itev. 36. ¥ Trstu, v torek, 27, marca 1917 Letnih Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. UreduiJno L'Iica Sv. Franč;Ski Aiiikega št 20, I. nuditr. — Vsi tio,:'si naj sc pošiljajo uredništvu iista. Nefroakirana pisma -e ne sprejenijjo in rckopisi se ne vračajo. l-daj-telj in od^o\orni urednik Štetan Godina. Lastnik konsorcij lissa Edinost*. - Thk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruee » omejenim poroštvom v Trstu, ulica S*. Frančiška Asškega št. 20. Teltlon uredništva in upnvc štev. 11-57. NaroČi) ina znaša: Za celo !eto X 24.— Za pol Jeta .. -.....»•••••• • 12.— za tii ............................• za nedeljsko Izdajo za celo leto ...... . 6.20 za pol leta ...........«... • 100 Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikcv ..... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema i ns era t ni oddelek „Edinosti*. Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se naliajata v ulici 5v. Frančižk* Asiškega št. 20. — PoŠtnoliranilnični račun Si. 8U.G52 Pregfed najnovejših aosodkov. Zapadno bojišče. — Močni topovski boji med p rekordom La Bassec in reko Scarpo. Uspešen sunek nemških čet pri St. Quen-ii*iu. Ob Ailetti in na črti Leuillv—Neu-vKs odbiti mtoi francoski napadi. Leta! k! napad na Dfmkirchen. Zopet 11 sovražnih letal sestreljenih. Na ostalih bojiščih nobenih važnejših « 'mrrvllf/^r OgOuKO v. Grof Czernin v Berolinu. Kazno. MrlS&3 uradno poročilo. DUNAJ, 26. (Kor.) Uradno sc razglaša: 26. marca 1917. V/hodno bojišče. — Severno dolire Csobanvos se je ruski napad izjalovil. — - Sicer nič važnega. Italijansko In jugovzhodno bojišče. — Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega Štaba: pl. hrtfer, fm!. r emšKo uradno poročilo. BEROLIN. 25. (Kor.) Veliki glavni stan, T.. marca 1917, zvečer. Na zapadu živahno bojno delovanje v kotu med Sommo in Crozatovfm prekopom. — Na vzhodu m na macedonskl fronti nič posebnega. BEROLIN, 26. (Kor.) Veliki glavni stan, 26. marca 1917. Zapadno bojišče. — Od prekopa La Bassee do južnega brega Scarpe je bil včeraj srdit topovski boj. V gričevju juRO* zapadno St. Ouenttna so napadle naše čete francoske sile, ki sc prekoračile som niski In Crozatov prekop in jhn prizadejale v srditem boju močne izgube; ujeli smo 100 mož in uplenili več strojnic in en pehotni top. Vzhodno AHette in proti črti LeuM!y— NeurUle »e poslal sovražnik znatne dele L- ;h divizij v boj proti našim sprednHm oddelkom, ki so na posameznih točkah trikrat navpJivšega sovražnika odbili izfcubonosno. Pri Craoneflu severno Aisne sc je sunek Francozov v boju iz bližine Izjalovil. Dne 24. inarca zvečer je napadlo letalsko brodovje Diinkirchen; opaženih je bilo več požarov. Včerai je Izgubil sovražnik v zračnih bojih 11 letal. Na vzhodnem bojišču in na macedonski fronti je ob večinoma neznatnem topovskem ognju Hi delovanju v predozemliu položaj nespremenjen. Metanje bomb naših letalcev na četna taborišča pri Snevcih jugovzhodno Dolraaskega jezera je imelo dober učinek. Prvi generalni kvartirmorster: pl. Ludendorff. EoliErtKs uredno poročilo. SOFIJA, 25. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonski fronta: Na zapadni obali Ohridskega jezera patruljne praske. Na obeh bregovih Prespanskega jezera stebo topovsko delovanje. Sovražnik je srdito obstreljeval s topovi Crveno steno in vasi Trnovo In Magarevo. Tu so bolgarske in nemške čete Izvršile napad in zavzele jarek, v katerega so pobegnili Francozi. Na ostali fronti slabo topovsko d?lo\anie. — Romunska fronta: Mimo. Turško uradno poročilo. CARIGRAD, 25. (Kor.) Glavni stan poroča: V Perziji je položaj neizpremenjen. rtusi so bili nedelavni. — Na levem bregu ligrisa obojestransko topovsko strelienje. Napad sovražne pehote je bil odbit. — Sovražnik le vnovič Izpraznil desni breg Evfrata, na katerega je prešel pred kratkim. — Sinitjska fronta: Aločua sovražna konjenica se je približala našim postojan- kam, a se je zopet umaknila, ne da bi se spustila v boj. — Kavkaška fronta: Na levem krilu so bili napadi sovražnih izvidnik oddelkov odbiti. Na desnem krilu so zasedle naše patrulje neko važno sovražno postojanko in uplenile več materijala. Na ostalih frontah nič važnega. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI. BEROLIN, 26. (Kor.) Wo!iiov uraiJ poroča: Številni spopadi v opuščenem ozemlju med Arrasom in Aisno so se le na malo točkah razvili preko predstražnih bojev. Ne da bi se spuščali v kake večje boje, so se naši spretno vodeni oddelki umaknili uelonm v stran, deloma proti vzhodu. Na posameznih točkah se je slabim oddelkom posrečilo krvavo odbiti sovražne čete, močne batalion ali polk mož. V ozemlju južno Beaumetza smo našteli 150 sovražnih trupel..Pri treh bojih z ročnimi granatami, ki so se vršili na drugih točkah, je imel sovražnik istotako znatne izgube. Na več krajih so izvršile naše čete po kratki topovski pripravi napade. zavzele sovražne vasi in višine in privedle ujetnike. Na drugi točki zopet je bil nasprotnik s topovskim ognjem prisiljen, da je izpraznil postojanke, ali pa so bila zbiranja čet razpršena. Eifflov stolp poroča, da so Francozi zasedli dva sprednja forta La Fere. Iz sestave !ra^x>skega brezžičnega poročila je razvidno, da ste bili te dve točki prepuščeni Francozom brez boja, kar dokazuje, da ste bili brez vojaške vrednosti. — Z ozirom na francosko poročilo, da so Francozi zasedli višino 124S v Macedoniji, pa opoz#*jamo na naše armadno poročilo dne 21. februarja. BEROLIN, 26. (Kor.) Wolffov urad poroča: Po novih natančnih poročilih se nahaja princ Friderik Karel faktično v angleškem ujetništvu. Tekom bojev v zraku je bil zadet v trebuh in roko. Težka ra-nitev ie zahtevala takojšnjo operacijo. Radi tega so ga prepeljali v angleški lazaret tik za fronto, kjer se nahaja še vedno. Stanje princa je baje resno. BEROLIN, 26. (Kor.) VVolffov urad poroča: Vicefeldvebel Mannschott je padel v zračnem boju. V domovini in na fronti bo žalostna vest gotovo pretresla vse. Mauschottovo ime je bilo večkrat imenovano v uradnih poročilih. Še na dan svoje smrti, dne 16. t. m., je z drznim napadom uničil cn sovražen privezni balon. Premagal je v treh mesecih 11 nasprotnikov, 8 letal in 3 pri vezne balone. Uspehi nemških podvodnikov. BEROLIN, 25. (Kor.) Wolffov urad poroča: Razven že objavljenih la-dij-ldh izgub so naši podvodnimi tekom i lescca marca potopili še 25 parnikov. 14 jadrnic in 37 ribiških ladij, skupno 80.000 registriranih ton. _______ Kitajska — Nemčija. BEROLIN, 25. (Kor.) Kitajski poslanik je zahteval po naročilu svoje viale izročitev potnih listin._ Program za ameriški kongres. BERN, 25. (Kor.) O programu za kongres Združenih držav se zopet poroča, da na politčno zvezo z entento ni misliti. Po poročilih trancoslUh listov vsebuje vojaški načrt vlade v \Vashingt<>nu sledeče točke: Mobilizacijo brodovja s poslu/.e-vanjem oporišč ob angleški in francoski obali, odprtje ameriških pristanišč in ladjedelnic za vojne ladje aliirancev, neomejeno dobavljanje vojnega materijala aliirancem, prevoz čet v Vladivostok, mobilizacijo milice za vzdrževanje miru v notranjosti in zaseg vseh vojnih in trgovinskih ladij v ameriških pristaniščih za pomnožite v ameriške vojne mornarice. Nemčija dobi istotako odškodnino, ali pa bodo njene ladje zaplenjene za potopljene ameriške ladje. Končno bo v programu še par točk, kčtks»r mobilizacija ameriške tr-vinske mornarice, najetje velikih trgovin- PO D I I 8 T_EJ^ sodita,...! Roman. Vstopila je Sonja. — Kako se počutite, gospa grofica? — Hvala, tako. — In prihajate semkaj k meni ? Zelo ste dobrotijiva. — Ko sem tako razburjena, mi dene dcJjro, če vid ni tudi kako drugo sobo. Vstdia sc je za kneževo pisalno mizo in se igrala z njegovim nožičeni. — Ali se vam kaj zdi, Lesinski, kedaj se danes \ riK knez? Mcrda ve natančno dvorni maršalski urad? — Visokost veliki \ojvo^a je ukazal, da nu> pride voz k vsakemu vlaku, ker je prihod še ned< ločen. Razvnela sc jc. ^ — Ni izrekajte mi pred mojimi ušesi tegu naslova, ki ga sovražim! Prosim »...C I % JS . Sama za-^e je pristavila: — Da še vedli'* nima a nobene vesti! — Glasno pa jc rekla: — Kaj ni bilo zame nič pošte? — Samo ono pismo, ki sem vam je že poslal, gospa grofica. • — Da. bila je zahvala mesta za ustanovljena brezplačna mesta na gimnaziji. Krik. ki ga uganjajo zaradi vsake malenkosti, mi je že zopern in mi zagrenjuje vsak dar. Že včeraj je prišlo odposlanstvo gimnazije, ki ga pa seveda nisem sprejela v svoji potrtosti, iii danes to svečanost no pismo.... kako malo mi je mar i za vse to, in kako srečna sem bila, ko sem i ustanovila ono ustanovo! Les;nskcinu se je bolestno skrčilo srce. Sonja je s svojo kretnjo izpustila nožič iii prcvrgla svojo lastno sliko, ki je stala na pisalni mizi. Lesinski je stegnil roko, da bi zopet postavil sliko, pri čemer sc mu je nekoliko raztegnil zalek na rokavu in se pokazal vogal pisemskega ovitka za njim. Njen bistri poglej je takoj opazil tO. — Kako pismo pa imate za rokavom? L.sinski se je prestrašil, česar pa ni iiunjel popolnoma zakriti. Pismo____ ai. da..... od nekega i i ijatelja. — Tako! Molčala je nekaj časa. potoni pa nadaljevala: skih kreditov In mobilizacija železnic in vojne industrije. Vojne priprave Amerike. \VASHINGTON, 25. (Kor.) Vojni de-partma objavlja poziv 14 polkov narodne garde raznih držav k zveznemu službovanju. Predsednik je podpisal odredbo, ki zvišuje osobje brodovja na 87.0U0 mož. Predsednik Costarice odstavljen. ŽENEVA, 26. (Kor.) Francosko poslani-ništvo v Costarici naznanja, da je narodno gibanje prisilijo predsednika republike k odstopu. Za pro^izoričnega predsednika je bil imenovan geaeral Tinoco, vendar pa -na zvezo Costarice proti Ameriki ni misliti. _ Položaj na Grškem. PARIZ, 25. (Kor.) Francoski, angleški in ruski poslanik so se včeraj zopet nastanili v pristaniškem poslopju v Atenah. Odlikovanje generala Ar za. DUNAJ, 26. (Ko/.) Cesar je podelil načelniku generalnega štaba, generalu Arzu, veliki križec Leopoldovega reda1 z vojno dekoracijo in meči. Grof Czernin v. Berolinu. BEROLIN, 26. (Kor.) Avstroogrski minister za vnanje stvari, grof Czernin. je prispel v spremstvu legacijskega svetnika grofa Colloreda za dva dni v Berolin. Iz hotela se je v spremstvu legacijskega svetnika podal v turško poslaništvo, kjer je bil povabljen od turškega poslanika na zajutrek, ki so se &a udeležili tudi turški podgeneralissirnus Enver paša, državni kancelar Bethmann Hollweg, državni tajnik Zimmcrmann i i veleposlanik princ Hohenloiie. ____ Eošodkl v Rusiji. Vesti o carjeve™ begu izmišljene. STOCKHOLM, 24. »Stockholms Tid-ningen« javlja iz Haparande: Car je pobegnil. Zasledujejo ga z veliko ivneuno, posebno ob švedski meji. Carju se je baje posrečilo pobegniti v četrtek ob poli 8 zvečer. — Pozno ponoči je redarstvu v Ulcatorgu dospela brzojavka, ki sporoča carjev beg. Ta brzojavka je bila podpisana po članu dume,' Cejdzeju. Carju se je baje beg posrečit iz avtomobila, ki naj bi ga bil odpeljal v Carsko selo. STOCKHOLM, 24. Gubernator v Uiea-borgu je prejel naslednjo tiralico, datirano 22. t. m.: »Opominjam Vas, Ca ukrene*-te izredne ukrepe, da preprečite beg bivšega carja Nikolaja čez finsko mejo in ga. če bi bilo treba, aretirate. Podpisan: Borov1 inov, načelnik odbora za svobodo in blaginjo nareda.« Pripomba. — »Neue Freie Presse« pri-pouiinia k tej brzojavki: Uradnega potrdila te vesti ni. PETROGRAD, 25. (Kor.) (Pet. brz. ag.) Vse vesti, da je car ubežal, so popolnoma izmišljene. Zaprisezčnje ruskih armadah poveljnikov. RLM. 25. (Kor.) Kakor poroča Agenzia Siv ii. sta general Ruskij in njemu pod-rejena armada prisegla na novo provizo-rično vlado. General Judenič, poveljnik kav aške armade, jc storil enako. General ilverth, poveljnik srefJVsje zapadne fronte, ie podal svojo demisijo. Na njegovo mesto je bil imenovan general Lc-šickij. Vojni minister Gučkov jc odpotoval na fronto. — Provizorična vlada je dovolila carju, da Hta časopise. Odbor delavstva je določil sporazumno z industrijalci petrograjskega okraja v vseh delavnicah osemurni delavnik, ki se uvede po celi Rusiji. Avtonomija Estlandske. MILAN, 25. (Kor.) Kakor poroča »Cor-riere della Sera«, se pripravlja za Est-landsko avtonomija. Estlandski delegati so tozadevno že odpotovali v Petrograd. — Lesinski, uboga, izmučena žena sem in vidim povsod strahove____ prosim, IKjkažite mi pismo. Zakaj ste tako v zadregi? Ce bi ne bil Maks Lesinski, bi skoraj mislila, da imate kake galantne zveze. Lesinski se je oprijel tega izgovora in se je hotel rajši navidezno izdnti, kot da bi razkril strahovito tajno. — Res, gospa grofica, pismo je pisala neka dama Pogledala ga je zelo začudeuo, potem pa je rekla poizvci iujoče in dvomeče: — Lažele, in v laži niste spreten. Lesinski je obledel. — Pokažite rai pismo, pa boru takoj pomirjena____zadostuje mi, da vidim pisavo. — Ne, obžalujem, pismo je moja last.... o Bog! Zgodilo se je! Sonja mu je s hitro kretnjo potegnila pismo izza rokava. — Saj sem vedela.... saj sem slutila____moj Bog! Lesinski je molčal. Ovitek je padel na tla, Sonja je le prehitro prečkala usode-polne v rstice. Obsedela je nepremično in ni jokala in ne tožila, rekla je samo z zadušenim glasom: — Torej je zame samo smrt! Tudi med prebivalstvom Kavkazije se je pričela agitacija za dosego avtonomije. Govori se o »dovolitvi aktivne in pasivne volilne pravice ženskam. V novem petro-grajskem mestnem svetu se že nahaja par žcr.sk, med njimi gospa Miljukov. V Moskvi bodo v 14 dneh pripuščene ženske k odvetništvu. Pozdrav ententnih poslanikov novi vladi. PETROGRAD, 25. (Kor.) Veleposlaniki Anglije, Francije in Italije so se podali v mestno hišo, kjer se je vršil ministrski svet, in so imenom svojih vlad pozdravili provizorično vlado. Ozlovoljenje na Finskem. KOPENHAGEN, 25. (Kor.) »Berling-ske Tideirde«poroča iz Stockhoima: Na Finskem vlada splošno ozlovoljenje radi tega, ker uradi ministra in državnega tajnika in generalnega guvernerja za Finsko niso v rokah Fincev. V zadnjih dneh se je vršilo več skupščin, na katerih se je zahtevalo, da naj Finsko upravljajo Finci sami. Finančna politika provlzorične vlade. PETROGRAD, 24. (Kor.) Razglas pro-vizorične viatfle, ki je izšel danes, pravi: Ker bi omajauje podlag našega narodnega gospodarstva tekom vojne zamoglo povzročiti neprecenljivo škodo, izjavlja provizorična vlada, da prevzema v polnem obsegu vse denarne obveznosti starega režima, namreč plačevanje obresti in državnega dolga, izpolnjevanje pogodb s trgovskimi in industrijskimi krogi, izplačevanje »dosmrtnih rent uradnikom itd. Istotako je treba do razglasa novih zakonov iztirjevati davke, plačevati zapadle roke, carino in druge davke kakor dose-daj. Vlada priporoča državnim oblastmi največje varčevanje z državnim denarjem in bo ustanovila v to svrho uspešne naU-zorovalne urade. Ker povzroča vojna ogromne stroške, sc vlaOa ne bo mogla izogniti zvišanju več davkov, toda novi davčni sistem, ki ga izdelujejo v finančnem ministrstvu, bo razdelil vse naklade primerno finančni sili različnih razredov dav»čnih obvezancev. im, <šužK2u in Šlnšarla Novi ruski ministrski predsednik in minister za notranje stvari, knez Lvov, si je znal za časa vojne kot predsednik ruske zveze zemstev in mest pridobiti izredno popularnost. Zveza zemstev si je z velikansko organizacijo milosrčnega* in os k rbnega delovanja priborila v vsej deželi tak položaj, 'Ja je postaj stari birokratski vladi zelo neprijeten. Že v ? oietju leta 1915., ko je umik ruske vojske iz Galicije, Poljske in Kurlandije dovedel do prve težke notranje krize, ki jej je Suho-nilinov prvi padel kot žrtev, se je smatral knez Lvov kot najverjetneji aspirant na predsedstvo v morebitnem liberalnem ministrskem svetu in se je pričakovalo, da ga car Nikolaj sedaj imenuje predsednikom. Od teiaj je knez tudi v političnem življenju vedno bolj stopal v ospredje. Po odstopu Sazonova je naslovil na od-stopajočega ministra v imenu zveze zemstev pozdravno brzojavko. Boj, ki sta ga od tedaj organizaciji zvez zemstev in mest bili proti zaprekam, stavljenim od strani stare vlade pri vsakem koraku, je še v spominu v svojih posameznih dogodkih. Aleksander Gučkov, novi vojni minister, je izšel iz zelo vplivne družabne plasti moskovskega trgovstva. Rojen leta 1862. v prvem glavnem ruestu Rusije, je študiral na tamošnjem vseučilišču, se posvetil potcim trgovini, ter se je tekom let povzpel do enega med naj znamen i tej i mi zastopniki interesov moskovske trgovine i ii visoko razvite industrije Srednje Rusije. Pri tem pa je vedno kazal neko nagnjenje do vajaških dogodkov. V burski vojni se je boril kot dobrovoljec proti Angležem in je bil težko ranjen. V vztočuo-azijski vojni je bil pooblaščenec ruskega — Sonja! Objela jo je nova groza. Ali je bil res Lesinski, ki je zaklical njeno ime, ki je klical ob njenih nogah in stiskal svoj obraz v njeno krilo? — Lesinski! Ali me hočete žaliti, ker sem nesrečna? Prestrašil se je in to mu jc vrnilo zavest. — Da bi žaltt____vas, ki bi dal življenje za vas? Oprostite, prosim, bodite -milostna! Izpozabil sem se. smrtni strah mi jc izvi! ta klic, predrago ime, ki sem je leta i j i leta zaklepal v svojih prsih. Odpustite mi, gospa grofica! Približala se mu je. — Saj skoraj ne morem čutiti drugega, kot svojo lastno bol, ali vendar me boli, da trpite zaradi mene vi. Sam veste, da nisem iaz dala niti najmanjšega povoda za to.... poznala, videla in ljubila sem samo enega----minilo je---- minila je sreča____obup, obup je tu! — Jokajte, besnite, groiica.... samo ne te ledene mirnosti! — Najhujša bol nhna solza, in srce je mirno, če je ubito. Lesinski, hvala v*im, da ste mi z ljubeznijo v srcu veOno mogel izkazovati tako spoštovanje. Ko odidem, Rdečega križa in je padel v jaj:'.\i.-\o ujetništvo. Pi.-znejo se je udeležil bojev band balkanskih Slovanov proti Turkom. Kmalu po svojem povratku pa je vsu . [\ v visoko valoveče politično strankarsko gibanje. Ustanovil je stranko, ki jo je i o dnevu znanega oktoberskoga manifesta, v katerem ic car prvikrat zagotovil sklicanje ljudskega zastopa, imenoval »cktober-sko stranko«, (Oktcbristi). Kot zastopnik te stranke je bil Gučkov izvoljen v prvo in potem zopet v tretjo dumo. Po velikem volilnem uspehu oktobristov, ki so v tretji dumi tvorili odločujočo srednjo stranko, je njegova pozicija postala zelo važna. — Začetkom protirevolucijc je podpiral vlado Stolipinovo, s čemer si je nakopat silno sovraštvo v radikalnih elementih bur? )-azije. V resnici pa je Gučkov pri vsej zmernosti v pariamentarični taktiki osuil zvest načelom svoje stranke. Leta 1910. je bil izvoljen predsednikom Oržavne dume. Že po enem letu je odložil to čast, o a protestuje proti postopanju Stolipiua. ki e parlament za tri dni odgodil, da bi m< :.;'el med tem z naredbo za silo uveljaviti i:e-ki zakon, ki ga je državni zbor odklonil. Da-si mu je to pridobilo spoštovanje mnogih, je Gučkov na novih volitvah v četrto ijunio padel kot žrtv radikalne struje. Umaknil se je iz političnega življenja s1 v ro popolnoma. Ali kmalu potem je bil j zvan v zbor pe t r ograj škili mestnih zastopnikov. Njegov sloves kot organizator in moder posredovalec je bil tako trden, da ga je vlada v letu 1915. — ko je; stiska vojska Nikolaja Nikolajevlča kazala potrebo pritegnitve »družabnih « element* \ — pozvala v vojno ministrstvo kot s\ t ovale a v vprašanjih vojne potrebščine. Kako dolgo da je zavzemal to mesto, \v znano. V oktobru istega leta so ga volili možje industrije in trgovine izvolili ? t člana državnega zbcira, v katerem pa i. šele pred nekoliko dnevi imel govor, ki je v njem, sedaj strmoglavljeno vi a1 > > odločno napadal. Popularnost Gučkov a se je med vojno zelo obnovila po aferaii Mjasojedova in Suhomlinova, ker je že \ letu 1915. opozarjal na spletkarenja polkovnika generalnega štaba, obsojenega radi vojne izdaje, in na čudno delovanje ViOjnega ministra, o katerem so se v matu minolega leta izvedele mnoge podrobnosti. Kot predsednik u bora za vojno industrijo je dobil Gučkov kmalu na to neuko uradno mesto velike pomembnosti. IN« protestu v tem odboru proti aretaciji zastopnikov delavstva, ki ga je (protest) znal izpopolniti v veliko gibanje, se je Gučkov zopet približal parlamsntariča t krogom in je bil s tem omogočen njeg< \ m \) v revolucijsko vlado. Ta jc pridobila žnjim eno najsposobnejših glav Ru-'-je, izvrstnega organizatorja in uglajenega politika, ki kot prvi civilist upravlja rusko vojno ministrstvo, ne da bi pa menda videl v tem zadnji cilj poti svojega življenja. IzrcOno važno ministrstvo za poljedelstvo je poverjeno voditelju >kadetov Šingarjcvu, ki ie na glasu kot najbolji poznavalec ruskega proračuna v vsei dumi Leta 1916. je bil izvoljen predsednikom odbora dume za vojsko in mornarico, kinje pomenjalo tem večje odlikovanje, kei kadetje v miru sploh niso bili zastopani v tem odseku. Novi minister Za poljedelstva bo kmalu postavljen pred kaj težke probleme, ker reforma Stolipiua in Krivošej'-na nikakor ni še rešila ruskega agrarnega vprašanja. E§aiš?e politične we sSi« Ji»žnos!ovansko vprašanje in vojni čil i Nemčije, Pod tem naslovom je priobčil tlržavni poslanec Zenker obsežen članek o jtžnih Slovanih nemškemu javnem" mnenju v pouk. Razlaga, da je tu posla z narodom 9—10 milijonov na balkanskem polotoku tn na obalih Adrije. V tem narodu je živo stremljenje po političnem tijeili- se me spominjajte kot prijateljice in nu lite za mojo ubogo dušo. — Grofica, hvala vam, da ste mi odpu stila in ste inc osrečila s temi ljubimi be sedami, toda dajte, da mirno in jasno p gledava v bodočnost. Ne govorite o smn in ločitvi, naj nas ne stere ta prisiljena zaroka, za katero jc naš knez pač dal svojn roko, ne pa svojega srca. in pomislite, kako trpi on. Princezinja bo žela, kar je posejala. Jaz ji ne bom služil nik< ar z veseljem, jaz se posvetim popolnoma Je vam. Kot vitez starih časov bom nosil vedno le vaše barve, vsak trenutek pripravljen na boj za vas. Če boste gospodovala na Oginu____osamljena sicer nekoliko bolj, toda vaša ljubezen, ta prenese vse.... mi ne bo predolga nobena pot, mi ne bo previharno nobeno vreme, ne bo prepozna nobena ura, da ne bi vam prinašal sporočil, pozdravov in pisem. Srečna boste zopet. — Vaše besede imajo dober namen, potolažiti me hočete; toda ali mi morete pogledati v oči, Lesinski? O, saj ne morete! Jaz naj bi bila v Oginu in tu----tu---- — posmejala se je prisrčno, bolestno — izmučena sem do smrti, odpočiti se hočem ________(Dalje.) Stran II. .EDINOST* štev. 86, V Trstu, dne 27. marca 1917. nieniu. a živi danes pod sedmero različnih državnih uprav. Srbi v kraljestvu, v Crni-gor\ Srbi na južnem Ogrskem, Srbi in Hrvatje na Hrvatskem, v Slavoniji m v okvirju ogrske države, Srbi iti Hrvatje v !> Hrvatic v Istri; Srbi in Hr- vatic v Bosni in Hercegovini, ki pa ne pripadajo nobeni držav avstro-ogrske monarhiji ter uživajo neko posebno avtonomijo. Res je sicer — pravi Zenker — da to domnevno nem ravno razmerje ni i 'da uspeh kake samovoljne dinastične politike, marveč povsem naraven produkt ^ d o vinskega nastajanja, vseh na pragu B kana delujočih državotvornih sil. Vendar ne izhaja.iz tega, da bi bilo to stanie tak« rekoč poslednja odločitev narave in da je je treba sprejeti kot nekaj neizpremenlji-\ cca. Će je narodnostni princip na kateri tačkj zemlje opravičen, je tu!! Stremlje-i ie po ujedinjenja tega na tisoč krp raz- ~rai ega in ped najčudnejimi državnopravnim! razmerami živečega naroda treba presajati ločeno od panslavistične propag.in-: de. ki se je v zadnjih desetletjih miru ti-i ral s posebnem razmahom in brez mora-ličnih jHrmislekov. Kdor se v te razmere I slabija brez predsodkov, mora priznati: j rešitev ju>no-slovenskega vprašanja je — najti edino le v ujedinjenju teh drobcev j istega plemena in mi imamo na izbiro k to: ali se ta rešitev izvrši z »n v obdo-n?\ski monarhij?, ali pa izven nje in proti njei. Bilo je časov, ko je bilo to uverjenje \f Jilna politična mi^cl vlade v kraljestvu, Srbskem; in celo Pašić je vo'no prizna-1 val pravičnost tega aksijoma. čeprav ie h ' » rjegovo mnenje, naj se skuša uresni-j či*! možnost, škodljiva sosednji monarhiji. J? to»-ej vkljub naščuvan ju srbskega ele- j i enta prav lahko možno, da se v Srbiji in ; L rj j sovraštvo proti monarhiji pre-i t: jga. ako bi se s priklopljeniem k naši j tiržc\i »«točasro obljubila izpolnitev sanj oje-i in jen ja. Oeograrično in gospodarsko-|M>litičiio spadajo te dežele brezdvomno k ; obd< Tivski monarhiji. K tem interesantnim izvajanjem nemškega poslanca Zenkerja se še povrnemo. Dr. Mattušu, temu odličnemu prvaku bivše staročeške stranke in tesnemu so-tru In:ku pokojnega dra. F. S. Rijgra, it j po eljen naslov tajnega svetnika. Dr. Mattuš. ki je sedaj že v visrki starosti, a ve idar čvrst in čil na duhu in telesu, je danes visoko čislana oseba in njegova beseda uvaževana v vsem češkem taboru brez razlike stranke. O državnem prevratu na Ruskem ko-n>emira Agramer Tagblatt*: Da se socijalno - revolucijonarni, anarhistični elementi ne bodo zadovoljevali z zasedanjo rešitvijo ruske krize — to si moremo že misliti. Ali. delati morajo hitro, če si hočejo priboriti uspehov , ker ^ njih vpliv na ii u-e po naravi stvari manjša cd dne do « iic. Ako se torej tem elementom ne; posreči, da kmalu in bitstveno oškodujejo du.no, potem se novi red v Rus;ji Luko, ojači, da bo neomajen za dolgo časa. — j \ sled tega je to borba na življenje in j S"irt, ki jo biiejo socijalni revolucijojiarci | proti dumi. In glasom poročil angleških j poročevalcev porabljajo v to sredstva j huje demagogije. Na vsak način pokažejo bližnji dnevi, ali vsaj tedni, ali je ♦.'j-' ina dc rasla socijalnim revohicijonarcom. ("d izida tega boja je neizrečeno mnogo ci\iSi;o ne ie za kusiio, marveč tudi za rctaii svet, Domaie Dan Rdečega križa. Ministrstvo notranjih zadev je podelilo avstrijski družbi Rdečega križa dovoljenje, da prired v so-| boto, 2. junija t. 1., po vsej Avstriji prodajni dan za Rdeči križ, kojega dolio ek bo šel v korist Rdečega križa in njegovih j ('eželnih podružnic. Rdeči križ se bo v tej! zadevi pot< ni gremijev in zadrug obrnil j do izkazane patrijotične požrtvovalnosti avstrijskih trgovcev ter jih prosil, da da-j rujejo jmljuben o stotek kosmatih dohodkov onega dne Rdečemu križu, oziroma c krbi naših ranjenih ali na bojišču oboli vojakov. Kontrole ne bo nikakršne. Zh posebno izdatno udeležbo bo Rdeči V. t i ž i>sameznTm trgovcem do posla! umet-ri-ko izdelano zahvalno diplomo. V smislu « blastvenega dovoljenja bodo trgovci,: ->tn ki ivrdk itd. izrecno uaprošenu da na i r ajni dan za Rdeči križ ne uvedejo ni-i »kršnega povijanja cen. Odre J a za uravnavo prometa s sečiv-jeni in sadjem. Uradno "se nam javlja: Splošno pomanjkanje živil vsled dolgega trajmjn vojne je spravilo skrb za čim vcčic pritegnitev domače produkcije so-čivja in sadja v ospru je državnih ukrepov za prehrano. Urad za ijudsko prehrani se je že pred tedni obrnil do vseh krogov prebivalstva s pozivom za povečano sajenje sočivia in je ob enem ukrenil priprave, da promet s sočivjem in sadjem — z ozirem na posebnosti teh pridelkov — navede na urejene poti. Izkušnja uči. da treba — ker se ta živila tako lahko po-kvarjaio — kolikor le možno izogibati se centralnega upravljanja. Na drugi strani pa se je pokazalo, da izločitev najvišjih etn in istodobno Cržavtio vplivanje na; razpečavanje in promet ne zadostujeta in sta se včasih izkazala ce'o kot škodljiva.: Zato sc je urad za ljudsko prehrano oulo- ' čil za zistem. ki gre za tein. da se bodo sklepale dobavne pogodbe z velikimi kon-sumenti — občinami, aprovrzacijskimi komisijami itd., — *Ja se na ta način poveča izrabljanje letine; s tem bi bila pridobljena podlaga za uravnavo ccn in za primerno porazdelievanie blaga med svežo porabo in kon serviran jem. '/. a izvajanje v to potrebnih odredb se poslužuje urad za ljudsko prehrano poslovalnice ped njega nadzorstvom z imenom ->Po c. k. uradu za ljudsko prehrano avtorizirana poslovalnica za preskrbovanje s sočivjem in saijem-r s sedežem na Dunaju. 1. okraj, Kohlmarkt N.o 1. Ta poslovalnica bo sklepala pogodbe z izdelovalci in zvezami izdelovalcev po cenah, ki jih določi urad za ljudsko prehrano, ki pa bo dovoljeval le take pogodbe, ki jim bo vsebina odgovarjala pogojem, določenim po ravnokar izdani naredbi urada za ljt>- ko prehrano. V takih slučaji!« se morejo rečene dobavne pogodbe skleniti tudi direktno — brez dovoljenja urada za ijifC.-sko prehrano — z velikimi porabniki (občinami itd.) Da se pa ne bo tudi mali promet oteževal z nepotrebnimi odrcObami. morejo sklepati take direktne pogodbe tudi mali kupčevalci, ki vse blago v la-stnHi prodajalnah oddajajo konsumentom. Pri-! čakovati je torej, da se bodo izdelovalci v I izdatni meri posluževali možnosti takih pogodb, in to tembolj z ozirom na zagotovljeno jim ugodnost. Cfei po eventuvel-nem poznejem padanju cen ne bodo prizadeti. Deviza cesarja Karla, Madjarski list »Vilag' poroča, da bo na novem denarju utisnjena podoba cesarjeva, in pod njo letnica kovanja. Na nasprotni strani pa grb z devizo ob robu: »V boju in v miru z ljudstvom za domovino«. Glas iz občinstva. Splošna želja tržaškega meščanstva je, da bi aprovizacijska komisija, (ako le more), prihodnji teden, zraven onega, kar običajno <^aje, razdelila še vsaj l/z kg. bele moke na osebo. — Meščanstvo trpi, kakor trpi danes ves svet. Želi pa, da bi si vsaj za velikonočne praznike moglo pripraviti kak bolj užiten grižljaj. Ker nam je znano, da je dospelo v Trst precej bele moke, upamo, da se nam vsaj za en dan r>9 možnosti pri-vr-šči mali poboljšek. Saj čitamo, da se tudi v drugih krajih upoštevajo želje in potrebe ljudstva ter da dado za velikonočne praznike nekaj poboljška. Ker pa primanjkuje kruha osobito tam, kjer je veče število otrok, bi želeli, tfa bi vsaj V* «kg. na osebo dali brez krušne izkaznice. — Prosimo! — K. Obdelovanje do z daj neobdelanih zemljišč. Z naredbo poljedelskega ministrstva z dne 26. februarja se ukazuje obdelovanje neobdelanih zemljišč v I. 1917. V smislu te naredbe je — razun nekaterih stvarno utemeljenih izjem — vsak kmetovalec primoran, obdelati vsa za obdela-nje sposobna zemljišča ter jih posejati i spomladi i v poletju. Kjer bi vsled vojnih razmer posestniki sami tega ne mogli, je naloga občine, to izvršiti. Naredba se tiče tudi vseh doslej neobdelanih zemljišč, katera lahko, če posestnik sam do gotove dobe ne prične z delom za spomladno setev, rabi občina do spravljanja žetve. Će se občina te pravice ne posluži, lahko okrajno glavarstvo izroči dotično zemljišče sosedni občmi ali tretji osebi v navedeno porabo, lako iz ročen je odpade, če posestnik oziroma lastnik tio pet dek na osebo po ceni 10 kron za kilogram. Kakor je razvidno, je stvar precej draga in poleg tega nam ženam, ki se nismo učile kuhati posebej v kakem hcielu ali drugi boljši kuhinji, sploh neznana. Prosim torej kako kuharico, ki pozna to stvar, da bi pojasnila v naši »Edinosti«. kakšna so sploh ta -^posušena zelišča Julienne in kako je treba ravnati ž , njinr, da sc napravi iz njih juha. Ali je to I morda ista stvar, ki je bila prošli teden ; razstavljena v košaricah v nekaterih trgovinah po mestu, samo da je bila cctia ta?n označena s 5 K W> vin.? Prav gotovo bo tisoče gosjvodmi v resnici hvaležnih tisti, ki bi i*a!a dobro navodi! >, kako se pripravlja ta nove vrste juha, ki nam je. bil,i dosedaj neznana. Vsekakor pa sc je treba ozirati pri takem navodilu na to, da se v redko kateri domači kuhinji dobi danes bela moka, da torej ni mogoče računati s prežiganjem moke ali podme-tom. Treba je torej takega navodila, da bi se napravila juha brez moke; katere sedaj aprovizacijska komisija že ni razdeljevala tri tedne in smo zadnjikrat dobile le po 20 dek na osebo, tako da nam je itak že popolnoma pasla. Ker dandanes rade poizkusimo vse, s čimer bi se dalo cenejše izhajati, bi bila taka juha prava dobrota za nas, ki ne premoremo toliko, da bi lahko kupovale goveje meso. Katera zna, naj bo tako dobra, pa naj nam pove. Aprovizacija letos in lani. Približno sliko o splošni aprovizaciji v Avstriji daje uradni list dunajskega mesta. štev. 2.3, izdan 20. marca t. 1. v svojem pregledu za rr.tsec februar. TSko pravi dunajsko župarstvo gleiite klavne živine in mesa, da se je meseca februarja letošnjega leta dovedlo v dunajsko veliko tržnico (številke meseca feruarja lanjskega leta so dostavljene v oklepajih): govedine 1,078.78« kg. (2,038.909), teletine 656 kg (8.443). koštrunovine cS38 kg (442), svinjine 148 221 kg (548.526), telet 2378 glav (9185), koštrunov 4462 glav (501), prašičev 2734 glav (4392), jagnjet 2745 (110). Na dunajski živinski trg se je pripeljalo meseca februarja letošnjega leta govedi 10.469 glav (lani 15.424), telet 7091 (17.724), jagnjet 642 (692), ko^trunov 2949 (444), prašičev 13.617 (40.053). Drugih važnih živil je prišlo meseca februarja letošnjega leta na dunajski trg: sočivja 19.009 kvintalov (lani 35.948), krompirja 23.492 kvintalov (10.064), sadja 1790 kvintalov (18.041), sirovega masla 115 kvintalov (587), jajec 750.760 (8,174.030). Cene najvažnejših živil, oz. potrebščin so bile na Dunaju zadnji teden meseca februarja j letošnjega leta: kilogram govedine K 7'60( Oo IT—, svinjine 7— do 10*40, slanine j 9'30 do 10'—, masti 9'60, margarine 8*33 i do 10*—, sir. masia 10"G0 do 14*50, jajca 31 do 43 vin. eno, mleko 48 do 56 vin. liter, moka kilogram 0'67 do T20, kruh 57*1 vin. kilogram, krompir 20 vin, kilogram, čebula 0'96 do 1*36, kislo ze!ie 0*62 do 1*10, fižol 0*90 do 2*20, sladkor 114 do 1*22, petrolej liter 0'50, črni preiiieg 50 kg; 3'50 do 4*20, rjavi premog 50 kg K 1*60 do 3*—. Brezplačno hraro v vo$nih kuhinja]} je Oobivalo meseca februarja 80.000 oseb," plačano hrano je dobivalo v vojnih kuhinjah 25.000 oseb. — Zdravstveno stanje je bilo meseca februarja zararli izrecno slabega vremena tudi neugo»Jjio. Umrlji-j vest je pri tisoč osebah narastla na 21'2, napram 15 meseca januarja letošnjega; leta in 17'2 meseca februarja lanjskega leta. — Davka se je na Dunaju meseca; februarja letošnjega leta plač« I o Kron ■ 53,040.000, lani pa samo 37,232.000 kron.! Meseca feUuarja letošnjega leht ie me-; sto Dunaj najelo 250 milijonov p rojila. Dr. O. Steinwenier, ta znani, gosto-bc-j sedni nemški koroški poslance, je prazni va! tc dni svojo sedemdesetletnico. McrJ se neprestano predstavlja kot posebna avtoriteta na polju nemške polit :tno lisicaa« b«89ds L-J —pričajo enkrat t«č. — naimaajia ■ ljlj j: pristojbina laut 40 atotink. . uli TlliffSf ^aTefi "biskuje V. gimnazijo, bi ra«l f/O-llijUtV ućeval ka.ka.ga uieaca nižjih razredov. .N.i i-iv pove Ins. od I. Edinosti. 1009 liSQ(iiiu prilika 1 J^'r.^^^no %-eiando in nialiut v rt oni. tračna le^a, v bližni ulice Paolo Veron«se za K 16.0C0. - - Pri smod- , nišnici, bliz i tramvaja, hišica z dv«ma izbama, vt-liko kuhinjo, vrtom, hlevom 7a 4 konje, z 100 klaftri zen.liiŠK'a za K 15.000. — V meitu druge hihe in dvorci po K 44.0 0. — Rosne ponudb-.' n* KComte de Valois", refoik _de-dUIIillU.iia serr- hot.ljke od 7 10 prodajam v mali In eiiki množini. P irč na, s-kladi5če ulica dei Gel>i tO od 11 — 12 in od 4 5 p.p. 30 K Držeči poduradnik ali vdovo od 3 —^0 lei, ka era je prakri n v *;o s il iških poslih. Cenjene ponudbe z navedbo premoženja na Ins. ođd. Kd pod Podu rudnik'*. 1014 follflfton Plim pro(larn r n;alJ ,n veliki mno i ILVmm rum zim 10 zmerni ceni. Partina. j Via Gel« 10. Od II 12 iu od 4—5. 30."j4 i Anton Jerkič poslni« zopot v btojbtii lUIOslUl ateljeju r Trstu. Via delto Po-ta Stew 10. 4o7 nfnlflmlrff^fl nfiteljica podu?uj-i z gotovim Ull'lUIlillUliU uspehom male in od č«stle (gospe in gospodične nemško i u sloveti ko, le i a svojem domu, po zmerni ceni. Informacije od 7 ; op. Ulica (Jhiozza 27. III. nad., drug« stopnice ziiiej na dvorišču, vrata 8. (A 3) ^rcMototlrtoTi mož'žvr r z,Irav in,moft n- ttUJJwllCLull govori slove">ko, lt^Ij mstio in n mško išče mesto kot i - i rje vale:, pj/nik ali kako zaupno službo. Ponudbe pod „Silno" n.i Ins. odd. Edinosti Samo za prerr^daiake. Beterije in susii!ji?e po zmernih cenah. Poštne pošiljatve po povzetju. P.. G. I. Uiti ficllno plccolo 6 Si. nndst. Dalnusko konsumno društvo pri so. Jakobu u Trst« vabi vse p. n. člane na ki se bo vršil dne 15. oprlla 1917 o!i 10. uri prađpa'đne v druiivealh prosioriti. DNEVNI RED: 1. Poročilo predsedn&tva 1*11 nadzorništva. 2. Preeitanje in potrditev račun-ov za 1. 1916. 3. Rešitev raznih predlogov in nasvetov. ODBOR. KM« U Trst - Ula Stadion 10 - Trst Odprt od B'j2 zvečer nnnrgj Cena: l. orsto K1.11. vrsts K1. Zlatnrnitii C- Pano v Tr-tu se Je preselila na Corso it. 15 v bivšo zlatarnico G. Zercowitz R : >,illo. Velika Jzbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmerne. GHHBRirtOŠ v f vsaki veter g. "C w 5 ob 9 v, s veli varieM predstava. I K" Vstopnina K 1-— "»S ZOBOZDRAVNIK Dr. i. Cermak v Trstu, ul. Poste vecc!re 12, vogal ulice delle Pos-.e. Izdiranje zobov brez :-: bolečine. s-s Plombiranje. UHETNI Z O 3 J e „Delavsko podporno društvo" naznanja svojemu članstvu, da je 24. t. m. po dolgi in mučni bolezni preminil v deželni bolnišnici v Gradcu gospod Vinko drgič Mvil Ofefletnl cr jftvenl uradnik, ra 'unski podčastnik n« južnem bojl^ll Vzornega bivšega svojega uradnika ohrani društvo v trajnem spominu. Bila uiu lahna daljna tuja zemlja I TRST, 26. marca 1917.