17. štev.
V Ljubljani, v četriek 13. februarja 1^80.
Letnik Vili.
Inseratl ae «prejemajo in volji triatopnm vrsta:
* Irr., če se tiska lkrat.
19	4
il n m n * n
ii u n it 3 ii
Pri večkratnem tiskanji nt
muh primerno «manjša.
R ok o pi si
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
N .roonino prejema opravništv, (administracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 16 v Modija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po poŠti prejemar	velja :
Za celo leto	10 — kr.
ta poileta	6	., — „
ta četrt iet»	2 50 .,
V administraciji velja:
/a cein i» ro
i fi. 40 kr
Političen lisi za slovenski narofl.
ta poi letu	4 ., 20
ta četrt itta	"i „ 10 ,.
V Ljubljani na ,iom pošiijan veljš 60 kr. več na leto.
Vredništvo je t Medijatovi hiši, itev. 16.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
C
Vf- J »-t;/
Dejanj, dejanj!
Po Bijajui zmagi konservatizma in popolnem propadu liberalizma o lanskih volitvah za državni zbor so zavriskali vsi narodi avstrijski izvzemši duuajsko in judovsko svojat. Najglasneje smo pa zavriskali mi Slovenci, ki smo jarm prejšoje sisteme najhuje čutili. V tem veselji bo naši poslanci storili to, kar bo storili Rusi po svojem prehodu čez Donavo: prenaglo so napadli Plevno, kranjski deželni zbor in s tem provzročili, da se je vsa nasprotna stranka, še vedno močna, če prav v manjšini, združila v Bkupno hrambo, in zdaj stojimo že ves čas pred Plevno. Kar smo pridobili, je nekaj, a v primeri z močjo, ki jo ima avtono-mistična stranka v rokah, komaj pomena vredno. Osman paša Stremajer sedi še zmiraj trdno v ministerstvu, deželni zbor kranjski še zdaj ni razpuščen, ravno tako ne kupčijska zbornica, zdaj še celo govorjenja ni več o tem.
To zadeva v prvi vrsti nas Kranjce, a tudi drugi Slovenci po svojih poslancih niso še nič dosegli. V ministerstvu sede še vedno večinoma naši nasprotniki ali v?aj ue naši prijatelji, le o Taaffeju mislimo, da nam je prijazen, in smo mu pošiljali celo že zaupnice. Na kaj se pa opira to zaupanje do moža, ki ni Slovan, toraj tudi slovanskega čutja nima? Na dve reči. Prva je ta, da ni več pusti) vladnim osebam pri volitvi očitno delati za nemškutarje in liberaluhe, ali bolje, da ni dal ukazov, prepovedal jim pa tudi ni, ker jih je velika večina vendar volila nemškutarje. To je pa storil gotovo bolj zavoljo sebe, k r je videl, da mora pasti, če pri volitvah ne zmagajo konservativci, kajti dobro je poznal misli liberalcev do sebe in svojega ministerstva, kteremu bi še vojaške potrebščine ne dovolili.
Drug vzrok zaupanja našega do grofa Taaffeja so bile njegove besede v državnem zboru: „da se Slovani ne smejo ob steno pritiskati." Ali to so bile dozdaj še samo gole besede, dejanj ni in jih tudi ne bo, dokler Stremajer sedi na Btolu ministra nauka in pravosodja. Če jaz rečem, da ne bom več te-pel, palice pa vendar ne denem z rok, če rečem, da ne bom več streljal, puško pa imam vendar zmiraj napeto, — kdo bo verjel mojim besedam! Stremajer in pritiskanje Slovanov je eno in isto. Dozdaj pa še ne enega znamenja ni, da bo Stremajer šel, naš dopisnik nam z Dunaja celo poroča, da se grof Taaffe zopet približuje onim najzagrizenejšim „usta vovercem", ki so v glasovanji za vojno postavo do konca trdovratni njegovi nasprotniki ostali.
Kaj je to? Kako si moremo razložiti to nenavadno prikazen?
Le na dvojin način. Grof Taaffe ali nima volje, izpeljati to, kar je obljubil, ali pa ue moči. Oboje bi bilo znamenje, da ni kos svoji nalogi: spraviti med seboj vse avstrijske narode po volji cesarjevi, pomagati vsakemu do svojih pravic. Drugače si mi njegovega cincanja in veternjaštva ne moremo razložiti, za vse drugo je naša pamet prekratka. Če je kdo z zaupanjem obsul ga, smo to storili v prvi vrsti mi Slovenci, polni radosti, da smo slišali z Dunaja enkrat drug zvon. človek, ki čaka, bi enkrat vendar tudi rad kaj včakal, in čim dalje čaka, tem težje čaka, in če le in le nič ui, se naveliča, postane nevoljea in začne ganiti tistega, ki mu je kaj obljubil.
Dunajsko ministerstvo nam je že veliko dolžno, grof TaaffV, sedanji zastopnik njegov, uam je obljubil poplačati te dolgove. Ali smo pa v politični zadevi prejeli že kak vinar? Še vlada po naših uradih nemščina, § 19 stoji še
= 'V
v kotu še se ponemčuje po šolah, ker je Stremajer še minister uka in pravoslovja. še so na naših šolah tuji profesorji in učitelji, in še morajo naši po tujini iskati služeb; še se drugod domačini prezirajo, še ni domačinstvo na prvi stopinji. Pa kdo bi mogel našteti vse, kar nam gre in česar še nimamo, čeravno je grof Taaffe rekel, da Slovanov ne da več ob steno pritiskati.
Naši poslanci so Taaffejevemu ministerstvu že toliko ljubavi storili, da bi ono moralo vendar enkrat misliti na kako povračilo. Roka roko umiva, a dozdaj je umita še le roka Taaffejeva.
Dejanj, dejanj! Besedi in obljub smo že toliko prejeli, da jih bomo skoro presiti.
Post.
Prehod iz predpusta v post nam ne bo težak; nasprotno upamo, da nam bo postni čas rešitelj iz toliko grozovite zime, ki je take najstarejši ljudje ne pomnijo. Tudi v drugem oziru nam prehod v post ne bo težaven ; raz-košnosti in potrate je letošnji predpust malo videl; gostilnice prazne, plesi slabo obiskani, ženitev malo, noroglavosti v primeri s prejšnjimi časi skoraj nič; ljudje so trezni postali, — ker leži kakor mora na vseh velika, splošna beda, povsodi pomanjkanje denarja ! Marsiktera revna družina letos ni vedela, kdaj je bil predpust, kajti ljudje so za drva toliko potrosili, da jim za živež skoraj nič ni ostalo. Za take se je post že novembra meseca začel , ko je tisti hudi mraz pritisnil, in je bilo treba za kurjavo, odejo in zimsko obleko skrbeti. Milo je videti mnoge revne otročičke, kako imajo vse pozeble in otekle ročice od toliko časa
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek Čas. LVI.
„Kam pa zdaj ?" — se prašam, ko stojim pred hlevom. V Ljubljano pelje tako vsaka pot, kakor v Rim, če grem prav nekoliko na okoli, bo še bolje, ker bom svoj spis lahko popravljal. Pa tudi, kaj bom počel v Ljubljani, ob čem živel? Domu ne grem za nobeno ceno, če bi že oče trpeli me doma, kako bi se mi pa rugali sosedje. Ne, rajši hodim še po svetu, dokler morem, saj je tu in tam kak sošolec, tudi bo morda še kje drugje dobiti kaj za zobč ali kaka šestica.
Pa stoj fant, kaj pa bo s tabo, ko prideš v Ljubljano? Kaj boš počel? Veselja do učenja nisi še zgubil, dijaško življenje je prelepo, samo če bi človek ne imel tistega Bitnega želodca in če bi ne bila navada, da ljudje ne hodijo nagi in raztrgani po svetu. — Ej, kaj Bi boš belil glavo s tako žalostnim premišljevanjem , ko je vse tako lepo in solnce Bije.
Zdaj bodi vesel, za žalovanje je še zmiraj dosti časa.
Takih misli pridem doCirknice. Lep kraj! Pod lipo sedem in gledam tabora ostanke okoli cerkve, ko se ohladim, grem tudi v cerkev, potem pa v farovž in glej I cel goldinar imam več v žepu. Zdaj pa le naprej, žvižgaj in poj, kolikor znaš, saj bo po svetu dobri ljudje.
Ilopsa, počasi! Vsa pot je suha, kako da si pri mostu zabredel v tako blato, da komaj čevelj iz njega potegneš? To je neka posebnost cirkniškega trga. Nične de, voda je blizo, opereš si čevlje pa greš naprej po cesti ob jezeru , kterega si že davno želel videti in o kterem si v Valvazorji toliko mikavnega bral.
Ali kje je to jezero? Ni ga, vse je zeleno, le tu in tam se zabliska kaka mlakuža. Še le na gorenjem koncu zapazim nekoliko vode, pa Be mi ne zdi nič veličastna, kakor bohinjskega jezera, ali prijazna kakor blejskega.
Tam se zavijem proti Ložu, prenočim vi Starem trgu, ki je skoro bolj podoben mestu, |
pri sošolcu dobro sprejet, drugi dan grem po isti poti nazaj, pa se zavijem na desno v ribniško dolino. V Sodržci zopet prenočim pri sošolcu, kterega zdaj zemlja pokriva, in grem preko Ribnice v Kočevsko. Pa tam mi ni prav všeč, je prepusta zemlja in ljudi težko razumeti. Prenočivši v Kočevji v neki gostilni, kjer je bilo v sobi več postelj, zavijem drugi dan proti Staremu logu, od tod preko Smuka proti Žužemberku, kamor pridem ravno v soboto popoldne, ko je večernico zvonilo. To je prelepo. Vroče je, vtrujen sem, v torbi imam klobaso in kruha, toraj ležem na breg Krke in poslušam lepo zvonenje prazniku. Oh, kako je svet lep, če je človek mlad in želodec ne lačen!
V Žužemberku poiščem sošolca , pri tem prenočim, drugi dan po prvi maši odrinem proti Krki in pridem tje še do desete maše, ki je bila slovesna — ne vem, kak praznik je bil. Od tam se zavijem proti Zatični, kjer si zopet vse ogledam, potem proti Šentvidu in od tam naravnost na Litijo, kamor dospem že ponoči ves premočen, v žepu pa še 1 gld. CO kr.
trpečega silnega mraza. Ves narod prosi, da bi enkrat jug potegnil in vreme spremenil, da bi kmalo došli pomladni vetrovi.
Kakor se šiloma postimo iu trpimo vsled mraza in splošne revščine, tako nam je pos vsiljen tudi v duševnih, idealnih blagrih. To liko zaželjena narodna ravnopravnost se nam še vedno prikrajšuje. S tolikim veseljem smo videli na pozorišče stopiti vlado Taaffejevo, ker nam je obetala pravico in lepše dni, videli smo vshajati že slovansko žarijo, — a stvar se tako obrača, da bomo skoraj vse upanje zopet zgubili. Vstop Čehov v državni zbor ni imel zaželjenega vspeha; morda bodo morali zbornico zopet zapustiti in nad njene vrata nabiti tablico z napisom: „Voi, chi eutrate, lasciate ogni speranza" (Vi, ki tu not vstopite, pustite vsako upanje), kakor je zapisano nad vrati Dantejevega pekla.
Za nas nema vlada druge tolažbe, nego to: potrpite! Mi smo pač že dosti potrpeli, in hočemo še en čas počakati, da vidimo, koliko dobre volje ima Taaffe, našim opravičenim željum vstreči. Konečno pa mora tudi naša potrpi žijivost nehati. Toliko že povemo, da nismo volje, pet sto let na ravnopravnost čakati, kakor Bolgari.
Oni, ki je sit, lahko druge zmernosti uči; nemškoliberalci, ki so do zdaj vedno na gor-kem sedeli, pač lahko nam pravijo, da ne bomo tako prenapeti in naj potrpimo. Nam pa kot narodu v sedajn.h razmerah ni dalje živeti, mi moramo ali poginiti, ali pa se nam mora dati toliko duška, da se bomo zamogli svobodno razviti na podlagi našega jezika, naše vere, našega značaja. Prazna in nepotrebna je vsaka druga beseda, mi kot narod potrebujemo vsa, toliko samostojnosti in avtonomije, kakor je imajo Hrvatje, sicer se ne moremo razviti, iz-obražiti in do boljšega duševnega in mater jalnega blagostanja povzdigniti. Drevo, kojega korenje nemajo dovolj prsti, iz ktere bi sok in življenje srkale, mora vsahnuti; drevo, ko-jemu se najboljše veje posekajo, da ne more dihati, mora vsahniti; drevo, kojemu se zakrije solnce, ki mu daje luč in gorkoto, mora tudi vsahnuti. Prst se nam jemlje po silni ma-terjalui bedi, vsled katere se preganjajo naši posestniki iz zemlje in pohištva; veje se nam sekajo s preganjanjem odličnih radoljubov in narodnih društev in časuikov; solnce se nam
zapira po [nevgodni politiki, ktera nas črni in obrekuje pred našim cesarjem in pred ostalim svetom ; košato drevo nemškega šovinizma in ustavoverne domišljavosti nam še vedno solnce zapira in nas v senco potiska.
Tako premišljevanje našega bednega stanja je res za post prav priležno. Vendar pa upamo, da kakor mora enkrat spomladno solnce otajati led iu premagati hudp zimo, tako bodo tudi za našo narodnost gotovo enkrat lepši časi nastopili, in tem veselejša bo zmaga, veče ko «e nam zdaj ovire stavljajo, veče ko imamo zapreke premagati.
Trdnjava naših nasprotnikov se vidno drobi, naše moči pa od dne do dne naraščajo; zalo o izidu ne more biti dvombe.
Politični pregled.
Avstrijske deiele
V Ljub Ijani 13. februarja.
„Narodni listi" zahtevajo, da se prazna mi-nistcrska mesta izpolnijo z možmi Riegrove vrste in pišejo: „Vse stranke naroda bi z ve likirn veseljem pozdravile imenovanje Riegra, tega energičnega in skušenega reprezentanta češkega kluba v ministerstvo , kteri bi parlamentarno ministerstvo krepil kot izurjen in slaven govornik.
Centralisti grof Manusfeld, \Volfrum in dr. Schmeykal so izročili v posebni avdijenci cesarju proti - memorandum. Cesar je obetal, da se bo nanj oziral pri razsoji češkega memoranduma.
Vnanje države.
Anglija misli blizo ustja rek Tigris in Evfrata narediti novo ladijno barkostajo, tu seje že do Turčije obrnila za dovoljenje s predlogom, da ker je ona zaščitnica azijatske Tur čije, mora tudi tam imeti več barkostaj. Sultan je to Angležem dovolil.
Izvirni dopisi.
T Iijiabljani na pepelnieo. —
(Veselica v Alojzijevišči.) Slavno vodstvo alojz-niško je gotovo modro ravnalo ter ne le svojim dijaškim dojencem, ampak tudi drugim povabljenim gostom zelo vstreglo , da je priredilo tako primerno veselico ua pustni večer-Lep dokaz, kako se mladina odgojuje po zdra
vih pedagogičnih načelih I Ako smo bili izne-nadeni po zadnji semeniški zabavi, moramo reči, da smo bili po alojzniški popolnem zadovoljeni. V tisti razmeri, v kakoršni stoji malo semenišče k velikemu, bo bile tudi produkcije dobre in dovršene. Duhovščina ljubljanske škofije sme biti res ponosna na tako marljive gojence teh svojih zavodov. Zdi ae mi, da edino še tukaj glede srednjih učilišč sme mladi naraščaj tako čutiti, kakor mu na-tora velela — gojiti ljubezen za slovensko oče-vino, in saj doma ne trepetati, kakor nekdaj
po šolah.....zavoljo svoje slovenske krvi.
Menda je zdaj boljše . . ali še le bo . .?--
Kar je domačega, kar je našega, to tudi pade na rodovitna tla. To nam je pričala vsa beseda tako glede predstavljalcev kakor poslušalcev.
Prijazni, mili, jasni, žarni , mladenški-slovenski glasovi so nam koj srca pridobili z (Iv. pl. Zajcevo) „pesnijo slovenskih dijakov", ki v zvezkih prav primerno slika živahno di-laško življenje. Kdo bi ne bil koj potem na-stopivšemu dijaku govorniku pritrdil, da je po dolgem marljivem učenji tudi njim potreba ve-drila, ker se hočejo itak koj poprijeti svoje /.adače, z vstrajnost.jo hiteti proti svojemu c.lju ter tako srčno hvaležnost djansko razodeti svojemu zavodu in njega doglavnikom ? — Saj b' čejo enkrat „v kranjski deželi" delovati za blagor cerkve in naroda, kakor je v vseh menu v milem samospevu spremljan z glaso-virjem razodel dobro izvežban gojenec.
Kakor je lep zbor „K. Kreutzer-jev Ivam ?' vendar saj na-me napravi utis, da je nekaj ptujega v teh akordih, slovenskega značaja se I bolj prime domače, kar smo se osobito prepričali v „šopku slovenskih narodnih pesnlj", ki je koj ohčiustvo prestavil na domače livade, travnike in loge, od koder gledamo ves kras divne okolice blejske, se oziramo proti velikanu Tr glavu itd. Od tod tak buren plosk tem tol:krat slišanim in znanim zvokom, ki je izhajal iz src poslušalcev. Ne gre mi soditi in tudi nisem sposoben , da-li je šopkov sestavitelj res popravil tu in tam našo pesem, za moje slovensko uho češki naglas slovenskih b?sed sem ter tje ni bil prikladen.
Tudi stikanje ali harmonična zveza ene pesmi k drugi zdela se mi je prazna, ker sem že slišal pri nekter h drugih „vencih ali šop-
Kaj bom počel? Tak ne morem naprej,j zato grem v gostilnico, kjer si naročim nekoliko večerje pa posteljo kjer koli. Spal sem na mrvi, a slabo mi je teknilo. Drugi dan me je tresla mrzlica, da sem komaj vstal. A kaj dč to! Dan je zopet lep, se bom že ogrel, le naprej! Pa vselej naglica ni pridna, tudi utegne biti volja močneja od mesa. Komaj sem prilezel do Kresnic, tam sem spoznal, da me noge več ne neso, toraj sem stopil na železnico in peljal se po nji do Ljubljane, kar me je stalo skoro zadnje krajcarje. Na kolodvoru v Ljubljani me zagleda Mokarjev Marko, smilim se mu, pobaše me na voz, pelje domu in spravi na svojo posteljo.
Kako sem prebil noč, ne vem, Marka mi je pravil, da sem vedno nemški govoril o neki jami in o svojem podpisu. Tudi mi je pravil, da so me drugi dan hoteli nesti v bolnišnico, pa on in Mokarjeva rodovina tega ni pripu Btila. Menda sem tretji dan vstal in na tihem odšel proti domu. Počasi je šlo, počasi, pa prišel sem in ko so me oče zagledali, so pra-šali:
„No, kje si bil pa tepen?"
Jaz nič ne odgovorim , ampak grem kar na hišo v mrvo in se vležem ter zaspim. Zbude me mati s skledico kave v roki, ktero mu ponudijo, ker mislijo, da je to najboljša jed in pijači. Jaz jo re3 spijem, a slabo je bilo, drugi dan že nisem mogel vstati, imel sem prav pošteno mrzlico.
„Pojdi no gledat, kakšen je" — slišim mater reči očetu spodaj — „ue bodi tak, kakor da ne bi bil f int tudi tvoj kakor moj 1"
Ali moj oče, to so bili stara gorenjska glava, to je kazal njih odgovor:
„Ej, umrl ue bo, naj trpi, saj ni boljega zaslužil. Če mu boš jesti nosila, kdo ve, koliko časa se bo gori po mrvi valjal I"
„Ne, to pa že ne" — zaškripljem jaz, skočim kviško, pač težko, se preoblečem in grem s svojo robo, čeravno mati za mano upijejo. naj počakam vsaj kosila, ki bo brž kuhano. Kaj meni za kosilo, kaj zame samega I Naj oče vidijo, da imam jaz ravno tako glavo, kakor oni.
Nekaj jeza, nekaj vročina dneva storite, da me mraz popusti in kmalu potem tudi trud-
nost života in nog. Ej, kako sem drl od Ska-ručne dol proti Šmarnigori I
, Postoj no malo, saj menda nisi nikjer požgal" — zaupije za mano nekdo in ko se ozrem , spoznam dijaka z naše fare, ki Be je „učil za šomastra", kakor so doma rekli. Na gimnaziji je bil „na kol steknil", kakor zdaj jaz.
Tudi on gre proti Ljubljani, toraj greva skup. Hoja ni prijetna za-me, ker se v mojem životu zopet začneta ruvati vroč na in mraz, da mi kar glava poka , pa naj bo, kar hoče, se bo videlo, kdo bo zmagal: moja volja ali pa mrzlica! Po poti mi začne prigovarjati, naj tudi jaz grem v preparandijo; sprejeli me bodo goto\o in še prav radi. Skonca mi to ni prav nič všeč. Kako se bodo dosedanji moji sošolci norca delali z mene. Ali — ali — — in ali — ko prideva v Ljubljano, sem že bolj mehek in:
„Alo! ste že slišali novico" — pribučiK. ko se šole začno, v sedmo Solo — „Lord gre v preparandijo, bo šomašter!"
.,A, a, ni mogoče" — gre po teh in drugih šolah glas.
Da, „Lord" je šel v preparandijo. Nev«r-
bih" večjo modulacijo. A kakor rečeno, to omenim le kot laik v muziki, ki sodi le po sluhu in srcu. — Ko bi bil čas pripušil, bi nam bili čvrsti mladenčl še ponovili ves šopek, a odolžili so se občni pohvali le z zadnjim komadičem „V gorenjsko oziram. .
Kakor je v „Mozart-ovi: Zauberflote" en gojenec spremljar po drugem na glasoviru kazal veliko gibčnost na goslih, tako sta dva gojenca kaj spretno čveteroročno igrala mikavna koma-diča: J. Fuuke: „Ecoutex — moi!" iu J. Ilo-pfe: , Ilaus ohue Sorgeu". Lep dokaz, da se v zavodu tudi prosti predmeti pridno goje.
K sklepu se je predstavljala šaloigra v v enem djanji: .,Oproščeni jetnik," ki je prav primerna za take domače predstave, ker ne zahteva nobenih posebnih priprav. Vsi dijaki so Bioje naloge dobro izvršili ter bili s ploskom splošno pohvaljeni. Kakor je bilo videti, so bili tudi mil. g. knezovladika z gojenci svojega drazega zavoda zadovoljni, ker so bili ves čas navzočni ter se še po sklepu dalj časa pomudili. — Bog daj, da procvita ta koristni zavod!
Telegram „Slovenca."*)
Z Dunaja, 11. februarja.
Jutri sklep zemljiške postave. Dr. Poklu-kar obširno govoril, povdarjal važnost izvršitve in Škodo nagloma odpravljenih dobrih referentov,
Domače novice.
V Ljubljani, 12. februarja.
(MaŠkerada „Sokolova •) je bila letos še sijajnejša od lan-ke, med gosti je bil tud gosp. deželni predsednik vit. Kallina. Obšir neji popis prihodnjič.
(Umrl) je v Novem mestu v poudeljek kanonik in starosta kapiteljna, gosp. Anton G rašič, prej dekan v Bistr.ci na Notranjskem Slovesni pogreb je b 1 včeraj. Ranjki je bii možak in narodnjak z dušo ¡u telesom.
*) (Telegram nam jc v tej popačenej obliki došel.) (Včeraj nadaljevnanje jutri sklep zcmljeske postave, sprejet 15 let po reklamacijao niespremenliv odstonek provizorni plačevanje, večinomo fiskalične komisije, zoper te obširno govoril Pokluknr nagla sujoč važnost izveršitvo škodo nagloma odpraljenih dobrih referentov pravničosti nečdvišnih pa za Krajnsko tudi pravične uradniške izveršitve zaupanje centralni koinissije nezaneslivosti vlade danos južno.
Razne reči.
— Družba s v. Mohora. Po sklepu družbinega odbora so družbenikom letos namenjene te-le knjige: 1. „Slovenski Gioffine" III. snopič razlaga po uredbi č. g L. Ferčnika, dekana v Žabnicah, sv. maše, berila in evan-gelja od prve do poslednje nedelje po binko-štih z dotičnimi premišljevanji in nauki — v obsegu 12 pol. 2. „Občna zgodovina" VII snopič nadaljuje dogodbe srednjega veka na Augleškem in pripoveduje, kaj se je ob istem času dogodilo v Italiji, v Špauiji, v Bizantinskem cesarstvu, v Arabiji in v Škandiuaviji, ua Danskem, Norveškem in Švedskem. Spisal g. Josip Stare, profesor višje realke v Zagrebu — v obsegu 10 pol. 3. „Škodljive domače živali" v podobah. Družbeuikom slavnozuaui spi-satelj g. prof. Franc Erjavec v Gorici, opisuje v osem razdelkih domače živali, ki škodujejo I. človeku in njega zdravju. II. Našim domačim živalim. III. Po hišah in shrambah. IV. Sadnemu drevju. V. Zelenjavi. VI. Polju in senožeti. VII. Vinogradu in VIII. Gozdu. Na men tej knjigi je, tudi manje izobraženega gospodarja seznaniti s škodljivimi domačimi živalmi tako, da iz opisa lahko izpozna škodljivca in da v knjigi najde vse, kar bi ga o tem škodljivcu utegnilo zanimati, kako n. pr. se plodi in kako ga mogoče zatreti itd. Knjiga bode obsegla kakih 8 pol in blizo 70 podob bode opis razjasnovalo. 4. „Slovenske Večer-niče", 35. zvezek 7 pol in donaša: Životop s dr. Janeza BleiWdisa s podobo, zanimivo Jurčičevo povest: „Ponarejeni bankovci", razun pesem in krajših raznovrstnih spisov : „Kratek pregled avstrijske zgodovine; „Besedo o zem-ijičiuih knjigah1; zbirko narodnih pripovedek in „Torbico podukov mladim gospodarjem, ki pnčno kmetovati." 5. Koledar za leto 1881 z raznoterim berilom za poduk in kratek čas; n 6 „Filoteja" ali navod k pobožnemu živ-lieuju. Francoski spisal sv. Frančišek Salezijan, skof v Genovi, poslovenil ,„Franc Itup. „Cerkvena Pesmarica", ktera je bila po dogovoru l odborom društva sv. Cecilije v Ljubljani udom namenjena, in vsled določnih zagotovil v koledarji in še 15 jan. t. I. v 1. številki „Slov. Prijatelja" kot družbiua knjiga napovedana, letos še ne pride na vrsto. Odborniki Cecili-liuega društva , ki so prevzeli skrb in odgovornost o uredbi Pesmarice, se do skrajnega
obroka niso mogli sporazumeti, ktere pesmi in ktere napeve bi izbrali za „Pesmarico." Ker je med tem zadnji podaljšani obrok za uredbo iu pošiljatev rokopisa potekel', bil je odbor družbe sv. Mohora prisiljen , izdanje c. P. po nujni prošnji odbora Cecil. društva za prihod-uje leto odložiti. Mislimo, da bodo vsi družbeniki za Pesmarico dostojno odškodovanj s , Filotejo", s prelepo in imenitno knjigo, ki razun slavnih Tomaž Kempčanovih bukev : „Hoja za Kristusom" najbolj sloviin po jeder-natih podukih in premišljevanjih zlasti odra-ščenih k pravi pobožnosti ravna. Knjige se tiskajo v 25—26000 iztisih. Slovenci! to je načrt, po kterem Bi bjde družba prizadevala ietos izvrševati prevažno in blago svojo nalogo Bogu v čast, Vam v korist. Družbiu napredek in razvitek je ob enem Vaš napredek, Vaš dobiček, Vaša čast. Oglasite se tedaj tudi letos prav obilno, da število udov nikjer ne bode zaostalo, ampak povsodi veselo naraščalo. Častite gg. povrjenike pa uljudno prosimo, naj se pri oglaševanji in zapisovanji udov blagovoljno ravnajo po navodu, ki je v „Koledarji" stran 144 zaznamovan. Dostavimo le še to, da bode tiskarna udom, kteri želijo ve-zauo v roke dobiti, ravno tako ustregla, kakor se je to zgodilo gledé „Nebeške hrane" in „Šmarnic". Veznina je določena po najniži ceni in sicer za iztis vezan v prt na 40 kr., v usnje na 60 kr,, v usnje z zlatim obrezkom na80kr.
Odbor.
—	Vpremogovih jamah vLey cett-u na Angleškem se je goreči plin, ki se v tacih jamah nabira, vžgal in napravil veliko eksplozicijo. Od 70—90 delavcev je izgubilo življenje.
—	Plače na Francoskem. Repu-
(blikanski predsednik ima 600.000 frankov ua leto, zraven prost.o Btanovanje v palači Elysée, 300.000 fr. za vzdržavanje hiše, druzih 300.000 fr. za potovanje. Predsednik zbornice in ministri imajo po 60.000 fr. letne plače, senat stane na leto 4,300.000 in zbornica 6,500.000 frankov. V vojni ima najvišo plačo veliki kancler častne legije 40.000ifi\, 3 maršali imajo po 30.000 in 17 kornih poveljuikov po 20.000 fr. letne plače in 11000 za službene stroške.
—	„Wiener Z t g." 6. t. m. uaznanja uradno, da je vrli stotnik g. Kom>d povzdig-njen v plemeniti stan s priimkom „Sočebran". Prav, rojak svojega slovenskega domoljubja
jetno to, pa žalo.stuo-resuično, šel je. Kam bi pa šel tudi drugam? Vodja gosp. Legat ga je rad vzel in mu obljubil vse mogoče podpore. Tako je bil Blavni „Lord" postal preparaud.
Pa kaj je s tistim spisom o škocijanski jami? Tako-le. Ko pridem v Ljubljano, nesem lepo prepisani rokopis vredniku „Laibacherce", dr. Issleibu. Ta pogleda mene , pogleda rokopis, me praša, kdo da sem, ter obljubi, da bo spis že prebral; če bo za rabo, bo natisnjen, in potem naj pridem po „honorar."
Veš li, dragi bralec, kaj je „honorar" ? To je veliko, malo, nič ali (posebno pri slov. listih) še manj ko nič, to je nekaj, ob čemer človek lahko obogati ali pa lakote pogine, to je ti-BUČak ali pa počen groš — sploh plača, ktero človek za svoje pero dobi. Jaz tega takrat še nisem tako natanko vedel, zato sem z vredniške pisarne skoro priplesal in komaj čakal sobote, ko so za prilogo „Laibacherce" izhajali „Bliit-ter aus Krain."
Žalost! Pride Bobota, a mojega spiBa ni v listu. Čakajmo, morebiti ga vrednik ob svojem obilnem poslu ni mogel še prebrati.
Pride druga sobota in — norel sem, moj spis je bil natisnjen z mojim podpisom.
Zdaj pa, dragi bralec, ne zameri,' če sem pijan. To ni več kar tako, ti, ki nisi nikdar še tistega, kar se je rodilo v tvoji glavi, tiskanega videl na belem papirji in pod spisom črke tvojega imena, ti ne boš razumel mojega zamaknenja. Deset, dvajsetkrat Bem prebral spis od konca do kraja, predno sem verjel, da se mi ne sanja. Bil je nekoliko prenare-jen, pa le malo, da je manj slovanski zlog z njega gledal, jaz sem vredmku to odpustil, a drugim trdil, da je vse do zadnje pičice moje — moje — moje.
Kdo sem pa zdaj jaz? Ali sem še tisti, kakor sem bil. Kaj še , zdaj sem veliko več, neskončno več, moje misli bodo tiskaue ostale in ohranjene svetu , še čez dve sto let — ej kaj, to je premalo — večne čase bo svet vedel, da sem jaz živel, prav tako, kakor ve o Mojzesu, Ksenofonu, Homerji, Platonu, C ce-ronu, Cesarji, Liviji, Schillerju, Lessingu, Klop-stocku, Gotheji itd. Ponosno sem se oziral po ljudeh, saj je moral vsak z občudovanjem
gledati mene kakor zdaj Radeckija v „zvezdi" — še bolj, kajti mene je lahko videti še živega, oni pa je le z brona.
Več dni je trajalo, da Bem se nekoliko strezi val od te duševne pijanosti, posebno ko sem videl, da se svet zavoljo tega ni čisto nič spremenil. „Koliko si pa dobil za svoj spis?" — to je bilo edino, kar so me prašali prejšnji in tedanji sošolci, tudi naš katehet.
Da, res, to bi bil pa kmalu pozabil povedati. Nekaj dni potem, ko je bil spis natisnjen, grem k dr. Issleibu, in ta mi napiše ua listek nakaznico na 3 gld. 72 kr. — po 2 kr. vrsto, ter reče, naj le še kaj enacega prinesem. Kleinmayerjeva knjigarna mi izplača ta znesek brez ugovora.
Hujša, juhej, na konji smol To rokodelstvo ni le slavno, ampak tudi kaj nese. Le vreži, Jaka, pero za drug spis, saj si že marsikje bil po deželi in marsikaj videl. Kdo bo zdaj delal še šolske naloge drugim, če dobi od vrste toliko, kolikor tam za cel kapitel!
nikdar ni tajil. Treba pa bode „Sočo braniti zoper irredentovce I"
—	Dr. F r. Miklošič, Blavni profesor slovenske filologije na univerzi Dunajski, spi-euje veliko novo delo, t. j. vzajemen ali primerjajoč slovar jezikov slovanskih. Spisal je že primerjajočo tako slavnico, ktera izhaja zda že v drugem natisu, in kteri je podloga sta roBlovenščina, in iz nje razlaguje po bližnji sorodnosti vse desetere jezike slovanske. Slovarju pa ima biti za podlago jezik ruski, in za njim staroslovčnski, kolikor vzmaguje, potem bolgarski, srbski, češki, poljski, nato v prestavi francoski in nemški. Delo je dospelo, kakor piše „Pokrok", po ruski azbuki do črke Ž, nekako petina vBega, in ima izhajati na zahtevo in stroške neke visoke osebe ruske.
—	Katoliški listi španjski so se zmenili, da ne bodo priobčevali nobenih razprav in novic o samomorih, kajti taka poročila imajo v sebi slab vpliv do javne nrav nosti. Pač res, in opuščalo naj bi se tudi vse grozne hododelstva in prekanjene prevare, in divje zlobe po časopisih, sicer se jih občinstvo navadi, in gine strah prednjimi, kar je v pre mnozih ozirih obžalovati.
—	I z R i m a je kardinal de Luka poslal trem najglasovitejšim nemškim cecilijancem (v Reznu in Kolinu) diplome, v kterih jih kot predstojnik cecilijanskih društev imenuje za častne korarje v Palestrini, kjer je on po na slovu škof; za tri najgorečneje kranjske so enaki diplomi bojda že na potu. Radovedni smo, kteri so taisti?
—	Katoliški časopis „Deutscher Hausschatz", je izšel 6. zvezek s sledečim obsegom : Das unheimliche Haus. Roman von Alfred Hugo. (Fortsetzung.) — Die Abenteuer Herzogs Christoph von Bayern. Erzählt von Franz Frautmann. Illustrirt von K. Weigand (Fortsetzung.) — Die Mörderin „Dyptherie.' Von Dr. J. A. Schilling (Forts, und Schuss).
—	Der Chri. Eiu Abenteuer auf den Gesell-schaftsinseln von Karl May (Fortsetzung und Schluss). — Bilder aus Oesterreich. II. Das Benediktinerstift Admont in Steiermark. — Die Hungersnoth. Gedicht von W. B. — Ein Ausflug nach Ungarn. Von P. M. — Goldene Ketten. Gedicht von Franz Alfred Muth. — Sehnen. Gedicht von Karl Zettel. — Gott erhalte Franz den Kaiser! Von C. Th. Ziegler.
—	Einsturz der Eisenbahnbrücke über den Tay in Schottland. — Der Sieg gehört dem Kreze. Gasel. Von Bruder Norbert. — Allerlei.
Illustrationen: Initial. — Das Hei-liggeiBt-Spital im alten München. — In schwieriger Lage. Originalzeichnung von F. Flinzer.
—	Seemanns Ruhe : Hasen von Ilavre. Gemalt von P. Böhm. — Das Schulhaus von St. Peter im alten München. — Possenhofen in alter Zeit. — Die Schlacht bei Sempach in der Schweiz am 9. Juli 1386. Nach einem Gemälde von Konrad Grobb. — Die Eisenbahnbrücke über den Firth of Tay bei Dundee vor ihrer Zerstörung. Nördliche Ansicht.
—	Veliki Bhod frajmavrerjev v Chichagi Be Bnide 17 avg. 1880. Povabila članom raznih frajmavrarskih lož so se že razposlala 50 parnih čolnov je že najetih, da pripeljejo goste. Obed se bo vršil na 50.000 mizah. Pričakuje se nad 200.000 obiskovalcev.
—	Požari. V Kamenici je 36. januarja pogorela predilnica za pavalo, nad 500 delal-cev je zdaj brez kruha. — V Solnogradu je 29. januarja ogenj en del posloplja na kolodvoru v Solnogradu vničil škode je okoli 60.00. gld. 28 januarja je pa tovarna za Bladkor v'
onovu poleg Nimburga na Češkem pogorela
26. pretečenega meseca se je pa vžgalo v luki inkisanski na parniku Charmer. 8 oseb je pri tem zgubilo Bvoje življenje.
— Hrvatska literatura leta 1879.
99.	Dragoljub ili upisnik kalendar za javne urede, odvjetnike itd. sa književnim darom za proBtupnu godinu 1880. Sastavio Gjuro De-želič gradski viečnik. Tečaj XVII. U Zagrebu. Nakladom L. Hartmana.
100.	OBnova nova kaznenoga zakona o zločinstvih i prestupcih za kralj. Hrvatsku i Slavoniju na obrazloženje od dr. M. Derenčina. U Zagrebu. Tiskara Narodnih Novina 1879.
101. Pjevaja Zunaj Jovana Jovanovič. Izdaje srpska knjižara brače Popoviča u Novom Sadu. Svezka peta. 1879.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 10 gld. 50 kr.; — rež 6 gld. 65 kr.; — ječmen 5 gld. 20 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 5 gl. 20 kr.; -proso 4 gl. 87 kr.; — koruza 6 gld. 30 kr. — krompir 100 kilogramov 3 gld. 5 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr. ; — masla kilo gram 90 kr.; — mast 70 kr.; — špeh frišen 52 kr.; špeh povojen 60 kr.; jajce po 3 kr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 58 kr.; — teletnine 52 kr. ; — svinjsko meso 48 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 87 kr -lama 1 gld. ;96 kr. 100 kil; drva trde 8 gld. mehke 5 gld.
^ososi^ososoaosostJcsssjacjsijstKscr
Ure
za stolpe in gradove
izdelujem že od leta 1842 po najnovejših iznajdbah, ne vlite, ampak z roko izde lane, proti polni garanciji in po najnižih cenab.
Janez M. Pogačnik.
(3)	Podnart, Kropa, Gorenjsko.
Popravljam tudi stare ure na stolpih, jemljem plačo tudi v obrokih, in cenik pošiljam vsakemu brezplačno.
Telegrafi黫 denarne cen» II. februnja Papirna renm 71.66 - Hreneni» ranta 72 60 — 21ata renta 86 16 — lBBOletuo driavu.) posojilo 13176 Bankin« naoije 843 — Bradiuie aneíie 301 76— Louaon 116 76 — — Cea. kr. oekini 6.63. — 20-frankov 9.86.
Koper
protin'»putiko
je dobro zdravilo zelišna voda, ki se imenuje
basorin,
ki je potijena od cesarja, iu jo izdeluje
Frune Tlilli<-lm,
lekar v Neunkirchen.
To zdravilo so zdravniki pregledali in potem je dobilo od cesarja Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo se mora človek od zunaj trdo pomazati (poribati) , ter ima moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečine utiši, ter je dobro zdravilo zoper slabe živce, zoper slabost in bolečine v udih, zoper protin, trganje, putiko glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vo jake) ; tudi če človeka v straneb bode, če ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje.
Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr.
Na prodaj jo ima	(7)
Peter LaNsnik v Ljubljani.
DennrHtvene cene	11. fabrnarja.			
Državni fondi.			Denar.	Blag o
6'/, avstrijska papirna renta .		.. .	71 16	70—
6'/, renta v srebrn . . . .			72 25	70.15
4°/, renta v zlatu (davka prosta)		, .	86.40	8-'.60
8rečke (loži) 1854. 1. . . .			124 50	126 25
„ „ 1860. 1.. celi. .			131 60	131.76
„ „ 1860. 1., petinke			134.75	136__
Premijski listi 1864. 1., . . .	.	. .	167.60	168—
Zemljisčine odveznice.				
Štajarske po 6"/,.....	t	f t	99.76	100 60
Kranjske, koroške in primorske po 5'',			96 60	97 50
Hrvaške in slavonske po 6'/, .			86—	88 60
		, f	90—	91 —
Sedmograške po 6*', . . .			86.26	87.50
Delnice (akcije).				
			839—	840—
Unionske banke ... .			109—	109 26
				269.76
Nižoavstr. eskomptne družbe .	a	. (	810.60	820 -
			143.60	113 76
Srečke (loži).				
Kreditne po 100 gld.	a.	V. •	179.60	179.60
Tržaške „ 100 „	k.	d. •	119—	120—
60 „	n	•t •	61 —	63—
Budenske „ 40 gld.	a.	v. •	39.50	40—
Balmove „ 40 „	i»	it 1	48 60	49—
Palffi-jeve „ 40 „	>t	i, •	36 50	36 76
Clary-jeve „ 40 ,,	M	v •	37.60	38—
St. Genois „ 40 „	M	>( *	48—	42 50
WindiBchgTiitz-ove „ 20 „	II	t) •	30—	38—
WaldBtein-ove „ 40 „	H	»» •	33 —	33.26
Srebro in zlato.				
				6.54
			9.35	9.34
V Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalski varovani
Wilhelmov
čaj za čiščenje krvi proti pro-tinu in putiko
je edino pomagalno
zimsko zdravilo.
aitfSiiTiiS sisržiistis »tstafiiiia'«
•M	....
Dovoljeno od ,
Poskušeno in
za dobro spoznano.
JJ ^ Vsled patenta j| >i ii Nj. veli.' se h iN ne sme pona- M
»2 »-i»"- 3
►t k Dunaj 12. maja>J
S S 1858- 3
cea kancelije ^
¡2 Dunaj g j K 7. grudna h j iH 1868. H j
M	H ■
K IXXXXXX?3S «ii i*-Ti i T Z*
Ta čaj sčisti ves život, on preišče celo telo in vse bolezni iz njega prežene.
Za zmirom ozdravi protin, putiko, trganje-odprte rane in zastarele bolezni v nogah, spolske bo« lezni, kraste, gobe, lešaje na životu iu v licu, in sifi-litične bnle.
Posebno dober je pri bolnih jetrih, pri hemo-roidah, pri rumenici, okrepča al«be žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polucije, tok pri ženskah itd.
Bolezni, kakor skrofeljne bule in enake odpravijo se hitro in dobro, le se ta iaj skoz več časa pije ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žene
Pravega izdeluje le Franc IVillirlm. v Neunkirchen pri Dunaju.
En zavitek, na 8 k ono v razdeljen, po zdravniškem nkazu pripravljen, z navodom v raznih jezikih, velja 1 gl in 10 hr. za zavoj.
SvArilo. Varovali se je ponarejenih refi, in zmirom se mora zahtevati „VVilhelmov kričistilni čaj zoper protin", ker se izdelujo več Ukih ponarejenih čajev zoper protin in pntiko, pred kterimi vsacega svarimo.
Pravi Wlllielinov kričistilni čaj zoper protin in puliko imajo na prodaj :	(")
Peter Lasnik v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Šavnik, lekar v Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, Dom-Riizoli, lekar v Novem mestu.
Idjatelj in odgovorni urednik Filip aelap.
J. Itlazikovi nasledniki  Ljubljani.