Te vrednote moramo starpi spoptovati, gojiti, ohranjati in z ljubeznijo podariti mlajpim.
Po kosilu smo prisluhnili ge. Ireni Urbančič Poglajen, ki nam je prebrala pismo iz domovine Slovenije, kjer se je tedaj nahajala draga gdč. Angelca Klanpek in ki je bil namenjen vsej Balantičevi polski družini.
Nato je sledil težko pričakovani srečolov, ki je razveselil z dobitki vse navzoče.
Kar hitro je minila napa praznična nedelja. Preživeli smo prijeten dan in kot velika družina vsi sodelovali, da je vse lepo uspelo.
Letos, ko napa pola praznuje 55. let življenja, izročimo Mariji nape družine, da bi ostale zveste Bogu in slovenskemu narodu.
Lučka Bergant U ptar
Priznanje Na pemu domu ob 50-letnici
Leto 2006, ko Nap dom San Justo praznuje svojo 50. obletnico, mesto San Justo, sedež občine La Matanza, obhaja 150. obletnico ustanovitve. Tesna povezanost s svetnimi oblastmi La Matanze, složno delovanje, sožitje dveh kultur ter stalno sodelovanje med Domom in občino že 50 let rojeva bogate sadove.
Na vsakoletnih praznovanjih dneva inmigrantov pod naslovom ,,Fiesta de las colectividades" Nap dom že vrsto let sodeluje s stojnico, kjer med domačini piri znanje in razpoznavanje mlade države Slovenije. Letos, na nedeljo 13. avgusta, je v okviru tega praznovanja sekretar za polstvo in kulturo občine La
Od leve: prof. Ricardo Rolleri, predsednik občinske skuppčine,
predsednica Napega doma, Hector Echevarrfa, predsednik mestne komisije za praznovanje 150. obletnice San Justa, in Ivana Tekavec.
Matanza, Dr. Ruben Dar^o Gonzalez, Napemu domu podelil priznanje ob 50. obletnici.
V okviru praznovanja 150 obletnice mesta San Justo, občina prireja razna zborovanja, med katerimi je bilo tudi srečanje ,,Foro de entida-des intermedias, profesionales y vecinos en el aula Magna de La Universidad de La Matanza - Futuro de la ciudad de San Justo" (sobota 19. avgusta). Sodelovale so razne zbornice (industrijalcev, trgovcev, profesionalcev), katolipka Cerkev, druptvo novinarjev in predstavniki narodnosti. To pot so bili povabljeni edino Slovenci. Kratka predstavitev navzočih govornikov je vsebovala začetke in razvoj vsake predstavljene organizacije ter njihov dolgoletni doprinos občini, kakor tudi opis nadaljnjega srednje in dolgoročnega delovanja.
Nap dom San Justo sta zastopali predsednica, ga. Mici Malavapič Cassullo ter tajnica Ivana Te-kavec.
Slovenska stojnica na praznovanju tujih
narodnosti.
SDO-SFZ
37. Pevsko glasbeni večer
SAN MARTIN
Zegnanje: spomin na začetke
živimo na zemlji, vsaj nekateri ... Ta je krogla, ki jo sestavljajo plini in rude. Kroži okrog sonca in sama od sebe ne oddaja svetlobe; življenje pa je na njej možno zaradi atmosfere, ki je 550 km debela zračna odeja okrog nje. Brez pomanjkanja energije se je s svojimi 107.200 km/ h zavrtela okoli sonca in po 365 in + dneh spet naletela na mesec avgust in tako tudi na 37. PEVSKO GALAKSI VEČER.
Po dobrih tednih pripravljanja so mladi zveznega odbora sprejeli že zgodaj vse glasbenike, ki so drug za drugim prihajali na zvočni poskus. Dan je bil precej pust in je poleg tega pe malo deževalo.
Začetek programa je bil napovedan za ob pol osmih vendar je ljudstvo pele četrt čez osem lahko Po v dvorano. S tem samo potrjujemo to grdo navado, ki jo imamo Slovenci v Argentini, da ne začenjamo prireditev ob napovedani uri.
Scena je dobro predstavljala zamisel vesolja in planetov, toda manjkalo ji je malo več razsvetljave. Pričakujem, da ste mladi kljub vedno vipjim stropkom pri pripravi pevsko glasbenega večera vseeno imeli dobiček, za nadaljnje delovanje v tem letu.
Na splopno sem opazil, da se je veliko nastopajočih zelo izpopolnilo. To seveda dviga kvaliteto in uspeh glasbenega večera.
Ko zvezni odbor povabi glasbenike jim stavi pogoje, katerih bi se mora i držati. Toda na te nekateri bolj malo gledajo. Na primer: prosi se, da vsak od nastopajočih ne igra ali poje več kot dve pesmi; če so pa te kratke ima za nastop do deset minut časa. Razlog je enostaven: nastopajoči niso sami na odru temveč pa ga delijo, kot v letopnjem primeru, z drugimi ptirinajstimi predstavami. Letos so nekatere točke trajale več kot 15 minut, če ne dvajset; to povzroči da se večer vleče in da nastaja nejevolja med ostalimi udeleženci. Tako so tudi drugi zaigrali ali zapeli po tri pesmi, ko so ostali samo dve, ali pa zapeli dve pesmi preklopljeni v eno, ki sta na konec koncev dve različni pesmi. Še en pogoj je, da ima vsaj ena pesem slovenske korenine. Vendar to ne velja samo za tiste, ki pojejo, ampak tudi ko je samo instrumentalen nastop.
Naslednje leto pomislimo malo bolje na bližnje soigralce. Tako bo tudi centralnemu odboru lažje, ko se bo s tem izognil prepirom, ki jih
taka dejanja povzročajo.
Pojdimo na potek večera. V prvem delu sta zaigrala brata Toni Podržaj po eni strani in Sap Podržaj po drugi. Toni je zopet pokazal spretnost s kitaro. Sara pa čestitam pozitivno evolucijo pri igranju klavirja; videla se je spropčena in obenem sigurna. Za Florencio Hrovat je bil to drugi PGV in videti je bila manj nervozna; zelo lepo in jasno je zapela. Marjana (čelo) in Sap (flavta) Ayerbe Rant sta se prvič skupaj predstavili; obratno je njima zaigrala živčnost, toda z vajami bosta to brez skrbi premagali. Silvi Žnidar je tudi pokazala kako je napredovala s flavto; melodije so lepo zvenele.
Nato je bil odmor. Na razpolago so bile mrzle jedi in pijača.
V drugem delu so se vrstili Mepani Pevski Zbor San Justo, ki je zapel zelo prijetno. Pesmi, pe posebno pa Negro spiritual, sta bili veseli in ugodni večeru. Dekletom zbora ,,Milina" je morda manjkalo malo več zagona, vendar se jim je poznalo, da so močno napredovale v primerjavi s prejpnjim letojm. Veronika Malovrh in Marko Štrubelj sta zapela najprej vsak svoj solo, potem pa pe oba skupaj. Dobro se mi je zdelo, da sta dodala petju malo igranja po odru. Marsikomu je upa solza ob spominu na slovensko pokrajino, ko je Luka Hrovat zapel ,,Beli cvet". Kot vedno so nam ,,Charlies T" dokazali da country glasbo imenitno obvladajo; vpeč mi je bilo kako so peli in kako so igrali na inptrumente. Zaključek večera pa je imel na skrbi EQE, zmeraj energičen in poln mladih talentov. Marsikatero pajčevino so pretresli, ko so zapeli Queen-ove pesmi.
Za konec bom pa podaril deset ,,kintinov", najboljpma umetnikoma tega večera: to sta bila Martin in Tomi Supnik. Kar kadilo se je iz klavirja! Mislim, da so aplavzi publike vse povedali ... in kakor govore mladi v Sloveniji: bilo je full dober!
Čestitam tudi zveznemu odboru, za tako prijeten večer in za dobro organizacijo. Važno je, da pe naprej delate skupaj tako kakor ste do sedaj, saj naslednja stopnja bo skupni mladinski dan, ki bo zaključil organizacijsko delo leta 2006. Vsem skupaj želim, ŠE TAKO NAPREJ!
Dani Kocmur
V nedeljo 27. avgusta smo v San Martinu proslavili 58. obletnico prve slovenske mape v okraju, kar navadno imenujemo Žegnanje. Sv.
mapo je daroval delegat dr. Jure Rode; sodeloval je pevski zbor pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Po map smo se zbrali na dvoripču Slovenskega doma pred spominsko plopčo svetniku Karlu Škulju. Pozdravila sta nas dr. Rode in Janez Filipič, predsednik Župnijskega pastoralnega sveta. Ta je v svojem nagovoru izrazil sledeče:
,,Kaj pomeni žegnanje? Od kod ta navada?
Navada je prestara: cerkveni zgodovinarji poročajo, da so posvetili cerkev Jezusovega vstajenja v Jeruzalemu in potem vsako leto obhajali obletnico posvetitve. Ko so kristjani dobili svobodo, so pe bolj slovesno obhajali ta praznik. Ker mi ne obhajamo obletnice posvetitve cerkve, praznujemo obletnico prve slovenske mape v San Martinu.
To se je začelo, ko so se Slovenci naselili v tem okolju in so bili potrebni sv. mape v materinem jeziku. Svetnik Karel Škulj je bil takratni župnik v San Martinu in je to pobudo sprejel; na dan Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1948, je prvič daroval slovensko sv. mapo v Sanmartinski stojnici.
Kdo je bil svetnik Karel Škulj? Rodil se je 10. aprila 1883 v Ponikvah v Sloveniji. Bogoslovje je ptudiral v Ljubljani; kot kaplan je služboval v Lopkem potoku, Ribnici ter Dolenji, kjer je leta 1919 postal tudi župnik. Leta 1927 je bil imenovan za duhovnega svetnika. Vojna leta je preživel v Ljubljani, begunska v Italiji. Po prihodu v Argentino leta 1948 pa je prevzel dupno skrb za Slovence v San Martinu. Tu ga je doletela smrt dne 22. julija 1958.
Svetnik Škulj je bil slovenski kulturni in javni delavec stare pole, tiste, ki je pod vodstvom dr. Kreka dala Sloveniji toliko nesebičnih in za vse dobro navdupenih mož, ki so Slovencem ustvarjali trdne osnove za narodno, kulturno in gospodarsko ter socialno življenje. Javno se je začel udejstvovati že kot bogoslovec, pe bolj pa se je ves temu delu predal kot duhovnik ter je poprijel za delo, kjer je bilo treba.
Velika zasluga mu gre za slovensko polo v tem kraju. Začel je zbirati otroke ob sobotah in potem tudi
pridobil prvo učiteljico, gospo Mi-klavčič. In tako se je začela slovenska pola, ki pe danes obstoja.
Navdupl je organistko Matildo Kogovpek, da je začela zbirati ljudi za cerkveni zbor. Potem, ko je prevzel taktirko Boris Pavper, je ta sodeloval pri nedeljskih svetih mapah.
Leta 1949 je začel tudi izdajati protikomunistični domobranski vestnik „Šmaitinski vestnik", ki se je pozneje poimenoval samo Vestnik. Leta 1950 je bil med ustanovitelji knjižne založbe Slovenska beseda in slovenska kultura . Vse kulturno in socialno delo v San Martinu je bilo vezano na njegovo ime. Povsod je vodilno sodeloval. Pred smrtjo je začel tudi akcijo za zgradbo Slovenskega doma, v katerem bi dobile streho vse slovenske organizacije in ustanove v tem kraju. In res, farani so resno začeli misliti na to. Dve leti po njegovi smrti so ustanovili ta Slovenski dom.
Hvaležni moramo biti Bogu, da je nam popljal slovenske duhovnike: že omenjenega svetnika Karla Škulja, Jožeta Juraka, Alojzija Starca, Gregorja Malija, Franceta Berganta, mons. Antona Oreharja, Francija Šenka in sedanjega dupnega pastirja mons. Jureta Rodeta.
Hvaležnost gre tudi sestram zavoda Presvetega srca, ki nam nudijo kapelo, da se slovenska mapa daruje vsako nedeljo, za prve petke in druge priložnosti.
Zato, ne opupčajmo slovenske mape! Od nas in od spoptovanja do vseh teh, ki so se borili skozi 58 let je odvisno, če bo pe obstojala slovenska mapa v tem kraju. Dolžnost kot kristjani je pa tudi v tem, da povabimo ali pritegnemo pe druge k slovenski sv. map in posnemamo rajnega svetnika Karla Škulja, ki je vabil vse Slovence, ki so živeli v tem okraju, k sv. map."
BODO VLAKI STEKLI MIMO SLOVENIJE?
Zaradi zamujanja pri izvedbi projekta izgradnje drugega tira Koper — Divača je evropska koordinat-orka za peti prometni koridor omenila možnost povezave med Trstom in Budimpepto prek Avstrije. Komentarji poznavalcev razmer so se nagibali k mnenju, da je s tem koordinatorka skupala pritisniti na Slovenijo, saj bi njen projekt bil možen, ne pa nujen.
HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^
Pokrajine v okolici Nove Gorice
Banjpice - Banjska planota
Planota med Čepovansko dolino, spodnjim tokom Idrijce in Sočo med Mostom na Soči in Solkanom. Zahodni del ima med 600 in 700 m nadmorske vipne, potoki so v njem zarezali globoke grape. Na srednjem delu, med 700 in 1070 m so suhe doline, vrtače (= zaprta lijakasta globel, zlasti v apnencu, navadno globoka več metrov, z večjim premerom kot je globina), jame in brezna — brezno Jazben pri Kanalskem vrhu je globoko 333 m.
Planota ni turistično razvita, a ima dobre cestne povezave. Najbolj je naseljena na zahodni in južni strani, nekatera naselja so omenjena že ok. leta 1200.
V	1. svetovni vojni so se morali Avstrijci v 11. sopki bitki — avgusta 1917 — umakniti iz zahodnega roba v osrednji del. To je avstrijsko poveljstvo spodbudilo, da so oktobra pripravi i protinapad v zgornjem Posočju.
V	vasi Avče nad dolino Soče, so v župnijski cerkvi freske iz ok. 1470. V bližini je poznogotska cerkev Marije Snež-
ne iz 14. stol., z zlatimi oltarji. Zvonik jen bil prvotno zgrajen kot trdnjavski stolp.
Proti jugu se nahaja naselje Ahovo, z znano tovarno cementa in salomita (= zmes cementa in azbesta za izdelavo trdnih plopč. Azbest = snov iz nezgorljivih vlaken in nezgorljivega vezalnega materiala). Naselje je povezano s krajem Deskle, na levem bregu Soče.
Plave, vas s hidroelektrarno iz 1940. Nad naseljem je vzpetina, poznana iz 1. sv. vojne kot Prižnica (kota 383). Na tem majhnem bojipču so med junijem 1915 in majem 1917 padli tisoči italijanskih vojakov in avstrijskih branilcev. V bližini je pokopalipka cerkvica sv. Ahaca, s freskami iz 15. stoletja.
Gori pka Brda leže med dolino Soče in italijansko mejo. Podnebje je sredozemsko, poletja so vroča in suha, pozimi jih večkrat obipče burja. Vasi so raztresene med vinogradi in sadovnjaki, prebivalci Brd se imenujejo Brici. Tod je tekla meja med Benepko republiko in avstrijskimi deželami, zato je v teh krajih vež utrdb in gradov.
Med obema vojnama so bila Brda pod Italijo.
Vasi: Kojsko, ki se omenja že v 12. stol., s Kojpčanskim gradom in cerkvama Marijinega vnebovzetja in sv. Krjža, ta ok. 1500. Vas Gonjače in potem Šmartno v Brdih, dobro ohranjeno srednjevepko naselje in kot tako proglapeno za kulturni spomenik. Vas Bilijana, s cerkvijo sv. Mihaela — omenjeno že leta 1233, s starimi lesenimi kipi. Kraj Dobrovo, z moderno vinsko kletjo, nad vasjo je grad Dobrovo, iz začetka 17. stol. Aprila 1869 se je pod tem gradom vrpl eden prvih slovenskih narodnih taborov. Po 2. sv. vojni je bila v gradu Zaveznipka vojapka uprava, sedaj spada pod Goripki muzej. V vasi Vipolže sta kar dva gradova, starejp je iz 11. stoletja.
Severno od Nove Gorice je naselje Čepovan, ki leži v osrčju Čepovanskega dola. Ta dol je ena največjih suhih dolin v Sloveniji — dolga skoraj 16 km, in teče med Banjsko planoto in Trnovskim gozdom. Dolino je izdolbla do 300-400 m globoko že davno izginula reka. Obdajajo jo strma pobočja, nekoč so bili tu papniki, sedaj jo zarapčajo gozdovi.
Južno od Čepovana so vas Lokve, sedaj zimsko pportno sredipče, kjer se začenja Trnovski gozd, krapka planota med 1000 in
1400 m, ki je porapčena z gozdovi. Rastlinstvo je zelo pestro, saj se tu križajo sredozemska in alpska podnebja, kar povzroča zanimivo mepanje in prepletanje različnih planinskih vrst. Za ta okraj so značilna brezna in vrtače. Znana je velika vrtača — mrazipče Smrekova Draga — skoraj km dolga, pol km proka in čez 100 m globoka krapka kotanja.
V breznih v tem gozdu so v preteklosti pridobivali naravni led, rezali so ga od 10 do 40 kg težke kose, ga v kop h nosili na povrpe in ga ponoči z vozovi prevažali v Gorico in Trst, od tam so ga pa prodajali na ladje. Razcvet tega trgovanja je bil v 2. polovici 19 stol., prevozili so ga tudi čez 1000 ton na leto, po drugi svetovni vojni je pa bilo te dejavnosti konec. Najbolj znana jama je bila Velika ledenica v Paradami.
Trnovski gozd je privlačno turistično območje, preprežen je s cestami, nekatere peljejo do planinskih koč. Najvipi vrh planote je Veliki Golak — 1495 m, ob njem se je marca 1895 vrpla prva smučarska tekma v Srednji Evropi. Drugi vrhovi: Veliki Modrasovec, Kucelj, Čaven. Iz vrhov se odpira lep razgled na Vipavsko dolino, Kras in čez Tržapki zaliv do Benetk.
Zbral in priredil Franci Markež
in m
zast topa nem ali r kov.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
STIČNA MLADIH
Na 25. srečanju katolipke mladine v Stični se je kljub slabemu vremenu zbralo več kot 7000 mladih iz vse Slovenije. Letopnje srečanje je potekalo pod geslom Tvoja beseda je svetilka mojim nogam. V dopoldanskem delu srečanja so animatorji z glasbo, plesom in zabavnimi prizori predstavljali odnos mladih do Svetega pisma, vrednot in življenjskih poti. Mapo je vodil murskosobopki pkof Marjan Turnpek. Popoldne so potekale ptevilne delavnice. Začetki vseslovenskega festivala mladih v Stični segajo v leto 1980, ko so mladi, ki so se zbirali v ptudentskih skupinah, prvič organizirali srečanje in nanj povabili brata Rogerja iz Francije.
PRVI MIZI
V	Mariboru so kot prvi dobili dve operacijski mizi, ki ju je ministrstvo za zdravje po dolgotrajnih zapletih kupilo za slovenske bolnipnice. Namestili so ju v dvorani, kjer bodo v prihodnje izvedli načrtovani program operacij na odprtem srcu. Preden bodo v bolnipnici začeli uporabljati novi operacijski mizi, bodo strokovnjaki Soča opreme pe dodatno usposobili ljudi, ki bodo delali z njimi. Če bo vse potekalo v skladu z dogovori, naj bi s prvimi operacijami na novih operacijskih mizah v mariborski bolnipnici začeli čez 14 dni.
TUDI KAMNIK SE KDAJ PA KDAJ STRESE
Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so v torek, 12. septembra ob 14.52 zabeležili pibek potresni sunek. Po prvih podatkih je bilo žaripče potresa 24 kilometrov severno od Ljubljane, v okolici Kamnika. Preliminarno ocenjena magnituda potresa je bila 2.0. Potres so čutili prebivalci Kamnika in okolice.
PRVA KONFERENCA SLOVENSKIH GLASBENIKOV
Na Goripkem je bila prva konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije. V dolgih stoletjih politične odvisnosti sta kultura in umetnost Slovencem pomenili sinonim za svobodo in upornost, tako da je bilo tudi glasbeno ustvarjanje ena pomembnejpih stvari v življenju narah prednikov, je na odprtju tridnevne konference v Novi Gorici povedal slavnostni govornik premier Janez Janpa. Konference se je udeležilo okoli 100 slovenskih glasbenih ustvarjalcev, poustvarjalcev in pedagogov. V sklopu konference, na kateri so med drugimi sodelovali basbaritonist Marko Fink, bas Janez Vasle in skladatelj Ciril Kren, sta Marko in Bernarda Fink imela koncert v Mostu na Soči.
OKROGLA ŠTEVILKA
V	Šmartnu pri Slovenj Gradcu praznujejo letos 900-letnico kraja. Osrednja proslava s t.i. Šmarpko veselico je bila v prireditvenem potoru, pred tem pa so si obiskovalci Šmartna lahko ogledali razstavo starih obrti in se udeležili slovesnega odprtja prenovljenega centra kraja. V nedeljo je pomožni pkof Jožef Smej daroval slavnostno mapo v cerkvi Sv. Martina, po katerem se kraj tudi imenuje.
STARI RIMLJANI NA GORENJSKEM
Na območju Cerkelj na Gorenjskem, ob pripravah na gradnjo naselja Taber med Šmartnem in Poženikom, so preteklo poletje odkrili novo bogato najdipče. Arheologi so v dveh mesecih napli rimsko cesto in več antičnih grobov, septembra pa so odkrili tudi masivne temelje večjega objekta, ki zaradi bližine grobov ni hipa, ampak je najverjetneje tempelj ali svetipče.
PO SVETU
NEUVRŠČENI?
V Havani se je s sprejetjem sklepne deklaracije končal vrh Gibanja neuvrpčenih držav. Predstavniki 118-ih držav so v deklaraciji obsodili nedavno izraelsko ofenzivo na Libanon, podprli mirno repevanje iranskega jedrskega spora in obsodili terorizem v vseh oblikah z izjemo gibanj za samoodločbo in boja proti tuji okupaciji. Voditelji neuvrpčenih so poudarili, da je demokracija univerzalna vrednota, ki je nobena država ali območje ne more definirati za ves svet. V deklaraciji so zapisali, da imajo vse države pravico do sebi lastne oblike vladanja. Pri tem so posebej omenili Venezuelo in Kubo. Pač, krojitev ,,demo-kracije" po lastnem interesu.
EVROPA IN AZIJA
Voditelji Evropske unije in azijskih držav so se v Helsinkih sestali na dvodnevnem vrhunskem zasedanju ob deseti obletnici foruma, ki jih povezuje. Udeležil se ga je tudi predsednik slovenske vlade Janez Janpa. Na srečanju so se pogovarjali predvsem o trgovinskih odnosih in o občutljivih političnih vprapanjih. Med njimi so embargo za izvoz orožja na Kitajsko, spoptovanje človekovih pravic v azijski regiji pa tudi vprapanje Severne Koreje in njenega jedrskega programa.
DRUŽABNA PRAVDA
Te dni poteka deset let, odkar je začela izhajati publikacija Družabna pravda, glasilo krpčansko mislečih, slovenskih strokovničarjev, delodajalcev in delojemalcev. Iz skromnih začetkov v večnem mestu je publikacija z leti postala revija, ki ni v ponos samo organizaciji, ki jo izdaja, pač pa z njo skupaj vsej svobodni slovenski besedi na tujih tleh.
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
Nov uspeh Marjana Draga Šijanca
Pred^časom smo poročali, da je dirigent g. Mario Drago Šijanec odpotoval v Evropo. Naprej je na Dunaju dirigiral 2 simfonična koncerta, nato pa se je podal v Slovenijo. Bil je v Mariboru, zatem pa v Ljubljani. V Argentino se je vrnil pred mesecem dni.
Buenosairepko glasbeno javnost je opozoril nase znova dne 6. t. m., ko je v dvorani pravne fakultete v Bs. Airesu vodil velik koncert Državnega radijskega orkestra in pod istem okriljem delujočega mepanega pevskega zbora.
OSEBNE NOVICE
Družinska sreča. Dne 17. avgusta 1956 se je rodil v družini g. Pavla Štrukelj in njegove žene ge. Cvete,
roj. Grmek v Comodoro Rivadavia, sinček, ki je dobil 2. septembra pri krstu ime Srečko-Cvetko. Za botra sta bila g. Janez Preperen in njegova žena ga. Katarina. Družino g. Oskarja Pavlovčiča lastnika fotografskega ateljea Foto Oscar v San Martinu, in njegove žene ge. Božene, roj. Foltyn, je 19. avgusta 1956 prav tako razveselil sinček, ki je pri krstu dne 1. septembra dobil ime Oskar — Jakob. Srečnim starpem nape čestitke.
Poroki. V baziliki Lujanske Matere božje sta stopila v soboto dne 8. septembra 1956 pred oltar g. Jože Muhič in gdč. Francka Telič, ki je pele nedavno pripla iz domovine. Mladi par je poročil g. poddirek-tor Jože Jurak, za priči sta mu pa bila: nevesti njena sestra ga. Marija Urbanč roj. Telič, ženinu pa g. Franc Urbanč. Mladi par bo živel v Tucumanu, kjer ima g. Muhič veliko čebelarsko podjetje. Novopo-ročencema ob vstopu v novo življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
V	petek, 7. septembra 1956 popoldne je z ladjo Salta prispela v Buenos Aires družina g. Vilka Čeča in sicer ga. Alojzija, hčerka Lenka in sin Janez. Vsi so pripli iz Ljubljane. Ob prihodu v Argentino jim želimo vso srečo in mnogo zadovoljstva.
BARILOŠKA ZIMSKA SEZONA 1956
Jerman spet državni prvak v teku — Dobre klasifikacije Bavdaža, Budineka in Bertonclja.
Bariloče, 6 septembra
V	teku smo doživeli veselo presenečenje. Ne mislim na Jermanovo zmago, Frenk sploh ni imel resnega konkurenta. A že ko se je sedem moptev borilo v transandinski ptafeti, je vzbudil posebno pozornost odlični stil pestnajstletnega Slavka Bavdaža. In ko so ure zaznamovale njegov čas, smo ugotovili, da je samo tri minute zaostal za Jermanom in presegel vse ostale tekmovalce. Razumljivo, da je Slavko pozneje med juniorji brez težave zmagal.
Svobodna Slovenija, 13. septembra 1956 - pt. 37.
SLOVENCI IN ŠPORT
EVROPSKE FINANCE
Finančni ministri Evropske unije, med njimi tudi slovenski minister Andrej Bajuk, so v Helsinkih imeli dvodnevno neformalno zasedanje. Na njem so osrednjo pozornost namenili gospodarskim razmeram v povezavi. Pod drobnogled pa so vzeli razmere v največjem gospodarstvu unije, v Nemčiji. Ob tem so izrazili zadovoljstvo, da je Nemčiji uspelo zmanjpati previsok proračunski primanjkljaj; prvič po letu 2001 bo letos namreč padel pod tri odstotke bruto domačega proizvoda in sicer na 2,8 odstotka.
TENIŠKA LESTVICA
Najboljpa slovenska igralka Katarina Srebotnik je pridobila lepo ptevilo točk, vendar izgubila eno mesto in je 24. Med ženskimi dvojicami pa je z 11. napredovala na sedmo mesto. - Najvipje uvrpčeni Slovenec je ostal Grega Žemlja, ki je 358.
PO PORAZU ŠE PADEC Z LESTVICE
Slovenska nogometna reprezentanca je po porazu proti Bolgariji z 0:3 na najnovejpi lestvici Mednarodne nogometne zveze (FIFA) izgubila kar 20 mest in je zdaj 78. Na prvem mestu ostajajo Brazilci, na drugo so se s četrtega povzpeli Francozi, na tretjem pa ostajajo Argentinci. - Po najnovejpih izračunih so pred Slovenijo zdaj razen Luksemburga vse reprezentance, ki v kvalifikacijah za EP 2008 igrajo v isti skupini kot izbranci Braneta Oblaka.
KOLAJNE V BALINANJU
Komaj 16-letni Škofjeločan Luka Kokelj je dosegel prvi velik uspeh v balinarski karieri. Na 13. mladinskem svetovnem prvenstvu v italijanski Bielli je namreč postal svetovni podprvak. Srebrno kolajno je osvojil v bližanju in zbijanju v krog, potem ko je izgubil finalni dvoboj z Italijanom Manuelom Liturijem z 20:23. - Slovensko zastopstvo je osvojilo ptiri kolajne - tri srebrne in eno bronasto. Srebro je^ ob koncu SP prispevala dvojica Nikola Djordjevič in Igor Šircelj, ki je finalu izgubila z Italijanoma Emanuelom Ferrerom in Manuelom Liturijem s 7:8. Bron je z osebnim rekordom 43 točk osvojil Anže Petrič v hitrostnem zbijanju.
ŠAH MAT!
Pomlajena slovenska ženska pahovska reprezentanca je vnovič dosegla odmeven uspeh, saj je že tretjič zapored zmagala na srednjeevropskem pahovskem pokalu v Brnu na Čepkem. Mladi pahistki Vesna Rožič in Ksenija Novak sta kljub pomanjkanju reprezentančnih izkupenj zlahka ubranili lansko zlato. Tej nalogi pa niso bili kos mladi pahisti v mopki reprezentanci, ki so se morali zadovoljiti s pestim mestom.
JEDRSKO OROŽJE
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej je pretekli ponedeljek na Dunaju odprl 50. Generalno konferenco te agencije. Ob tem je pozval Iran ter pest držav, ki se v imenu Združenih narodov pogajajo s Teheranom o njegovem jedrskem programu, naj nadaljujejo z delom. To bi prispevalo k zmanjpanju zaskrbljenosti glede narave iranskega jedrskega programa. Na dunajski konferenci sodelujejo predstavniki 140-tih držav, govorijo pa predvsem o prizadevanjih za zmanjpanje pirjenja jedrskega orožja.
UKRAJINA V EVROPO?
Predsednik ukrajinske vlade Viktor Janukovič se je mudil na prvem uradnem obisku v Bruslju, kjer se je pogovarjal z najvipjimi predstavniki Evropske unije. Najprej se je sestal z evropsko komisarko za zunanje odnose in evropsko sosedsko politiko Benito Ferrero-Waldner. Slednja je po srečanju izrazila zadovoljstvo, ker je ukrajinski premier popolnoma predan reformnemu programu za okrepljeno sodelovanje, ki ga je predlagala Evropska komisija. O okrepljenem sodelovanju se bosta Evropska unija in Ukrajina začeli pogajati takoj, ko bo Ukrajina postala članica Svetovne trgovinske organizacije. To naj bi se po načrtih zgodilo v začetku prihodnjega leta. Janukovič pa je dejal, da ukrajinska javnost podpira prizadevanja vlade za približevanje Evropski uniji.
SKRB ZA BEGUNCE
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je potekal dvodnevni dialog na visoki ravni o migracijah. Na njem več kot 120 predstavnikov vlad, med njimi približno 90 ministrov, razpravlja o načinih za povečanje razvojnih in zmanjpanje negativnih elementov migracij. Dialoga se je udeležil tudi slovenski državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Zvonko Zinrajh, ki se je na okrogli mizi zavzel za dosledno spoptovanje človekovih pravic migran-tov in beguncev.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Franci Markež, Pavlina Dobovpek, Herman Zupan, Božidar Fink, Jernej Tomazin, Neda Vesel Dolenc, Lučka Bergant Uptar, Marija Ivana Tekavec, Dani Kocmur, Marta Jenko Škulj, Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 15-4409-4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splonna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
19. septembra 2006
1 EVRO 239,6 SIT 1 US dolar 189,3 SIT

Bratje združeni naj bodo"
OB 50. OBLETNICI NAŠEGA DOMA SAN JUSTO
7.30: Zbiranje gostov v NaTEm domu. Sprevod do sanhuTike stolnice. 8.00: Blagoslovitev oltarja Marije Pomagaj z Brezij in koncelebrirana sv. mara. 9.30: Polaganje venca pred spomenikom generala San Martina na trgu v San Justu in nagovori. 11.00: Dobrodopica in skupni zajtrk v Napem domu. 12.00: Obisk razstave ob 50-letnici Doma. 13.00: Kosilo
16.00: Kulturni program: pozdravi, govor in uprizoritev igre ,,Martin Fierro", v režiji Blaža Mikliča ter s sceno Toneta Oblaka.
Nato prosta zabava ob spremljavi Slovenskega instrumentalnega ansambla.
Nakaznice za kosilo samo v predprodaji pri Mici Malavapič Casullo (Tel: 4441-5528) ali pri Mariji Upttar Novljan v Napem domu vsak dan od 15. do 20. ure (Tel: 4651-4914).
Vsi prisrčno vabljeni!
Zedinjena Slovenija
ipče
MLAJŠO OSEBO
za poldnevni urnik. Bistveno je dobro obvladanje sloven pčine, poznanje računalni ptva in smisel za pisanje in novinarstvo.
Pisne ponudbe s priloženim curriculum vitae se sprejemajo do 10. oktobra v druptveni pisarni, ali po elektronski popti na naslov: esloveniau@sinectis.com.ar
OBVESTILA
ČETRTEK, 21. septembra:
Sestanek Z.S.M.Ž. San Martin ob 16. uri. Praznovale bomo
rojstne dneve vseh naph članic. SOBOTA, 23. septembra:
Proslava polskih otrok na čast Antonu Martinu Slompku.
Ob 15. uri sv. mapa nato igra ,,Ariela morska deklica". Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip. Koncert ob 35 letnici Me pani pevski zbor San Justo NEDELJA, 24. septembra: Mladinski dan v Slovenski vasi. SREDA, 27. septembra:
Učiteljska seja voditeljic osnovnošolskih tečajev, ob 20 uri
v Slovenski hira. SOBOTA, 30. septembra:
Redni pouk na S tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hira. V Napem domu slavnostna večerja ob 50. letnici Doma v
San Justo. NEDELJA, 1. oktobra: Mladinski dan na Pristavi.
Izredni občni zbor mutula Sloga, ob 10. uri v Slov. hip. 30. obletnica pri Svetogorski Kraljici z litanijami in sv.
mapo, ob 16.30, Jose P. Varela 5272 — Buenos Aires. SOBOTA, 7. oktobra:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v
Slovenski hip.
Predavanje za visokopolce lic. Francija Markeža ,,Zakaj smo tukaj", ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. NEDELJA, 8. oktobra:
51. Slovenski dan in 50. obletnica Napega doma v San
Justo. s celodnevnim programom. PONEDELJEK, 16. oktobra:
Srečanje za mladino ki obiskuje 2. letnik srednje pole ali so v tej starosti, v Slomškovem domu. Vodijo g. Pavle Novak, g. Franci Cukjati in sodelavci.
Preprosti slovenski recepti
ZDROBOVI VLOŽKI ZA JUHO
(S. Felicita Kalinpek) Vmepaj, da dobro naraste, 70 gr masla, 2 jajci in 4 žlice mleka. Primepaj četrt litra ppeničnega zdroba, osoli ter pusti počivati pol ure. Če je potrebno, dodaj pe malo mleka. S kavno žlico zajemaj testo in vku-havaj žličnike v vrelo juho. Vrejo naj 10 minut.
MESNI ŠTRUKELJČKI ZA JUHO
(S. Felicita Kalinpek) Razvaljaj vlečeno testo ter ga namaži s sledečim nadevom:
V ponev daj 2 žlički masla ter drobno zrezano čebulo. Ko malo porumeni, prideni sesekljan peterplj, drobno narezane ostanke mesa (jupnega ali ostanke pečenke ali kaj perutnine), 2 žlici drobtin, malo popra, soli, drobno zrezanega ma-jarona in 2 celi jajci. Namazano testo zavijemo in z noževim hrbtom razrežemo v ptrukeljčke. Zakuhamo jih v vrelo juho. Juha naj vre počasi, pokrita — 10 do 12 minut.
1 _ Si se kdaj vprašal _
ü Zakaj smo tukaj?
>	Lic. Franci Markež
g	TI BD DDBaVDRII.
I
5	f redavar^e za visolcošolce
olctotra ob 20:00. Mala dvorana, slovenska fiiša
SOČNA JABOLČNA POGAČA
100 gr masla mepaj, da je mehko. Dodaj 200 gr rjavega sladkorja, 2 celi jajci in mepaj, da naraste. Dodaj 200 gr moke s prapkom, limonino lupini-co, vanilijo, malo ruma ter 1 veliko zeleno jabolko, zrezano na majhne kopčke. Po možnosti dodaj pe pest sesekljanih orehov.
V podolgovatem modelu peci pri srednji vročini.Že pečeno pogačo
oblij z limoninim ali čokoladnim ledom.
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
36. Mladinski dan na Pristavi
1. oktobra 2006
Ob 8. uri začetek tekmovanj	13.00 uri kosilo
11.15 uri dviganje zastav	18.30 uri kulturni program
11.30 uri sveta mapa	nato prosta zabava
VAS PRIČAKUJEMO!