št. *5. V Gorici, v sredo dne 6. junija Itbaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . j,_ uri predpoldne ter stane po poŠti prejemana ji v Gorici na dom poSiijftim: . vSe k-to . • -. • • ¦ • 13 K 20 v, ali gkl. 6't50 EoIIete. ....... 6 » 60 » » » 3-30 ietrtleta ...'.:. • • 3 • « » » « 1-70 PosamiCne številke stanejo 10 vin. , S O t k " iltia naslednje kizMno ¦•priloga* -IOJmio- i. vm iJtu „Kaiipot po Soriškem in GradišCanskem" in rjjipot po IjnMjani in kranjskih mestih", dalje dva-'tTat v i,-tu ..Vozni red železnic, pamikov in postnih , :,«»" t'"1 i«eseO»o prilogo „slovenski Tehnik'-. i jravoCnino' sprejema upravništvo v Gosposki ulici ;tev. "> 1- nadstrv v .»Goriški Tiskarni« (A._Gabr8ček. jjijrcJtU brei doposlane naročnine se ne* oziramo.'" Oglasi iB poslanice se račnnjjo po Petit-vrstah 6o aibBO :-krat 16 v, 2-krat M v, 3-krat 12 v vsaka jjtto. V<5kratj)0 dogodbi. Večje Črke po prostora. — _ fieklasne in spisi v nredniškem delu 30 v vrsta. Za j^ in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek 2< Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorici vi. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 1 do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpiavniS.tvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in'druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo, Jo upravništvu. »PRIMOREC'' izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v nasm knjigarnah iu teli-le tobakarnau : Schvvarz v Šolski ul.,Jel!ersitz v Nunski nI., Ter. Loban na tekaliSCu-Jos Verdi, Peter Jvrebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v pokopališč™ ulici, I. Matiussi v ulici Formica. T. Ilovaiiski v Kcenski ulici Sr. 2-2; v TrshTv tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. ToUfon it. 83. »Gor. Tiskarna* A, Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. [Ki|[0 prodaja kmet svoje pridelke? Z dežele. 2U. maja. Vže nekaj let sem se še precej govori ;ji piše, da je treba kmetu pomagati, drugače L propade. Žal pa, da se ostaja do sedaj ie L govorjenju in obljubah. Med tem ko vsaki 0l v deželi vidno napreduje, se kmetu vedno raUbfee godi. In to vsled tega, ker je naš fjonet pri prodaj i. svojih pridelkov pripuščen milost in nemilost tujemu brezvestnemu [trgovcu, kateri naj mu ponudi še tako sramotno nizko ceno, mora mu kmet svoje blago [oddati, ako hoče priti do denarja. X;t primer sedaj je odprt sadni trg v norici, kamor nosi in vozi kmetsko ljudstvo [svoje pridelke. Po par dnij, kadar se začne leno ali drugo blago prodajati, ima še precej prhntn:e cene; kakor hitro pa pride kateri dan iifkaj kvintalov blaga več na trg, začnejo se ti tuji trgovci skupaj zbirati in pustijo ljuiihtvo čakati, ne da bi kupovali, tako dolgo, da se jim loti ubogo ljudstvo blago ponujati. Zdaj si- pa ti kupci držijo kot da blaga ne potrebujejo, da ga je vse polno in da ga [imajo zadosti, kot da bi bilo ono blago [samo za ono mesto, v katerem je sadni trg, pa za druge kraje. V tem se torej lotijo Mkupci ponujati med tem dogovorjeno znižano jceno za polovico ali še manj od prejšnjega dneva ali pa tudi od onega jutra. Kdor tega ne veruje, naj se s»m prepriča. Sedaj se prodaje na sadnem trgu v Gorici v veliki množini zgodnji grah in črešnje j ,\red par dnevi je bila cena črešnjam cepljen-Vim HO—70 vinarjev kg, danes je bila U'2e2tj—24 vin, (31. pa že 10 vin V Pa grah! Pred 5 dnevi mu je bila cena 38—40 vin. kg, včeraj K> vin., danes zjutraj ob, 5. uri po 14, ob 7. ari ves grah po 8 vinarjev kg. In da je cena grahu padla pod 10 v kg, je v t«j pripomogel kakor znano neki domači kupec, ki je onega tujega kupca, kateri je največ ^raha kupoval, na stran poklical in mu tekel, naj ne plačuje graha po 14 v, ker da itvo ga bode dalo še po 8 vinarjev; na lo tse je omenjeni kupec ustavil in po pre- sledku so začeli vsi plačevati po H vin. Oni kupec, ki je to napravil, je doma iz krfy pa naj nikogar ne plaši: pravica je na naši strani! Bojujmo se za,obstanek. Zavednost prodira; prodreti mora tudi v naš kmetski stan! Kmet iz goriške okolice. DOPISI. Iz Kila. (Odgovor »Primorskemu Listu".) — Povod tem vrsticam je dal „P. L." z dne 23. maja št. 21. Ta lažnivi Kljukcc se zaganja v ples, kateri se je priredil dne 20. maja v Knlu. Čudno se nam zdi, da je uredništvo „P. 1,." moglo dopisnikovo pisavo prečitati, ker gotovo bilo j 3 vse aonluskanott. Prvič je lopnil po plescih in pivcih, kako so plesali in pili do grla in čez grlo, kar pa ni res. Dopisniku pride hitro na um, kako se pije čez grlo, saj ni še dolgo, ko je nekdo rekel: g., jaz bodem -rigal" ; g. je odgovoril : tudi jaz bodem, in v tem času se je zvrnil pod zid v deteljo in tam obležal; kedaj je vstal, ne vem, to menda se je godilo tam okeli, kadar gospodje velikonočne listke pobirajo. Dopisnik naj prvo pomisli, kolikokrat se ga sam preveč natika, potem naj pa drugim očita. Drugič lopne po g. krčmarju, seve ker bere nPrimorca". Da čudno ker ni drugi dan pri procesiji za križ pograbil in ga nesel pred njegovim pobožnim ljudstvom. G. krčmar pa pravi, da on je pripravljen za denar pograbiti, pa tudi v s/ečaju Če bi drugega ne bilo križ pred ljudstvom nositi. Tretje je napravil račun godcev, seve, ko bi imeli take zaslužke in pa taka dobra jedila in pijače, kakor Vi, bi veliko stalo. No, pa Vas Če toliko večerja stane, ne zamerimo, če V&m marsikateri dan pride kakšno sitnost poravnati. Fantje pa pravijo, da imajo že napravljen denar za „gran ballu", prej ko bode debelnica, za takrat pa še enkrat. Seve gospoda prepoveduje plese, mi pa imamo najmanjše stroške in največje veselje s tem; Vi pa, ko imate tako debele zaslužke, se lahko poveselite tudi kje drugod. Tiste navade, da dekleta placavajo pri plesih, ni pri nas, morda pri Vas; da pa je katera denar ukradla, tega ne morete Vi dokazati, ako veste, pa dokažite. Da daje županstvo dovoljenje, ni narobe, ker če se ne da dovoljenja, plešejo pa s-z dovoljenja. Seve, ko bi bil župan klerikalec, bi bilo vse dobro in prav, še pohvalo bi dobil, pa je naprednjak, dajmo po njem. Dalje našteva, da se je prodalo za 3000 K žganja v eni krčmi v mem letu; o ti črni lažnivci, lahko rečem, da pod celem županstvu se ga ne proda toliko, in radi tega ne nese županski stolec čisto nič, ampak če pride dae, je dobičekfsploli za vse. Rečemo Vam : pustite nas in naše plese pri miru ter glejte na svoje Marijine hčere, da se ne zgodi, kakor se je že! Drugače vemo še nekaj prav lepih aa javnost. Več prizadetih. DesMe, — V nedeljo popoldne 27. maja 190(>. ob 3. uri je priredil potovalni učitelj za kmetijstvo, gospod Ant. Štrekelj, kmetijski shod. Udeležilo se je shoda veliko občinarjev, cehi iz bližnjih vasi. Shod je otvoril tukajšnji g. nadučitelj. Predstavil je zborovalcem go^ spoda potovalnega učitelja, ter polagal zborovalcem pazljivost na srce, da bodo nauki gospoda sklicatelja obrodili obilo sadri. — Nato je poprijel besedo gospod Štrekelj. Govoril je „o živinoreji4', ter spodbujal poslušalce „k ustanovitvi, mlekarnic". Nadalje je priporočal pristop vsem gospodarjem k »Goriškemu kmetijskemu društvu". Po dokončanem govoru so stavili nekateri zborovale! razna vprašanja, katera je g. Štrekelj pojasnjeval in popolnih Vrlemu gospodu pa smo zelo hvaležni za njegove lepe nauke in želimo, da bi se še kedaj potrudil med nas. — ObČinar. \l Bovca. — -Matica Slovenska" in „Na-rodna tiskarna" v Ljubljani sta blagovolili podariti „Narodni čitalnici" v Bovcu precejšnje število knjig — kot temelj javni ljudski knjižnici, ki jo namerava otvoriti bovška čitalnica. Omenjenima društvoma bodi tudi tem potom izrečena najlepša zahvala in priznanje. Vivant seijuentes!" — Narodna čitalnica v Bovcu. Grof Monte Gristo. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) .Morcerf ne odgovori. -Presenečeni se člani komisije spogledajo. Poznali so energični grofov značaj. Treba je bilo strašnega udarca, da je bil uničen pogum tega moža. Temu navideznemu spanju je mo-rcto slediti prebujenje, enako gromu. siTorej,' vpraša predsednik, ,kaj ste sklenili?' : »Grof se dvigne in pravi zamolklo: »Nič!* ».Torej je Ali-Tebelinova hči govorila resnico?' vpraša predsednik datfe. ,Torej je ona strašni svedok, katerem« si kri^v ne upa odgovoriti ne? Torej se priznavate res krivim vse;ja tega, česar ste obtoženi?' -Grof se ozre okoli seb- ., pogledom, katerega obupanost M bila ganila tigra, toda njegovih sodnikov to ne razoroži. Nato se ozre proti stropu, toda povesi oči, boje se, da se odpre L stroP In zagleda drugo sodbo, nebo in njegovega mogočnega r sodnika, Boga. »Naenkrat s silo odpne gumbe svoje suknje, kakor da ;s« ima sicer zadušiti, nato gre k vratom iu izgine kakor senca. 'kakor glR8 njegovih korakov, tako se izgubi kmalu tudi drdra-fJe njt-govega vosa, bežefiega v hitrem diru. _ .»Gospodje,' pravi predsednik, ,ali je grof Morcerf kriv ¦zvestobe, izdajstva in nedostojnosti?* e . .»Da,' pravijo počasi in enoglasno člani preiskovalne ko-;mi8ije, nHaydče je prisostvovala seji do konca in poslušala vse brez sočutja. „Nato se je zavila v svoj pajčolan, pozdravila majeste-tično sodnike in izginila z onimi koraki, s katerimi hodijo pri Virgilu boginje. X. Izzivanje. „Jaz^a nadaljuje Beauchamp, „sem izrabil molk in temo v to, da sem se neopazen oddaljil. Sluga, ki me je sprejel me je peljal po mnogih hodnikih k vratom, vodečim v ulico Vau-girard. Šel sem, ves potrt in obenem navdušen; oprostite mi ta izraz, Albert: potrt vsled sočutja " za vas, navdušen za to plemenito deklico, ki je hotela maščevati svojega očeta. Da prijatelj, od kogarkoli izhaja to razkritje, je vsekakor delo sovražnika, toda ta sovražnik dela za božjo previdnost." Albert dvigne oči; njegov obraz je žarel sramote in se kopal v solzah. Beauchampa prime za roko. -Prijatelj," pravi, „moje življenje je končano. Jaz ne morem reči z vami, da prihaja ta udarec od božje previdnosti, jaz morem samo iskati tega neizprosnega sovražnika, ki ga v slučaju, ' da ga najdem, usmrtim ali t.t umrjem od njegove roke. Toda, Beauchamp, pri tem se zanašam na vašo pomoč, če se vaše prijateljstvo do mene ni izpremenilo v preziranje." „V preziranje, prijatelj? O, v kakem oziru naj'se tiče ta nesreča vaše osebe? Ne, hvala Bogu, več ne živimo v onih Časih, ko je delal nepravičen predsodek sinove odgovorne za dejanja njihovih očetov. Ozrite se v svoje preteklo življenje, Albert; kratko je šo, to je res, toda nikdar še ni bila jutranja zarja lepega daeva čistejša od vašega jutra. No, Albert, verjemite mi, vi ste mladi, zapustite fcrancijo. V tem hrupnem, te-, premenljivem Babilonu se vse pozabi, v treh ali štirih letih se vrnete, oženjeni z rusko princezinjo, in nihče se ne hode spominjal preteklosti, vsakdo vas bode častil." »Hvala, moj ljubi Beauchamp, hvala za vaše dobre namene, toda to ni mogoče. Povedal sem ^ui svojo željo, da, reči moram, svojo trdno voljo. Jaz ne morem gledati te zadeve z istega stališča kakor vi, saj pač čutite, kako, sem pri tej stvari interesirau. Kar se vam dozdeva, da ima čist izvor, se zdi meni bolj umazano. Priznati vam moram, da se mi zdi božja previdnost oddaljena daleč od tega, kajti mesto nevidnih, nedosežnih božjih selov nahajam k sreči vidno, dosegljivo bitje, nad katerim se morem maščevati, o da, da, to vam prisegam pri vsem, kar trpim izza enega meseca. Zdaj, če ste še moj prijatelj, Beauchamp, vas rotim, da mi pomagate iskati človeka,, kije uničil mojo pozemeljsko srečo." „Prav, naj bode," pravi Beauchamp, »pomagal vam bom najti tega sovražnika. In pri moji časti, najdem ga, in sem pri stvari skoro prav tako interesiran kakor vi." „Prav, Beauchamp; jasno vam je pač, da morava pričeti svoja poizvedovanja takoj. Vsaka minuta zamude je za me cela večnost, tožnik še ni kaznovan in morda upa, da sploh kaznovan ne bode; toda pri moji časti, moti se!" „Poslušnjte me, Beauchamp." „Ah, Beauchamp, vidim, da nekaj veste; o hitro, vračate mi Življenje! ' „ Albert, no pravim, da je to gotovost, pač pa meče to žarek luč: v temo, in če slediva temu žarku, prideva morda do cilja." nO hitro, saj veste, da gorim nestrpnosti." .Prav, povedati vara hočem, kar vam po svojem povratku iz Janine nisem hotel povedati." -Govorite l" 1 Domače in razne noirice. Pevsko In «1880000 dniStlO V BOriCl priredi v dvorani ^Trgovskega doma* v soboto dne 9. in nedeljo dne 10. junija 1906. za redni VIII. koncert veliki oratorij češkega skladatelja Antona Dvorak-a Stabat Mater, polni zbor, soli in orkester. Soli bodo peli: sopran, gospica Klementina Hrovatinova, alt, gospa Irma Fo-nova, tenor, gosp. Viktor Črnko, bas, gosp. Artar Jakše. Perovodja gosp. Josip Micbl. , Orkester c. kr.pešpblka št. 47. Začetek ob 8 Vi zvečer. Vstopnice se prodajajo v prodajaluici gosp. A. Gabrščeka v ^Trgovskem domu", gosp. Antona Jeretiča v Senieniški ulici, in dan koncerta odT? Vt naprej pri blagajniči. Sedeži v parterju: J.-II. vrste 4 K. III.-V. vrste 3 K. VI.-X, vrste 2 K. V galeriji: I. vrste 4 K, II. vrste 3 K, III. vrste 2 K. Stojišča 1 K, dijaki in vojaki-nečastniki in člani pevskih društev 60 vinarjev. Opomba. Dvorana bo med proizvajanjem zaprta. A, Oisfiki psihološki biografija, ki jo je priobčila zadnja »Soča", je vzbudila med Čitatelji lista vseobčo pozornost. Med rodoljubnimi razumniki se splošno odobrava, da se porabi ugodna prilika prihodnjega koncerta Pevskega in glasbenega društva tudi v ta namen, da se seznanja širše slovenske sloje z življenjem in razvojem velikega slovanskega umetnika. Že poprej je bila „Soča" prijavila zgodovinski pregled o življenju in o umetniških delih A. Dvofaka. Zborovodja g. Michl, ki nam je v omenjeni psihološki študiji v kratkih obrisih razjasnil, kako je na čudnih potih usode pro-niknila in prodrla ženijalna individualnost A. Dvofaka, je v srečnem položa* .da je sam učenec svetovnega slovanskega um-Jiika, in je imel zavidanja vredno priliko, da je sam zrl v globoko Čutenje in ženijalno muovanje velikega mojstra. Dvorak sam je imenoval zborovodjo g. Michl-a enega najboljših svojih učencev. To je zadosten dokaz, da je učenec znal res nmevati duha svojega slavnega učitelja. Malokedo je bolje kakor g. Michl usposobljen, da vredno tolmači veliko Dvoiakovo kompozicijo, ki nam na umetniški način pre-dočuje jeden izmed najznačilnejših dogodkov iz zgodovine krščanstva. Zatorej nam obeta prireditev oratorija Stabat mater izreden umetniški užitek ne le z ozirom na oratorij sam in na njega slavnega skladatelja, nego tudi z ozirom na zborovodjo. Prepričani smo zatorej, da se nikdo izmed nas ne da premotiti od malenkostnih ovir in pomislekov in da slovensko občinstvo pokaže z mnogobrojno udeležbo smisel za slavno delo velikega slovanskega mojstra, ki ga bo tolmačil njegov velenadarjeni učenec in izvajali pevci in pevke našega pogumno napredujočega Pevskega in glasbenega društva. ŠteiilO peTCer In pevk, ki bodo proizvajali zbore Dvofakovega oratorija, bo blizu 70, vmes vpletene kvartete in soli so drage volje prevzele najboljše moči Pevskega in glasbenega društva. Kolikor smo mogli poizvedeti, vršijo se vaje za glavni nastop z ono marljivostjo, Id zagotavlja uspeh, in moramo primerno ceniti požrtvovalnost p. n. članov in članic celokupnega zbora, ki darujejo obilo časa in truda in se radovoljno udajejo jarmu . potrebne discipline, iraajoč pred očmi vzvišen smoter. , . VreČt hO, UOČe bo — tako se čuje z raznih stranij — v Trgovskem Domu pri oratoriju v soboto in nedeljo. Ali vročine se ni treba bati pravnic. V dvorani je izborna ventilacija po električnih ventilatorjih, ki so napovedali kon^c vsaki vročini Sicer pa zadnje dneve pri večni spremembi temperature tako ni kdo ve kake vročine. Vsak strah pred vročino je neopravičen, in torej ne more nikoga oplašiti, da ne bi prišel poslušat divne Dvofakove skladbe. Poldrugo m bo trajalo proizvajanje oratorija Stabat mater. Torej ravno pravi čas. Tako dolgo lahko vstraja pozornost poslušalcev, ne da bi omagala pod mogočnimi vplivi veličastne kompozicije. Sredi med izvajanjem bo odmor, ki bo dobrodošel onim, ki svojim živcem ne zaupajo velikega napora. Krasna dvorana Trgovskega doma je že sama na sebi hladna, preskrbljena pa je vrhu tega z izbornimi električnimi ventilatorji, ki utegnejo kos biti tudi soparni poletni vročini, ako bi dotlej nastopila. Za udobnost občinstva je torej tudi v tem skrbljeno tako izvrstno, da nobena vnanja ovira ne more neugodno vplivati na glasbeni užitek. „KMjl0mu je izšla šesta številka s prav zanimivim, raznovrstnim berilom Soška podražiti slovenskega planinskega taiitva, j Odsek Gorica, je fžletela za binkoštne praznike družno z ajdovsko in tržaško podružnico na Nanos. Goriški izletniki so se odpeljali z vlakom vipavske železnice v nedeljo ob 2.1F) popoldan ter takoj po prihodu v Ajdovščino skupno z ajdovskimi izletniki do irga Vipava, od tod okrog Starega gradu z zahodne strani na Vrata mimo planine Lipe do Margonov; od tukaj radi prenočišča v stran do posestnika Andreja Petriča Vulgo nJežtt. Cela družba je bila v veselem razgovoru na prostornem ognjišči skoraj do 10. zvečer. Dame so preno- , čevale v izbi, gospodje v senu. Ježeva Micka je z uprav mestno uljudnostjo in prijaznostjo postregla goste. Zjutraj ob 5.35 so odrinili čez senožeti v ravni smeri na vrh Pleše (1261 m^ Vidnj so bili vsi gorski velikani: Vrh Pleše so dospeli goriški in ajdovski izletniki (med njimi mladi Danilo Lokar) skoro istočasno ob 6.10 do 6.20 minut. Pogled na vshod od Kuma nad Savo, Kanin, Velika gora, Javornik, Snežnik do Učke gore, kakor bližnji na Postojinsko in Kraško planoto je bil obširen in čist. V celi svoji lepoti se razpolaga vipavska dolina do Gorice in dolenji Kras tik pod strmo južno steno Nauosa, za njima blišči se gladina Adrije. Divna je flora nanoška ob tem času, in težko je sledil turistom botanik, ki bi vzel rad v svojo mapo različnega njenega blaga, dočim so si izletniki privoščili le navadnejše šopke. Okoli 8. ure se je zbralo ob cerkvici sv. Hieronima (101(5 m) par stotin izletnikov in božjepotnikov. Bin-koštni ponedeljek je tu shod. Potem ko se je vsa skupina izletnikov ovekovečila po fotografu, je odrinila deloma čez Gradišče, deloma okoli Vipavskega gradu v Vipavo. Po skupnem obedu so se vračali izletniki deloma z vozovi čez Kras na Opčine v Trst, deloma z Vipavsko železnico v Gorico in Trst. Dasi cela tura zahteva okoli 8 ur hod^ za odrasle, je bilo mnogo dam in otrok, in prišlo je vse Čvrsto in veselo z gore. Naravnost občudovati je bilo pa malo 7 let staro deklico Peganovo iz Trsta, ki je napravila turo iz Divače do Razdrtega, na vrh in čez Nanos v Vipavo, ne da bi kazala znamenja trudnosti. Udeležba iz Gorice je bila zopet pičla. Težko se je pač otresti starih nedeljskih navad in predsodkov! In vendar, kako krasna je naša zemlja, kako čisto zadovoljstvo daje bivanje in gibanje visoko nad gorami! Prihodnji izlet bo v nedeljo 17. t. m. na Sv. Gendro; spored se objavi pravočasno. Sokolska slavnosiv Brežicah je skončaia v čast slovenskega imena. Nad 400 Sokolov je bilo zbranih: Slovencev, Hrvatov, Srbov, množica ljudstva neštevilna. Vršilo se je vse v redu kljubu izzivanju Nemcev. Stotina orožnikov je bilo v Brežicah in 2 stotniji 27. peš-polka iz Ljubljane. Kar mrgolelo je orožniških bajonetov po trgu, vsak Nemec je bil zavarovan, vsaka nemčurska betulaje imela 2 orožnika. Nemci so pod zaščito bajonetov izzivali Slovence ter hajlali. Ostalo pa je vse mirno. Navdušenje je bilo velikansko. Slavnost se je vršila po vsporedu. V ponedeljek je nagajal , dež. Ko so stopili Sokoli na prostrano pozo-rišče, da pokažejo svojo izurjenost, je začelo deževati, in deževalo je neprenehoma. j Na občnem zboru „Sokolske zveze" je bil izvoljen za starosto dr. Ravnihar, pod-starosto dr. RvMf, načelnik dr. Murnik, tajnik Kajzel, blagajnik Vesel. Letošnje jesenske orotne vaje prično za prvo klicane može 18. avgusta ter skončajo 30. avgusta; trajale bodo torej 13 dnij. Za drugo klicane prično vaje 20. avgusta ter skončajo 4. septembra*, trajale bodo torej 16 dnij. j K vajam bodo klicani večinoma nado- l mestni rezervisti ter reservisti, ki se nahajajo v zadnjem letu in nišo Še izvršili 2 orožnih vaj; rokodelci so izvzeti. Torej je s tem vsakemu povedano, ali bo klicank orožnim vajam ali ne. Pošiljati prošnje za odbločbo, kdaj bo ta ali oni klican k orožnim vajam, bi ne bilo tako več potrebno. Ako pa bo kdo drugih let pozvan k vajam, se to zgodi radi I pomanjkanja aktivnega moštva. Umrl Je v Vrhpolju pri Vipavi Matej K ob al, posestnik in predsednik tamkajšnjega I krajnega šolskega sveta. Pridobil si je mnogo zaslug za vrhpoljsko občino. češki tehniki prispejo danes v Ljubljano, po številu 24; ti so v zadnjem letniku na tehniki v Pragi. Vodi jih profesor Hraskv. Češki tehniki pridejo tudi v Gorico. Prt Si. Ladji se je na ustanovnem shodu I dne 6. maja t 1. osnovalo društvo „Narodna 1 čitalnica", Pričelo je svoje delovanje dne 1. junija ter otvorilo društvene prostore isti ve- I čer s Bkupnim sestankom domaČih članov. „C0Wlerea pravi, da je naša zahtevo, da bi bil v.. *l poštni komisar Marigooni pri raz- | pravi p*'0ti Jekovcu govoriti v jeziku raz- I prave, to je slovenski, smešna. j Vidi* se, da ženico okoli „Corrierau ne vedo ničesar. Marignoni ni nastopil pri tej razpravi kot navadna priča, marveč je bil odposlanec poštnega ravnateljstva, ki je prišel na sled poneverjenju, naznanii poneverjevalca, in vse to imel izpovedati pred sodnijo. On ni tu nastopal kot privatna oseba, ki je klicana pričat, marveč le ko t državni funkeijo-n ar l In kot tak mora govoriti v jeziku razprave. Na Češkem se dogaja, da če hoče državni funkcijonar pri češki razpravi govoriti neniški, ga ustavi predsednikr razprave ter zahteva, da priča češko, to je v jeziku razprave. Tako mova biti tudi prt nas l — Kadar pa bo g. Marignoni pozvan k sodniji kot navadna priča, in ne le v lastnosti državnega funkcijo-narja, takrat pa naj le svobodno izpove v svojem maternem jeziku, mi mu tega čisto nič ne branimo. Iz te notice se „Oorriere" lahko kaj nauči, sprevidi pa iz nje tudi, da naše zahteve niso „pretese ridieole", ampak da je smešen le on, ker tava v temi nevednosti in pretiranosti. Nemško uradovanje i 6oricl. — Pri financi in carini v Gorici je seveda tudi vse urado-vanje s Slovenci nemško! Saj drugače pač ne sme biti. Kakšno vabilo še pošljejo v slovenskem jeziku, potrdilnica o sprejemu vabila je pa Že nemška, izjave, kake pobotnice je pa tudi vse nemško. Kaj naj se sedaj vedno te-pemo z uradništvom, da začno upoštevati naš jezik v teh uradih V Prav bi bilo, da bi vodstvo že samo si uredilo uvadovanje tako, da bi se uradovalo s Slovenci slovensko — ali ker tega ni, moramo tu javno zahtevati slovensko uradovanje, in nikdo naj več ne sprejema nemških potrdil ter ne podpisuje nemških spisov! Kako daleč prezirajo slovenščino na carinskem uradu, se vidi iz tega, da imajo tiskovine le nemško-laške -- največ opravila je pa s Slovenci! Trebb bo krepke interpelacije v državnem zboru, da žo vendar enkrat neha žaljenje Slovencev z nemškim uradova-njem 1 Dva nova laška mandata, — Loški poslanci so zahtevali vedno po volilni reformi Še dva mandata. Reklo se je v javnosti, da nnj pripade eden Goriško-Gradiščanski, eden pa Istri. Ali v Hohenlojeve:~ ' črtno vidimo, da ima pripasti eden mane .'slu, eden pa Tridente Laški parlamentarni klub je izdal na to takoj komunike, v katerem pravi, da se ne strinja s tem načrtom, marveč da hoče, kakor prvotno, eden mandat za Istro, eden za Goriško-Gra-diščansko. — Sedaj pa trdijo tridentinski laški list", da so igrali v tej stvari laški poslanci grdo komedijo ter da je bilo njihovo potezanje za mandata za Istro in Gradiščan-sko le pesek v oči javnosti, kakor tudi protest, kajti v resnici, da so se potezah* za mandata: za Trident in Trst; zlasti, da so žrtvovali Gradiščansko, ker upajo, da bi bil izvoljen na Tridentskem liberalec za poslanca, za Furlanijo pa da ni takega upanja! Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu pošilja tudi na Kranjsko slovenskim delavcem laške dopise. To je pač od sile i Ubogi delavec j mora, ker ne ume laški, v slučajih celo škodo trpeti radi laških šikau od strani te zavarovalnice. Temu mora biti enkrat konec. Vsi I prizadeti naj bi se oglasili v javnosti, da se I napravi potem velika akcija proti tej „zava-rovalnici", ki pozna le Laha! I Po odhodu vojaštva iz Mandžurije imajo sedaj I tuji državljani in tuje trgovske ladije zopet I prost pristop v Antoung in Tatungkou. Tudi konzuli tujih držav delujejo zopet neovisno tamkaj; od 1. t. m. tudi v Mukdenu. Tudi smejo sedaj tujci potovati v notranje dele dežele, v kolikor to dopuščajo vojaški oziri. Luka v Tailenu se izroča tujemu prometu. Ja-I ponska vlada pa izjavlja ob jednem, da ne j prevzame nikake odgovornosti za osebno var-nost potnikov v notranje dele Mandžurije. TrgoiSfta akademija. ~ Ženski oddelek trgovske akademije v Trstu dobi s prihodnjim J letom dveletni tečaj, v kateri se sprejemajo I deklice, stare najmanj 14 let, ki imajo potrebno izobrazbo. Podrobnosti se izvedo pri ravnateljstvu oddelka trgovske akademije v i Trstu. Upisovanje v ta tečaj se bo vršilo od 1. do 15. julija in od L do 14. sept. t. 1. Porotne razprave. Včeraj se je vršila razprava proti 47 letnemu Andreju Strucu, I obtoženemu zločina goljufije. Struc je bil za- I stopnlk tvrdk A. Heilman „Itonkemicten & Commissionshaus"' v Ntirnbergu in „1}^ . Wecb8elstuben - Actierifcesellschaft" v k„^ * pesti, za kateri je prodajal loterijske srečke Prodaja teh srečk pa je v Avstriji prc])0ye.. dana ter se kaznuje onega, ki jih prodaja j*! ki jih ima. Struc je bil radi prodajanja teh srečk že kaznovan v Ljubljani na 1400 v globe ali 2 meseca zapora. Ko je prestal fo zen, se je lotil zopet prodajanja. Okoli ];„ oseb je osleparil s takim prodajanjem. Pravi* je ljudem, da pokojna cesarica Elizabeta » zapustila 3 milijone za reveže, katere se ion dati na srečkanje po 0 K srečka, vsaka m0r4 zadeti. Nekemu Cijauu v Biljah je poka«; prospekt, rekoč, daje na njem podpis cesarja, incesaričin. Tako je nabiral Struc za srečke p i 6, 5, 3 K. Okoli 900 K je inkasiral vsega skupaj na srečkah. -- Struc je trdil preii ^ niki, da ni imel namena o.slepariti ljudij, dum več je prodajal srečke s prepričanjem, r,a iWh rejo kaj dobiti. Priče so trdile, da je xatrjJ val dobitek. Obsojen je na 2 leti in po! težk-ječe s postom in trdim ležiščem vsak me.J ter na povrnitev škode. V Gradežu je sedaj že okoli 500 tujce, I še enkrat toliko kot lani v tej dobi. i ;rad«i se lepša in razvija, kar se pripisuje ?]&>¦ okolnosti, da gospodari sedaj tam vladni k* misar. Dohodki se stekajo sedaj v olx'iiisk4 blagajno, in ti so precejšnji. Inkasa za kopd; 31. maja 1904. je bilo K 7*80, 31. maja m, K 150-20, 26. maja 1900. pa K 5290-uo. Iz Gorice V Trst se bo rabilo po novi j*, leznici z brzovlakom okoli 1 ure 3f> m, z osebnim vlakom uri 2. — . Iz Trsta v Jp& niče z brzovlakom okoli 4 ure, z osebuit okoli 5 ur. — Za dan otvoritve se imenuje t nova 15. julija. Rojenih je bilo v Gorici v času od 21. di 27. maja 9, umrlo jih je 14. Kaj prinašajo misijonarji v oMlno? — Bovec cij» osrečil misijon. Pa kaj so prinesli misijonarji'; Kakorhitro so stopili v Bovec, je nasta! vihti! in toča, da je precej škode. Druga „to <¦ nevihti stal pod drevom. Poiar je napravil v kmetijskih po-!op;q baronice Peteani v ('ervinjaira škode "jO Kil-j Na zborovanju laških učitelje? v Porefiu i. t-'! so sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, c*! se slovenski oddelek učiteljic v Kopru prestavi kam d r u g ti ta. • Kopru naj bo le laško učiteljišče; pouk v.\ se vrši ves le v laškem jeziku. Nekdo j" M hteval, naj se prenese laško učiteljišče i' K pra v Trst. — Zahtevali so jednako k&A tudi glede ženskega učiteljišča v Gorici. VtA kar se tiče Kopra! Saj zahtevamo še do!* časa, naj se prenese moško učiteljišče i/ Hj pra v Gorico. S tem bi se združil tucii >*\ venski oddelek tukajšnjega ženskega mMtrl-šča, in tako bi imeli v Gorici skupno slov* ako učiteljišče: moško in ženako. Da bi* pa morda kam preneslo žensko učitelj:^'«* H Gorici, o tem Lahom še sanjati ni treh;'.' | V Šmartnem v Brdih so deirali z voza ci|' za plesno veselico. 3 letni otrok Fr. lfc'P se je pomešal vmes ter bil pri tem ni*art< i. ranjen. Prinesli so ga v Gorico,, kjer pa je' bolnišnici umrl. 1 Društvo sJezere" v Doberdobu bo imelo* I nedeljo 10. t. m. izredni občni zbor: vršil * bode v bralni sobi. Novi kolodvor pri sv, Andreju v Trstu ^ I otvorjen jutri v četrtek dne" 7. t. m. in sio^ za potnike in za prtljago. Prvi vlak dne ¦ t. m. (namreč ob 5. uri in 10 minut zjutr»J pa odide v Poreč z novega kolodvora. Poskuien saaomor, - 52 letni K. Tagtij pietra iz Trsta je prišel 2, t. m. v GradlW ter si najel sobo v goatilni »Speranca". Pi j noči je slišni gospodar stokanje ter *cJ 1* 54 udat. Tagitoptot™ se je vil v bolečinah; JJ je nekaj strupa. Prepeljali so ga v go-L bolnišnico. Baje je neozdravljivo bolan. Zborovanja učiteljske zaveze v Šoštanju se. je1 težilo nad 300 oseb. Isuvršilo se je. vse v J, več "prihodnjič. | frinclikaai »a Sirije, — Sedaj so prevzeli LfiSkani tudi božjo pot na Sv. Višarjah na boškera. SedaJ imaJ° „v> oskrbi? božje,.notf L Brezjah in na Sveti Gori, kamor jih je bil Llical rajnki kardinal, in nazadnje so se Ljji s«? na Višarje. To nese „ubogeniu" W- PtS je ugriznil v ulici Formica nekega ma-l* dečka Josipa Ajca. Otrok je dobil*"Miro brniško ponioč. i ftikajšnje botofŠflfeO so pripeljali nekega Markiča iz Banjšic, ki je ranjen z nožem več mestih. liane je dobil boje. ko jo luul brata, ki se je bil spri v ač povsodi tako pametni, da ne pojdejo p linsanice sleparjem! m Slaščičarna. - - G. Karol DraSčik na litin in.a sedaj poleg svoje večkrat že odiram* pekarne popolno slaščičarno, ure-j tako, kakor druge slaščičarne. Pripo-lao n. u. občinstvu to slaščičarno- najto-«ter o])Ozarjamo ob jednem na inserat. Listnica. -- fi. dop. v O. Prihodnjič. Razgled po svetu. N0YO IBiniSterstfO ostane tako, kakor smo h naznanili v soboto. Jutri bo cula poslanska »oraioa progrumni govor novega in in. pred-Ldaika. lesar je izrekel veselje, da se je Itrismeutai hiranje izvršilo tako lahko ter iz-fAA jiado, kem, kamor je dospel iz Amerike. Jj« j«1 u-izmerno zaslužil. V Ameriki priredi ' U koncertov. Lvta 1908. namerna kon- ^vojt* potovanje ter iti v „pokoj". 4 milijMi hektarjev zemlje se razdeli na i?kec; mod kmetsko prebivalstvo. Tako je lptiil lijiuijterski svet. Duma je zahtevala mil. hektarjev. kSiTiSkl C«Sir dospe danes G. t. m. na *j. .. Brat streljal na brata i revolverje*. Iv. •nito je prišel v Trstu v krčmo „Alla l'a-KjrehV v ulici Donota ter tebi nič meni nič 'topil k Lratu, nastavil nanj revolver ter »*Mu. Zadel ga .je v levo ramo. Ljudje so ločili, ali brata sta jo odkurila. Pozneje aretirali Iv. Grilla. Aaarh^" a zarota preti laškemu kralju. - 2. n-(je tiii ; Ankoni aretovan 23-letni brivec |Arii9Jdo < labbianelli. V njegovi brivnici so iV fHi\[ preiskavo. Uspeh preiskave je bil, da po našli več bomb. Bombo so bile namenjene tftoju Viktorju Emanuelu, ki ima priti v An-Fkono ,i:;.t; 24> L m Poro, Podrobnosti o atentatu na španskega kralja. - /'jo se, te-le podrobnosti: Kraljevi spre-m h cerkve se je vračal po Calle Major. > ftd IiiSo se je kočija, v kateri je sedela kra-Wja dvojica, ustavila, ž njo se je ustavilo J** >to drugih kočij. Naenkrat je bila iz tre-W<[ nadstropja vržena bomba, ki je padla ob ^'.i strani kočije, med zadnjim parom konj ln prednjimi kolesi. Oba konja in predjezdec f.toli ubiti, dva vojaka, ki sta bila v špa-Un». sta bila mrtva pri tej priči. En poroč-lK Je bil smrtno ranjen, nekemu policistu je Jdnoslo glavo. Ubiti sta bili tudi dve ženski, f sta bili blizo kraljeve kočije. Takoj po «Jl>]oziji je priletel vojvoda Cornahuelos, od-J«v vrata kočije, da vidi, nko je kralj poSko-l°vftn. Na to je vzel kralja in kraljico iz voza. Ovoj bombe je bil iz poliranega jekla in debel pol centimetra. Dva, tri dni pred poroko je bila razširjena govorica, da je prejel kralj anonimno pismo, v katerem je bil napovedan atentat. V prvih popoludauskih urah so šli inozenski knezi, izredni odposlanci, členi diplomatičuega zbora in mnogo političnih oseb v palačo, kjer so upisali v album svoja imena. Župan madridski je v nekem proglasu izrazil svoje ogorčenje nad atentatom.. Od. 2, do 0. : «re> j* ^asto^aLMak: croaiet v bližini hiše, iz katere je bila vržeoa boTnba, EeY*J§ bilo tamkaj mnogo ljudi. Členi rudecega kfiža so za-.inogli le z veliko težavo odnašati ranjence. Vsakikrat, ko je množica zagledala nosiiuico z ranjencem ali mrtvecem, je bilo slišati iz nje I srede vsklike ogorčenja. Bomba je bila vržena Hz hiše, ki je lastnina kraljice-matere; to je baje edina hiša, ki jo v Madridu poseduje kraljica-mati. Hiša se nahaja nasproti generalnemu ka-pitnnatu, je oddaljena od kraljeve palače okolu 500 metrov, zavzema prostor 4000 do 5000 kvadratnih čevljev in ima 6 nadstropij. V tej hiši, iz katere je bila vržena bomba, je bilo ubitih S oseb. Na balkonu stanovanja vojvode Ahumade sta bili ubiti markiza Toloza in nje hči. Neko truplo je obvi-" selo na ograji balkona, tako, da so ga le ž veliko težavo odstranili. Mnoge osebe, ki imajo sorodnike v hiši, so hotele iste obiskati, ali ni se jih pustilo v hišo. Neki Matteo Motau se je dne 24. maja pojavil v ulici Mayor št. 88 ter je hotel vzeti V najem balkon, ki je obrnjen na cesto. Ponudil je 25 peset na dan ter je dosedanjemu nnjemniku plačal OoO pezet odškodnine, da si isti najde drugo stanovanje. Potem je naroČil šopek cvetlic ter je vsakemu zabranil vstop v sobo, rekši da je bolan. Kralj je i. t. m. popoludne v bolnišnicah obiskal ranjence atentata. Kralj in kraljica sta se brez eskorte peljala v avtomobilu na sprehod po mestu. Zbrane veliko množice naroda so ju povsod viharno pozdravljale iu čestitale jima k rešitvi. „Kpocaa poroča, da je bilo na atentatu ubitih trinajst vojaških in enajst civilnih oseb, :>() vojaških in 24 civilnih oseb je bilo težko, mnogo drugih pa lahko ranjenih. 11. t. ni. popoludne se je ob ogromni udeležbi prebivalstva vršil pogreb markize To-loča iu njene hčere, ki sta bili ubiti na balkonu hiše, s katere jo padla bomba. Da ni bomba zadela kraljevske dvojice, je uzrok ta, da je trčila zavita v šopek v električno žico v zraku ter se razletela. Anarhisti so podali izjavo, v kateri obžaljuje žrtve, obžuljujejo pa tudi, da je atentat ponesrečil. Njihov prvotni načrt je bil ta, da bi bili pognali cerkev v zrak z bombami za časa poroke, ali tega niso mogli nikakor ne izvršiti. Anarhist Matej Morale«, storilec atentata v Madridu, je bil 2. t. m. aretovan v vasi Torrejon de Ardoz. A aretovani je najprej z revolverjem ustrelil orožnika, ki ga je aretoval, potem pa še sebe. V soboto popoludne je prišel neki človek v neko gostilno v vasi Torrejon de Ardoz. Vprašal je, kedajj da odide prvi vlak v Harcollouo. Bil je jako razburjen ter se je vedno oziral okrog, kakor bi se bal da ga kdo opazuje. Tudi je gostilničar opazil, da ima njegov gost veliko opeklino na desni roki in da je ožgan tudi na levem licu pod očesom. Moraies vid«;, da ga gostilničar opazuje, je hitro plačal račuu iu odšel na postajo. Ker se je bal. da je morda gostilničar obvesti! policijo, se je šel sprehajat na polje. Tam,.ga je srečal neki orožnik, imenom Vega. Orožnik gaje vprašal po dokumentih. Moraies je skušal orožnika prepričati, naj ga pusti v miru oditi. Izjavil m» je, znanstvene in dobrodelne namene, izključeno je samo zavarovalništvo in politika. Družbe z o. z. naj bodo v smislu zakona strogo osebnega značaja. Vsled tega se deležni listi, ki reprezentujejo glavnico družbenikov, glase na ime posestnika in ne kakor akcije na imetnika. Prenašati se dajo na ime druge osebe le potom notarskega akta, poleg se lahko še določi v pravilih, da je prenos odvisen tudi od pritrditve družbe. Za ustanovitev treba najmanj 20.000 kron temeljne (jamstvene) glavnice, pri kateri mora biti udeležen vsak združbenik jednako in v razmerju ž njeno velikostjo, najmanj pa za 500 kron. Vsak družbenik mora vplačati pri ustanovitvi vsaj '4 deleža, najmanj pa 250 kron. Podjetje vodi lahko jeden ali več družbenikov, le kadar presega temeljna glavnica milijon k; on in nad 50 članov, je treba tudi nadzorstva. 'r'A gotove, v zakonu posebej navedene zadeve je potrebno sklepanje družbenikov n. pr. za odobritev rač. zaključka, razdelitev čistega dobička i" podobno. Sklepa se na občnem zboru, ki ga skliče vsaj enkrat na leto vodstvo. Za časa družbioega obstoja imajo družbeniki pravico le do po bilanci izkazoega čistega dobička. Najvažnejše pa so določbe o davku. K javnemu polaganju računov obvezana podjetja plačajo navadno 10% davka od Čistega doneska, k čemur pride še toliko ali celo do 15% neeraričnih doklad (deželne, občinske). Pri družbah z o. z., katerih jamstvena glavnica znaša manj kakor milijon kron, znaša davek do 100.000 kron čistega doneska 4% in m -ri«Mh dtopr lOQtOQ0*tiffo i^**^° Z ozirom na navedene ugodnosti sosebno z ozirom na davčno je novi zakon velike gospodarske važnosti in ga je priporočiti -tudi našim trgovcem v navedenem slučaju v vsestranski pretres. Štev. 1482 Razpis dražbe. Razpisuje se zmanjševalna dražba za zgradbo novega šolskega poslopja v Kozani. Sklicna cena znaša 33.548 K 15 h. Načrt, prevdarek in stavbeni pogoji so razgrnjeni na ogled v tukajšnem uradu v navadnih uradnih urah. Re3no kolekovanim pismenim ponudbam treba priložiti 5°;o varščino. Rok za vlaganje ponudeb poteče dne 13 junija t. 1. ob 12. uri opoldne. €. kr. okrajni šolski svet V GORICI, dne" % junya 1906. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga =. = oljkhiega olja prve vrste najboljših tv dk iz Istre, Oilmaoiie Mtlfetie, Bari In lin s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron '80, -'88, ~'96.112.1'20. i'36,144, 1*60,180, 2'-. ------ Na debelo cene ugodne. ------ Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se puSfo kupcu do popolne vporabe olja; po v porabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.---------------- Cene zmerne. C. kr. privil. krojaški kroji. KfojafiRica prve vrste za vsaki stan. Trgovina z gotovimi oblekami in manafak- turnim blagom iz inozemskih in avstrijskih tovaren, perilo vsake vrste. Blago na meter po zmernih cenah. Edina zaloga oprave k uniformam za častnike, uradnike, Sokole, finančne stražnike, orožnike in občinske redarje ; za častito duhovščino: ovratnike, masne kape, ciogulum itd. Dobiva se vse kar spada k paradnim oblekam, tndi orožje samo v trgovini M. POYEBJiJ V Gorici na Travniku. Unelnfika otirlna razstiva Gorica 1900. Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRAŠČIK v Gorici na Koran v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi naj^nejega peciva, torte, kolače ža birmanet ----------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.---------------------- Prodaja različna fina vina In lik«rj« na drobno aH v originalnih butelkuii. Priporočil se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo »•* po jako »raernih cenah, -^m Adolf F'ey ura? ia optlker na vcglu Tekališ&a Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih inedmetav vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst -----1- in optičnih predmetov. —— Za Vsako uro se jamči 1 leto. S kron in še več zaslužka na din. Družba za domala dela ia stroja* za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. 'Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Dražbo za domaČa dela tn strojeu m pletenje Thos. H. Whittick in drog, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-404. — Praga trg sv. Petra 7.-434. Goriška Tiskarna" S: Tovarna kmetijskih strojev, sesalk in železolivarna K. & R. JEŽEK, v Blaiiskem (Moravska) ae priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kokor; plugov, bran, skalnih strojev, strojev za ieti in kositi, vitlev, mlatilnie, žitnih čistilnic in odbiralnikov (tri-jerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobilnik mlinov, parilnih kotlov, grozdnih in sadnih mlinov in stuValnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih ' strojev m strojev za kroženje ebročev. Popolne opreme opekarn, samotnih in tovaren za mavec. Zmerne cene, ugodni Uaiiilni pogoji. Ceniki (o kraetij-sk h strojih tudi slovenski) zastonj in poštnine pnsto Zastopstvo za Kranjska in zaloga strojev v Ljubljani Ivan Komafič Dunajska cesta itev. 31. Zastopstvo za Goriško, Printerje in Istri Josip Dekleva v Gorici, ulica Municipiol. Božjast« Kdor trpi na božjaati, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schtrannen • Aaoteie, Frankinrta.«. Ceniki zahtevano brezplačno. Andrej Fajt pekovski mojster Y Girici Ctrsi Fran, 8in. iS. 2. filiJAlkA v isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir- mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji 1 naročnikov. S S Ima tudi na prodaj različne moke, $ j fino pecivo, fina vina in likerje I • po zmernih cenah. 5 S Za teliko noč priporoča goriške f S plnee, potice Itd. % Novo plesišče priporoča druStvom po deželi in fantovBkiJ družbam za prireditev veselic in plelb| Fran Pavšič mizarski wijstt» da Seipeterski cesti. Priporoča tudi odre za veselice-, kole za obJ sanje zastav in tudi vse priprave za razvJ ljavo A GETI LEN, sploh vse potrebs{U ~—- za take prilike. Največja izbira nrcdercev vedno zadnje novosti idealnih krojgi samo pri J. ZORNIK GORICi Gosposka ulica 10. Krasni okr&Ski za spotnladne iu letne obleko so vže začeli dohajati. J ZOltKIK GORICA Gosposka ulica 10. ti 11« i k «:i Največja zaloga vseh stavbnih potrobMl«, kakor« cement, ¦taib*e nostolje, viak«rriitae okore, Zaleaje, > utretaa oknu, ee*l sa stranlMa Ud. Ima t zalogi orodje za »»a rokodeUtra Iz najbolj bIo«-*«1-tovarn. Opozarja na ivojo bogato izber kuhinjskega In hlinag* orodja, padlj, itadH-nIkOV po breiprimtr Mliklh oaaah. nlkOV po breiprlraarno Mliklh e«aab. Eiifli zaloga itivMI usMrijtv T 8tri«L Koolnk««a ilea m tlnograde t« lallaalk e*n**J Pozor! Eno krono nagrade ispU&mi vaakemo, kdor doktie ¦ potrdili najine nor« KH«rikiuifk« Magajne, di Je kupil pri niju m I0o K blaga. t I I I a k al! Najcensjia ia najhitrejta ftlsja v Ameriko je s paniki wSiiir®B8ilktgi Ltejdi". Be dobiva v vseh lekarnah. Ngtfboijše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. REVMATIZMU in PROTINU je (iker Bodina l^!^lT^u\lekT^t^fL9o4inmf ,rt»rn» »*"¦ "»»i©««« *«na **¦»••<< pri »v. j.^bu; jo.ip eodm«, .^*"™a »>ajp i0aa t VSa aai Faraafio ¦• Oena itoklesfee 11«. Is Trits se m mpolMJi manj nego 4 steklenic« proti povielju ali naprej poilanim sntikom E 1~ proito poštnine. Solnčniki | u najuečji izberi po usaki ceni ao ravnokar dospeli* J. ZORNIK - GOBICA Gosposka ulica 10. TrLoV5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelštvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici* je z oziroin na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 3905. sklenila za leto 1906. ta-le način poslovanja: •Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6$ obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. ¦.----"¦ Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine »/*% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoia naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Rimske toplice u Tržiču (monfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38—40°. D času od 1. junija do konec septembra. Kopelji se priporočajo posebno proti protinu in reumatizmu, bolečinam v kolku in ženskim boleznim itd. itd. Isastnina Kr. D- kneza Ifturn - Iaxis. l cesarskimi brzoparnlki »KAISER W!LHELM &*» „KRONPRINZ WILHELMU ta „KAKER W1LHELM dar GROSSE". < Praka morska voinja traja sama 5- 6 dni. **& KatanBas, nnoaljiv poduk in veljavne vozna listka ta parnike gori navedena«*. ^ parobrodnega draatvi kakor tudi listka m v«o proge ameriških železnic dobit« CnI j v IJubtjanl edino le prt L~j EDYARDn lAffliBJII, Kolotorste hHgb ft 35 = t nasproti občcznanl gostiln! „pri Starem TiŠlerju". cd Odhod Is UoVijiie je Tstk torek, četrtek is soboto. — Vsa pojasnila, ki se ^ tičejo eofc jajt, točno ia breialacao. — Pos»retbi polteaa, reelna In solidat, -j2 Po^Okom, »anjenlm * saptdae drŽav* kakor: Colorado, Mexiko, Califoralfo, »j I Art viab, wiomlng, Nerada, Oregon in WaaUingtcn nudi nale društvo ZZ2 I po*)h»o sgodM la Uradne cioo Sraa fiUvettaa. Odhod aa tej progi t*3 ti Bremna enkrat mesečno. ^ Tu to dobivalo pa tudi Hatki pr«ko B a HI mora in na ve« oatale dele svata, kakor« . ¦* BratHijo, Kubo, Buenos-Airaa, Colombo, Singapor« ˇ Avatratijo itd, •