PRIMORSKI dnevnik
(?,at*l Izhajati v Trito '3. maja 1945, n|«goV Mdhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 28. novem-"•1943 v vasi Zakriž ••O Cerknim, razmnožen "• clkloatil. Od B. do 17. «Membri 1944 ee Je 8-«•I v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-71. »d 18. eeptembra j®44 do 1. maja 1945 v S*M>I «Slovenija» pod Vojeldm pri Idriji, do 8. M*!* 1945 pa v osvoboje-"«n Trito, kjer Je Izlla za-<Ma Itevilka. Bil Je edini »«ani partlzanekj DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
:> 'Ti Zi

>3
O "Tl X! O -
Poštnina plačana v gotovini — Abb. postale 1 gruppo
Cena 500 lir - Leto XL. št. 108 (11.831)
Trst, torek, 8. maja 1984
Na nedeljski prireditvi v Špetru Slovenov
Slovenci iz videmske pokrajine »stopili na dan« za zaščito
Zahtevali so tak globalni zakon, ki ne bo ločeval manjšine po kategorijah in pokrajinah
____ BREDA PAHOR
ŠPETER SILOVENOV — »Vendar republika nam je dolžna zagotoviti zaščitiie pogoje obstoja in razvoja er. Priznati, da dežela Furlanija -ulijska.krajina (in v njenem okvira tudi videmska pokrajina) je »dognana« tudi nas Slovencev!« S tem Pozivom je Viljem Čem o zaključil voj pozdravni govor številnemu občinstvu, ki se je v nedeljo popoldne zbralo v telovadnici špetrske srednje ote na prireditvi »Stopimo na dan«, .? 80 jo organizirala slovenska dru tVa v videmski pokrajini.
Z »Dnevom slovenske kulture« so namreč hotela na najbolj otipljiv in tudi prepričljiv način spoditi teze Vseh tistih, ki zanikajo obstoj strnjene slovenske narodnostne skupno-S}1 v Benečiji, Reziji in Kanalski oolini. »Hočemo ohraniti svoje duhov ne' jezikovne in kulturne dobrine!«, Je še dejal černo, »v svojem jezi-ku ■ ■ - ohranjamo pravice kot slo-venski narod.«
Zato tudi Slovenci videmske pokrajine glasno in odločno zahtevajo globalni zaščitni zakon; tak zakon, ki ne bi delil Slovencev po kategorijah ali po pokrajinah; tak zakon, ki ne bi zaščitil samo narečja in folklore; temveč tak zakon, ki bi poleg obstoja skupnosti zagotovil njen razvoj na vseh področjih udejstvovanja.
Vendar pa ima nedeljska prireditev za Slovence videmske 'pokrajine še poseben pomen. Kot je v svojem kratkem pozdravu v imenu špetrske občinske uprave naglasila Bruna Do'r-
bolò, se je v telovadnici, tako med nastopajočimi kot med gledalci, zbralo izredno število mladih. Prav mladi pa so lahko porok, ali i>naš trošt« kol je dejala Bruna Dorbolò, da se končno uresničijo prizadevanja vseh tistih, ki se že leta borijo zato, da bi italijanska država spoštovala u-stavna določila. Istočasno pa je prav nedeljska prireditev v špetru bila že praznik za vse, ki od nekdaj zagovarjajo načela, da je samo v duhu enakopravnosti moč doseči pravo sožitje.
Ob obletnici prve slovenske vlade
Slavnostna skupščina občine v Ajdovščini
SLAVICA C K NICA
AJDOVŠČINA — Pred 39 leti je bU 5. maj za prebivalce tega majhnega kraja v Vipavski dolini in za vse Slovence pomemben zgodovinski dan. Predstavniki slovenskega naroda, predsedstvo narodnoosvobodilnega sveta, so v osvobojeni Ajdovščini imenovali prvo slovensko vlado, najvišji organ ljudske oblasti, ki se je rojevala v štiriletni narodnoosvobodilni revoluciji. Za primorsko ljudstvo pia je imelo to zmagovito sklepno dejanje še poseben pomen. Bilo je namreč potrditev, da bo odtlej Primorska svobodno zaživela, združena z matičnim narodom v novi Titovi Jugoslaviji.
Solidarnost ZSO iz avstrijske Koroške
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem Vam ob deželnem zboru slovenskih javnih delavcev izreka v boju za dosego globalnega zaščitnega zakona vso svojo solidarnost. Prepričani smo, da je množična manifestacija Slovencev v Italiji pravilen odgovor na zavlačevanje obravnave zakonskih osnutkov za
globalno zaščito, zato Vam na tej poti zagotavljamo vso našo moralnopolitično podporo in želimo protestnemu zborovanju uspešen potek.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ dr. Marjan Šturm
V spomin na ta zgodovinski mejnik slovenskega naroda zato praznujejo delovni ljudje in občani ajdovske občine svoj praznik. V dvorani, kjer so 5. maja 1945 ustanovili prvo slovensko vlado, so se v soboto zbrali na slavnostni seji delegati občinske skupščine in vodstva občinskih družbenopolitičnih organizacij ajdovske občine, poleg njih pa častni gostje slavnostne seje dr. Marjan Brecelj, podpredsednik prve slovenske vlade, dr. Josip Rus in dr. Danilo Lokar ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti severnoprimorske regije in republike, med njimi Miha Ravnik, Jože šušmelj, Dušan Šinigoj, .Rado Klanjšček in drugi.
»Sklepna misel prazničnih razmišljanj skoraj ne more mimo težkega gospodarskega stanja in ukrepov za njihovo odpravljanje, ko bi želeli izreči naša pričakovanja in našo pripravljenost za čas, ki je pred nami. Kaj naj si želimo in zahtevamo bolj kot to, da bi bili manj usmerjeni v to, kaj si bomo zagotovili na primer s ceno, pravico, kvoto, dovoljenjem, in bolj v to, kar si lahko ustvarimo z delom. Prvi način sicer prinaša lažje in hitrejše učinke kot trdo in pošteno delo, toda le v njem se u-stvarja nova vrednost in morali bi enkrat že ostati praznih rok tisti, ki
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Vidmu se je zaključil deželni kongres
Obveze PSI za odobritev globalne zakonske zaščite
VIDEM — Tržičan Gianfranco bombetta je bil v nedeljo zvečer iz-D‘jen za novega deželnega tajnika p 1 in je tako nasledil poslanca Fran-esca De Carlija, ki se bo sedaj, 01 je samo povedal, posvetil izključ-“ delu v strankinem vsedržavnem /•nstvu. Z izvolitvijo novega tajnika t , novega deželnega vodstva se je rako v Vidmu zaključil peti deželni : Ingres PSI, ki je v celoti osVojil y Potrdil Craxijevo politično linijo.
novo deželno vodstvo je bila izvo-Jena tudi predstavnica slovenskih so-’ahstov v Furlaniji - Julijski krajini Neda Lah.
i ”3 nedeljskem zasedanju kongresa J tekla beseda tudi o naši narodno-nu skupnosti. O tem je v razpravi Osimo govoril tržaški delegat Igor sv - Lna Problematiko pa so se v 0Jtih posegih navezali tudi poslanec ortuna, tržaški pokrajinski tajnik ghene in v rep iki tudi De Carli.
Kongresna skupščina, na kateri so med drugim izvolili delegate za veronski vsedržavni kongres stranke, je tudi soglasno odobrila resolucijo o Slovencih, ki jo je predložil Tuta. Dokument obvezuje PSI, da se bo še nadalje zavzemala za čimprejšnje izglasovanje pravičnega in globalnega zaščitnega zakona za vse Slovence v Italiji, ne glede na številčno prisotnost manjšine, saj se človečanske pravice ne dajo meriti v odstotkih.
Resolucija obenem poziva parlament, da do konca odigra svojo vlogo za rešitev tega perečega problema, ki mora postati eden izmed temeljnih problemov celotne politične akcije socialistične stranke, in se priporoča delegatom na državnem kongresu, da izglasujejo resolucijo v podporo pravičnemu boju vseh Slovencev v Italiji.
NA 3. STRANI
Craxijev predlog o evroraketah dolgotrajno premišljena zamisel
RIM — Včerajšnja Craxijeva pojasnila so ponovno razvnela polemike o vprašanju evroraket. Predsednik italijanske vsade je namreč navedel, da je njegova sugestija o evroraketah na pogovorih s portugalskim premie-rom le odraz misli, ki jih je večkrat izrekel tako doma kot v tujini. Ko pa so te misli postale javne, je o njih razprava obvezna. Ob tem pa je Cra-xi dodal, da številni o vsem tem raz-
pravljajo, ne da bi mislili.
Izjava predsednika vlade se bržkone nanaša na stališča demokristjanov in republikancev, ki so v preteklih dneh na različne načine izrazi’i nasprotovanje Craxi jevemu predlogu. I-talijanski premier je v bistvu včeraj navedel, da je njegov predlog sad dolgega razmišljanja in ni improviziran, kot to trdijo nekateri. Ob tem bi lah ko celo domnevali, da je bil predlog
Dolar spet na 1.700 lir
RIM — Po nekajmesečnem nihanju, ki je pa v glavnem težilo navzdol od januarskega rekorda 1.721,25 lire, se je tečaj ameriškega dolarja včeraj ponovno povzpel na 1.700 lir, kar 22,5 lire več od preteklega petka. Podoben vzpon je ameriška valuta dosegla v odnosu do ostalih evropskih valut. Navzlic obrambnim prodajam Bundesbanke se je vrednost dolarja zvišala včeraj na 2,7540 zahodnonemške marke.
Novo gibanje dolarja navzgor pripisujejo izvedenci izjavam ameriških pristojnih krogov o novem povišanju bančnih obresti v ZDA, po drugi strani pa strahu pred napovedanimi močnimi stavkami v Zahodni Nemčiji.
umišljen celo na mednarodni ravni, morda med zadnjim Craxijevim obiskom v Vzhodni Evropi. Istočasno pa je Craxi med vrsticami opozoril svoje nasprotnike, da polemizirajo z njim iz izključno notranjepolitičnih in volilnih razlogov.
Resnici na ljubo, pa je Craxijev predlog presenetil njegove koalicijske partnerje. KD mu očita, da se je izneveril obvezam, ker se ni posvete va’. Ob tem pa je Andreottijev molk skrajno zagoneten, da vzbuja sum o morebitnem sporazumu zunanjega ministra s Craxi jem glede tega kočljivega vprašanja. Nič čudnega torej, da je bil podpredsednik vlade Forlani včeraj skrajno previden, ko je navajal potrebo po »varnosti in avtonomiji«.
Ob vsem tem pa je treba navesti, eia so Craxijev predlog podprli za-hodnonemški socialdemokrati, ki pozivajo svojo vlado, naj sledi italijanskemu zgledu.
R. G.
V polnem teku priprave na manifestacijo 20. maja v Gorici
na 5. STRANI
Olimpijski ogenj za Los Angeles
; --•••• . • ; - - . /• •
Sončni žarki so v starodavni Olimpiji prižgali baklo, ki jo je grška igralka izročila zastopnici ameriškega olimpijskega komiteja, ki jo bo v štafeti odneslo do Los Angelesa	(Telefoto AP)
Kolesarska dirka Alpe Adria danes po naših cestah
Kolesarji 18. mednarodne amaterske dirke Alpe Adria bodo danes vozili tudi po naših cestah. Danes bo namreč na sporedu 6. etapa te dirke (Humin - Portorož, 161 km).
Včeraj so udeleženci dirke Alpe A dria privozili v Humin po 139 km dolgi progi iz Borovlja. V tej etapi so bili najuspešnejši vzhodnonemški kolesarji, ki so osvoji i prva tri mesta. Zmagal pa je Thomas Scheindenlein.
Prvo mesto na skupni lestvici pa je še naprej ohranil Jugoslovan Primož Čerin, ki je vodstvo prevzel že po prvi etapi in ga tako tudi uspešno obdržal. Čerin pa je tudi glavni kandidat za končno zmago.
Sploh pa so doslej bili jugoslovanski kolesarji na tej dirki zelo uspešniv saj je v ekipni lestvici Jugoslavija zanesljivo prva.
NA 10. STRANI
Pobuda KPI za mir
in razorožitev
VIDEM — Ko je Craxi odšel rsa svoje mirovno potovanje po Evropi, je v Viminau nastala zadrega. Skorajda je prišlo do vladne krize, ker so mu najbolj ekstremni pristaši atlantizma očitali, da svojih pobud ni uskladil z ameriško diplomacijo.
Komunisti, ki zaradi več stvari Cra-xija hudo prijemajo, so v akcijah za mir na njegovi strani in ga spodbujajo, naj bo avtonomen, kot se za avtonomnost v tem vprašanju zavzemajo tudi zahodnonemški socialni demokrati.
Če komunisti sedaj in v parlamentu odpirajo vprašanje vloge Italije v boju za mir v Evropi, imajo za to več kot čtovolj razlogov. Skupina za jedrsko oborožitev NATO je namreč sklenila pwsodobiti svojo jedrsko oborožitev pri nas. (gv)
NA 3. STRANI
• Ajdovščina
NADALJEVANJE S 1. STRANI
mislijo, da denar prinaša tudi obračanje praznih žepov, če si le dovolj prepričljiv in vztrajen,« je dejal predsednik ajdovske občinske skupščine Grozdan Šinigoj v slavnostnem govoru na seji. Poudaril je, da je praznik priložnost in obveznost za podrobnejši obračun dela in načrtov, ki si jih delovni ljudje in občani ajdovske občine postavljajo sami ali pa se vanje vključujejo kot del širše družbenopolitične skupnosti. Zato je govoril o prizadevanjih in uspehih gospodarstva in družbenih dejavnosti, opozoril pa tudi na težave, ki jih bo treba premagati.
Zbrane sta na slavnostni seji pozdravila tudi predstavnika italijanske občine Quilliano in občine Petrinje, ki sta že vrsto let pobrateni z ajdovsko.
Tradicionalna petomajska priznanja, ki jih v ajdovski občini ob prazniku podeljujejo za dolgoletno delo in izjemne dosežke na gospodarskem in družbenem področju, so letos sprejeli : Aleksander Ivanič iz Fructala, Marjanca Žvanut iz krajevne skupnosti Lozice, Marjan Pelhan, direktor industrijske konfekcije Ajdovščina in gasilsko društvo Vipava.
Občinska skupščina pa je ob tej priložnosti podelila tudi domicil organizaciji narodne zaščite med NOB za Primorsko. SLAVICA CRNICA
Svojevrsten protest proti zavlačevanjem italijanskega sodstva
Zaprti napovedovalec Enzo Tortora sprejel kandidaturo radikalcev za evropske volitve
Longo potrjen za tajnika PSDI
RIM — S ponovno izvolitvijo Pietra Longa za tajnika se je včeraj končal vsedržavni kongres socialdemokratske stranke. Po dogovoru o sestavi novih vodilnih organov PSI ni bila postavljena nobena nasprotna kandidatura, tako da je Longo prejel med 711 delegati 511 glasov, belih glasovnic je pa bilo kar 121, medtem ko je 79 delegatov razpršilo glasove med več imeni. Z javnim glasovanjem so nato izvolili tudi nov centralni komite PSDI, ki ga sestavlja 60 odstotkov pripadnikov večinske struje, 29 odstotkov pristašev Nicolazzija in 11 odstotkov pripadnikov notranje levice, ki jo vodi Ciocia.
RIM — Vest, da bo znani televizijski »showman« in nedvomno najbolj znan italijanski jetnik Enzo Tortora kandidiral za evropske volitve na listi radikalne stranke je vzbudila v javnosti veliko zanimanja, pa tudi veliko komentarjev, čeprav v glavnem prevladuje v političnih krogih velika previdnost. Radikalna stranka, in še zlasti njen voditelj Marco Pannella, tokrat izjemoma ni na zatožni klopi : čeprav so si skoraj edina mnenja, da na tak način ni mogoče reševati problemov italijanskega sodstva, pa tudi vsi soglašajo, da > je to, kar se dogaja v Italiji, kjer lahko nekdo presedi leta v zaporu, ne da hi mu sploh sodili, nekaj zelo hudega, če ne nezaslišanega.
Skrajna rešitev, da nekdo, ki se nahaja v takem stanju, kandidira na parlamentarnih volitvah z očitnim namenom, da bi si tako priboril svobodo, ni novost. Začelo se je leta 1972, ko je na listi Manifesta kandidiral obtoženec pokola na Trgu Fontana Pietro Val-preda, ki ni bil izvoljen. Izvoljen pa je bil lansko leto prvoobtoženec skupine 7. april Toni Negri, obtožen, da je bil eden voditeljev Rdečih brigad. Po izvolitvi se je Negri, ki je bil izvoljen na listi radikalne stranke, izmuznil, preden je parlament dovolil ponovno aretacijo in sedaj živi v Franciji.
Sedaj je na vrsti Tortora. Obtožen je sodelovanja s kamaro, a se je vedno proglašal za nedolžnega. Vrsta osebnosti kulturnega in tudi političnega življenja mu je izrekla solidarnost in splošno mnenje je, da je Tortora
res nedolžen. Obtožbe proti njemu so osnovane skoraj izključno na izjavah »skesanih« kamoristov, in radikalci sedaj poudarjajo, da je v ospredju njihove akcije prav boj proti tem »skesancem«, katerim, pravijo, sodniki ne bi smeli vsega verjeti, saj se pogosto izkaže, -da so lagali zato, da bi si krili hrbet.
Sam Tortora je kandidaturo sprejel po dolgem prigovarjanju. Pred časom je že zavrnil podobno ponudbo liberalne stranke, da je sprejel predlog radikalcev pa ga je prepričal pisatelj Leonardo Sciascia. Tortora pravi, da ne bo sledil Negri je vemu »zgledu« in 'da ne bo zbežal v tujino, ampak se bo boril predvsem v korist vseh tistih, ki že leta v zaporih čakajo na sodno obravnavo. Oblasti pa pri Tortori — seveda če bo izvoljen — ne bodo mogle iskati izgovorov, da mu ne izdajo potnega lista: evropski parlament se sestane 25. julija v Strasbourgu in vsaj takrat bo pač Tortora moral imeti potni list. Komentarjev o kandidaturi Tortore ni veliko. V dokaj zaspanem ponedeljkovem vzdušju v palači Montecitorio so razburjeni edino liberalci, pač zato, ker je Tortora zavrnil njihovo ponudbo. Drugi, kot že rečeno, v glavnem pravijo, da na tak način ni mogoče reševati problemov italijanskega sodstva, a velikega zanimanja za celotno zadevo med politiki ni: Pannella je z Negrijem nekaj podobnega že naredil, »zadeva Tortora« torej ni. novost in ker ni novost ni vredna velike pozornosti.
BOJAN BREZIGAR
Škof dr. Grmič v reviji Duga glede vernih in socializma
BEOGRAD — Beograjska revija Duga v zadnji številki objavlja obširen intervju s škofom dr. Vekoslavom Grmičem, ki je odgovarjal na vprašanja o poskusih rehabilitacije vojnih zločincev, nerazčiščenih računih iz zgodovine, istovetenju Cerkve z narodom, netoleran-ci med katoličani in pravoslavnimi, zaostrovanju odnosov med Cerkvijo in socializmom, o vernikih kot trojanskem konju v Zvezi komunistov itd. Iz razgovora navajamo samo nekaj poudarkov:
—	nekateri teologi se zavzemajo La to, da bi se verniki lahko včlanili v ZK. Spet en paradoks in protislovje. Oni niso za to, da se Cerkev zavzema za socializem, vendar so za to, da verniki vstopajo v partijo. Torej oni ne bi šli v partijo zaradi svojega socialističnega prepričanja, temveč bi hoteli vstopiti kot trojanski konj.
—	Cerkev, ki danes govori, kako je apolitična, je pravzaprav najbolj politična. Zatrjuje, da stoji nad vsem, vendar žeti biti izven vsega in to tako, da bi bila tretja sila med socializmom in kapitalizmom, vendar kapitalistična.
— Na vprašanje, kako gleda na vse bolj izrazito neto-leranco med katoliško, pravoslavno in islamsko cerkvijo, je Grmič med drugim odgovoril: »Do te nestrpnosti je prišlo najverjetneje. zato, ker se je katoliška cerkev na hrvaškem poistovetila z narodom, kar pomeni — Hrvat je katolik... Prav tako se je srbska pravoslavna cerkev identificirala s srbskim narodom. Zato se spor med obema Cerkvama spreminja v spor med dvema narodoma. Pri tem igra nemajhno vlogo tudi zgodovina in vse, kar se je v preteklosti med tema dvema narodoma dogajalo. In sedaj se vse to zlorablja. Srbi govorijo o zločinih, za katere so odgovorni Hrvati, ti pa spet o zločinih, za katere so odgovorni Srbi — in tako v nedogled. Stvari iz zgodovine bi morali enkrat za vselej razjasniti. Na nek način bi morati javno priznati in prositi za odpuščanje tiste, ki so največ pretrpeti v koncentracijskih taboriščih, kot je Jasenovac, in odkrito povedati, kdo je odgovoren za te zločine, ker greha in zablod posameznikov ne moremo pripisovati kar celemu narodu.« (dd)
Papež v Papui - Novi Gvineji
Po štiridnevne^ obisku v Južni Koreji je papež prispel včeraj v Fort Mo-resby, da se zadrži tri dni v Papui — Novi Gvineji	(Telefoto AP)
Arafat na Kitajskem
Predsednik izvršnega odbora PLO Jaser Arafat se je včeraj sestal s kitajskim voditeljem Deng Xiaopingom, ki mu je izrazil vso podporo LR Kitajske palestinskemu boju. Za sedaj ni še znano ali so Arafatu v Pekingu obljubili tudi pošiljke orožja	(Telefoto AP)
Prvič po osemnajstih letih izravnan obseg menjave med Italijo in Jugoslavijo
BEOGRAD — V blagovni menjavi z Italijo Jugoslavija v začetku leta prvič po letu 1966 ni imela trgovinskega primanjkljaja. Izravnan obseg menjave v obeh smereh v višini 460 milijonov dolarjev priča o velikih možnostih, da bi do konca leta uresničiti načrt in s to sosednjo državo, ki je sicer tretji najmočnejši zunanjetrgovinski partner Jugoslavije, zabeležili skupno menjavo 2 milijardi dolarjev (izvoziti bi za 900 milijonov dolarjev blaga).
Na skupščini sekcije gospodarske zbornice Jugoslavije za menjavo z Italijo pa so včeraj poudarili, da gospodarskih stikov med državama na področju industrijskega sodelovanja in skupnih naložb ni mogoče posebej pohvaliti. Sporazuma o skupnih naložbah z italijanskim Fiatom tako zavodi Crvena zastava že več mesecev ne morejo podaljšati, čeprav gre za zgolj rutinski postopek.
Jugoslovansko mejo lani prestopilo v obeh smereh okoli 70 milijonov potnikov
BEOGRAD — V zveznem sekretariatu za notranje zadeve so objaviti podatek, da je lani na 2000 mejni*1 prehodih jugoslovansko mejo prestopilo okoli 70 milijonov potnikov, od tega 45 milijonov tujcev. Zaradi pra" vočasnih priprav in učinkovitega dela mejnih organov se je potniški promet preko meje odvijal normalno in-razen v nekaj primerih na mejnih prehodih z Avstrijo-večjih zastojev ni bilo.
Obmejni organi so našli 313 ponarejenih potnih listov, poleg tega pa je bilo tudi več kot 10.000 poskusov Pre" stopa meje brez veljavnega potnega tista. Hkrati so pri-' prečili vstop v državo 1948 tujcem, ki niso imeti sredstev za lastno vzdrževanje, in odkriti 335 oseb, ki 50 poskušale v Jugoslavijo pretihotapiti strelno orožje.
Zvezni izvršni svet bo še ta mesec, kot je napovedano, proučil poročilo o varnosti državne meje in priprave za boljši nadzor prestopanja meje v turistični sezoni, (dd)
Zaradi izziva sodobne tehnologije, ekoloških in družbenih vprašanj
Kongres nemške CDU pred težkimi izbirami
BONN — Jutri se začne v Stuttgartu 32. zvezni kongres Krščanskodemokratske unije (CDU), ki bo trajal do petka. Zanimanje za kongres je zaradi številnih perečih političnih in gospodarskih problemov, s katerimi se ubada ZRN, zelo veliko. Poleg 781 delegatov in 630 gostov bo na kongresu tudi 800 domačih in tujih poročevalcev.
Stuttgartske teze, ki jih je vodstvo CDU pripravilo za kongres, izvirajo iz osnovnega programa stranke, sprejetega leta 1978 v Lud-wigshafnu. Takrat je bila CDU še v opoziciji. Letošnji kongres naj bi nakazal pot gospodarskemu in družbenopolitičnemu razvoju v času, ko stojijo pred družbo trije veliki izzivi: tehnični napredek povzroča globoke strukturne spremembe v zahodnonemškem gospodarstvu, pogoji mednarodnega gospodarskega tekmovanja so se temeljito spremenili, spremenile pa so se tudi potrebe in vrednostne predstave Nemcev.
Zato bo morala stranka kanclerja Helmuta Kohla reševati nekaj pomembnih nalog? Zboljšati bo treba okvirne pogoje, ob katerih bo mogoče spodbujati inovacijsko dejavnost in ustvarjalnost posameznikov in vsega gospodarstva. V razisko-
valni in razvojni dejavnosti in pri uporabi sodobnih tehnologij mora biti ZRN kot industrijska država :ia vodilnem mestu. Zvezna republika mora postati ena izmed ekološko najbolj zavednih industrijskih držav. Z odpravljanjem preživetih državnih predpisov in zakrnelih ustanov je treba ustvarjati bolj bogato izbiro za posameznike in družbo.
Komisija za predloge je dobila kakih 300 spre-minjevalnih in dopolnilnih predlogov, iz katerih je mogoče izluščiti glavne probleme, ki jih bodo obravnavali delegati na kongresu. Socialne posledice uvajanja nove tehnologije v proizvodnjo je treba povezovati z zahtevami po novi etiki v okviru nove tehnične in znanstvene civilizacije. Izrecno je poudarjeno, da morajo delavci sodelovati pri uvajanju novih tehnologij.
Številni predlogi se nanašajo na varstvo okolja. Poudarek ni toliko na državnem usmerjanju in birokratski natančnosti, temveč predvsem na zasebnem in tržnogospodarskem sektorju brez državnega ukrepanja ne gre, toda tržno gospodarstvo naj bi spodbujalo nove zamisli in utiralo pot iznajdljivim rešitvam.
Neupravičene subvencije je treba odpraviti.. Država naj se pri dajanju subvencij drži jasnih in nedvoumnih meril.
Na reformo davka na plače in dohodek se nanaša 17 predlogov, toda komisija za predloge bo šele na kongresu izoblikovala svoje priporočilo, pri čemer bo upoštevala najnovejše stanje na pogajanjih o tem izredno občutljivem in dokaj spornem vprašanju med tremi članicami vladne koalicije. Komisija za predloge je tudi upoštevala predloge o prožnejšem urejanju in določanju delovnega časa, toda prav tako kot zvezno predsedstvo CDU je tudi komisija zavrnila splošno uvedbo 35-umega delovnega tedna.
Prav to vprašanje pa bo viselo nad kongresom v Stuttgartu, ker so se po sindikalnem glasovanju o stavki v sindikatu jekla kovinarjev IG Metali močno povečale možnosti, da se bo v kratkem dvignil stavkovni val v državi, ki utegne — če ne pride v zadnjem hipu do sporazuma med delodajalci in IG Metallom — ogroziti celo sedanjo gospodarsko konjunkturo, zlasti če bi se stavke zavlekle.
BOŽIDAR PAHOR
Manj Nemcev iz NDR na zahod
BONN — V zadnjih dneh je občutno splahnel priliv priseljencev iz Nemške demokratične republike, ki so od vzhodnonemških oblasti dobili vizume za izselitev na zahod. Iz bonskih pristojnih krogov se je zvedelo, da je od začetka letošnjega leta do 30. aprila prišlo na zahod 25.400 vzhodnonemških državljanov. Toda medtem ko je ob največjem prilivu prihajalo v ZRN na dan po 300 do 500 priseljencev, ji*1 prihaja po 1. maju samo še 50 do 70. V Bonnu je slišati mnenje, da to še ne pomeni popolnega zastoja v priseljevanji, četudi da je politbiro SED naročil pristojnim vzhodnonemškim organom, naj bodo od 28. aprila naprej »restriktivni« pri reševanju prošenj za izselitev. (BP)
Ustvarjalnost beneških društev krepi njihovo narodno poslanstvo
Bogat in živahen kulturni program
ŠPETER SLOVENOV — »Veselje in kultura je pomen naše prireditve«; tako so sami organizatorji označili nadvse uspel »Dan slovenske kulture«, . s® Sa slovenska kulturna društva videmske pokrajine priredila v nedeljo Popoldne v telovadnici špetrske srednje šole. Veselje, ker so kulturni prodam v glavnem izvajali mladi; kul-lUra, ker hočejo s kulturno ustvarjal-nostjo, ki se neposredno veže na bogato tradicijo, dokazati svojo bitnost.
0	namenu in pomenu prireditve je govoril Viljem Čemo, ki je naglasil predvsem zahtevo po zaščitnem zakonu- Vsebina in določila samega zakona pa bi morala po eni strani enakopravno obravnavati vse Slovence, ki
v Italiji, po drugi strani pa zago-*°viti slovenski narodnostni skupnosti vsestranski razvoj.
Nikakor pa ne gre samo za zaščito narečja in folklore: v tem duhu je tu-' Aldo Clodig sestavil kulturni pro-gram, ki je nudil verodostojni prikaz nriarnc dejavnosti in ustvarjalnosti Retij"Sem V ®cne®'I* 'n deloma v
inNfjprej so se predstavili najmlajši s!cer gojenci domačih glasbenih šol. slf UPma mladih glasbenikov, ki obi-Slasbeno šolo v Petjagu, je na sa*^!-1 pod vodstvom Andrea Martini-odigrala dve narodni; nato pa so
1	Predstavili mladi harmonikaši An-ua Birtiča. Prav njegova šola, ki se vedno uspešno vodi, je najstarej-
a zvrstna v Benečiji.
Osrednja točka kulturnega progra-j°ajV Spctru pa je bila lepljenka, ki
H|- Prosto po delu Ivana Cankarja •apec Jernej in njegova pravica« Tk!® -in Pr'redil Aldo Clodig. Tekstt beneškem narečju so brali člani Be-neskega gledališča, izvajanje pa je z „?s™timi vložki povezoval domač Mladinski ansambel. V lepljenki, ki L-eVeda Prikazovala iskanje pravice /Vanih, sta sodelovala še beneška ®®ra »Rečan« in »Pod lipo«, ki sta P°d vodstvom Antonia Qualizze in Ni-a Specogne izvedla vrsto slovenskih arodnih in umetnih pesmi. Med temi aj omenimo samo »Stopimo na dan«, so jo organizatorji tudi izbrali za slov prireditve; besedilo je napisal
Hudolin v Gorici
jR'A — Zagrebški strokovnjak zdravljenje alkoholikov Hudolin u v goriški bolnišnici predaval zdrav-gt to* alkoholikom, zdravnikom, asi-sphtrm’ dijakom itd., skupno 150 o-j am- 0 svojih skušnjah. Hudolin, ki in to"auo avtoriteta na tem področju Zfl*e. nekaj let sodeluje z našimi avstvenimi delavci, je dejal, da ■faPoleg u klubov zdravljenih alkoho-aoiZ Goriškem potrebno zanje za-klir*1	v bolnišnicah in po-
da . reševanje vprašanja. Dejal je, na 'dkoholizem huda socialna ra-nr ’ ie zaradi njega 50 odstotkov žametnih nesreč.
kiKo j®, govoril o zagrebški kliniki, mn^l^šno zdravi tudi zasvojene z Prerf	dejal, da je potrebno
kohrS*em Preprečevati nastajanje alio , in zagotoviti rehabilitaci-Pinsk^o' k* rnora nujno biti sku-sreč ■ odpravo te družbene ne-nin e rnorai° že v šoli opozarjati na-zri' Potrebno je usposobiti učitelje, travnike in vso družbo.
Izidor Predan, glasbo pa Ubald Vrabec.
V lepljenki pa so našle primerno mesto še pesmi domačih avtorjev, rezijanske pesnice Silvane Paletti, ki je svoje verze tudi prebrala, in pa popevka »Sonce«, ki sta jo zapeli sestri Angela in Valentina Petricig.
Program je s spletom beneških plesov in pesmi zaključila beneška folklorna skupina »Živanit«, ki je potem še ostale pritegnila k plesu, Vsi nastopajoči in velik del številnega občinstva so namreč v skupen pozdrav
odpeli in odplesali nekaj narodnih kot na pravih praznikih, kjer prijatelji gredo težko narazen.
Breda Pahor
D PORDENON - Delavci podjetja Za-nussi so včeraj zjutraj zapustili svoja delovna mesta in so ustavili ves promet na cesti Pordenon - Oderzo, zasedli pa so tudi železniško progo proti Benetkam. S tem so protestirali, ker še ni prišlo do srečanja med sindikati in ministrom Altissimom.
Kasneje so se spet vrnili v tovarno.
Fulvio Tomizza v Kopru predstavil svojo knjigo
KOPER — Pisatelj Fulvio Tomizza je bil včeraj gost skupnosti Italijanov v Kopru. V petdesetih letih je bil sam član te skupnosti in se je udejstvoval v dramski skupini. Voditeljem te organizacije je predstavil svoj zadnji zgodovinski roman »Zlo pride s severa«, ki ga je v teh dneh izdala založniška hiša Mondadori v Milanu. Osrednja osebnost knjige je koprski škof Pier Paolo Vergerio. V prihodnjih dneh bo Tomizza obiskal večja italijanska središča, kjer bo predstavil svojo novo knjigo. Ta bo tudi v kratkem naprodaj v vseh italijanskih knjigarnah. Ob koncu svojega obiska je istrsko-tržaški pisatelj podal dolg intervju koprski televiziji.
Priznanja v Kopru in Ferrari
KOPER — Pobrateno ferrarsko občino je obiskala delegacija Kopra. Ob 10-letnici podpisa listine o prijateljstvu je občinski odbor iz Ferrare podelil poseben pergament in diplome enajstim osebnostim iz Kopra, ki so si v tem času še posebno prizadevale za dobre odnose med obema mestoma.
V7 soboto, 12. maja, pa bo koprska občina med svečano sejo podelila posebna priznanja enajstim meščanom Ferrare.
PSI postavila svojo kandidaturo za predsedstvo deželnega odbora
Trombetta izvoljen za deželnega tajnika V vodstvu tudi Slovenka Neda Lah
VIDEM — Z neposredno izvolitvijo novega tajnika in novih vodilnih teles se je v nedeljo pozno popoldne v Vidmu zaključil peti deželni kongres PSI, ki je v celoti osvojil Cra-xijevo politično vizijo v družbeni in politični stvarnosti. V dvodnevni razpravi (vanjo je poseglo nad 400 delegatov) je Craxijeva politika naletela v bistvu na soglasje in na skoraj popolno odobravanje, ki so ga le tu pa tam zasenčili posegi zelo majh ne skupinice furlanskih socialistov, pristašev »skrajnega levičarja« A-chilldja. PSI se torej tudi v Furlaniji - Julijski krajini sedaj predstavlja kot tretja in odločilna sila v bipola-rizmu KD - KPI, nositeljica teženj po učinkovitosti in modernizaciji vsega deželnega aparata, ki zahteva zase predsedstvo deželne vlade. Dosega tega cilja pa bo v prvi vrsti odvisna od izida evropskih volitev, ki predstavljajo prvo in zelo važno preizkušnjo za Craxija.
Za novega deželnega tajnika PSI je bil soglasno izvoljen Tržičan Gianfranco Trombetta, ki bo tako igral vlogo posredovalca in veznega člena med furlanskimi in tržaškimi socialisti, po znani in še neutišeni pole miki o vlogi Trsta v deželni stvarnosti. Trombetta lahko računa na trdno večino v strankinem deželnem vodstvu, kjer skoraj dve tretjini članov pripada raznim pristašem Cra-xijeve reformistične struje, ostala mesta so šla notranji levici posl. Ca-stiglioneja in edini dejanski opoziciji v odboru, ki jo predstavlja skupinica Achillijevih pristašev. Za namestnika tajnika je bil izvoljen Vi-demčan Bullone in to v sklopu zavezništva med reformisti (pristaši Craxija) in med levico, ki naj bi sedaj vodili stranko do prihodnjega kongresa. V deželni odbor PSI je bila izvoljena tudi Slovenka Neda Lah, kot predstavnica levice, ki se v tržaški federaciji sklicuje na stališča pokrajinskega tajnika Segheneja. V prejšnji mandatni dobi je Slovence v tem telesu zastopal Branko Pahor.
Z razliko od sobote, ko je tajnik De Carli v svojem poročilu popolnoma prezrl manjšinsko problematiko.
je bilo v nedeljo veliko govora o vprašanju Slovencev v Italiji in o vlogi PSI v boju za odobritev globalnega zaščitnega zakona. O tem je obširno poročal tržaški delegat Igor Tuta, ki je v imenu slovenske komponente v stranki podčrtal nujnost po še ve čjem prizadevanju za dosego zaščitnih določil, obenem pa obžaloval, da je De Carli spregledal to tematiko. Potrebno je, da naša stranka, je dejal Tuta, na tem deželnem in tudi na vsedržavnem kongresu v Veroni potrdi vse svoje dosedanje izbire na tem področju, od predložitve prvega zakonskega osnutka poslanca Fortune leta 1971 dalje, in tudi na vladni ravni pospeši postopek za odobritev zaščitnega zakona.
O Slovencih v Italiji je govoril tudi videmski poslanec Loris Fortuna, ki je nudil kongresu daleč najboljši in najbolj prepričljiv politični prispevek, s katerim je res navdušil sicer pozorno občinstvoi. Glede Slovencev je predstavnik PSI potrdil, da je v tem trenutku stranka v o-titrem boju z najbolj nazadnjaškimi krogi KD glede vključitve Benečije v zaščitni zakon, in poudaril, da so pravice Slovencev tržaške, goriške in videmske pokrajine nedeljive. Prav je, da si prizadevamo za človečanske pravice, je rekel Fortuna, to našo zavzetost pa moramo pokazati tudi v vsakdanji praksi. V naši deželi bo najboljše spričevalo tega našega boja, kako bomo znali in uspeli doseči, da bodo vsi Slovenci v Italiji vendarle postali in se čutili polnopravni italijanski državljani. Ob koncu je Fortuna še dodal, da je popolnoma umestno, da teče postopek zaščitnega zakona za Slovence izključno v senatu, zakon za ovrednotenje jezikovnih skupnosti pa v poslanski zbornici.
O nujnosti izglasovanja globalnega zaščitnega zakona je govoril tudi tajnik tržaške federacije Seghene in kar je v svojem sklepnem govoru o-tnenil tudi Ete Carli. O Slovencih je govor tudi v kongresni resoluciji, ki obvezuje deželni odbor stranke, da si prizadeva za čimprejšnjo odobritev globalnega zakona.	S. T.
□ TRST — Trst postaja zares star: 30 odstotkov njegovega prebivalstva ima nad 60 let. Pred 10 leti je bilo 11 odstotkov oseb starih šestdeset in več let, pred sto leti pa komaj 6 odstotkov.
Podatke je objavila Krajevna zdravstvena skupnost v Trstu, njen namen pa je izboljšati storitve za pripadnike tretje starostne dobe. V Trstu živi 12.000 oseb v polni osamljenosti, ponavadi v mestnem jedru, z velikim številom sob in brez higienskih prostorov.
Tekmovanje (tudi naših) kovinarjev v N. Gorici
NOVA GORICA — Konec tega tedna, v petek in soboto, se bodo kovinarji severnoprimorske regije pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju na tokrat že devetem delovnem tekmovanju. Za tekmovanje, ki bo potekalo v delovnih organizacijah v vseh štirih občinah severnoprimorske regije, se je prijavilo doslej že 162 kovinarjev, kot gostje pa bodo v praktičnem delu sodelovati tudi kovinarji iz Tržiča (Monfalcone) in iz delovne organizacije Uljanik iz Pulja. V petek zvečer se bodo v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu preizkusili v teoretičnem delu, v soboto pa bodo znanje morali pokazati rezkalci v TIK Kobarid, orodjarji v ETA Cerkno, brusilci v Šempetrski Iskri, avtoelektriki, strugarji v Gostolovi tovarni strojev v Tolminu, konstrukcijski ključavničarji v Gostolovi tovarni strojev v Novi Gorici, vrilci v Vozilih Gorica, avtomehaniki v Avtoprevozovem tozdu v I-driji, livarji kaluparji pa bodo tekmovali že v četrtek in petek v Gostolovi livarni.	(S. C.)
Mirovna pobuda KPI
VIDEM — Deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti je včeraj opoldne v Vidmu predstavil mirovne pobude stranke za obnovitev pogajanj o razorožitvi med Vzhodom in Zahodom. Na tiskovni konferenci so bili prisotni (in so tudi govorili) član deželnega tajništva Paizza, poslanec Baraccetti in evropski poslanec Guido Fanti.
Rossetti je sprva govoril o gibanju, Iti temelji na ideji miru in ki zajema množice različnih miselnih tokov, vštevši tudi cerkvene. Navedel je doslej izvedene mirovne akcije pri nas in dejal, da sodi želja po miru med najpomembnejše človeške aspiracije. O tem vprašanju naj se izjasnijo vse politične sile, da bo Craxijeva pobuda imela večjo moč.
Paizza je dejal, da ni nczanemarjeno dejstvo, da živimo na »atomskem pragu« in ob atomskih minah, ki strežejo po življenju prebivalstvu naših krajev. Zavzel se je za zamrznitev oborožitve in obnovitev pogajanj na Dmiaju. Navedel je doslej izvedene mirovne pobude italijanskih in slovenskih občin, med katerimi je tudi Dolina, in dejal, da mora zavzetost za mir prodreti globoko v zavest čimvečjih množic.
Poslanec Arnaldo Baraccetti je takoj uvodoma želel razpršiti vsako možnost izkoriščanja pobude KPI v volilne namene. Zadeva je preresna, je izjavil, da bi lahko služila kot propagandno sredstvo. S Craxijem se v tolikih stvareh ne strinjamo, je rekel, podpiramo pa njegovo politiko avtonomnih evropskih akcij za obnovitev pogajanj o razorožitvi. Na tako avtonomen način naj se obnašajo tudi države vzhodnega bloka.
Zavedati se moramo, je nadaljeval Bar accetti, da postaja po volji trgovinske zbornice in podjetnikov naša dežela zanimiva zn tuje gospodarstvenike. Le-ti bodo v še večjem številu prihajali k nam na poslovne obiske, če bodo vedeli, da ni nevarnosti vojne. Tudi evropska deseterica bi od tega imela korist.
»Naša pobuda se vključuje v evropsko razpravo o razorožitvi,« je dejal evropski poslanec KPI Guido Fanti. Želel je, da se italijanska vlada tako obnaša, kot za svojo vlado zahtevajo nemški socialdemokrati : samostojno in neodvisno.
GORAZD VESEL
Povezava smučišč na Kaninu
j„h.^VEC — Delavci bovškega alpskega turističnega centra so po dolgih veni, obnovili načrte za širitev kaninskih smučišč. V to jih je prisililo dvoje, muri ° zanimanje tujih turistov za počitnice v Bovcu (dosegli so ravnotežje itar • P<>nudbo 2.500 ležišč in zmogljivostjo smučišč) ter »pritiski« s strani Prpfia-aSbe®a deto kaninskih smučišč, ki naj bi bila že letos usposobljena za videno povezavo z našimi smučišči prek državne meje.
Trvrf nedavnem obisku Janeza Zemljariča v tolminski občini je direktor “«la Alpski turistični center Bovec Bojan Papič razložil tudi strategijo grad-sr; r,ov|h sistemov žičnic na Kaninu. To, kar so na smučišču, ki sedaj lahko im<fJn‘° naiveč 1.800 ljudi, že postavili, je pravzaprav le manjši del iz tako b "enovanega projekta »Gornji Jadran«. V tem je bilo namreč predvideno da V jjamn Postopoma usposobili za potrebe 11 do 12 tisoč smučarjev na dan. je M061 1)3 naj bi bilo prostora in naprav za 1.400 ljudi. V tem programu sim r.a napovedana tudi povezava jugoslovanske strani Kanina z italijanskim oero .kim središčem Nevejsko sedlo. Za to možnost se vseskozi močno dalije0 P1 edvsem na drugi strani meje, ker bi s to povezavo bistveno po-smučarsko sezono in pridobili vstop na vabljivejšo, sončno stran gore. p Razumljivo pa je, da bi s to povezavo pridobili tudi na naši strani. Da 6jz-, l. “ila povezava smotrna, bi bilo treba najprej povečati zmogljivost smu-Žičn;In bkrati razširiti najožje grlo obstoječega sistema na Kaninu, dostavno in nv°" .^i razbremenili to napravo in se izognili zastojem zaradi vetra stnr-ii-Var' bi morali postaviti nekakšen vzporedni žičnični sistem. To naj bi p0 1 z žičnicama Gozdec in Skedenj, ki bi delovali ob 3.500 metrov dolgi 1 smučarski progi med Skriti in B postajo gondolske žičnice, strni- n?vima napravama bi zmogljivost bovškega smučišča povečali za 1.500 jamarjev. Kanin, ki bi se, kot je bilo predvideno tudi v projektu »Gornji žični*’ kasneJe širil še na Podili in v dolino Konjca, bi bil s tema dvema mcama tudi usposobljen za povezavo z italijanskim središčem.
KATJA ROŠ
Svečanost v portoroški marini
Krst nove Elanove družinske jadrnice
PORTOROŽ — V portoroški marini so minulo soboto krstili novo Elanovo devetmetrsko družinsko jadrnico »E-lon 31«. Jadrnica, ki so jo izdelali po načrtih konstruktorja Jakopina Japca iz Ljubljane, je namenjena družinskemu križarjenju po morju, regatna izvedba pa je namenjena predvsem tekmovanjem v potovalno-tekmovalnem razredu. »Elan 31« se lahko kosa z najsodobnejšimi jahtami že uveljavljenih svetovnih proizvajalcev, v begunjski tovarni pa ponujajo jadrnico v petih inačicah. Povsem opremljena sta le tipa »Charter« in »Regata«. V prvi je vgrajen tudi dizelski motor z močjo enajstih KM, jadrnica pa stane 3,8 milijona dinarjev brez prometnega davka. Za 1,3 milijona je cenejša regatna izvedba brez motorja. Tri najnovejše Elanove jadrnice je nabavila tudi portoroška marina.
(IU, foto: Zdravko Primožič)
Novi predlogi Kri za premostitev
sedanje politične
Tržaška avtonomna federacija KPI je včeraj na tiskovni konferenci, katere so se udeležili pokrajinski tajnik Poli, načelnika svetovalskih skupin na občini in pokrajini Calabria in Martone ter strankin predstavnik v KZE Monfalcon, obrazložila svoja stališča in posredovala predloge za premostitev krize v krajevnih upravah, potem ko so pogajanja za sestavo novih odborov med KD, PSI, PSDI, PRI, SSk, PLI in LpT v bistvu propadla. O nastalem položaju je v soboto razpravljalo strankino pokrajinsko vodstvo, ki je odobrilo dokument, ki praktično zaobjema predloge KPI za izhod iz sedanjega kriznega stanja.
Pokrajinski tajnik Poli je uvodoma podčrtal, da propad pogajanj med laiko-socialisti, KD in LpT označuje konec faze tržaškega političnega življenja, ki se je odprla z volitvami leta 1982 in ki jo je označeval poskus, da bi občini in pokrajini zagotovili primerni upravi, pri čemer pa so bili komunisti puščeni ob strani. Administrativna paraliza na občini in pokrajini, k čemur je treba dodati še krizo v KZE, je bila trdovratno podaljšana od . 31. marca do 4. maja kljub pozivom KPI tistim silam, ki sestavljajo sedanje odbore, da bi vzele na znanje propad pogajanj z LpT in razpravljale o prihodnosti mesta v izvoljenih skupščinah. S tem sta si velike odgovornosti prevzela župan Richetti in še posebej predsednik pokrajine Clorici, ki ni hotel sklicati pokrajinskega sveta, kljub zahtevi ene tretjine svetovalcev, kot je predvideno po zakonu.
V takem položaju — je bilo poudarjeno — so komunisti mnenja, da je nujen in možen preobrat v metodah in političnih izbirah sil in oseb, ki so odraz odborov, ki so odstopili. KPI odločno zavrača, da bd bila po propadu pogajanj z LpT edina možnost v nadaljevanju sedanje negotovosti in vdano pričakovanje komisarjev. Komunisti so že aprila potrdili pripravljenost, da bi prevzeli svoje odgovornosti za izhod iz politične krize s tem da bi iskali osnove za dosego sporazuma za razvoj, ki
in upravne krize
naj bi bil usmerjen v sanacijo ter družbeni, gospodarski in demokratični razvoj Trsta, za dosego tega sporazuma pa bi morale z enako dostojnostjo prispevati vse zainteresirane sile.
Ker so tržaški socialisti že večkrat potrdili lastno razpoložljivost za sporazum s KPI pri upravljanju mesta, kar pa je bilo doslej neizvedljivo zaradi prejudi-cialnih stališč drugih strank, KPI sedaj predlaga tržaški PSI, da bi stranki skupaj preverili sedanja stališča ostalih demokratičnih sil, potem ko so pogajanja z LpT propadla. Predstavniki KPI se bodo v naslednjih dneh srečali tudi z ostalimi demokratičnimi silami, da bi preverili možnost dosega sporazuma, ki bi med cilji imel tudi ponovno vzpostavitev mirnega sožitja med obema narodnostima. Že v prihodnjih dneh bo moč videti — pravi KPI — če je mogoče najti soglasje glede osebe župana in predsednika pokrajine: videti bo tudi, če bo mogoče doseči tak sporazum, v okviru katerega bi vse te stranke imele enakopravno vlogo.
Brez sodelovanja s KPI — je bilo še poudarjeno --je možna sestava edino manjšinskih odborov; poleg tega, je podčrtal Martone, ima KPI dva od treh tržaških parlamentarcev, ki lahko odigrajo važno vlogo, predvsem pri reševanju gospodarskih problemov, na parlamentarni ravni. Vrh tega. bo tržaška KPI predložila za evropski parlament kandidata (deželnega tajnika Rosset-tija), ki ima izvolitev skoraj že povsem zagotovljeno. Zaradi vseh teh razlogov, je bilo podčrtano, ni moč pustiti komunistov ob strani.
Predvsem pa je bilo na tiskovni konferenci poudarjeno, da se morata občinski in pokrajinski svet sestati čimprej ; krizo je treba rešiti in sestaviti odbore, ker je odprtih problemov veliko. Calabria je s tem v zvezi dejal, da je nedopustno, da občinski odbor upravlja na osnovi člena 140, s čimer se izogiba kontroli skupščine in posredno prebivalstva.
Spričo propada pogajanj z Listo za Trsi
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET SE BO SESTAL 16. MAJA
Na dnevnem redu ima izvolitev novega župana
Tržaški občinski svet se bo sestal v sredo, 16. maja. Tako so včeraj zjutraj sklenili načelniki svetovalskih skupin, katerim je župan Richetti tudi formalno potrdil propad pogajanj za vstop melonarjev v koalicijo s KD, SSk in z laičnosocialističnimi strankami. Kot predvideva zakon bo na dnevnem redu sredine seje izključno izvolitev župana in občinskih odbornikov. V primeru, da ne bo nihče izmed kandidatov za župana prejel absolutne večine glasov in bil torej izvoljen na to mesto (kot se bo skoraj gotovo zgodilo) se bo občinski svet spet sestal v torek, 22. maja.
Poskus izvolitve župana bo potekal, kot se temu pravi v političnem žargonu, v popolni temi, to se pravi brez predhodnega sporazuma med strankami. Do prihodnje srede se lahko sicer še marsikaj zgodi, kar pa je zelo malo verjetno. Lista zahteva zase župansko mesto, demokristjani pa nočejo »žrtvovati« Richetti ja ker pravijo, da je v teh mesecih dobro in pametno upravljal mesto, laikosocialisti pa so v Trstu prešibki, da bi lahko uveljavili svojo kandidaturo.
Kaj se bo torej zgodilo? Možnosti je več, stvarnih predlogov s strani zainteresiranih strank pa dokaj malo. Nekateri se ogrevajo za predčasne občinske in pokrajinske volitve (letos jeseni ali pa prihodnje leto kot ostale okoliške občine), spet drugi za po-
trditev manjšinske koalicije, v zadnjih dneh pa krožijo govorice o neke vrste tehničnih rešitvah, pri katerih bi se angažirale vse demokratične stranke. Ta zadnja rešitev za sedaj spada bolj v tako imenovano »fantapolitiko« in nima nikakršne opore v stvarnosti.
Kot vidimo je položaj na političnem prizorišču spet skrajno nejasen in zapleten. Od leta 1978, odkar je LpT prvič z uspehom nastopila na volitvah, je to za Trst žal konstanta, ki nima primere v nobenem italijanskem me; s tu. Zato tudi od evropskih volitev ni pričakovati potrebnega razčiščenja, vsaj takega ne, ki bi lahko odločilno vplival na razrešitev tržaških vozlov. Z druge strani pa občina (kot tudi pokrajina) ne more ostati paralizirana v nedogled, kot se dogaja sedaj, upoštevajoč tudi hudo gospodarsko in družbeno krizo, ki jo preživlja mesto.
•	V razstavni dvorani tržaške Pokrajine na Trgu V. Veneto 4 bo danes ob 18.30 predstavitev fotografske razstave milanskega umetnika Emilia Di Tullia o gledališču.
•	Primarij psihiatričnega oddelka
splošne bolnice iz Novare prof. Eugenio Borgna bo danes ob 18. uri predaval v univerzitetni avli Venezian o umskih boleznih in njihovem zdravljenju.
Izjava upravnega sveta in kolektiva SSG
Del občinstva ni prišel iz ljubezni do umetnosti
Na manifestaciji, ki so jo za premostitev krize v gledališču in na glasbenem področju priredili v soboto v gledališču Rossetti gledališča Verdi, Teatro Stabile, Slovensko stalno gledališče in Federacija gledaliških, glasbenih in filmskih delavcev, je žal, že spet, prišel do izraza glas globoko nekulturnega Trsta. Histerični protislovenski izpad, ki ga je del občinstva insccniral, ko je predstavnica sindikatov skušala tudi v slovenščini orisati dramatični položaj gledaliških ustanov v Trstu, nas je kot slovenske gledališke delavce izredno prizadel in užalostil. Tudi Slovensko stalno gledališče je bilo med podpisniki manifestacije, tudi mi smo torej povabili tržaško občinstvo na skupno kulturno prireditev, Del tega občinstva pa ni prišel na manifestacijo iz ljubezni do umetnosti in njene univerzalnosti, ampak zato, da bi izkoristil še eno priložnost za svoje protislovenske izbruhe. Priložnost je res izkoristil, a s tem tudi dokazal svojo globoko nekulturno in moralno revščino.
Kot upravni svet in kolektiv Slovenskega stalnega gledališča izražamo sindikalni predstavnici Ivani Piacer vso našo solidarnost.
UPRAVNI SVET IN KOLEKTIV SSG
Danes zborovanje delegatov tovarniških svetov
Koordinacijski odbor tovarniških svetov je za danes ob 8.30 sklical na sedežu sindikata kovinarskih delavcev (FLM) pri Domju zborovanje, na katerega so vabljeni delegati tovarniških svetov v tržaški pokrajini, da bi preveriti stališča in smernice boja proti drugemu vladnemu dekretu o premični lestvici. Podobno kot v nekaterih drugih deželah je FIOM za deželo Furlanijo-Julijsko krajino predlagala splošno stavko. Podobna usmeritev je okvirno prišla na dan tudi na seji glavnega sveta tržaške CGIL, vendar ratificirati ga morajo še na ravni deželnih delegatov. Koordinacijski odbor tovarniških svetov pri tem poudarja pomen in vlogo delegatov, ki so bili izvoljeni s tajnim glasovanjem in so torej pristen izraz enotnosti baze.
Uspela proslava osvoboditve v Zgoniku
Ob nenavodno lepem sončnem vremenu se je v nedeljo zbralo pred občinskim spomenikom padlim v NOB v Zgoniku na proslavi 39-letiiice osvoboditve res veliko število protifaši-stov iz zgoniške občine in tudi iz sosednjih krajev. Potem ko so predstavniki občinske uprave in vseh krajevnih družbeno - političnih komponent položili vence pred spominsko obeležje so se s pestrim programom priložnostnih recitacij in prepevanjem pesmi po vrsti predstavili osnovnošolski otroci kar petih šol z območja zgoniške občine, in sicer šole »Jože Srebrnic« iz Gabrovca, šole od Briščikov,
italijanske šole »Emilio Comici« iz Zgonika ter šol s celodnevnim poukom »Lojze Kokorovec - Gorazd« iz Saleža in »1. maja 1945« iz Zgonika. Poleg otrok, ki so se zelo dobro odrezali je treba posebej pohvaliti prizadevni učiteljski kader in gospo Ido Bitežnik, ki je petje spremljala s harmoniko. V kulturnem programu sta nastopila tudi mešani pevski zbor Rdeča zveza iz Saleža, ki je pod vodstvom Janka Si-monete in ob harmonikarski spremljavi Rada Miliča zapel dve pesmi in pa godba na pihala s Proseka, ki je pod taktirko Slavka Lukše na začetku in na koncu proslave zaigrala nekaj
koračnic in partizanskih motivov.
V uvodnem nagovoru je župan Jože Guštin pozdravil vse prisotne, predvsem pa jugoslovanskega konzula Nikoliča, kapetana orožnikov Perroneja in delegacijo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij iz Komna. Obžaloval je, da 39 let po s krvjo priborjeni osvoboditvi žal slovenska narodnostna skupnost nima zaradi praznih obljub in zavlačevanj še priznanih vseh svojih pravic. Zato pozdravlja tako pobudo, kakršno je sprožila enotna slovenska delegacija in je izrecno pozval vse občane, da se mne žično udeležijo velike manifestacije, ki bo 20. maja v Gorici.
Slavnostna govornika sta bila Vladimir Kenda in Nello G risoni. Kenda je govoril, da danes po 40 letih nadaljujemo z istimi ideali in z istim zanosom boj za zadovoljivo uzakonitev globalne zaščite našega naroda. Poleg prizadevanj za ohranitev narodne samobitnosti, morajo priti do izraza tudi napori za utrditev sožitja in pri; znanje ljudskih pravic v demokratični družni. Unisoni pa se je spomnil tolikih žrtev v junaškem boju, ki so ga bili ramo ob rami slovenski in italijanski protifašisti in je postavil predsedniku vlade Craxiju tri zahteve: naj Pn' pravi pravičen zakon za Slovence, naj se bolj zavzame za mir in raz<> rožitev ter končno naj sproži postopek za razpustitev fašistične stranke MSI-
B. S.
Po mnogih letih se je maj enei v Dolini le nasmehnilo sonce
Do je letošnja majenca v Dolini prav razkošno uspela (koliko nasmejanih obrazov med dolinskimi dekleti in fanti!!), moramo navesti nekaj pomembnih razlogov: prvič — po dolgih letih je končno posijalo sonce na maj in na večtisočglavo množico, ki se je natrla na dolinskem trgu. Drugič — ne smemo zamolčati prizadevnosti Dolinčanov, vaške mladine in v prvi vrsti parterjev in parterc, ki so brezhibno opravili dolžnosti, id so jih prevzeli. Letošnji
parterji so: Sara Merlak, Gessica Concioni, Aleksandra Pangerc, Eleva Žerjal, Milena Rodovčič, Tamara Kocjančič, Aleksandra Žerjal, Mara Antonini, Eleva Guzzardi, Moira Fontanot, Elvis Hacin, Franko Pečar, Franko Lovriha, Damjan Vodopivec, Gianni Stranj, Andrej Sik, Aldo Smotlak, Giorgio Barut, Mauro Stranj in Peter Žerjal. Poveljeval jim je fantovski župan Aldo Bandi, prvič v zgodovini praznika pa je s parterji in pihalnim orkestrom Breg, priko-
rakala po Siji skozi vas tudi predstavnica deklet Viviana Jercog. Tretjič — k uspehu majence je pripomogel tudi lep popoldanski koncert pihalnega orkestra Breg, ki ga vodi Niko Peršič in pa nastop folklorne in baletne skupine KUD Karol Pahor iz Pirana, ki ji je končno uspelo prikazati na dolinskem odru svoje veščine, saj jim je to v prejšnjih letih redno preprečeval dež.
Plesalce pod majem pa je odlično razigral in razgrel Tone Kmetec s svojim živahnim ansamblom. Ptujski umetniki so prinesli na majenco pravo osvežitev in kogar so zasrbele pete (in teh je bilo kar precej), si je lahko svojo plesalsko slast pošteno odteščal.
Znani in priljubljeni Andrej šifrer, pa je navdušil svojih nekajsto mladih privržencev, ki so včeraj zvečer prihiteli na njegov koncert pod majem.
Danes zvečer pa bo dolinske majence konec. Ob 19. uri se bodo fantje in možje zadnjič letos zbrali pod majem in zapeli »Eno drevce mi je zraslo«. Ko bo maj potleh, pa ga bodo »zaplenili otroci« v goreči tekmi, kdo si bo nabral več pomaranč, da jih bodo potem doma jedli, in rasli in jutri tudi sami delali za majenco.
(ris)
Velik uspeh »plesa prve majne«
V društveni gostilni v Gabrovcu se je v soboto zvečer kar trlo ljudi* vaščani so namreč obnovili stari vaški običaj — ples prve majne, star skoraj sto let. Ki je pred kakimi petindvajsetimi leti tonil v pozabo. V prijetne ^ vzdušju in ob zvokih ansambla Furlan je po dolgoletnem mrtvilu celotna ponovno zaživela, prirediteljem pa je vlila novega zagona, tako da bodo * to poletje začeli graditi ploščad na odprtem, kjer naj bi se običaj odslej ko leto obnavljal. Ples je odprl starejši vaščan, ki je po tradiciji s sm*rk vim papirjem drgal »štangon«, težak železni drog, na katerem je bil PrlV . zan šopek nageljnov. Po tradiciji so bili prisotni postreženi s sipami, P pravljenimi na več načinov, ki so se vsem prav dobro prilegle, pa čePP* niso bile ulovljene v vaškem kalu. Pred začetkom plesa je vaščan Igor L stella ni goste podrobneje seznanil o samem običaju, Boris Iskra pa je P°z ne je podčrtal važnost obujanja in ohranjevanja podobnih tradicij.
Stekle pospešene priprave na goriško manifestacijo
Priprave na manifestacijo v Gorici
Drevi ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: Miloš Budin o aktualnem trenutku boja za globalni zaščitni zakon (KPI).
Sreda, 9. maja, ob 19.30 na sedežu SKGZ, Ul. sv. Frančiška 20, tretje nadstr., sestanek vseh mestnih kulturnih društev, organizacij in krožkov.
ZSKD poziva vsa društva, naj datum, uro in kraj sestanka čim-prej sporočijo na njen sedež, po telefonu št. 76-73-03.
V četrtek celodnevna stavka v tovarnah z državno soudeležbo
Sobotni zaključek zborovanja slovenskih javnih delavcev v Kulturnem do-mu je označil tudi začetek intenzivnih organizacijskih priprav na javno zborovanje 20. maja v Gorici. Časa je sorazmerno malo, priprave pa obsež-oo tudi zato, ker morajo zajeti vsakega člana naše narodnostne skupnosti. pri čemer želi tudi naš dnevnik dejavno prispevati za čim širše obveščanje in senzibilizacijo. Naj ne bo odveč, če ponovimo, da gre za manifestacijo, ki mora uspeti tudi zato, da javno izrazimo tisto, kar vse predolgo, vsak zase in dan za dnem, nosimo v sebi, kar nas jezi in nemalokrat nevarno vodi v malodušje. Od-več se je spraševati za smisel in za konkretne učinke goriškega zborovanja, saj je na dlani, da gre za nje g°v manifestativni in spodbujevalni Pomen, ki naj tudi navzven dokaže e-notno zahtevo vseh Slovencev po pravični in nedeljeni zaščiti ter opozori Pristojne oblasti, da nismo več pripravljeni v nedogled čakati na izpolnitev obveznosti, ki sodijo v pristojnost zakonodajnih in izvršnih teles italijanske republike.
Živahno bo v naslednjih dneh tudi po sekcijah Slovenske skupnosti, saj sta se obe pokrajinski tajništvi na deželnem svetu stranke v Doberdobu dogovorili, da bodo po sekcijah poskrbeli za spodbujanje in organiziranje udeležbe na goriški manifestaciji. Prihodnja številka glasila Skupnost bo objavila javni poziv za udeležbo, sestalo pa se bo tudi deželno vodstvo mladih Slovenske skupnosti, na katerem se bodo dogovorili za organizacijo udeležbe po mladinskih sekcijah.
Naj dodamo, da se bodo sestanki na terenu večkrat tudi križali, kar ne sme povzročati zmede, saj gre za isto stvar in se bo vsak pač udeležil tistega, ki mu najbolj odgovarja. Potrebno pa je tudi uskladiti določene pobude, zlasti pri organizaciji odho dov v Gorico, pri čemer že sedaj prihaja do težav z rezervacijo avtobusov, tako da bo treba upoštevati tudi možnost prevoza z vlaki in organiziranega prevoza z osebnimi avtomobili.
V četrtek, 10. maja, bodo delavci, zapoaeni v tovarnah z državno soudeležbo, ponovno stavkali in manifestiral po tržaških ulicah, da bi protestirali proti nereševanju hudih p, o blemov, ki jih ta sektor preživlja. De želno tajništvo CGIL - CISL - UIL je prejšnje dni zelo negativno ocenilo rezultate prvega niza srečanj med sindikalnimi organizacijami in predstavniki javnih finančnih podjetij Fincan-tieri, Finsder n Finmeccanica za izhod iz krize rra Tržaškem in Goriškem. Pri tem poudarjajo, da finančne družbe še vedno predlagajo krčenje proizvodnje, ne da bi pri tem kakorkoli spreminjale znani omejevalni načrt za železarski in ladjedelndški sektor, oziroma, da bi upoštevale nove rešitve za sanacijo tovarn, tudi ob finančnih sredstvih, ki jih je dežela dala na razpolago. V tem okviru je še posebno težak položaj tržiške ladjedelnice Itakuntieri, železarne Terni in tovarne GMT, za katero je bodočnost povsem nejasna. Sindikalne organizacije zahtevajo pospešeno soočanje tako z deželno upravo kot z IRI, ki naj bi z lastnim naročilom ladij za dru žbo Enel ublažila — vsaj v srednjeročnem času — krizo v Italcantieri. Kot priprava na četrtkovo stavko so
po zainteresiranih tovarnah sindikalne skupščine. V GMT bo jutri ob 15.30.
Uspela stavka osebja ACEGA
Velika večina delavcev, uradnikov in tehnikov podjetja ACEGA se je včeraj udeežilo 24-urne stavke, ki sta jo oklicala sindikalna zveza CGIL - CI SL - UIL in tovarniški svet, da bi o-pozorila javnost na nevzdržno stanje obrata. Posledice le-tega se poznajo v veliki meri pri uporabnikih, zanj pa niso krivi uslužbenci temveč vodstvo ACEGA, ki upravlja obrat površno in matomamo.
Nameščenci ACEGA so med drugim protestirali tudi proti zapoznelemu posipanju računov, le enkratnemu branju števcev na leto, naduram, ki jih je bilo lani približno 100 tisoč, kar pomeni, da bi uprava lahko zaposlila vsaj 50 oseb, medtem ko so vodilni kader povečali za 25 odst., proti neupravičeno dolgim vrstah pri plačevanju računov. Kar je osebje ACEGA med stavko zajamčilo osnovne si'už-be, so bila edina posledica, ki so jo občutili uporabniki, zaprta okencu.
Danes želimo bralce okvirno opozoriti na vrsto terenskih sestankov, ki l®aj° vsebinski in zlasti organizacijski značaj za pripravo goriške manifestacije. Natančno bomo o datumih Jf1 krajih teh srečanj poročali spro-. • tokrat jih le navajamo. V Križu * Dolini se bodo na skupnem sestanku sestale vse vaške oziroma občinska organizacije, do začetka prihod-jfiega tedna pa se bodo zvrstili sestanti1 Po vseh društvih, včlanjenih v ZS "•D. Poseben sestanek bo jutri za vsa JPestna društva, organizacije in krož-ke, v petek bodo sestanki na Padrino, v Skednju in v Nabrežini, v ponedeljek, 14. maja, pa na Proseku, v . mpolaju, v Podlonjerju, v Bazovi-?• Y Prebenegu, v zadružni gostilni rionjer-Katinara in v gledališču Preše-ren v Boljuncu.
. Slovenska komisija KPI je že prejoka teden začela vrsto javnih sestankov svojih aktivov, ki se nadaljujejo j nocojšnjim srečanjem v Prosvetnem jjomu na Opčinah, kjer bo Miloš Bu-. govoril o aktualnem trenutku bolo za globalno zaščito. V četrtek bo sestanek v Trebčah, v petek v Zgo j” ., na Proseku in v Nabrežini, v acetku prihodnjega tedna v Križu, azovici in v Gorici, sredi prihodnje-ea tedna bo v Ul. Capitolina sestanek vseh mestnih sekcij, nato pa še akti-•a za Lonjer in Katinaro ter za do l,nsko občino.
Prva imena kandidatov za evropski parlament
Sociolog Darko Bratina kandidat na listi KPI za evropske volitve
Pannella se je »zavzel« za vstop Jugoslavije v EGS
Tudi v naši deželi stranke izpopolnjujejo svoje kandidatne liste za e-vropske volitve, ki bodo na sporedu v nedeljo, 17. junija. Furlanija Juti-ska krajina je vključena v volilno o-krožje za Vzhodno Italijo, ki poleg naše dežele zaobjema še Veneto, Tridentinsko - Južno Tirolsko in Emilio - Ro-magno. Svoje kandidatne liste bodo stranke začele formalno predstavljati od jutri dalje.
Načelnik demokristjanske liste bo strankin predsednik Picca i, iz naše dežele bosta kandidirala bivši predsednik tržaške trgovinske zbornice in e-vropski poslanec Mediano in deželni odbornik za kmetjistvo Mizzau. Pri tem nekoliko preseneča kandidatura Mediana, aa katerega je kaza’o, da bo opustil aktivno politiko, medtem je bil dorotejec Mizzau že dalj
ko
časa
Sesti festival nove tržaške pesmi
nove tržaške pesmi bo letos trajal hipodroma na Montebelu, začel pa se
tri večere v prosto-bo dne 31. maja.
Sesti festival
TJh tankega .„___________. ....
a organizaci]o bo skrbel Fulvio Marion, del izkupička vseh treh veče-r°v (dve polfinalni selekciji ter še slavnostni finalni večer) bo šel italijanski ustanovi za boj proti raku. Vsi interesenti " pevci in kantavtorji, oko oddajo svoje tekste z glasbo ter kaseto pesmi do četrtka, 10. maja, 710 sedežu italijanske ustanove za boj proti raku v Ul. Pietà, selekcije pesmi pa bodo opravili do 15. maja. Ta festival je žel že prejšnja leta rivogo odobravanja, postaja pa iz leta v leto bolj popularen.
na seznamu kandidatov. Sprva se je govorilo, da misli Biasutti kandidirati predsednika deželnega odbora Gemelli ja, ta poteza pa ni naletela na odobravanje znotraj stranke, kjer je Co-meli cenjen kot sposoben in resen u-pravitelj. V primeru izvolitve v Strassbourg bi se moral namreč videmski odvetnik nujno odpovedati predsedstvu deželne viade.
Kandidatno listo KPI odpira Alessandro Natta, na njej sta tudi deželni tajnik Rossetti in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta in univerzitetni profesor Darko Bratina. Stvarne možnosti za izvaitev ima zlasti Rossetti, kandidatne liste KPI bodo uradno predstavili danes na tiskovni konferenci v Rimu. Načelnik socialističnih kandidatov bo evropski poslanec, doma iz Benetk, Cario Ripa di Meana, socialiste iz naše dežele bosta na Usti zastopala videmski podžupan Tiburzio in znani tržaški arhitekt Luciano Semerani. Slovenska skupnost pa se bo podobno kot na prvih evropskih volitvah leta 1979 predstavila skupno z ostalimi manjšinskimi strankami v Italiji.
Enotno listo PLI - PRI bo v našem volilnem okrožju vodil časnikar Enzo Bettizza, ki je bil že izvoljen leta 1979, a je nato opti ral za okrožje zahodne I-talije, kjer je tudi dobil največ preferenc. Njegova odpoved je takrat odprla pot melonarju Cecoviniju, ki le-
tos ne bo kandidiral. Pač pa se bo na tej listi predstavil eden nekdanjih velikih gmotnih podpornikov LpT Ir neri, ki bo gotovo naletel na podporo zmernega dela tržaškega meščanstva.
Volilno kampanjo za evropske volit-ve je medtem v nedeljo v Trstu odprl radikalni voditelj Marco Pannella, ki je na shodu v gledališču CristaUo po vedal, da še bodo radikalci na vseh ravneh zavzemati za vstop Jugoslavije v Evropsko gospodrsko skupnost a le pod pogojem, da se onkraj meje politično »spreobrnejo«, da se čez noč odrečejo samoupravnemu socializmu. Res zanimiv recept, ki ne potrebuje dodatnih komentarjev. Funnella, ki bo kandidiral na volitvah, je bil v svojem govoru zelo skop g ede tržaške politične stvarnosti in se je previdno izognil vsakršni oceni politične linije LpT.
Tatovi spet na »delu«
Neznani tatovi so v nedeljo v opoldanskih urah izkoristili odsotnost 26-letnega Maura Fortune, da so mu iz stanovanja v Ul. Frescobaldi 17 izmakniti 1.600.000 tir v gotovini ter še žensko zapestno uro. V stanovanje pa so se prikradli potem ko so s silo odprti vhodna vrata.
Kaj bo ostalo od »Cvetja Alpe Jadrana«
Cvetlična manifestacija pod naslovom Pomlad v Trstu se je torej zaključila. Pobudniki in organizatorji pripravljajo sedaj obračun, za katerega pa ni nobenega dvoma, da je v veliki meri zadovoljiv.
Tržačani pa se medtem sprašujejo, kaj bo od simpatične manifestacije ostalo mestu, ki se na žalost ne more ponašati z obilico zelenja. Na občini odgovarjajo, da se proučujejo možnost, da bi vsaj nekatere cvetlične grede ter nekatere strukture ohranili, ko pa so naletele na tako navdušen sprejem. Za sedaj pa je gotovo le, da nekaterih »oaz« ne bodo takoj odstranili : to so »bocenski del« Trga Goldoni, drevesa in klopi na Borznem trgu (te je Graz podaril tržaški občini), strukture na Ul. delle Torri, cvetje iz Beljaka na Trgu sv. Antona, beneška greda na Trgu Garibaldi in tridentinska na Trgu De Gas peri, pa še ljubljanske otroške i-gre pred velesejmom. Tudi na Trgu Unità bodo za sedaj pustili goriški »kotiček« ter del tržaškega, medtem ko bodo odstranili cvetje Vidma in Pordenona zaradi predvidenega »navala« alpincev.
Kot nekakšen »rep« manifestacije »Cvetje Alpe Jadrana« pa ostajajo še filatelična razstava Floraphilex na Gradu sv. Justa (odprta bo do nedelje) ter skulpture Giorgia Celiberti-ja, ki jih bodo odstranili šele na koncu poletja.
• Pokrajinski urad za delo v Trstu, Ul. Fabio Severo 46/1, išče voznike kamionov s patentom D ali E za vožnje po srednji in vzhodni Evropi. Interesenti morajo obvladati srbohrvaščino, nemščino ali francoščino.
Zgodovinski oris parka in gradu tudi v slovenščini
Odslej s karto po Miramarskem parku
V nesreči pri Miramaru
ŠTIRI OSEBE RANJENE OTROK NEPOŠKODOVAN
stv rc*tavniki nadzomištva za var-arh° '".»Mito okolja, arhitektonskih, .skiK °skih, umetniških in zgodo vin-žel SPomenikov naše dežele ter de-včpTga ravnateljstva za gozdove sc . Podstavili na tiskovni konfe-o ivr lzret*n° okusno urejeno karte barv.!‘iamarskem Parku. Na njej je v širok natiskan tloris 22 hektarjev zani^^n, Parka z oznakami 24 najbol; orrn'rv11 dreves, med katerimi na. so kavkaško jelko, evropsko ti dro ahUasko cedro, kalifornijsko ce karii hlm^aiskio smreko, čilsko arau altieri‘i nnaino sekvojo in zahodno so sVsko tsugo. Gre za drevesa, k njihovo3 vcč kot stoletje, saj je z; Park ° P°saditev v Miramarsken ni; u Poskrbel med svojimi potov a psant Maksimilijan Habsburški diviir, S° oblikovali tako, da bi omilil 2	. ° kraja. Pripeljali so zemljo
in J'’P°kr>li skale, zasadili drevj< bil	Maksimilijan, ki j
Prvi aVldušen botanik, je sam izdela *ati ,nacjft. zadnjega pa je dal izde leta Ìrrc	v	Mehiki, decembr
travi* •’ šest mesecev pred svojir Sičnun koncem.
P°VsoHCSa' so Jih Prinesti od vse kaljf J:	Evrope,	visoke ciprese
hanno T1Jske in mehiške sekvoje, 1 jo noju afriške ceeire, se dvige u bohotnim grmičevjem, ki g
sestavljajo predvsem lovori, mirte in viburni. V zgornjem delu je park ru-stičen, skoraj gozelnat, le tu pa tam se odpirajo jase. V ravninskem delu pa je oblikovan na italijanski način.
Dvorna vrtnarja Laube in Jatinek sta s spretno režijo ustvarila vrsto klasičnih in romantičnih scenografij z jezerom labodov, alpskimi kočama, z galerijami dišečih glicinij, vlažnimi jamami, pokritimi z Venerinimi lasci in praprotjo. Stopnišča, ki jih krase vrtnice, se počasi spuščajo proti malemu portiču, kjer straži skrivnostna sfinga, edini spomin na zbirko egipčanskih in rimskih starin, ki jo je Maksimilijan nameraval urediti v miramarskem muzeju.
Na karti so vse te značilnosti zaznamovane, obenem pa označen tudi idealni sprehod po parku, tako da bodo obiskovalci lahko imeli o parku čimbolj izčrpno podobo. Na hrbtni strani tlorisa pa je v italijanščini, angleščini, nemščini in slovenščini zgodovinski oris Miramarskega parka in gradu. Tudi seznam in značilnosti 24 botanično najpomembnejših dreves so natiskali v štirih jezikih.
Karto, ki bo gotovo koristila obiskovalcem. le-teh je okrog 2 milijona letno, so tiskali ob finančnem sodelovanju zavarovalnice Assicurazioni Generali, Tržaške turistične ustanove,
Tržaške trgovinske zbornice. Tržaške hranilnice, in podjetij Grandi ter Verde Sgravato. Ob njeni predstavitvi je bil tudi govor o bonifikaciji nekaterih področij v parku, kaže, pa, da so finančne težave, oziroma neskladja v zakonskih določilih, v veliko oviro. Izražena je bila vsekakor želja, da bi podobno pobudo sprejeti tudi ■ za botanični vrt »Carsiana« v Gabrovcu, ki pa bi ga bilo treba primerneje ovrednotiti. Karto o Miramarskem parku so tiskali v 50 tisoč izvodih, delili jo bodo brezplačno, že sedaj pa se spričo števila obiskovalcev in precejšnjih tiskovnih napak kaže potreba po ponatisu.
V nedeljo proti večeru, ko se je vračala v Trst dolga kolona avtomobilov, je v višini Centra za teoretično fiziko pri Miramaru prišlo do prometne nesreče, v kateri so bile stiri osebe ranjene. Med njimi je najhujše poškodbe utrpela 29-letna Marina Verzegnassi por. Tanzi, medtem ko je njena 6-lctna hčerka Michela ostala čudežno nepoškodovana. Vzroki nesreče so še nepojasnjeni, dejstvo je vsekakor, da je Tanzi jeva v ra hlem ovinku nenadoma izgubila nadzorstvo nad avtom in zapeljala čez pločnik v drevo, od koder je vozilo odbilo ponovno na cesto, kjer je
obležalo na stranici. Najhuje se je kot rečeno ranila voznica: zaradi u-darcev v prsni koš in glavo so jo sprejeti na oddelek za oživljanje v katinarsko bolnišnico s pridržano prognozo. Njenega moža Marina in njeno sestro, 19 letno Sereno Verzegnassi, pa so sprejeli v glavno bolnišnico, kjer se bosta zdravila dva do tri tedne. Četrtega ranjenca, 28 letnega Daria Vidonisa, ki se je hudo udaril v glavo, pa so sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v poldrugem mesecu.
Nove tarife občinskih uslug
Nove tarife občinskih javnih kopališč in občinskega bazena »Bruno Bianchi« so sledeče: kopanje v kadi stane 1.400 lir (200 lir več), tuš pa 700 tir (100 liri več), parna kopel pa stane kar 3 tisoč lir manj (od 8.000 na 5.000 lir). Cene ostalih uslug ostanejo nespremenjene.
Cene vstopnin za bazen pa so sledeče: navaden listek stane 1.700 lir (prej 1.500), vstopnina za vojake, mladino in upokojence pa 1.100 lir. torej sto lir več.
Kje in do kdaj davčna prijava
Od 2. do 31. maja se na zbirnih občinskih mestih ali pa s priporočenim pismom na davčni urad sprejemajo oz. odpošiljajo davčne prijave za leto 1983. Obrazce 740 lahko občani oddajo v odprti kuverti, obrazce 101 pa tudi brez kuverte. Javni uslužbenci lahko oddajo svojo davčno polo kar na svojem delovnem mestu.	.	.	.	.
Zbirna občinska mesta pa so v glavnem | občinske izpostave m sicer na Proseku štev. 220, na Opčinah na Proseški ulici Štev. 28, nato v mestu še v rekreatoriju »Brunner« v Ul. Solitro 10, v bivši občinski menzi na Trgu Li-beltà, v paviljonu ARAC v Ljudskem vrtu, v rekreatoriju »De Amicis« v Ul. Combi 13, v ITIS (bivši ECA) v Ul. Pascoli 31, na občinski izpostavi pn Sv. Ivanu (Bošket 3/F), v Ul. dei Mille na Kjadinu, v rekreatoriju »Pitten« (Ul. S. Marco 5), v Stari istrski utici 76 ter v družbenem centru v Naselju sv Sergija v Ul. Lewitz štev. 3.
lep uspeh tržaškega partizanskega pevskega zbora na tridnevnem gostovanju v Rimu
V soboto zvečer so se vrnili v Trst utrujeni, a zadovoljni člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Finko Tomažič«, Id so bili na tridnevnem gostovanju v Rimu, kjer so bili gostje gradbenih delavcev iz raznih krajev Itati je, oziroma sindikata gradbenih delavcev CGIL, sindikata, ki je slavil 100-letnico svojega obstoja.
O poteku izleta, o vsem, kar so naši partizanski pevci videti in doživeli, bomo še poročati. Tokrat naj samo na kratko javimo, da je v petek, 4. maja, nastopil Tržaški partizanski pevski zbor v dvorani »Protomoteca« v mestni palači Campidoglio v Rimu, kjer je delegatom na čast (navzoči so bili predstavniki krajevnih oblasti in sam rimski župan Vetere — govornik pa je bil generalni sekretar CGIL Lama) zapel slovensko »Polje« in seveda tudi italijansko »Brigata Garibaldi«. Partizanski pevski zbor, ki je že ob tem kratkem nastopu doživel velik aplavz, je popoldne nastopil za vse delegate tega zborovanja v gledališču »Astori«, kjer je odpel celoten program svojih pesmi. V soboto so si udeleženci ogledali Ardeatinske jame, kjer so se po-
kloniti spominu tamkaj padlih žrtev in tudi tu odpeti pesem »Žrtvam« in prvič še pesem »Moor soldaten«, posvečeno vsem žrtvam v raznih ječah in nacističnih taboriščih. Na povratku proti domu so sc pevci ustavili v Bo-
logni in se od tod po telefonu javili u-deležencem množičnega zborovanja v Kulturnem domu v Trstu in izrazili svojo solidarnost z borbo vseh Slovencev za dosego globalnega zaščitnega zakona.
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20
DANES, 8. maja, ob 20.30.
»ENO PESEM
HOČEM PETI. . .«
Recital slovenskega umetnega pesništva do srede XIX. stoletja. Umetniško podajo Štefke Drolče-ve bo z zvoki kitare prepletel Franko Guštin. Pred začetkom odprtje razstave člana krožka Foto Trst 80 Janka Kovačiča.
Vabljeni!
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
J. in W. Grimm: RDEČA KAPICA -
V	četrtek, 10. t.m., ob 9. uri v osnovni šoli v Borštu ; ob 11. uri v osnovni šoli v Dolini.
E. Albee: GOSPA IZ DUBUQUA - Danes, 8. maja, ob 20. uri v Drami v Ljubljani.
ROSSETTI
Od 15. t.m. bo gledališka skupina »Teatro Eliseo« gostovala z delom' »Don Carlos«. Nastopali bodo: Gabriele La-via, Ivo Garrani in Monica Guerritore. Režiser: Gabriele Lavia. V abonmaju odrezek štev. 10. Od četrtka, 10. t.m. bodo pri glavni blagajni na prodaj vstopnice.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Jutri, 9. t.m., ob 11. in 17. uri: S. 0’Ca-sey »Pravljica za lahko noč«. Predstavi za naravoslovni srednješolski center v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984 -V petek, 11. t.m., ob 20.30 otvoritveni koncert. Red A. Dirigent Oleg Caetani.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Mala dvorana
V	četrtek, 10. t.m., ob 20. uri: Izbor filmov z XI. mednarodnega festivala a-materskega filma na Jesenicah 1984.
Velika dvorana
V	četrtek, 10. t.m., ob 19.30: Orgelski koncert, Paul Šifler - orgle.
Okrogla dvorana
Danes, 8. t.m., ob 22. uri: M. Jesih »Grenki sadeži pravice«.
Srednja dvorana
Danes, 8. t.m., ob 19.30: Koncert Toneta Janše, jazz.
Danes praznuje 80. rojstni dan naš dobri mož in oče
ANGEL VREMEC z Opčin Da bi še dolgo bil zdrav in vesel med nami mu želijo
žena, hčerka in sinova z družinami.
TMGmerila
Ul. sv. Frančiška 20
Vas vabi na otvoritev razstave v četrtek, 10. t.m., ob 18. uri
FRANCE ROTAR
skulpture in risbe.
kino
Ariston 17.00 — 22.00 »Tender mercies -Un tenero ringraziamento«.
Eden 18.00 — 22.15 »Harry & son«. Paul Newman, Bobby Benson, Jeanne Wood-ward.
Fenice 18.00, 20.00, 22.15 »Cento giorni a Palermo«. Lino Ventura, Giuliana De Sio, Arnoldo Foà, Lino Roisi.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.00 »La chiave di Jennifer«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 — 22.10 »Una ninfomane tutta bocca«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Professione giustiziere«. Charles Bronson. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 — 22.15 »Voglia di tenerezza«. J. Nicholson, S. MacLaine.
Mignon 15.00 — 22.15 »Star 80«. Mariel Hamingwey, Eric Roberts. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Capito! 17.00 — 22.00 »Gorky Park«.
Aurora 16.00 — 21.45 »Occhio, malocchio, prezzemolo e finocchio«.
Moderno 17.40, 19.50, 22.00 »Venti«. Barbara Streisand.
Vittorio Veneto 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Carezze intime«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 22.00 »Poltergeist - Demoniache presenze«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 15.30 — 21.30 »I sette desideri di una vergine«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Alcione 16.00 — 22.00 »II mondo nuovo«. Marcello Mastroianni.
izleti
Sekcija VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec
organizira 12. maja izlet v Vipavsko dolino, Podnanos, Novo Gorico, Trnovo in nato v Brda. Vpisovanje: Mario Zahar, telefon: 228481 in Milka Žerjal tèlefon: 228230.
SPDT organizira v nedeljo, 13. t.m., avtomobilski izlet na Trstelj ob priliki tradicionalnega srečanja, ki ga prireja PD Nova Gorica. Odhod iz Trsta izpred sodne palače na Trgu F. Ulpiano ob 8.30. Za vse informacije telefonirati odborniku Margonu, št. 040/751-617.	-
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu organizira 9. junija izlet v Ljubljano na koncert pevskih zborov društev upokojencev v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vpisovanje bo v petek, 11. t.m., od 10. do 11. ure na sedežu društva v Trstu v Ul. Cicerone 8.
LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje
Slovenci v Italiji po prvi svetovni vojni
jutri, 9. maja 1984, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Predavala bo dr. MILICA KACIN - WOHINZ.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
V soboto, 12. t.m., ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Trebčah koncert ženskega in moškega pevskega zbora Fran Zgonik iz Branika. Vabi KD Primorec.
KD I. Grbec - Skedenj priredi v petek, 11. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih večer filmov Aljoše Žerjala. Na sporedu bo premiera filma Potovanje po Kitajski in Tibetu. Vabljeni!
KD I. Cankar obvešča, da bo seja odbora jutri, 9. t.m., ob 19.30 v društvenih prostorih.
KD Rdeča zvezda organizira jutri, 9. t.m., ob 21. uri v društvenih prostorih v Saležu kulturni večer posvečen ŠK Krasu ob osvojitvi državnega naslova v namiznem tenisu. Sodelujejo : Sonja Milič, Sonja Doljak, Damjana Sedmak, Marina Cergol ter Aljoša Žerjal s svojimi filmi. Vabljeni!
Odsek otroške folklore KD Rdeča zvezda prosi starše otrok, ki so plesali v lanski sezoni, da čimprej vrnejo noše vsak ponedeljek ali petek v osnovni šoli v Zgoniku od 16. do 17.15.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 je odprta razstava Adriane Maraž.
V	galeriji »Al Corso« na Korzu Italia št. 9 razstavlja slikarka Anna Paparella.
V	galeriji »Cartesius« razstavlja slikarka Megi Pepeu. Razstava bo trajala do 17. maja.
V	galeriji Rettori - Tribbio 2 razstavlja do 18. t.m. svoja dela slikar Guido lavagnacco.
razna obvestila
šola K. širok vabi v četrtek, 10. t.m., ob 11. uri v šolsko telovadnico na zaključno prireditev. Otroci bodo s prizorčki, recitacijami in petjem proslavili materinski dan.
Jutri, 9. t.m., ob 15.30 bo gostovala v prostorih SKD Barkovlje lutkovna skupina RMV z Opčin z lutkovno igrico s petjem in glasbo.
SPDT - Trst prireja v četrtek, 10. t.m., predavanje na temo »čar Sahare in njenih ljudstev v pet tisoč letih njene zgodovine«. Predava dr. Adriano Sancin. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, ob 20. uri.
menjalnica
7. 5. 1984
Ameriški dolar................ 1.690,—
Kanadski dolar................ 1.290,—
švicarski frank.............. 747.—
Danska krona................... 167,50
Norveška krona............... 216.—
Švedska krona................... 209,—
Holandski fiorini............... 548,—
Francoski frank................. 200,—
Belgijski frank................. 27.50
Funt šterhng.................. 2.360,-
IrsU Stirling................ 1.885.—
Nemška marka................. 616 —
Avstrijski šiling................ 87.—
Portugalski eakudo................ n,—
Japonski Jen...................... e.—
španska pezeta............... lfl —
Avstralski dolar.............. 1.400,—
Grška drahma..................... i4,_
Debeti dinar.................... 10^25
Mati dinar...................... io,75
n
BANIC/1 Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
■ ULICA r. PILZI 13 - (U
včeraj-danes
Danes, TOREK, 8. maja MIHA
Sonce vzide ob 5.42 in zatone ob 20.21. — Dolžina dneva 14.39 — Luna vzide ob 11.54 in zatone ob 2.38.
Jutri, SREDA, 9. maja GREGORIJ
Vreme: t mperatura zraka 18,5 stopinje, zračni tlak 1011,5 mb. rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 14,7 stopinje.
RODILI SO SE: Walter Zanon, Manuele Urru, Giovanni Favot, Jennifer Quinto.
UMRLI SO: 74-letna Maria Maslo vd. Millo, 77-letni Giuseppe Crevatin, 75-letni Ferruccio Kermolj, 75-letna Neri na Borghese por. Di Iorio, 77-letni Dante Cri-safi, 85-letni Francesco Perco, 76-letna Gisella Venzano vd. Moretti, 54-letna Amalia Oliviero, 59-letni Giacomo Rizzi, 79-letna Anna Sacchetto vd. Spadavecchia, 85-letna Anna Valent vd. Cola vizza, 75-letna Maria Topi, 91-letna Nella Hilty vd. Borri, 85-letni Guerrino Fra-giacomo, 83-letni Giuseppe Zollia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Ospedale 8, Iskrska ulica 35, Mira-marski drevored 117, Ul. Combi 19, Sesljan, Bazovica, Žavlje.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30)
Largo Piave 2, Borzni trg 12.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Piave 2, Borzni trg 12, Sesljan, Bazovica in žavlje.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761. predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
mali oglasi
telefon 040 - 775275 — vsak dan od 8. do 13. ure
IŠČEMO prodajalca/ko, izučenega poklica, sposobnega, delavnega, s prakso vodenja supermarketa. Ne sprejemamo odgovorov oseb, ki nimajo zahtevanih pogojev. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6 pod šifro »Prodajalec«.
PRODAM Ritmo super 1.300, 5 mesecev star, 3.600 km zaradi potovanja. Telefon 040/229224.
ZAZIDLJIVO zemljišče pribl. 2.300 kv. metrov v Zgoniku prodam. Kličite na telefon 0038 (061) - 315678.
EMIL PURIČ je v Velikem Repnu 15 odprl osmico.
PRODAM prikolico Knaues - Eifelland 3.80 s hladilnikom in gretjem. Tel. na št. 040/753-838.
ZAVORNE BOBNE za Fiat 643 E kupim, lahko tudi 693 NI, 693 N, 619 N, 683 N, 684 N, 160 NC, 619 NI, 697 ali 300 PČ. Ponudbe na tel. 061/341-079.
FIAT 500 z opravljenim tehničnim pre gledom, potreben popravil, prodam ali pa zamenjam skupaj z motornim kolesom Tomos 3K za Vespo. Cena P° dogovoru. Tel. 040/743-071.
PRODAM Talbot Samba 1100 GLS, letnik 1982 - izredna priložnost. Tel. št. 040/212-629 od 19. do 20. ure.
PRODAM Fiat 131/1300, letnik 1975, po zmerni ceni. Tel. 040/567-248 od 13.30 do 14.30.
PRODAM 2-sobno stanovanje v Gradežu Pineti. Telefonirati po 20. uri: 571-715-
PRODAM hišo na Kontovelu št. 25, V vasi, 108 kv. m. Telefonirati ob delavnikih na št. 61034 od 17. do 18-ure (Košuta).
MATEMATIKO in FIZIKO inštruiram na domu. Informacije popoldne po tel. št. 003865/21972.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna uL 44, Opčine, Trst.
darovi in prispevki
Družina Josip Milič - Zagradec daruje 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču.
V	spomin na drago Ivico Simonič darujeta Anica in Dorče Sardoč 15.000 lir za Dijaško matico in 15.000 lir za Glasbeno matico.
Namesto cvetja na grob Lojzke Poljšak darujejo Albina Pertot 20.000 lir. Mito in Vida Pertot 10.000 lir ter družina Gerdol 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Ivico Mahnič vd. Simonič daruje družina Cijak - Lipanje 30.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Namesto cvetja na grob Rudija Pe-tarosa in Lucije Ote daruje družina Pečar (Boršt 11) 10.000 lir za osnovno šolo F. Venturini iz Boljunca.
Namesto cvetja na grob Josipine Marušič vd. Škerl daruje družina Kozina 20.000 lir za kolesarski klub Adria -Lonjer.
V	spomin na Ivotovo mamo gospo Ivico Simonič darujeta Robi Bogateč in Maksi Bandelj 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Ivice Simonič daruje družina Kraus 30.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Ivico Simonič daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za SKD Tabor.
Namesto cvetja na grob tovariša soborca Josipa Sulčiča ter Viktorije in Vide Sedmak daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ in 25.000 lir za vzdrževanje Kulturnega doma A. Sirk v Križu.
V	spomin na Lojzko Poljšak darujejo Ana. Magda in Vojmir 30.000 lir za KD Barkovlje.
V	spomin na Rudija Peta rosa in na Milana Zobca daruje družina Abrami (Boršt 133) 10.000 lir za KD Slovenec.
V	spomin na Željka Prodana daruje sin Marčelo 15.000 lir za odbor za postavitev spomenika padlim v NOB s
Razpis natečaja za poučevanje v vrtcih
Kolonkovca, iz Skednja in od Sv. Ane, 15.000 lir za KD Kolonkovec ter 15.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Josipa Ukmarja in na strica Jakoba Ukmarja daruje družina Ukmar (Križ 31) 20.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Justo Busetti daruje 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	spomin na avstrijske vojake daruje Anna Bogateč (Križ 176) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
V	spomin na pok. Pepija Sulčiča darujeta družini Paiosco in Pertot 70.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Križ.
Namesto cvetja na grob Karmele Žerjal daruje Alojz Granduš 12.500 lir za zvezo borcev Boljunec.
V	spomin na predragi Ivico in gospo Mahnič daruje Irena 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Ivice Simonič in Pepine Mahnič daruje Draga Ober-snel 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo.
Namesto cvetja na grob Lojzke Poljšak in Pina Starca darujeta Olga i° Anton Pertot 20.000 lir za SKD Barkovlje.
Namesto cvetja na grob Pepine Križ-mančič -vd. Mahnič darujeta Renata k* Leo Kralj 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	isti namen darujeta Ingrid in Giancarlo 20.000 tir za PCD Upa.
V	počastitev spomina Pina Starca darujejo Lojzka, Edi in Udija 20.000 l>r za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina »none« Lojzke Poljšak daruje Ivana z družino 20.088 tir za SKD Barkovlje.
Slavko Košuta daruje 10.000 tir za SD Mladina.
Ob 2. obletnici smrti msgr. Alojz® Rozmana daruje Ivanka Rozman 50.000 tir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. ,
Ob 8. obletnici smrti prof. ErminjJ® Ambrozeta daruje Verena Terčelj 20.000 lir za dekliški pevski zbor Devin.
Za cerkev sv. Andreja v Trebčah so darovati : Dora Grizon 20.000 tir, Marija Možina 20.000 tir ter N.N. 90.000 ltf-
Namesto cvetja na grob Lojzke Poljšak darujeta Pina Pertot 10.000 lir >n Danica Pertot 10.000 lir za SKD Barkovlje.
Na šolskem skrbništvu je na ogled ministrska okrožnica št. 90 z dne 9.3.1984, ki govori o državnem natečaju za habilitacijo in za vstop v sta-lež v državnih otroških vrtcih.
Natečaj velja za mesta, ki bodo predvidoma prosta v šolskih letih 1985/86 in 1986/87; če .pa ne bo v tem obdobju prostih mest bo natečaj veljal le kot habilitacijski izpit. •
Natečaj je razpisan za navadna mesta, kot tudi za mesta pomožnih vzgojiteljic za pomoč prizadetim otrokom.
Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so dopolnili 18. leto in niso prekoračili 40. leta starosti. Za poučevanje v slovenskih otroških vrtcih je pogoj, da so slovenskega materinega jezika.
Prošnja mora biti napisana na kolku vanem papirju za 3000 lir in podpis mora biti overovljen.
Rok za vlaganje prošenj zapade 30. maja 1984.
Pismena naloga natečaja bo 15. oktobra 1984; ustni izpit pa se bo začel 25. februarja 1985,
Zainteresirani bodo dobili vse potrebne informacije na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. F. Filzi št. 8 vsak torek in petek popoldne, od 16. do 18. ure. Na sedežu SSŠ bo na ogled tudi razpis natečaja in ministrska o-krožnica in zainteresirani bodo dobili obrazce prošenj v slovenščini.
Agent
za Tržaško In Goriško pokrajino
Fotokopirni stroji z uporabo navadnega papirja Prodaja:
TRST — Ul. M. della Libertà 13/A Tel.: (040) 64212
FOTOKOPIRNI SERVIS
LIR
5
BS
Ul. F. Severo 149 (Univerza) Tel.: 568688
Ul. F. Severo 4 (Sodišče) Tel.: 60354 TRST
Za vaše zlate zelje draguljarna
fJlialalan
Narodna ul. 28 Opčine
MPZ »Vesela pomlad« m ansambel »Zvezde« na gostovanju v Parizu
Tam živeči Slovenci so naše mlade pevce in godce sprejeli z navdušenjem
Po uspelem lanskem gostovanju pri Tiskih Slovencih je MPZ »VESE-POMLAD« ob začetku letošnje Pevske sezone prejel povabilo, da o-msče koroške Slovence ter naše ro-jake, ki žive v francoskem glavnem "Kfta. Jeseni je že uspešno gostoval na avstrijskem Koroškem, prejš-nJi teden pa je ponesel slovensko pe-sem v daljni Pariz. Na pot z mladimi P®vpi sta 26. aprila krenila tudi glasso! ansambel »ZVEZDE« ter sku-P™a spremljevalcev - staršev.
V pariškem predmestju Chatillonu so organizatorji nadvse prisrčno sprejo1 mlade goste. Zbor »VESELA PO ™t^D« je imel v tamkajšnjem domu P°o vodstvom svojega dirigenta Fran-c'a Pohajača dva koncerta, in sicer v soboto, 29. ter v nedeljo, 30. aprila, plasti nedeljski koncert, pred ka-tenm so naši zdomci do kraja napolnili dvorano, je bil tako za izva-^Ce k°l za poslušalce pravo doži-yotje. Slovenska pesem iz mladih grl >n vezana beseda, ki jo je podajala «•ožeta Ozbič, sta naravnost prevzeli npse rojake. »Bilo je čudovito, nepopisno!* so zatrjevali. Med koncer tom so naši mladi začutili, kako dragocen dar so prinesli s skrajnega oba slovenske domovine v sredo ve-lkega mesta, kjer utriplje tudi del-,. našega, slovenskega srca. Tu-ni Pevski tercet ansambla »ZVE t>E«, ki je za5el pred kratkim go-kti našo narodno pesem z namenom, «n v njej ohranja slovensko ljud-, izročilo, je ogrel srce slehme-°a poslušalca. Vzdušje je bilo izredno- Praznično, ko so pevci ob glasil®111 spremljavi ansambla »ZVEZDE« s sodelovanjem cele dvorane peli en^ek narodnih pesmi.
^ imenu gostiteljev sta pozdravila , Se poleg najmlajših predstavni-v zahvalila za obisk g. Nace čret-** ter predsednik društva Sloven-
cev v Parizu, g. Ciril Valant. Gostujoče pa so zastopali Melita Vi-dau, Franc Pohajač in Drago Da-nev. Prišlo je tudi do izmenjave da ril. Naši mladi pevci so gostiteljem poklonili knjigo R. Dolharja in A. Miklavca »Prgišče Krasa«, ki jo je ob svoji 75-letnici izdala openska Hranilnica in Posojilnica. Od gostiteljev pa so prejeli v dar oljno sliko umetnice, živeče v Parizu, Savinško ve. Po koncertu se je razvila živahna družabnost s plesom ob zvokih an sambla »ZVEZDE«.
Slovenski pesmi so v Parizu prisluhnili tudi Parižani. MPZ »VESELA POMLAD« je imel zanje napovedan nastop v cerkvi Saint Marcel. Tu je s petjem v več jezikih spremljal mašo za francoske vernike. Mladi pevci so bili ponosni, da so lahko zapeli v samem središču tega velikega mesta. S posebnim zadovoljstvom so prisluhnili predstavitvi zbora francoskim poslušalcem in ob tem začutili ponos, da pripadajo slovenskemu narodu. Posebno vzdušje je ustvarila nežna koroška pesem »N’ mau čez izaro«, ki so jo mladi pevci zapeli po zaključenem mašnem obredu.
Štiridnevno bivanje v Parizu so mladi pevci in člani ansambla »ZVEZDE« izkoristili tudi za ogled mestnih znamenitosti. Ker jih je ves čas spremljalo toplo, sončno vreme, so v pravem pomenu doživljali pariško pomlad. Njihovo navdušenje je bilo na višku, saj so v razmeroma kratkem času spoznali to čudovito mesto svetovnega slovesa
Doživetja na tem gostovanju so prav gotovo vsakogar notranje obogatila. V mladih so zbudila željo po tesnejši medsebojni povezanosti, pa tudi navezanosti na našo slovensko pesem.
DRAGOTIN DANEV
Slike, ki niso le spomin
IlirsL^ vo.n Barcola. Razglednica je potovala v daljnem letu 1899 iz Trsta v . sko Bistrico. Ne gre za fotografijo, temveč za ilustracijo Raoula Franka, n *>a ni posebno v čislih pri zbirateljih »avtorskih« razglednic. Vendar «e datv ta razglednica še kar prijetna in vredna objave, ker na njej (Lil značilnosti Trsta, motiva toliko razglednic, Svetilnika zm Pr» 4Vittoria).
192SV tam.se je nahajal že majhen svetilnik, ki so ga 1921 popravili, vendar že leta (y zrušili in začeli graditi novega (arh. Berlam) iz belega istrskega kamna ‘p), ker so menili, da bi nabrežinski ne bil dovolj odporen proti vplivu so bili Nabrežinci, Križani, Tržačani in Furlani. Dela
ne vidimo zmage (Faro
soT*1- v°de. Klesarji končali 1927. leta. O
leta. Od takrat sveti z višine 115 m nekako 50 km daleč. F. F.
Coop GLAVINA		
— ZASTEKLITVE SCHuCO		
— BLINDIRANA VRATA PO MERI		
— ZLOŽLJIVE VERANDE Milje — ul. frausin 9 — Tei 271061		
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
. 10.00 Televideo
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Pronto... Raffaella?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... Raffaella? zadnji telefonski poziv
14.05	II mondo di Quark znanstvena oddaja
15.00	Ital. kronike
15.30	Šola in vzgoja :
Vergil v Vatikanski biblioteki
16.00	Cartoni magici - risanke
16.50	Danes v parlamentu 17.00' Dnevnik 1 - Kratke vesti
17.05	Forte fortissimo TV top 18.15 Programi pristopanja
18.30	II gran 'teatro del West TV film
19.00	Italia sera: dogodki in osebnosti
19.40	Almanah - Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Giallosera - 7. oddaja
21.50	Quark - znanstvena oddaja Potovanja v svet znanosti
22.35	Dnevnik
22.45	Droga: che fare!
23.40	Dnevnik 1 - Nočne vesti .23.50 Šola in vzgoja:
Nacionalni parki v Evropi
Drugi kanal
10.00	Televideo
12.00	Che fai, mangi?
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Piccolo mondo inglese 10. nadaljevanje
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Tandem
L’apriscatole - nagradno tek.
16.30	Šola in vzgoja :
Gora McKinley - 1. del
17.00	Vediamoci sul due dogodki tedna
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Iz parlamenta
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Le strade di San Francisco
TV film
Meteo 2 - Vremenska napoved
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	I magnifici sette - film Igrajo Yul Brynner, Eli Wal-lach, Steve McQueen, Horst Buchholz, Charles Bronson
22.35	Dnevnik 2 - Vesti
22.45	Appuntamento al cinema
22.50	Di tasca nostra
oddaja o potrošništvu
23.45	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.00	Šola in vzgoja: Premog
15.30	Šola in vzgoja:
Pot do sreče - 2. del
16.00	Kolesarstvo
16.45	Cento città d’Italia
17.00	Le avventure di Laura Storm: Defilée per un delitto film Igrajo Lauretta Masiero, Aldo Giuffrè, Oreste Lionello
18.00	Koncert folk glasbe
18.25	L’orecchiocchio - glasbena odd.
19.00	Dnevnik 3
19.30	Dnevnik 3 - Deželne vesti
20.05	Šola in vzgoja
20.30	3 sette - aktualnosti kronike in kulturni dogodki
21.30	Jazzovska glasba
22.25	Dnevnik 3
23.00	Cribb - 11. epizoda
JTGOSLO V ANSE A TELEVIZIJA
Ljubljana
8.50 - 10.34 in 16.35 TV v šoli: Vztrajnost spomina
17.40	Slovenske ljudske pravljice:
O treh kraljevih sinovih - 2. del
18.00	Guslarske pesmi o Titu glasbena oddaja
18.25	Celjski obzornik
18.40	Pisani svet: štentviška gora
19.26	Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 1
20.00	Šest čevljev zemlje - TV nadalj.
21.00	V žarišču notranjepolitična oddaja
21.45	Reportaža s kolesarske dirke Alpe-Adria
22.05 Iz koncertnih dvoran:
D. Božič : Bela krizantema
Zagreb
17.45	Mali svet -
18.45	Komorna glasba 19.30 TV Dnevnik 20.55 Festove premiere:
Zardoz - film
Koper
14.00 in 16.30 Odprta meja
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki:
TRST — Uradna otvoritev katinarske bolnice
TRST — Zaključek »Pomladi v Trstu« DOLINA — Majenca ŠTEVERJAN — Pohod Števerjan - Gonjače
TRST — Pogovor z igralci košarkarske ekipe Jadrana
17.00	Poročila
17.05	TV šola
18.00	Nočni beg - TV film
18.50	Risanke
19.30	Dnevnik - Stičišče .
19.50	Deset minut glasbe
20.00	Obzorja: Emarginaci ja
20.30	Blues Peta Kellyja - film
22.05	Dnevnik - Vse danes
22.15 Veter in hrast - TV nadalj.
ZASEBNE POSTAJE
CANALE 5
8.30	Buongiorno Italia
9.00	Una vita da vivere - TV nadalj.
10.30	Alice - TV film
11.40 Help! - glasbena oddaja
12.15	Bis - nagradno tekmovanje
12.45	II pranzo è servito nagradno tekmovanje
13.25	Sentieri - TV padalj.
14.25	General Hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - TV nadalj. 16.50 Hazzard - TV film
18.00	L’albero delle mele - TV film
18.30	Popcorn - glasbena oddaja
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekmovanje
20.25	Dallas - TV film
21.25	Portiere di notte - film
23.25	Šport
00.25 Lassù qualcuno mi ama - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanke
9.00 Alberto il ciccione - risanke
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Carne e Peter, una storia di amore - film
12.30	Superamici - risanka
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	Diario del III Reich - nadalj.
16.50	L’uomo ragno - risanka
17.20 Masters, j dominatori dell’universo
17.50	La famiglia Bradford - TV film
18.50	Marron Glacé - TV film
19.30	M’ama non m'ama nagradno tekmovanje
20.25	Un milione al secondo - kviz
22.45	Una donna di nome Golda film 1. del
00.15 I viaggiatori della sera - film
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Un pizzico di fortuna - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Gli eroi di Hogan - TV film
13.00	Bim Bum Barn Chobin - risanke Marco Polo - risanke
14.00	Operazione ladro - TV film
15.00	Agenzia Rockford - TV film
16.00	Bim Bum Barn Lalabel - risanke Lady Oscar - risanke Vita da strega - TV film
17.30	Una famiglia americana TV film
18.30	II principe delle stelle - TV film 19.50 II mio amico Arnold - TV film
20.25	Simon & Simon - TV film
21.25	Drive In
23.15 Se io fossi onesto - film 00.45 Ironside - TV film
TELEPADOVA
13.00	Tigerman - risanka
14.00	Mama Linda - TV film
15.00	Gli emigranti - nadaljevanka
16.00	Peyton Place - TV film
17.00	Shogun - risanke
18.00	Lupin III - risanka
18.30	Sampei risanka
19.00	L’incredibile Hulk - TV film
20.00	Anche i ricchi piangono TV film
20.20 Morte in Vaticano - film
23.00	Hawaii Squadra Cinque Zero TV film
24.00	II dominatore di Chicago - film
TRIVENETA
12.00	TV film
12.40 Sloane - TV film
13.30	Voghi - risanka
14.00	Risanke
14.30	La città nuda - film
16.30	TV film
17.30	Risanke
20.00	Momento musicale
20.30	Missione Hartman: obiettivo atomico - film
22.00	TV film
TELEFRIULI
15.30	Marianna, il diritto di nascere TV film
16.30	La ballata di Andy Crocker film
18.30	Starzinger - risanke
19.00	Cara cara - TV film
20.25	Marianna, il diritto di nascere TV film
21.30	La dottoressa preferisce i marinai - film
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	- 13.00 Dopoldanski zbornik: Almanah: Veter raznaša besede; 8.41 Glasbeni potpuri; 10.10 Oddaja za e troški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Literarni listi; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Folklora narodov Jugoslavije; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah;
14.10	16.00 Radijsko popoldne: »Snežna kraljica«, pravljica. Napisal Hans Christian Andersen, dramatiziral Janko Golias. Izvedba: Radijski oder;
12.00	Naš jezik; 15.02 Tja in nazaj (Mladi mladim) ; 16.00 Od Milj do Devina; 16.30 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Pod starozaveznimi šotori: Alojz Rebula: »V času ječmenove žetve«. Izvirna radijska igra. Izvedba: Radijski oder; 18.45 Glasbena medigra.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro -Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestné razmere, EP - Objave; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek;
13.00	Otvoritev - Danes na valu radia Koper - Objave - EP; 13.45 Slovenske ljudske pesmi in glasbila - Objave - EP; 14.40 Zanimivost; 15.00 Za
V Sežani bodo danes otvorili razstavo, v Kopru pa bo premiera lutkovne igre »Sončno gledališče«. Na Brionih bo tiskovna konferenca turističnih novinarjev, v Zanimivosti ob 14.40 bomo predstavili pevski zbor skupnosti Italijanov, ob 17.00 bo oddaja Mladim poslušalcem, v kateri bomo govorili o tekmovanju za bralne značke na Tržaškem. Ob 18.00 pa bo skupna zamejska oddaja Sotočje.
varnejši jutri - za v. skup. Croatia; 15.15 EP; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik - Objave - EP; 17.00 Mladim poslušalcem ; 17.33 Eleonora Jankovič o sebi in svojem delu; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Jutranji glasbeni program; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 7.50 Time music; 8.15 Edig Galletti; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola in vzgoja; 10.35 Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Popoldanski program ; 14.35 Popevka tedna; 14.45 Casadei Sonora; 16.45 Savio Record; 18.00 Made in Jugoslavia; 18.45 F. Liszt: koncert za klavir in orkester.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.02 do 8.00 Zeleni val;
9.00	Radio anch’io; 10.30 Popevke skozi čas; 11.10 »I Baroni« - 16. nadalj.;
11.30	Sha na-na-na ; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master; 15.03 Oblò; 16.00 II Paginone;
17.30	Radiouno Ellington ’84; 18.00 Zeleni val; 18.05 Programi pristopanja;
18.30	Večerna glasba; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Signori... il Feuilleton; 21.00 Vrtiljak; 21.35 Nočna glasba.
LJUBLJANA
6.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
14.00	Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol, Republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Ali poznate . . .; 11.35 Naše pesmi in pie si; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po- domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Ob ve stila in zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba ; 19.35 Lahko noč, e troti; 19.45 Minute z ansamblom Moj-mira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. »Nad Črnim grabnom«; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Od premie re do premiere (prva izvedba); 22.00 Našim rojakom po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angle ščini; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno. Dante Maffia: Pesmi; 23.15 Glasba iz filmov in musicalov; 00.05 Nočni program - glasba.
Priprave na četrtkovo stavko v podjetjih z državno udeležbo
Včeraj in danes skupščina v ladjedelnici
V okviru priprav na četrtkovo stavko in manifestacijo delavcev podjetij z državno udeležbo, stavka je dežel nega značaja, se te dni v tržiški ladjedelnici pa tudi v drugiii tovarnah odvija živahna sindikalna dejavnost. Včeraj so bile v ladjedelnici tri skupščine, podobna zborovanja bodo na sporedu tudi danes. Zborovanj so se udeležili predstavniki deželnega vodstva sindikata kovinarjev Cappona, Maschio in Dei uri, ki bodo predvidoma prisotni tudi na današnjih zborovanjih.
Prav prisotnost treh članov deželnega vodstva sindikata potrjuje, da smo tik pred novo zaostritvijo že itak napetega in težavnega položaja v tem največjem industrijskem podjetju na Goriškem.
Izgleda namreč — potek dogodkov pa to potrjuje — da ustanova IRI, oziroma druge ustanove vsedržavnega značaja še zmeraj smatrajo za veljavne načrte, ki predvidevajo drastično znižanje števila zaposlenih, je bilo slišati na včerajšnjih zborovanjih, kjer so bile izrečene tudi kritike na račun vloge in ravnanja dežele v tem trenutku. Izrazi solidarnosti ne zadostujejo več v tem spopadu za obrambo delovnih mest, ko je stanje iz* dneva v dan bolj zaskrbljujoče.
Tako je pričakovati, da bo vodstvo ladjedelnice že v prihodnjih dneh sporočilo podaljšanje, oziroma razširitev dopolnilne blagajne za nadaljnjih nekaj mesecev. V ponedeljek namreč preneha veljati prejšnji sporazumi o
šestmesečni dopolnilni blagajni. Vendar tokrat najbrž ne bo šlo za samo podaljšanje dopolnilne blagajne v prejšnjem okviru in obsegu. Položaj v ladjedelnici je danes, zaradi pomanjkanja naročil, veliko bolj resen, kakor proti koncu lanskega leta. Kako nameravajo na to reagirati v sindikalnih vrstah?
Sindikat kovinarjev ima že izdelan predlog: ustanova ERI naj bi, ne da bi čakali odobritev zakona o finansiranju posegov v korist ladjedelništva, naročila gradnjo ladij na premog, za katere je menda, tako pri domačih ladjarjih, kakor v tujini, precejšnje zanimanje. Edino takojšen ukrep v tem smislu bi lahko preprečil ustavitev proizvodnje v ladjedelnici. Prav to vprašanje bodo predočili ravnateljstvu podjetja ob novih pogajanjih za dopolnilno blagajno.
Delavci s Tržaškega se bod > na manifestacijo v Trst odpeljali z avtomobili. Odhod je napovedan za 8. uro zjutraj. Naj ob tem povemo še, da se bodo stavki delavcev držav ih podjetij v goriški pokrajini | idružili tudi kovinarji zasebnih podjt ij.
Izletnike v Ligurijo z Goriškega obveščamo, naj dvignejo v goriški upravi program potovanja. Obenem jih obveščamo, da bo avtobus odpeljal v Trst ob 5.45 s Travnika.
Organizacijska konferenca CISL
V	goriškem Avditoriju Fogar se je včeraj pričela dvodnevna deželna organizacijska konferenca sindikata CI SL, ki je namenjena predvsem obravnavi vloge, ki naj jo sindikat ima v sedanji družbeni .stvarnosti. 0 teh vprašanjih je sindikalnim predstavnikom govoril deželni tajnik CISL Carlo Bravo, ki je večji del svojega poročila namenil prav analizi sedanjega stanja v sindikalnih vrstah s posebnim poudarkom na razkolu v sindikatu CG IL med komunističnim večinskim in socialističnim manjšinskim delom. Glede tega vprašanja so pri sindikatu CISL prepričam, da je komunistični del delavske zbornice CGIL nasedel strankarskim interesom KPI, kar je povzročilo razkol v enotnosti sindikalnega gibanja s posledicami, ki se bodo morale pravzapravIšele pojaviti.
V	zvezi s sedanjim političnim in gospodarskim stanjem je deželni tajnik CISL načelno potrdil veljavnost izbir vlade in vladi izrekel priznanje za nekatere pobude v prid gospodarskega razvoja. Bravo je podčrtal položaj v Furlaniji-Julijski krajini in nakazal rešitve, ki jih sindikat predlaga za izhod iz kriznega položaja podjetij z državno udeležbo v tržaški in goriški pokrajini ter glede rešitve krize v podjetju Zanussi. Zadnji del svojega poročila je Bravo namenil obravnavi notranje organizacije sindikata in pozval somišljenike k še večjemu angažiranju na vseh ravneh družbenega življenja. Organizacijska konferenca CI SL se bo sklenila danes, ko bodo prebrali poročila delovnih komisij ter poslušali zaključke predstavnika državnega tajništva CISL Bianchinija.
Petič na spominskem pohodu Ste ver jan - Gonjače - S te ver jan
V nedeljo zjutraj je v okviru prvomajskih praznikov, ki jih prireja kulturno društvo Briški grič iz Števerja-na, v sodelovanju z drugimi ustanovami tostran in onstran meje, bil na sporedu peti spominski pohod Števerjan - Gonjače - Števerjan. Od spomenika padlim v Števerjanu, do spomenika v Gonjačah je šlo na pot nekaj več kakor osemsto udeležencev. Tako na startu, na Trgu svobode, kot v Gonjačah, so se s položitvijo venca poklonili spominu tistih, ki niso, med drugačnimi pohodi, v času NOB, prišli do cilja.
Udeležba je bila letos sicer za o-krog sto vpisanih nižja kakor lani, vendar so prireditelji zadovoljni, ker se je povečalo število udeležencev iz domačega kraja, Pevme, Gorice, poleg seveda množično prisotnih u-čencev iz Dob novega, Kojskega in Kanala in Društva upokojencev iz Nove Gorice. Pohodniki so prišli tudi iz Renč, Bilj, Šempetra in Škofje Loke. Slednji so sodelovali tudi v popoldanskem kulturnem sporedu v Dvoru. Posebej velja omeniti skupino članov in članic mladinske državne reprezentance v smučarskih tekih, ki obiskujejo smučarsko gimnazijo v Škofji Loki.
Poleg desetkilometrske proge je bila, za bolj pripravljene, tudi dvajset-
kilometrska proga med vinogradi, zaselki in spominskimi obeležji. Na to progo se je podal, tako kakor že lani tudi najstarejši udeleženec Stanko Ferletič.
Na pot je dolga kolona odšla ob 9.30 ter se skozi mejni prehod na Soventi usmerila proti Kojskemu in dalje proti cilju, kjer je bilo žigosanje kartončkov in seveda okrepčevalnica. Nekaj nepredvidenih okrepčevalnic je bilo tudi vzdolž poti, kjer so prijazni Brici ponujali kozarček tropinovca, vina pa tudi čaja. Že kmalu po dvanajsti uri se je večina
udeležencev vrnila na Dvor. Tu so udeležencem izročili spominsko kolajno — na njej je upodobljen talec z napisom Cerovo 22. 5. 1944, v spomin na nacistično divjanje v tem kraju, pred štiridesetimi leti — nagradili so posameznike in skupine. Najbolj številna je bila skupina OŠ Dobrovo s preko sto udeleženci. Seveda so prireditelji udeležence pohoda pogostili tudi s »paštašuto«.
Popoldne se je prvomajsko slavje — začelo se je že v soboto, 28. a-prila — nadaljevalo in zaključilo s kulturnim sporedom in plesom.
Od jutri do nedelje
V Krminu manifestacija Sto glasov za mir
V Krminu se bo v prihodnjih dneh odvijala večdnevna manifestacija z naslovom »100 glasov za mir«. Prireditve se bodo vrstile od jutri, 9., pa do nedelje, 13. t.m. Pobudnik manifestacije je krminski krožek ARCI, kot soorganizatorji pa sodelujejo številni drugi krožki in organizacije, med temi tudi Mladinski odbor SKGZ.
Program je dokaj pester in raznolik. Jutri ob 21. uri bo v občinskem gledališču debata na temo »Kakšna vojna?«. Sodeloval bo znanstvenik, član gibanja znanstvenikov za mir. V petek, 13. maja, bo ob isti uri prav tako v občinskem gledališču okrogla miza med predstavniki različnih političnih komponent mirovnega gibanja z naslovom »Kakšen mir?«.
Spored za konec tedna ponuja dve zanimivi kulturni prireditvi. V soboto, s pričetkom ob 20.30 bo na Trgu XXIV Maggio nastopila Beneška folklorna skupina, poleg nje pa bodo imeli koncert kantavtorja Marco Grusovin in Renato Russian ter ansambel latinsko ameriške glasbe.
Na istem trgu bo koncert tudi v nedeljo popoldne s pričetkom ob 15. uri. Nastopajo skupina z evropskimi ljudskimi plesi ter rock grupe Ugly Radio, Gruppo 3, Kašmir, Nouvelie Vague, Galerija, F.L.Y. in Dinamiti. Deloval bo maxi-video, kioski s knjigami, na ogled bodo razstave na temo miru in drugo.
Veliko zanimanje za premiero spevoigre »Kovačev študent«
Uprizorili so jo v soboto, v petek ponovitev
Trud, ki so ga člani KD Jezero vložili za pripravo spevoigre Kovačev študent je bil bogato poplačan že z zanimanjem za sobotno premiero. Občinska telovadnica v Doberdobu je bila pretesna, da bi sprejela vse, ki so si predstavo želeli ogle-ddti. O sami predstavi bomo sicer še poročali in to na drugem mestu, vendar bi danes radi opozorili, da bodo spevoigro, zaradi velikega zanimanja, spet ponovili v petek, 11. t.m., ob 20.30 v občinski telovadnici v Doberdobu, kasneje pa se bodo Dober-dobci najbrž odločili tudi za gostovanje v drugih krajih. Petkov program bo enak sobotnemu. Med odmoroma — igra ima namreč tri dejanja — bo nastopil čarodej Jurij Pu-hentrukov, pripravljajo pa tudi sre-čolov.
Za postavitev predstave so se v društvu posebej angažirali malodane vsi odseki, pri režiji pa je pomagal Sergij Verč.
Javna razprava KPI o tržiškt ladjedelnici
V tržiški dvorani Palaveneto bo danes ob 18. uri. javna razprava o tržiški ladjedelnici. Prireja jo KPI, govoril pa bo Tullio Paiza, ki v vsedržavnem okviru odgovarja za vprašanja ladjedelništva.
Predavanje o verstvu na Vzhodu
Goriški zavod za družbeno in versko zgodovino prireja v petek, 11. t.m., s pričetkom ob 17.30 v Foga-rjevem avditoriju razgovor na temo »Verstvo in družba v vzhodni Evro-pi«. No srečanju bodo govorili pred-
vsem o delovanju založbe »Casa di Matriona«, ki se ukvarja z raziskavo o sovjetskih razmerah in o t.i. »oporekanju:«. Govorila bosta prof. Xenio Toscani in prof. Paolo Ferlani z univerze v Pavii.
• Na nedavni skupščini članov trži-ške sekcije krščanske demokracije je bil za tajnika potrjen Roberto Porcumi. Prejel je okrog 72 odstotkov glasov.
Zanimanje za Pannellov »nastop«
Radovednost, protest zoper okostenelost tradicionalnih strank, nepričakovan uspeh dobro organizirane propagande akcije? Kdo ve! Dejstvo je, da v Gorici že dolgo ni bilo videti na volilnem shodu toliko poslušalcev, kakor ob nedeljskem nastopu radikalca Pannelle. Zlasti je bilo veliko mladih. Vsi zares niso mogli biti vojaki, kakor so nekateri ugibali in skušali opravičiti tolikšno zanimanje za volilno zborovanje za evropski parlament.
Sicer pa je Pannela govoril prvenstveno o miru in radikalnem an-timilitarizmu ter o lakoti v svetu, zraven pa vpletel vrsto najrazličnejših vprašanj. V Italiji tako najbrZ nimamo dovolj družbenih in drugih problemov, ki bi jih radikalci ne zmogli rešiti, pa je Marco, tako kakor je to storil že v Trstu, samo kakšno uro poprej, dodal še nov argument: rad bi pomagal razvoju demokracije v sosednji Jugoslaviji.
Ni treba sicer posebej ugibati, komu je Pannello namenil največ kritik v svojem »nastopu« ...levici in seveda komunistom še posebej.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Verdijev korzo 57, telefon 84-879.
Upokojenci bodo urejali promet pred šolami
Pred nekaterimi osnovnimi šolami v goriški občini so v prejšnjih dneh uvedli poskusno nadzorstvo in urejanje prometa s strani upokojencev, ki so prostovoljno ponudili svojo pomoč v ta namen. Služba bo imela do konca tega šolskega leta poskusni značaj, s prihodnjim šolskim letom pa nameravajo ustaliti in razširiti to pobudo.
V žačetku bodo upokojenci nadzorovali prihajanje in odhajanje otrok iz šol ob pomoči mestnih redarjev, ko pa si bodo s časom nabrali zadostne izkušnje, bodo to nalogo opravljali sami. Doslej se je za nadzorstvo ponudilo devet oseb: Domenico Calli-garo, Bruno Fiegl, Vittorio Mileta, Olivo Pascoletti, Mario Tausani, Giovanni Tomasi, Livio Vitale, Fioretto Volk, in Paolo Zanini. Med osnovnimi šolami, kjer bodo uvedli to novo obliko nadzorstva prometa sta tudi slovenski šoli v Štandrežu in v Ul. Brolo.
Upokojenci bodo opremljeni s prepoznavnim pasom na rokavu in lopatico za urejanje prometa, kakršno uporabljajo mestni stražniki. Služba poteka v sodelovanju s predstavniki rajonskih svetov, do katerih se lahko obrnejo drugi morebitni interesenti za nadzorstvo prometa pred šolami. Pogoji za opravljanje te službe so: sta-
rost nad 55 let za ženske in nad 60 let za moške, v vsakem primeru pa je najvišja dovoljena starost 75 let. Za to službo bodo prostovoljni redarji prejemali od občine primemo honorarno plačilo.
Zdravniška služba za prvo pomoč
Zeleni križ v Gorici je v prejšnjih tednih uvedel novo zdravniško službo za takojšnjo pomoč v primerih nesreč ali nenadnih slabosti. Službo omogoča prostovoljno sodelovanje skupine 10 mladih zdravnikov, za izpopolnjevanje katerih so zagotovili pomoč primariji goriške in tržiške splošne bolnišnice. Služba takojšnje zdravniške pomoči deluje vsak delavnik ob 8. do 20. ure (ob dnevih pred prazniki od 8. do 14. ure).
Pri Zelenem križu si sedaj prizadevajo, da bi vsaj enega od rešilnih avtomobilov opremili z elektronskimi aparaturami, ki bi v nujnih primerih omogočale najnujnejše zdravniške posege že na licu mesta. Na tak način bi v številnih primerih, kot je na primer kap, lahko s takojšnjim oživljanjem rešili življenje marsikateremu bolniku.
SLOVENSKO STALNO,. GLEDALIŠČE V TRSTU
Četrtkov sejem odslej tudi na Battistijevem trgu
v sodelovanju z
Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
v Kulturnem domu v GORICI
Georges Feydeau
BARILLONOVA POROKA
Režija:	ZVONE ŠEDLBAUER
DANES, 8. maja, ob 20.30 — ABONMA RED A, C
Rajonska knjižnica pri Sv. Ani
V prostorih centra za ostarele občane v Ul. Faidutti so odprli rajonsko knjižnico za Podturn in Sv. Ano. Knjižna zbirka obsega številne knjige z vseh področij, med katerimi je še posebno zastopana mladinska h telatura. Knjižnica bo delovala kot odsek gonsae državne knjižnice in bodo občasno obnavljali oz. dopolnjevali knjižno zbirko. Odprta bo vsak dan od 16. do 18. ure, razen seveda ob sobotah in praznikih.
Razprave o tem, če naj se tradicionalni četrtkov sejem še naprej odvija na prostoru, kjer se je doslej, ali pa naj si krošnjarji stojnice postavijo na drugem mestu, se bodo menda končale. Po odločitvi občinske uprave v Gorici bo razpored stojnic ob prihodnjem sejmu, 17. t.m., drugačen. Približno polovica krošnjarjev bo diobila mesto na Battistijevem trgu, drugi pa na pločnikih bližnjih ulic in tudi na pešpoteh v parku.
Menda so krošnjarji s tako rešitvijo zadovoljni. Te dni delavci že zarisujejo na asfaltu novo razporeditev. Z olajšanjem bodo taki razmestitvi najbrž pritrdili tudi avtomobilisti. Izogniti se bo mogoče namreč prometni gneči, zastojem in drugim težavam, ki so običajno spremljale četrtkov goriški sejem.
Sprejem mladih nogometašev
Na pobudo pokrajinskega odporništva za šport bo v soboto, 12. t.m., ob 11. uri v pokrajinski sejni dvorani sprejem članov mladinske nogometne reprezentance dežele Furlanije-Julij-ske krajine. Reprezentanca, v kateri nastopa 6 goriških nogometašev, je že drugič zapored osvojila trofejo
»Barassi«, nekakšno mladinsko prvenstvo med nogometnimi reprezentancami vseh italijanskih dežel.
Mladim obetajočim nogometašem bodo ob tej priložnosti izročili spominsko kolajno.
_____________kino________________
Gorica
VITTORIA 17.30—22.00 »Rimmel«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.30—21.30 »Scarface«. M Patino.
VERDI Zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Due come noi«.
PRONCIPE 18.00—22.00 »La casa con la scala nel buio«.
COMUNALE 21.00 Koncert iz ciklusa dunajskih valčkov.
Nova Gorica in okolica SOČA 10.30 »Rjovenje«. 18.30-20.30 »Srečen rojstni dan«.
SVOBODA 18.30-20.30 »Nathalie«. DESKLE 19.30 »Krvna brata«.
POGREBI
Ob 8. uri Maria Gabrielli iz Ul. Vit' torio Veneto; ob 11. uri Livia Fritz vd-Rusca iz bolnišnice Janeza od boga.

PRIMORSKI DNEVNIK — 8. maja 1981
ŠpOrt □ «Iran 9
Končal se je regularni del v košarkarskem prvenstvu C-l lige
Jadran - po »formalnosti« v nedeljo zares v Pištoli
MALTINTI — JADRAN 79:76 (39:40)
MALTINTI PISTOIA: Di Grazia 18, Mariotti, Daviddi, Sarti 15 (3:6), Carli 15 (9:10), Sesoldi 9 (1:1), Giunti 22 (6:6), Uccini, Destradis, Gori.
„ JADRAN: Kojanec, Žerjal 2, Klavdij Starc 7 (1:2), Sosič 4, Ivo Starc ' (1:3), Vitez 24 (2:4), Ban 22 (6:6), Vremec, Rauber 10, Gulič.
SODNIKA: S accani (Tre viglio) in Riva (Milan). GLEDALCEV : 600. OSEBNE NAPAKE: Maltinti 15, Jadran 25. PROSTI METI: Maltinti 19:23, Jadran 10:15.
Regularni del košarkarskega prvenstva C-l lige je za nami. Maltinti Pistoia, Stefanel Treviso, Fiamma Bo cen m Jadran so moštva, ki so se uvrstila v končnico prvenstva in ki v »play-off« igrala za napredova-nie v višjo, B ligo. Zadnje kolo torej N' prineslo presenečenj. Bali smo se, da bo prav v zadnjem kolu prišlo do Neugodnega razpleta za jadranovce. r° je, da bi Fiamma izgubila doma Proti San Bonifaciu in da bi bili tako Naši košarkarji izločeni iz četverice končnice prvenstva.
. Do presenečenj ni prišlo in naši košarkarji se bodo torej zopet borili za Napredovanje v višjo ligo.
V nedeljo so jadranovci že »testira-N« svojega tekmeca v »play-off«. Igra-
li so namreč zadnje srečanje regularnega dela prvenstva proti vodilnemu Maltintiju. Tekma je bila za obe moštvi le »formalnost«, saj je bilo moštvo iz Pistole že nekaj kol prej zanesljivo prvo, jadranovci pa so že vedeli za izid iz Bočna in zato so imeli, ne glede na razplet srečanja v Pistoii, zagotovljeno četrto mesto.
Tekma v Pistoii se je tako pravzaprav spremenila v dober trening za obe ekipi, za oba trenerja pa v priložnost, da pri nasprotniku odkrijejo čimveč »kart«.
Težko pa je reči, kaj sta trenerja lahko »preštudirala« na tem srečanju. Oči vidno košarkarji obeh moštev niti približno niso igrali tako kot bi, če bi igrali »zares«, ali bolje, če bi bilo
srečanje za »play-off«.
Jadranovci so bili v prvem polčasu boljši tekmec na igrišču, košarkarji Maltintija pa so kaj več pokazali v nadaljevanju, ko so tudi nadoknadili zaostanek in nato zmagali. V Jadra-novih vrstah sta bila zopet najboljša Boris Vitez in Marko Ban, dokaj dobro pa je igral tudi Sandi Rauber, ki se je zelo požrtvovalno boril pod košema.
Naši košarkarji so v tem srečanju nastopili brez Roberta Daneua. Njegov doprinos pa bi lahko bil odločilen za prestižno zmago. Gre pa priznati, da je pri Maltintiju zelo malo igral Daviddi, ki je eden ključnih košarkarjev moštva iz Pistole.
V nedeljo, v prvi tekmi »play-off« v Pistoii (začetek ob 18.30) pa bosta obe ekipi skoraj gotovo igrali z najboljšima postavama.
Vodstvo Jadrana seveda računa za to izredno pomembno srečanje naše združene ekipe na veliko pomoč zvestih navijačev, ki se bodo gotovo množično udeležili nedeljske tekme. Za navijače bo namreč priredilo izlet z avtobusi.
TAKO PO REGULARNEM DELU C-1 LIGE
IZIDI 30. IN ZADNJEGA KOLA
Maltinti PT	- JADRAN	79:76
Fiamma BZ	- San Bonifacio 79:74
Stefanel TV	- Paraboli	91:77
Servolana - Caveja FO	92:99
Ceam BO - Delfino PS	97:86
Budrio Be.Ca, - B. Ravenna	59:68
Monkey’s - Castelfranco	67:76
Fulgor FO -	Abitare UD	82:88
Kako sedaj?
V soboto in nedeljo bosta prvi tekmi »play-off« za napredovanje v višjo ligo. Para končnice prvenstva pa sta naslednja : Maltinti Pistoia - JADRAN in Stefanel Treviso - Fiamma Bočen. Moštvo, ki bo osvojilo dve tekmi (od treh možnih) bo napredovalo v B ligo. V primeru treh srečanj bosta Maltinti in Stefanel igrala dve tekmi doma. Prvo srečanje med Maltinti jem in Jadranom bo v nedeljo, 13.5., v Pistoii ob 18.30.
Delfino Pesaro, Monkey’s Milan in
Budrio Be.Ca. so že izpadli iz lige. Za četrto moštvo, ki bo nazadovalo v nižjo ligo, bo potrebno dodatno srečanje med ekipama Caveje Forlì in B. Ravenna. Obe moštvi sta po regularnem delu osvojili enako število točk na skupni lestvici.
KONČNA LESTVICA
Maltinti PT Stefanel TV Fiamma BZ JADRAN Castelfranco Servolana Abitare UD Fulgor FO Paraboli San Bonifacio Ceam Bologno Caveja Forlì B. Ravenna Budrio Be.Ca. Monkey’s MI Delfino PS
30 24 6 2525:2198 48 30 22 8 2536:2264 44 30 20 10 2492:2362 40 30 19 11 2473:2301 38 30 19 11 2426:2297 38 30 16 14 2361:2257 32 30 15 15 2584:2496 30 30 14 16 2368:2343 28 30 14 16 2469:2474 28 30 14 16 2438:2448 28 30 14 16 2300:2426 28 30 13 17 2628:2612 26 30 13 17 2409:2554 26 30 11 19 2168:2289 22 30 7 23 2249:2492 14 30 5 25 2505:2644 10
DREVI OB 20.30 V VIDMU
Udinese-Barcelona
V prijateljski nogometni tekmi se Nosta drevi ob 20.30 v Vidmu pome-p ' Zicov Udinese in Maradonina jtarcelona. Za tekmo in nastop o-nnn južnoameriških asov vlada prejšnje zanimanje, tako da bo tekmo Nelo prenašala tretja italijanska te-levizijska mreža, vendar ne v Furla-Nji1- Vprašanje pa je, ali bo lahko Maradona igral, saj je bil na so-~°tni pokalni tekmi v Španiji pretepen.
ALBERTO COVA je zmagovalec Ranega pouličnega teka Stramilano. . NNstvo je prevzel že od samega za eetka in ga obdržal do cilja. Do de-vetega kilometra je Covo spremljalo ^eč tekačev, potem pa je njegovemu teaipu lahko sledil le Brazilec Da Sil-Ya Tek je bil odločen v finišu, kjer Je bil Cova že tradicionalno močnejši.
VRSTNI RED: 1. Cova (It.) 1.01’52”;
Da Silva (Bra.) 1.01.56; 3. Nicosia 1-03*36	4. Boffi (It.) 1.03’54”;
Carenza (It.) 1.03’58” itd.
V 1. italijanski nogometni ligi
Juventus državni prvak
Kot je bilo pričakovati je Juventus v nedeljo tudi matematično osvojil naslov državnega prvaka kolo pred koncem prvenstva. V zadnjem domačem nastopu je sicer le izenačil 1:1 z Avellinom, vendar bi si lahko bil celo privoščil poraz, saj Roma na nevtralnem igrišču v Palermu ni bila sposobna premagati zadnjeuvršče-ne Catanie.
S slavjem Turinčanov pa se prvenstvo še ni končalo. V prihodnjem ko lu bodo namreč padle še najmanj tri pomembne odločitve: 1. kdo bo poleg Catanie in Pise izpadel iz lige, 2. katere ekipe se bodo uvrstile v pokal UEFA, 3. kdo bo osvojil prvo mesto na lestvici najboljših strelcev med Platinijem in Zicom, katera loči le gol razlike v korist francoskega asa. Najresnejši kandidat za izpad je prav gotovo Genoa, nastop na mednarodnem prizorišču pa si
lahko prisluži še marsikatera ekipa, pač odvisno tudi od morebitnega u-speha Rome v finalu pokala prvakov.
IZIDI 29. KOLA
Catania - Roma 2:2, Fiorentina -Genoa 0:0, Juventus Avellino 1:1, Lazio - Ascoli 2:1, Milan Pisa 2:1, Napoli - Udinese 2:1, Sampdoria -Torino 2:1, Verona - Inter 1:2.
LESTVICA
Juventus 43, Roma 39, Fiorentina 35, Inter 33, Verona 32, Udinese in Torino 31, Milan in Sampdoria 30, Ascoli 29, Napoli 26, Avellino 25, Lazio 24, Genoa 23, Pisa 21, Catania 12 točk.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Sampdoria ; Avellino Fiorentina; Genoa - Juventus; Inter -Catania; Pisa - Lazio; Roma - Verona; Torino - Napoli; Udinese - Milan.
Triestina je proti Empoliju povsem razočarala
Poldruga ura dolgočasja na Grezarju
^r'estina — Empoli	0:0
TRIESTINA :	Pelosfin, Costantini,
Naghin, Vailati, Mascheroni, Ghia p N^-a, (81’ Ardizzon), De Falco, Dal ra (63' Pescatori), Romano, Ruf-IY' De Giorgis.
bODNIK: Casarin iz Milana.
«p a Triestino je očitno prvenstvo am^NČano, saj kot zgleda nima več ambicij in se zadovoljuje s sicer od-Nim dosežkom, obstankom v ligi, 2 ,s,1. Sa je zagotovila precej kol pred “Ključkom prvenstva.
*k j® menda edina, pa tudi naj-n J verodostojna razlaga za bledo D S^Nietno predstavo, ki smo ji bili sp .a v nedeljo. Proti Empoliju, ki (, 30 na vse kriplje boril za neodlo-v. .rezultat, ki mu daje še kako u-h~NJe .za obstanek v ligi, je Triesti-v l Y3Igrala menda najslabšo tekmo etos n jem prvenstvu, ekma je bila za gledalce prava
kalvarija in marsikdo je obžaloval svojo izbiro, saj bi bil sprehod po Krasu veliko bolj koristen, zdrav in ekonomičen. Res pa je, da so imeli gledalci možnost sončenja, vendar to je očitno premajhen razlog, da bi ne bili krepko razočarani.
Skozi celo tekmo smo bili priča zabavni igri le ob priliki napak s strani igralcev obeh ekip, ki so si sledile kot na tekočem traku. Najbolj spektakularna je bila gotovo tista v prvem polčasu, ko sta v kazenskem prostoru Triestine dva napadalca gostov uprizorila koreografsko mikaven balet in se istočasno akrobatsko pognala na žogo. Škoda, da sta se medsebojno udarila z nogo, ne da bi se žoge sploh dotaknila. Na žalost je bila to edina zanimiva akcija tekme, ki bi jo bilo vredno opisati. Ostalo pa lahko opišemo z eno samo besedo: spanje.
IZIDI 33. KOLA
A ta tanta - Monza 3:0, Cagliari -Cremonese 0:0, Campobasso Pa termo 1:0. Catanzaro - Arezzo 2:1, Ca vese - Padova 0:0, Cesena - Lecce 2:2, Perugia - Pistoiese 0:0, Sam-benedettese - Como 0:0, Triestina -Empoli 0:0, Varese - Pescara 2:0.
LESTVICA
Como 43; Cremonese, Atalanta 41; Lecce, Campobasso 36; Triestina 35; Arezzo, Padova 34; Pescara; Peni già, Varese 33; Monza, Cesena, Sam-benedettese 31; Cagliari 29; Pistoiese, Oavese, Empoli 28; Palermo, Catanzaro 27.
PRIHODNJE KOLO (13. 5.)
Arezzo - Perugia, Atalanta Varese, Cagliari - Campoljasso, Catanzaro - Sambenedettese, Como - Ca-vese, Empoli - Cremonese, Padova -Lecce, Palermo - Cesena, Pescara -Triestina, Pistoiese - Monza.
j 1. jugoslovanska nogometna liga \
Prva zmaga Olimpije na tujem
Komentar F. BOŽIČ
Šele v 29. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva je ljubljanska Olimpija prvič zmagala na gostova nju. Zgodilo se je v Zenici, Čelik se je s porazom izpisal iz 1. lige, kajti tudi vseh 10 možnih točk mu ne bi zadostovalo za obstanek. Toda kdo bo drugi, ki bo zapustil ligo? Pet kol pred koncem je kandidatov kar devet ali natanko polovico vseh prvoligašev.
Ljubljančanom točka v Zenici ne bi veliko pomenila, zato so vse stavili na zmago. Vodstvo kluba je pred tekmo povečalo premijo na 5 milijonov starih dinarjev, a samo za zmago nc pa za remi. Zmagoviti gol je v Zenici že v 15. min. dosegel reprezentant Srečko Katanec, Olimpija pa je imela možnost celo za prepričljivejšo zmago. Tokrat je kot strelec odpovedal Petrovič. Sicer pa je imela Olimpija v rokah vse niti igre. Tekmo je sodil Mariborčan Šoštarič. Po mnenju mnogih najboljši jugoslovanski sodnik, Olimpiji ni pomagal, odločilno pa je bilo to, da ji ni škodoval kot v tem prvenstvu že mnogi sodniki.
Olimpija si je torej pomagala sama, vsi drugi rezultati tega kola pa za ljubljansko moštvo niso bili ugod-
ni. Ljubljančani so še naprej predzadnji na lestvici. Do konca pa morajo osvojiti še šest ali celo sedem točk. Olimpija je sicer med tistimi, ki igrajo še trikrat doma in dvakrat
v gosteh, vendar delo Ljubljančanov ne bo niti malo lahko. Ljubljansko moštvo je ves čas prav v najslabšem položaju med vsemi devetimi klubi, ki jim ob Čeliku še grozi slovo od lige.
Beograjski derbi med Crveno zvezdo in Partizanom si je ogledalo sto tisoč gledalcev, bili pa so hudo razočarani. Golov ni bilo, čeprav se zdi, da je bil zadetek, ki ga je dosegel Šestič za Crveno zvezdo, povsem regularen. Sodnik pa ga je razveljavil. V Splitu je Željezničar vodil z 1:0
in v prvem polčasu povsem nadigral Hajduka. Toda v nadaljevanju je prišlo do preobrata. Jerolimov, pa je z dvema goloma zagotovil zmago Hoj duku. Rijeka je bila v Skopju pred zmago, vodila je z 2:1, strelca pa sta bila Desnica in Gračan. Rečani so bili na koncu ob točko, reški trener Skoblar pa je imel po tekmi precej razlogov za negodovanje nad sodnikom. Zagrebški Dinamo je pod taktirko novega trenerja Branka Zebca osvojil pomembno točko v Osijeku, a ni imel težkega dela, kajti navijači so zlahka opazili, da je šlo za prijateljsko delitev točk.
V 29. kolu so strelci dosegli le 16 golov, torej manj kot dva poprečno na tekmo, štiri pa so dosegli iz 11-metrovk. Nekatere so bile sporne, sodniki se pri režijah pač najbolj pogosto poslužujejo strelov z bele točke. Gledalcev je bilo v tem kolu 180 tisoč, od tega 100 tisoč v Beogra du. V glavnem so bili nezadovoljni, s tribun je vseglasneje slišati vzklike »lopovi«, ali pa »igrajte nogomet«. Na lestvici strelcev ni bilo sprememb. S 14 goli še naprej vodita Rančev in Halilovič, 12 pa sta jih dosegla M. Djurovski in Čerin.
IZIDI 29. KOLA
Radnički - Budučnost 0:0: ; Sloboda
-	Dinamo (V) 2:0 (1:0); Hajduk - Že-Ijczničar 1:1 (1:1); Velež - Priština 3:1 (2:1); Crvena zvezda - Partizan 0:0; Vardar - Rijeka 2:2 (0:0); Osijek
-	Dinamo (Z) 0:0; Čelik - Olimpija 0:1 (0:1); Sarajevo - Vojvodina 2:0 (1:0).
LESTVICA
Crvena zvezda 36; Partizan in Rijeka 35; Hajduk in Željezničar 34; Velež 30; Budučnost, Radnički in Osijek 29; Sarajevo, Vardar, Sloboda, Dinamo (V) in Priština 27; Vojvodina 26; Dinamo (Z) in Olimpija 25; Čelik 21.
PRIHODNJE KOLO (13.5.)
Dinamo (V) - Sarajevo; Vojvodina -Čelik; Olimpija - Osijek; Dinamo (Z)
-	Vardar; Rijeka - Crvena zvezda; Partizan - Velež; Priština - Radnički; Budučnost - Hajduk; Željezničar -Sloboda.
TONE SVETINA
Med nebom in peklom
135.
k Jožefa je vstala. Gledala je skozi okno na cesto, aer so prihajali vojaki v različnih uniformah.
sr» “^olgo so se borili z mlini na veter in nevidnim rožnikom, preden so bili prepričani, da jih ne bo Ce napadel,« si je govorila, m .Sonce se je dvignilo in rumena luč se je razlila k hiše. Počutila se je čisto osamljeno. Bila je kot čem11 na krmi ladje, ki se potaplja. Z rožnim ven-Se , * * * * v rokah je čakala, kdaj se bodo odprla vrata in So ° začelo veliko preizkušanje. Ni čakala dolgo, ko sraf-6 ,vYata s treskom odprla. V hišo so vdrli čmo-faJ.n*ki s puškami v rokah, pokriti s smešnimi co-iuž • 1.kaPami. Bili so majhnih postav, temnopolti njaki, in so se ji zdeli kot hudobni škrati iz prav-
ljic. Za njimi so prišli vojaki z jeklenimi čeladami in karabinjerji. Vodil jih je karabinjer, ki je že delal tod preiskave.
»To je mati bandita, ki je ubil našega poveljnika.« je oznanil karabinjer s prepotenim obrazom in užaljenimi očmi. Ustopil se je prednjo po zgledu poročnika Zannija.
»Prišli smo obračunat... Kje imate otroke?« se je zadrl, ko je videl, da je vsa hiša prazna.
»Ni jih,« je mimo odgovorila Bečanka in vprašala-. »Kaj hočete od mene?«
»Boš že videla, ko pridejo oficirji! Mi bomo najprej preiskali hišo in te premikastili, psica!«
Vse več vojakov je vdiralo v hišo. Kot kobilice so se razlezli po njej in začeli pleniti. Najdrznejši so se lotili blagoslovljenih potic in mesa. Iz kleti so vlačili pletenke žganja in mošta.
Bečanka je gledala mimo njih proti gori, kot bi od tam pričakovala rešitve. Pogreznjena vase se je ogradila od njihove premoči s prezirom. Med njimi je bilo kot nema skala.
Začeli so jo sramotiti in tepsti.
»Psica, te bomo že naučili pameti!«
»Čarovnica nora! Plačala boš za vse grehe svojih sinov...«
Suvali so jo z rokami in puškinimi kopiti, dokler ni padla po tleh in obležala.
Vstopil je policijski inšpektor Losanna, zadihan in rdeč v obraz. Z njim so bili major Vanelli, polkovnik Busso in nekaj karabinjerskih ofeirjev, ki niso marali zamuditi prvega obračuna z uporno vasjo.
»Postavite mi to žensko pokonci!« je ukazal Losanna.
Jožefa se je sama pobrala. Ponosno zravnana je prestregla zvedave poglede oficirjev, ki jih je bila že polna soba. Prebadali so jo z očmi kot z bajoneti. Vzdržala je njihove poglede. Njene oči so se napolnile s strašnim sovraštvom in prezirom. Pripravljena je bila na vse. Vedela je, da od teh ljudi ne more pričakovati usmiljenja. Iz njihovih oči sta sijali okrutnost in želja •po krvi.
Losanna, ki je tu odločal, se je postavil prednjo, rekoč:
»Giuseppina Maslo! Zaradi zločinov vaših otrok — uboja kraljevih karabinjerjev in davkarja ter drugih zločinov zoper red in mir — bomo,vašo hišo požgali z vami vred! To je sodba vojnega in policijskega poveljstva, zoper katero ni pritožbe, ker bo izvršena takoj ! «
V včerajšnji peti etapi kolesarske dirke Alpe Adria
V sprintu najhitrejši Vzhodni Nemci
HUMIN — Kolesarji mednarodne etapne dirke Alpe Adria so včeraj privozili v Humin. Od Borovlja (Fer-lacha) do Humina so v glavnem vozili v skupini, tako da je o zmagovalcu 4. etape odločal množičen sprint 50 kolesarjev.
Tokrat so bili najspretnejši Vzhodni Nemci, ki so osvojili vsa prva tri mesta. Zmagal je namreč Thomas Scheiderlein pred Lemothom in Richterjem.
Najboljšo uvrstitev med Jugoslovani je dosegel čubrič (kot enajsti), najboljši Italijan pa je bil Stecchina (štirinajsti).
Primož Čerin, ki je bil včeraj 25., je ohranil prvo mesto na skupni lestvici in je seveda veliki favorit tudi za končno slavje v Ljubljani.
Že v nedeljo so kolesarji vozili najprej drugo etapo od Celja do Borovelj (Ferlach), tam pa je bila na sporedu še tretja etapa okrog Borovelj. Drugo etapo v dolžini 140 km
je dobil Poljak Skorowek, v istem času je kot peti prišel na cilj Čerin, krožno etapo okrog Borovelj v dolžini 35 km pa je dobil Vzhodni Nemec Schneiderlein.
Vrstni red 2. etape (Celje - Borovlje, 140 km)
1. Skorowek (Pol.) 3.10T7”; 2. Le-moth (NDR); 3. Cuderman (Jug.); 4. Solkowiak (Pol.) ; 5. Čerin (Jug.) vsi v času zmagovalca.
Vrstni red 3. etape (okrog Borovelj, 35 km)
1. Schneiderlein (NDR) 44’58"; 2. Richter (NDR); 3. Privare (ČSSR); 4. Povirk (Slov.) ; 5. Lampič (Jug.) vsi v času zmagovalca.
Vrstni red 4. etape (Borovlje - Humin, 139 km)
1. Schneiderlein (NDR) 3.34’43” s poprečno hitrostjo 38,800 km na uro; 2. Lemonth (NDR) ; 3. Richter (N DR); 4. Čakadze (SZ); 5. Čiladze (SZ) vsi v času zmagovalca.
Na skupni lestvici vodi Primož Čerin (Jugoslavija) pred Bojanom Ropretom (Jugoslavija), tretje pa je Vzhodni Nemec Lemoth.
Danes bo na sporedu peta etapa od Humina do Portoroža v skupni dolžini 161 km. Kolesarji bodo vozili skozi naslednje kraje: Humin 11.00; Mariano ob 11.24; Fagagna ob 11.38; Variano ob 11.54; Mortegli ano ob 12.10; Palmanova ob 12.30; Červinjan ob 12.42; Tržič ob 13.02; Sesljan ob 13.10; Opčine ob 13.30; Drašca (Monte Spaccato) ob 13.40; Žavlje ob 14. uri; Škofije ob 14.05; Koper ob 14.12; Šmarje ob 14.25 in Portorož ob 14.52.
• DAVISOV POKAL. Nekaj izidov prvega izločilnega kola za teniški Davisov pokal: Monaco - Zimbabve 4:1; Norveška - Portugalska 4:1; Poljska - Grčija 4:1; Senegal - Tunizija 3:2; Avstrija - Libanon 5:0 brez boja; E-gipt - Luksemburg 5:0; Španija - Alžirija 5:0; Turčija - Belgija 0:5_,
Gaja — Union	2:1 (1:0)
GAJA: Kante, Purič, Ka’c, V. Gabrieli, Šuc, B. Rismondo, M. Grgič, Škrk, C. Kalc, M. Rismondo, Grgič (2. polčas S. Tome).
Gaja je proti skromni ekipi Uniona iz Podlonjerja sicer zmagala, vendar ni zavodoljila. Gostje so nastopih le z osmimi igralci in domači so bili že na začetku prepirčani v lahko zmago. Toda gostje so se dobro upirati, čeprav je Gaja ves čas napadala. Končno je v 20. minuti uspelo Gabrieli-ju doseči vodilni gol potem, ko je preigral celotno obrambo Uniona. Domačini so tudi v drugem polčasu nadaljevali z napadi in imeli veliko priložnosti zia povečanje rezultata, ko je sodnik zaradi prekrška nad Gabrieli-jem dosodil enajstmetrovko, ki pa jo je B. Rismondo zastreljal. Gostje so v 65. minuti iz protinapada nepričakovano izenačili in gajevci so šele nekaj minut pred koncem uspeh doseči zmagoviti gol z lepim strelom M. Ris-monda izven kazenskega prostora.
(A. K.)
S. Vito — Breg 2:1 (2:0)
STRELEC ZA BREG: Zonta.
BREG: Gersinič, Albertini, Šavron, Pavletič, Tul, Dazzara, Jež, Grizo-nic, Siega (Buffa), Mondo in Zonta.
Brežani so na letošnjem zadnjem gostovanju poraženi zapustili igrišče. Tekmo proti visokouvrščeni ekipi S-Vito so odigrali dokaj nezbrano, tako da so domačini v prvem polčasu z .lahkoto prišli v vodstvo in kmalu potem drugič zatresli mrežo »plavili«. Pri stanju 0:0 so Brežani najprej z Albertini jem, nato pa z Zonto resno ogrožali vrata domačinov.
V drugem polčasu so »plavi« reagirali in z učinkovitejšo igro jim je uspelo zmanjšati razliko z Zonto.
(I. T.)
• TOP 11. Kljub temu da do konca italijanske A lige manjka še eno kolo so že sporočili seznam najboljših igralcev po vlogah na osnovi posebne lestvice »top 11«. Le-ti so: Tacconi, Nela, Cabrini, Pari, Viercho-wod, Passatella, Fanna, Falcao, Platini, Prezzo in Žico.
Odbojkarski pokal prijateljstva
Sloga premagala Kontovelke
1. AL: zaskrbljujoč poraz Vesne
Sloga — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:11, 15:12, 15:10)
SLOGA: Mira, Neva, Maruška Grgič, Hrovatin, Križmančič Tiziana in Lučka, Kalan, Malalan.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Maver, Paulina, Prešel j, Gruden, Černjava, Purič.
Sloga je v svojem zadnjem nastopu za pokal prijateljstva zasluženo premagala Kontovelke. Tekma ni bila zanimiva, tehnično skromna in prave borbe pravzaprav nismo videli, rezultat pa ni bil nikoli v dvomu, saj je bila razlika med obema ekipama več kot očitna. S to zmago Se je Sloga tudi matematično (kot drugi predstavnik iz zamejstva) u-vrstila v sklepni del turnirja, ki bo letos na Reki. (Inka)
• ITALIJANSKA KOŠARKA — Znani so vsi štirje polfinalisti play offa v moškem prvenstvu. Tako se bosta v sredo v Bologni pomerila G rana rol o in Bertoni, v četrtek pa v Milanu Si-
mac in Jollycolombani. Povratne tekme so na sporedu v nedeljo, s tem da obstaja možnost, da Bertoni in Gra-narolo igrata že v soboto, morebitni tretji tekmi pa bosta na sporedu 16. maja.
totocalcio
Catania - Roma	X
Fiorentina - Genoa	X
Juventus - Avellino	X
Lazio - Ascoli	1
Milan - Pisa Napoli - Udinese Sampdoria - Torino	1
Verona - Inter	2
Cagliari - Cremonese	X
Campobasso - Palermo Sambcnedettese - Como	X
Francavilla - Bari	X
Matera - Giuli anova	X
KVOTE
13 (	772 dobitnikov) 9.166.000 lir
12 (19.186 dobitnikov) 368.000 lir
Pieris — Vesna 4:0 (0:0)
STRELCI: v 63. min. Peresini, v 67. min. Clemente H. (iz 11-metrov-ke), v 71. min. Blason, v 82. min. Peresini.
PIERIS: Comelli, v 86. min. Bo-schin, Grimaldi, Fabris, Gregoretti, Buffolini, Clemente I., Peresini, Santos te f ano,	Blason, Clemente H.,
Sclauzzero.
VESNA: Bubnich, Basiaco (v 40. min. Picchierri), Somma, Benco, Vi-donis, Jerman, Bruno, Gotti, Ludvig, Pipan, Candotti.
Kriška Vesna je doživela zaskrbljujoč poraz, ki jo bo žal drago stal. Rezultat je sicer visok, realno gledano pa bi bil lahko veliko nižji, saj je Vesna vse štiri zadetke dobila predvsem iz nepazljivosti oziroma neutemeljenih sodnikovih odločitev.
V prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Prva priložnost se je ponudila Peresini ju, ki je žogo poslal nad prečko, malo kasneje pa Clemerjteju, ki ravno tako ni zadel v čmo. Med kriškimi vrstami je e-dino priložnost imel Ludvig, pred-
ložita iz bota pa ni znal zadostno preusmeriti v vrata. V tem prvem delu srečanja je Pieris pokazal veliko lepši in bogatejši nogomet, ni mu pa uspelo konkretizirati svoje spektakularne igre.
V drugem polčasu so se razmere na igrišču povsem spremenile. Kriški igralci so povsem odpovedali, tako
totip
1. —	1. Animati	1
	2. Argento Vivo	X
2. —	1. Aglauro	1
	2. Signoricci	1
3. —	1. Biagina	X
	2. Brunetto	1
4. —	1. Bobomon	1
	2. Basbug	X
5. —	1. Elidano	X
	2. Baklava	1
6. —	1. Ambro Car	2
	2. Tavoliere	2
KVOTE		
12 (	14 dobitnikov) 16.150.000 lir	
H (	571 dobitnikov)	383.000 lir
10 (6.333 dobitnikov)		34.000 lir
da so domačini na lahek način prišli do zadetkov. Prvi je padel v 63. minuti, ko je Peresini izkoristil podajo z desne strani. Dodati fi treba, da bi z večjo vnemo ključnih branilcev Vesna ta zadetek lahko preprečila. Drugič so domačini povedli v 67. min. ko je sodnik dosodil najstrožjo kazen zaradi nerazumljivega prekrška Bubnicha nad Peresini jem, ki je brez žoge trčil v Vesninega vratarja. Tretji zadetek je prav tako padel zaradi nepazljivosti kriškega branilca, kateremu je Peresini odvzel žogo, jo podal na sredino kazenskega prostora, kjer se je znašel Blason, ki je lahko brez težav žogo poslal čez golčrto. Zadnji zadetek je padel v 82. minuti, ko se je najnevarnejši napadalec Pierisa, to je Peresini z žogo podal č protinapad (če je bila pozicija tega igralca regularna) in z lepim strelom premagal Bubnicha. Vesno čaka v nedeljo še zadnje srečanje, v katerem mora nujno osvojiti obe točki, ki bosta skupno s srečo (odvisno je namreč, ali bo S. Giovanni premagal S. Ganzian) odločili o njeni usodi.
(Andrej)
2. amaterska liga: Kras izpadel v nižjo kategorijo
Kras — CGS
3:2 (0:2)
STRELCI: v 2. min. Rebec, v 45. min. Palumbo, v 51. min. Ohvo in Mario Terčon, v 69. min. P. Terčon.
Kocka je padla! Kresova usoda je zapečatena že kolo pred kancem. Vsa upanja Kresovih nogometašev in njegovega odbora so splahnela nekaj minut po nedeljski sijajni zmagi, ko so izvedeti, da je Campi Elisi nepričakovano zmagal v gosteh. Res tudi tokrat »rdečebetim« sreča ni bila naklonjena, saj Campi Elisi v nedeljo ne bi smel preko neodločenega rezultata. Njegova zmaga pa je pokopala vse upe krasovcev. Na dlani pa je tudi, da si je treba zagotoviti predčasno obstanek v ligi in potemtakem postane vsa stvar bodočnosti lažja. Tega pa žal »rdeče-beli« niso znati storiti in tako se bodo morati letos žal seliti v najnižjo ligo.
Potem ko so v zadnji domači tekmi po prvih 45 minutah izgubljali z dvema goloma zaostanka, jim je v nadaljevanju uspelo preobrniti izid v lastno korist toda tudi to ni bilo dovolj, da bi se morda prav v zadnji tekmi izogniti izpadu.
Že po šestih minutah nadaljevanja
je bil izid neodločen. Najprej je Olivo z roba kazenskega prostora premagal vratarja, še v isti minuti pa je mladi Marjo Terčon kronal svoj trud s prvim zadetkom v članskem dresu. Krašovci so nato stalno pritiskali na nasprotnikova vrata in dve stoodstotni priložnosti v napadu je zamudil starejši Terčon, ki je po 24. minuti izkoristil tretjo, ko je popolnoma neoviran v sredini 16-meterske-ga prostora spravil žogo v mrežo. Štiri minute pred koncem je Marini s silovitim strelom iz daljine zadel še prečko in izid se do konca ni spremenil. (Z.S.)
Domio — Zarja 2:2 (1:1)
STRELCI : v 24. min. Togneti, avtogol), v 30. min. Damjan Fonda, v 46. min. Fumarti, v 64. min. Egon Fonda.
DOMIO:	Barichievich, Maiorano,
Algeri, Križman, Ridolfo, Pisan, Cerna, Delconte, Polli, Crevatin in Fumanti
ZARJA: Racman, Grgič, Togneti, Franco (od 46. min. Marc), Sossi, Damjan Fonda, Udovicich, Bon, Egon Fonda, Perossa, Ražem.
Nedeljska tekma med Domiom in
Zarjo je prav gotovo zadovoljila navijače obeh moštev, saj sta ekipi zaigrali odprto in si ustvarili številne lepe priložnosti.
Prvi polčas se je začel z rahlo premočjo domačinov, ki so se nekajkrat nevarno približati golu Zarje. Bazov-ci so se na začetku pretežno branili in poskušali umiriti igro. Vendar v 24. minuti je Togneti nehote premagal Racmana. Po golu se je morala Zarja odpreti in že po nekaj minutah je izenačila z Damjanom Fondo, ki je s silovitim strelom presenetil negotovega Barichievicha.
V drugem polčasu so domačini po napaki bazovske obrambe takoj povedli. Gol je »zdramil« zarjane, saj so se srčno vrgli v napad in imeti nekaj lepih priložnosti vendar pri končnih strelih niso biti točni. Izenačujoči gol pa je dosegel Egon Fonda, ki je izkoristil napako vratarja.
(Big)
Vermegliano — Primorje 2:0
(0:0)
STRELCA: v 62. min. avtogol V. Husu in v 86. min. Gergolet.
VERMEGLIANO: Bin, De Pol, Va-racchi, Ferfoglia, Lepre, Novelli, In-
glese (v 63. min. Laurenti), De Bianchi, Mignussi (v 75. min. Faggio), Petanja, Gergolet.
PRIMORJE: Micor, Štoka, V. Husu, Tizzo, Dibenedetto, Pertot, Roiaz, Antoni, Pugliese, Bortolotti, Cei'ea (v 55. min. Castriotta).
Proseško Primorje je proti vodečemu Vermeglianu v gosteh izgubilo s klasičnim izidom 2:0. S to zmago so domačini obdržali prvo mesto na skupni lestvici in imajo velike možnosti za napredovanje. Domačini so prikazati borbeno in požrtvovalno skupinsko igro ter že od vsega začetka niso podcenjevali Prosečanov, ki so vsekakor odigrati dobro srečanje, predvsem v prvem polčasu, ko je Vermegliano sicer imel na razpolago 11-metrovko, ki jo je vratar Bin zgrešil. Samo v nadaljevanju je igra postala bolj razburljiva in sredi drugega polčasa celo nešportna, ko smo biti priča pretepu med »primorjašem« Tizzoni in srednjim napadalcem Ver-megtiana Mignussi jem, ki je moral celo v bolnišnico. Po tem dogodku in pravilni izključitvi Tizza je Ver-megliano malo pred koncem srečanja še podvojil. (H.V.)
1. AMATERSKA LIGA
Skupina B IZIDI 29. KOLA
Ponziana - Gradese	4:0
Tisana - Palmanova	0:1
Pieris - Vesna	4:0
San Giovanni - Maggesane	2:0
Costalunga - Percolo	0:0
Sangiorgina - Ronchi	2:3
Pro Fiumicello - S. Canzian	1:1
Isonzo Turriaco - Torviscosa 0:2 LESTVICA
San Giovanni in Pieris 40; Ponziana 38; Pro Fiumicello 34; Gradese in Costalunga 32; Muggesana 31; Percolo 30; Sangiorgina 29; Palmanova in Ronchi 28; San Canzian in Torviscosa 27; Vesna 26; Tisana 14; Isonzo Turriaco 8.
PRIHODNJE KOLO (13.5.) Palmanova - Pro Fiumicello, Vesna
-	Ponziana, Percolo - Pieris, Gradese
-	Sangiorgina, Muggesana - Isonzo Turriaco, Torviscosa - Tisana, Ronchi
-	Costalunga, San Canzian - San Giovanni.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F IZIDI 29. KOLA
Kras - CGS	3:2
Aurisina - Libertas	1:1
Domio - Zarja	2:2
Vermegliano - Primorje	2:0
Fortitudo - Op. Supere affé	0:0
Giarizzole - Stock	0:1
Radio Sound - C. E. Prisco	0:1
Opicina - Zaule	0:1
LESTVICA	__
Vermegliano 39; Zaule 38; Stock in Opicina 33; CGS in Radio Sound 32; Domio in Zarja 30; Attristila 28; Giarizzole, C. E- Prisco in Fortitudo 27; Libertas 26; Kras 24; Opicina Super-caffè 23; Primorje 15.
PRIHODNJE KOLO (13.5.) Libertas - Radio Sound, Zarja -Kras, Opicina Supere affé - Domio, CGS - Giarizzole, Primorje - Opicina, Zaule - Aurisina, Stock - Fortitudo, C. E. Prisco - Vermegliano.
3. AMATERSKA LIGA Skupina I
IZIDI ZAOSTALIH TEKEM
Union - San Marco	0:15
Romana - Fogliano	1:2
San Marco - Campanelle	4:1
Gaja - Union	2:1
KONČNA LESTVICA
Poggio 38; Begli ano 36; Italcantie-ri 32; San Marco 29; Mladost 27; Sa-grado, Campanelle in Fogliano 25; Primorec 24; Gaja 21; Union 12; Romana 11; Barbarians 6.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina L IZIDI 25. KOLA
Roianese - C hi ar boia	0:4
Sant’Andrea - San Sergio	0:1
Olimpia - GMT	2:1
Lancieri - Rabuiese	3:0
San Luigi FY - Sant’Anna	2:0
San Vito - Breg	2:1
Počitek: San Nazario
LESTVICA
San Sergio 41; Olimpia 35; Lancieri 28; San Luigi FY 27; Rabuiese in San Vito 26; Sant’Andrea 24; Roianese 21; Chiarbola in Breg 18; GMT 16; Sant’Anna 12; San Nazario 8.
PRIHODNJE KOLO (13.5.)
San Nazario - San Vito, Breg - San Luigi FY, Sant’Anna - Lancieri, Rabuiese - Olimpia, GMT - Sant’Andrea, San Sergio - Roianese, počiva: Chiarbola.
obvestila
Važno obvestilo
navijačem Jadrana Odbor ŠZ Jadran sporoča, da pri; reja v nedeljo, 13. t.m., avtobusni izlet v Pistoio na prvo tekmo v »play-off«.
Ker so vstopnice za to tekmo ž® v prodaji smo za navijače Jadran» rezervirali 100 vstopnic, vendar po® pogojem, da se potrdi njih nakup do jutri. Zato smo prisiljeni prositi vse navijače, ki bi želeli prisostvovati
tekmi in tako pomagati naši ekipi* da se prijavijo danes ali najkasneje jutri dopoldne v trgovini čevljev Malalan na Opčinah, v cvetličarni Nadja na Proseku, v baru Igor v Nabreži-ni in v agenciji Aurora v Trstu. Cena vožnje z udobnim avtobusom 20 tisoč lir na osebo. Toplo vabljeni !
Šahovska komisija ZSŠDI prireja v petek, 11. maja, v Gregorci" čevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Franci' ška 20/2. nad.), ob 19. uri redni me-sečni šahovski brzotumir.
ŠZ Sloga
razpisuje 1. medvaški mešani odbojkarski turnir. Udeležijo se ga lahke vasi iz vzhodnega Krasa z eno ali ve® ekipami. Vse podrobne informacij® in vpis pri odbornikih društva ali baru Aleks (Bazovica), v gostilni Dolina (Padriče), v baru v Trebčah m v baru Kanarin (Opčine). Vpisovanj do petka, 11. maja.
Športna šola Trst obvešča vse člane glavnega odbora, da bo naslednja seja v četrtek, 1V-t.m., ob 20. uri.
Zaželena je prisotnost vseh članov, zaradi dogovora o bližnjih prireditvan-Nogometna komisija ZSŠDI obvešča, da bodo skupni treningi nogometnih ekip potekali kot sledi:	•
skupina (rojeni od 1. 6. 1973 do 30. 1976) danes, 8. t.m., ob 17.30 na nogometnem igrišču na Proseku; 3. sk pitia (rojeni od 1. 6. 1969 do 30. 1971) jutri, 9. t.m., ob 17.30 na nogometnem igrišču v Trebčah; 4. skup na (rojeni od 1. 6. 1967 do 30.	■
1969) v petek, 11. t.m., ob 17.30 na nogometnem igrišču v Bazovici.
SPDT	.
prireja v petek, 11. t.m., ocenjeval® planinski pohod za osnovnošolsko nu dino v okviru otroške olimpi® Športne šole Trst. Zbirališče ob ' uri na stadionu 1. maj, odhod ob 14-J
primorski dnevnik — s. maja 1984
šport □	11
Na Veliki nagradi San Marina v formuli ena
Prost (mdaren) zmagal brez težav
IMOLA — Francoz Alain Prost na rcicLarenu je brez težav osvojil VN oan Marina in še povečal prednost na skupni lestvici svetovnega prven-stva v formuli ena. Prost si je tako z dvema zmagama in enim drugim mestom zagotovil lepo prednost, najvažnejše pa je dejstvo, da tudi v nedeljo ni bilo videti, kdo ga lahko sploh °8noža v .nadaljevanju prvenstva. Dirkališče v Imoli je bilo prav go-,v°, prizorišče letošnje doslej najza-mmivejše dirke, saj je bilo preobratov kar precej. Razen zmagovalca in drugouvrščenega Amouxa (ferra ri) so vsi ostali piloti imeli precej težav m celo De Angelis na lotusu, ki je bil na koncu tretji, ni dokončal dirke, ker mu jo zmanjkalo bencina. Poznavalci Ugotavljajo, da praktično vse okva-re- ki so marsikoga prisilile k odstopu. izvirajo iz težnje po štedenju z gorivom. Nova pravila v zvezi z ome-htvami zmogljivosti rezervoarjev (220 litrov) so torej precej spremenila vire2 formule ena, ki je čedalje bolj odvisna od spretnosti mehanikov in tehnikov, čedalje manj pa od pilotov, prizadevanja katerih so bila tudi X nedeljo večkrat brezplodna, kar vetja še zlasti za Piqueta (vozil je s Pokvarjeno sklopko) in Laudo, ki sta vozila odlično, a nista imela sreče. Albereto je odstopil zaradi nepričakovane okvare na izpušni cevi, v glavnem pa so odstopom botrovali poškodovani motorji.
VRSTNI RED VN SAN MARINA 1- Prost (melaren), ki je 302 km Prevozil v 1.36'53” s povprečno hitrostjo 187 km na uro; 2. Arnoux (ferra-,1 Po 13”; 3. De Angelis (lotus) po krogu; 4. Warwick (renault) po 1 trogu; 5. Rellof (tyrell) po 1 krogu;
• Boutsen (arrows) po 1 krogu; 7. t-te Cesaris (ligier) po 2 krogih. LESTVICA ZA SP
i	24, 2. Warwick 13, 3. Arnoux
n De Angelis 10, 5. Lauda, Albereto m Rosberg 9.
LESTVICA HIŠ
Melaren 33, Ferrari 19, Renault 14, Lotus 10, Williams 9, Alfa 6.
MOTOCIKLIZEM: 500 ccm
Lawson nezadržen
JARAMA — Motociklistična priredi-v za VN Španije na dirkališču v Ja-nn ni navdušila številnih gledal-
cev, med katerimi je bil tudi kralj Juan Carlos. Dosegli so namreč dokaj povprečne čase.
Do 80 ccm: 1. Bianchi (It.) huvo; lestvica za SP: 1. Bianchi 30 točk. Do 125 ccm: 1. Nieto (Šp.) garelli; lestvica za SP: 1. Nieto 30. Do 250 ccm: 1. Pons (Šp.) kobas; lestvica za SP: 1. Pons 25. Do 500 ccm: 1. Lawson (ZDA) yamaha, 2. Mamola (ZDA) honda, 3. Roche (Fr.) honda; lestvica za SP: 1. Lawson 42, 2. Roche 32, 3. Spencer 15.
SP V MOTOKROSU
20 tisoč gledalcev v Orehovi vasi
OREHOVA VAS (Maribor) — Tretjo prireditev z dvema vožnjama za svetovno prvenstvo v motokrosu v razredu do 250 ccm, ki je veljala za
VN Jugoslavije, si je ogledalo kar 20 tisoč ljudi, zmagala pa sta Belgijec Velkeneers na gileri in Luksemburžan Martens na husqvami. Na skupni lestvici pa je po šestih vožnjah prevzel vodstvo Nizozemec Van Doom. Med Jugoslovani se je v prvi vožnji izkazal Predan na suzukiju, ki je bil 25. s krogom zaostanka, vdrugič pa je moral odstopiti. Na startu je bilo skupno 40 tekmovalcev. Med samo dirko je prišlo do številnih nesreč, predvsem trčenj, skupil pa jo je tudi Jugoslovan Avblja, ki se je moral zateči v bolnišnico.
• BEZBOL — Tudi v petem kolu italijanskega prvenstva v bezbolu tržaška Juli alpina ni bila uspešna. Na domačem igrišču je izgubila z Ricca-donno z 1:6, 1:10 in 1:9. Po tem kolu je še vedno zadnja brez osvojenih točk.
Z občnega zbora SR Devin
Občnega zbora Smučarskega kluba Devin se je udeležilo lepo število članov
in gostov
Končalo se je košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem
Bor Radenska 7., Kontovel 11. in Polet zadnj
i
Končalo se je košarkarsko promocijsko prvenstvo (odigrati morajo sicer še zaostalo tekmo Scoglietto -Don Bosco, ki pa bo glede skupne lestvice brez vsakršnega pomena). V tem prvenstvu se naši trije predstavniki gotovo niso »proslavili«. še najugodneje je presenetil Kontovel, Polet je obtičal na zadnjem mestu, Bor Radenska je sicer najbolje uvrščen od naših, še zdaleč pa ni dosegel cilja, ki si ga je zastavil pred prvenstvom.
Prvo mesto je torej več kot zanesljivo osvojil Don Bosco. Koliko ekip bo nazadovalo v nižjo ligo, pa za sedaj ni jasno. Na dlani pa je, da štiri moštva ne bodo nazadovala (zato je Kontovel na varnem), ker sta oba tržaška predstavnika ostala v D ligi.
V primeru torej, da bi v prihodnji sezoni igralo 12 ekip v promocijskem prvenstvu, bi verjetno izpadle tri e-kipe, v primeru, da bi nastopalo 14 ekip, pa le ena (v obeh primerih naj bi torej izpadel Polet). Govori pa se, se bo vsaj ena ekipa odpovedala
nastopu v prihodnjem prvenstvu in zato bi lahko v tej ligi še naprej o-stal tudi Polet.
Kontovel 66:55
Ferroviario (31:19)
KONTOVEL: Ban 10, Emili 16, Ca-harija, Pertot 4, Štoka 6, Lisjak 9, Starc 6, Prašelj, Pupis 4.
V zadnjem kolu promocijskega prvenstva so Kontovelci izgubili v gosteh proti Ferroviariu.
Naši košarkarji so bili na neugodnem igrišču Ferroviaria enakovredni domačinom le do 6. minute, nakar so le-ti prijeli pobudo v svoje roke, priigrali si rahlo prednost, ki so jo nato še povečali v teku srečanja.
Kontovelci so bili posebno v napadu v velikih težavah proti conski obrambi »3-2« Ferroviaria. V drugem polčasu so domačini vodili tudi z 20 točkami razlike (56:36), našim je nato razliko uspelo zmanjšati na sedem točk, več pa niso zmogli. Zaman sta bila tudi »pressing« in veliko prizadevanje proti koncu tekme. Ferroviario je u-
spešno obdržal prednost in tudi zasluženo zmagal.
Najboljši v Kontovelovih vrstah je bil Emili.	(D. Starc)
Lavoratori del Porto — Polet 59:55 (31:28)
POLET: Malalan, Canciani, Tau-čar, Gantar, Sosič, Vitez.
• V zadnji prvenstveni tekmi so po-letovci v zelo okrnjeni postavi klonili v gosteh proti tržaškim pristani-ščnikom in tako obtičali na zadnjem mestu lestvice. Pripomnili bi, da so tokrat Openci igrali praktično brez centrov, saj so zaradi poškodb in bolezni manjkali kar štirje visoki i-gralci (Benčina, Gregori, Sedmak, Ražem). Srečanje je bilo vsekakor vedno izenačeno, naši bi v finišu lahko celo poskrbeli za presenečenje, ko so izenačili pri stanju 55:55, domačini pa so bili prav v končnih trenutkih nekoliko prisebnejši in dosegli odločilni koš iz protinapada. Tekmo je odločila predvsem višinska prednost domačinov. (Cancia)
IZIDI 26. KOLA
Ferroviario - KONTOVEL	66:55
Alabarda - BOR RADENSKA 116:94 CUS - Barcolana	68:86
Libertas - Stella Azzurra	85:67
Scoglietto - Radiograf	76:77
Lav. Porto - POLET	59:55
Don Bosco - Casa del Frigo	104:81
KONČNA LESTVICA
Don Bosco
Alabarda
Barcolana
Barcolana
Libertas
Radiograf
Scoglietto
25	24 1 2264:1784 48
26	22 4 2421:2079 44 26 19 7 1994:1663 38 26 19 7 1994:1663 38 26 16 10 1985:1871 32 26 14 12 2019:1844 28 25 14 11 1996:1945 28
BOR RADENSKA 26	12	14	1973:1890	24
Ferroviario	26	12	14	1792:1922	24
Casa del Frigo	26	11	15	2022:2132	22
Stella Azzurra	26	9	17	1860:1974	18
KONTOVEL	26	9	17	1783:2046	18
CUS Trst	26	8	18	1778:1940	16
Lav. Porto	26	6	20	1866:2184	12
POLET	26	5	21	1502:1718	10
(Don Bosco in Scoglietto imata tekmo manj).
Na slovenskem prvenstvu v jadranju
Odbojka: finalni del i. moške divizije
Uspeh jadralke Sirene
Naš prapor boljši od Soče
k adralka Tržaškega pomorskega klu-hio i6n.a' Arjana Bogateč, ki je tek-*rri a 'zven konkurence, je v Kopru ven*fna slovenskem jadralnem prie hu v razredu evropa. Prvenstvo tirai ° v organizaciji koprskega Ja-{nega kluba Jadro. Obsegalo je g*/1 Preizkušnje: v petek in soboto po ki ’ V nedeli° Po dve regati. Na vsa-rezi.n^košnji je dosegla najboljši Drv *n s* tnko zagotovila odlično odha	na splošni lestvici, brez
kuš • 1 Nedeljskih dveh preiz-žil ?n,J, sc. -*c izven konkurence udele-in Udl Sirenin Ja(iralec Peter Sterni temna °beh zasedel drugo mesto. V razredu je tekmovalo 31 posadk.
Zgoraj omenjene regate v razredu {Diist se je v nedeljo udeležil Si-. nm kadet Karlo Ferfoglia, ki pa se uvrstil proti koncu lestvice.
jev, ki pa je tudi zaradi slabega vremena odpadla.
Jutri (9. 5.) bo odpotoval na Reko Sirenin jadralec Lorenzo Bogateč, ki bo od 10. do 13. maja sodeloval na mednarodni regati v razredu finn.
(A. D.)
• ITALIJANSKA ŽENSKA KOŠARKARSKA reprezentanca je v Ilawani izgubila prvo tekmo na kvalifikacijskem turnirju za nastop na olimpijskih igrah z Južno Korejo s 60:67. O-stali rezultati : Kuba - Mehika 82:51, Bolgarija - Japonska 88:60, Kitajska -ČSSR 55:48, Madžarska - Švedska 68:66, Avstralija - Poljska 71:63, Jugoslavija - Velika Britanija 71:46, Kanada - Brazilija 85:81. Drugo tekmo igra Italija s Kubo, Jugoslavija pa z Brazilijo.
Naš prapor »Sošol« — Soča 3:1 (15:7, 15:8, 14:16, 15:13)
NAŠ PRAPOR SOŠOL:	Legiša,
Klanjšček D., Komel, Mikluš, Sošol F., Gravner, Pahor, Bevčar, Klanjšček P., Sošol M., Prinčič.
SOČA: Černič M., Malič, Giantin, Fajt, Sirk, Černič M., Kovic, Černič R.
Precejšnje število gledalcev je v soboto zvečer sledilo prvemu slovenskemu derbiju v finalnem delu I. moške divizije na Goriškem.
Šesterka Našega prapora - Sošol z vznožja Brd je zasluženo zmagala, obenem pa potrdila, da upravičeno sodi med kandidate za prestop v višjo ligo. Brici so dobro pričeli srečanje in v prvih dveh setih zanesljivo zmagali. V tretjem setu' pa je sre-
čanje postalo izenačeno in to delno po zaslugi igralcev Soče, ki so reorganizirali lastne vrste, delno pa tudi, ker je Naš prapor popustil. Soča je vsekakor zasluženo osvojila ta set. V četrtem nizu pa je že kazalo, da bo Soča izenačila stanje, saj je vodila že s 13:7, toda od tega trenutka dalje so Brici ponovno odločno in zbrano zaigrali in si zagotovili zmago. Pri Soči se je izkazal Marjan čemic, v vrstah Našega prapora pa F. Sošol, .Legiša, P. Klanjšček in mladi Walter Prinčič.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Tekma med Gortino Sport A in Kontovel Electronic Shopom ni bila odigrana zaradi nerazpoložljivosti telovadnice Morpurgo. Datum igranja bo določen sporazumno.
nestalnih vremenskih razmer l_ v, Preteklem mesecu organizacijski re ®{ morali odpovedati več važnih reni • !taterih so se udeležili tudi Si-e,Uru Jadralci.
gjP^bDvcdali so regato v razredu la-ripli v organizaciji Società Triestina re a . a’ katere sta se udeležila Si-vji ma Jadralca Andrej Prašelj in Li-
Trampuš.
re!?,;^° bila na vrsti regata v raz-So evropa v Varazzeju. Udeležili f0 i. J.e Arjana Bogateč, Maksi Fermilo št’11' ^>eter Sterni. Predvidene so tri Stlr* Preizkušnje. Zaradi brezve-bila S° regate odpovedali. Ko je j0 na vrsti četrta preizkušnja, se so ul°7?e. krepko poslabšalo, tako da eli jadralci velike težave.
brezvetrja je bilo odpovedati i _ 'talijansko prvenstvo v razre-v -n ®er - juniores, ki bi moralo biti Rave U- od. 21 ■ d° 25- aprila. Tudi v biov i ’ kjer bi morala Sireni na teklo FpJj)Ca Aleksander Pan jek in Kar-Za e n°® 'a nastoi>iti na prvi selekciji reduVr°Pski in svetovni pokal v razgori optimist jo je organizatorjem za-6ahizat,reme' TPK Sirena je bila ur-tor mednarodne regate deskar-
Končalo se je košarkarsko naraščajniško prvenstvo
Bor in Kontovel razmeroma zadovoljila
Prejšnji teden so sklenili z nastopi v pokrajinskem košarkarskem prvenstvu naraščajnikov, na katerem sta sodelovali tudi postavi Bora in Konto-vela. Prvenstva se je skupno udeležilo enajst moštev. Na prvo mesto sta se z istim številom točk uvrstila Don Bosco in Servolana, Don Bosco pa si je priboril pravico do nastopa na deželnem finalu ziaradi boljše razlike v koših v medsebojnih spopadih s Ške-denjci. Naša predstavnika sta igrala s spremenljivo srečo. Borovci so se u-vrsti i na končno 5. mesto, Kontovelci pa so na 9. mestu, toda morajo nadoknaditi še dve zaostali tekmi. Končni obračun obeh moštev je razmeroma zadovoljiv, čeprav moramo pristaviti, da sta si obe naši ekipi nerodno zapravili nekaj zmag. Trenerja Jureta Krečiča (Bor) in Pina Bradassija (Kontovel) smo ob koncu prvenstva vprašali, ali sta zadovoljna z uvrstitvijo svojega moštva in ah sta pred sezono računala na višje mesto?
KREČIČ: Recimo, da sem na splošno zadovoljen, glede na to, da sem si med sezono prizadeval predvsem izboljšati igro v obrambi. Realno gledano bi moralo naše moštvo doseči tretje mesto, saj imamo nekaj res dobrih posameznikov ob solidnem košarkarskem znanju ostalih članov moštva. Fantje pa so letos večkrat odpovedali predvsem glede zrelosti na igrišču. To se je odražalo v odnosu do sodnikov, v igri proti sl abšim nasprotnikom, v pomanjkanju večje mere samozavesti. Bili so boljši od večine moštev z izjemo Don Bosca in Sorvolane. Večji del porazov pa so doživeli popolnoma po lastni krivdi in trdno upam. ,da jim bomo do prihodnje sezone privzgojili odgovornejši odnos do dela in da bodo tudi sami dozoreli.
BRAD ASSI: Če primerjam letošnje prvenstvo z lanskim opazim velik napredek v igri svojega moštva, tako da
smo globalno gledano zadovoljni. Letos smo postavili temelje za delo, ki bo prave sadove obrodilo šele po enem ali po dveh letih. V moštvu imamo nekaj dobrih posameznikov, ki so po mojem mnenju obetajoči za igro na določenem nivoju tudi v starejši konkurenci. V letošnjem prvenstvu smo tudi mi zapravili nekaj tekem po nepotrebnem, tako da bi lahko zasedli boljši položaj na lestvici. Fantje so tudi dokazali resen odnos do dela, predvsem tisti, ki prihajajo na treninge iz drugih krajev (Nabrežina, Sa'ež).
Tako naši naraščajniki v letošnji sezoni. Upati je, da bodo do prihodnjega prvenstva res še napredovali in odpravili svoje večje hibe, saj so igralci te starostne kategorije (1969) v splošni vedi zamejske košarke taka generacija, iz katere bi se lahko razvil marsikateri kvaliteten košarkar.
(Cancia)
ODBOJKA ZA OSNOVNE ŠOLE
Sovodenjci peti Doberdobci sedmi
V standreški občinski telovadnici se je konec tedna odvijalo srečanje v odbojki za učence italijanskih in slovenskih osnovnih šol. Tekmovanj so se udeležili tudi učenci osnovnih šol iz Doberdoba in Sovodenj, ki so nastopili z dvema moškima in dvema ženskima postavama.
Kljub številnim ekipam so sovodenj-ski učenci dosegli 5., Doberdobci pa 7. mesto.
POSTAVE:
Sovodnje (dekleta) : Michela Fajt, Claudia Grillo, Valentina Florenin, Claudia Cesselli, Vesna Tomšič.
Sovodnje (fantje) : Luka Pisk, Maurizio Monti, Luka Milocco in Claudio Kovic.
Doberdob (dekleta) : Nataša Fran-dolič, Mara Gergolet, Suzi Ferfolja in Romina Pizzo.
Doberdob (fantje) : Diego Gergolet, Martin Spacal, Emanuela Zampar in Andrej Pahor.
NOGOMETNA C-2 LIGA
Gorizia — Omegna 2:1 (2:0)
GORIZIA:	Hlede, Grazzolo, Da
Dalt, Lazzara, Battoia, Antonutti, Bertoia, Righini (Candoni), Bacchet ti (Cresta), Peressotti, Diodicibus.
Pred skoraj praznimi tribunami je Gorizia izbojevala pomembno zmago proti Omegni, ki ji daje še možnosti, da se bori za obstanek v ligi. Brez dvoma naslednje srečanje proti Sant’Angelu bo odločilnega pomena.
Nedeljsko srečanje, v katerem sta manjkala Del Neri in Grillo, je domača ekipa začela nadvse uspešno in po prvih 20 minutah že vodila z 2:0. Po tem rezultatu, in to še posebno v deugem polčasu, pa so Goričani zaigrali zares slabo in lahko bi se zgodilo, da bi Omegna dosegla izenačenje.
• TENIS — Avstralec John Frawley, je zmagal na mednarodnem teniškem turnirju v Rimu na Memorialu Mat-teoli. V finalu je po dveh setih premagal Argentinca Yunisa s 6:4, 7:5.
Naročnina: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za /oseb nike mesečno 180,00, letno 1800.00 din. za orga-nizaci|e m pod|et|a mesečno 250.00. letno 2.500.00
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603 45361 ADIT - DZS 61000 Ljubliana Kardeljeva 8/11. nad - telefon 228023
Oglasi Ob delovnikih; trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih; povišek 20% IVA 18'/' Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
dnevnik
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogomil Samsa
Izdaja L	ZTT	fèìrflj ^len i,eliienske
m tiska	Trst	IMIjm zveze časopisnih
<'sa^ založnikov FIEG
8. maju 1984
Med zasledovanjem orožnikov nekega avtomobilskega tatu
En mrtev in dva ranjena v Rimu
RIM — Včeraj so v Rimu identificirali mladeniča, katerega je med streljanjem ubil neki orožnik v bližini Porta del Popolo. Pokojni je 241etni Mariano Bramo iz Frosinoma, ki pa že več časa stanuje v Rimu.
Že v začetku je prišlo s strani policije do dokaj meglenih trditev o vzrokih smrti Erama. Toda največ,, jetnejša rekonstrukcija celotnega dogodka je taka: Bramo je izpred nekega bara izmaknil renault 5 GTE nekemu elektrikarju, ki se je za hip ustavil, da bi popil kavo.
Z ukradenim avtom je zapeljal v sredo kolone italijanskega vojnega letalstva, ki je peljala na Kvirinal zamenjavo straže. Orožniki so mu baje ukazali naj ustavi svoj R5, toda Bramo (ki je pred kratkim prišel iz zapora, kjer je sedel zaradi tatvin) je pritisnil na plin in skušal povoziti dva od štirih orožnikov na motorjih. Eden od obeh je pri tem padel na tla.
Ostala motorista ata se pognala za ubežnikom in ker se ta ni hotel ustaviti je eden izmed obeh začel streljati za njim. Dve krogli sta zadeli avto, ena pa je prestrelila voznikovo levo ramo. Bramo ni več nadzoroval
vozila. To je z vso hitrostjo trčilo v stebre, ki zapirajo prehod pod desnim lokom Porta del Popolo. Ko so ljudje pritekli do avta, je bil mladenič že mrtev. Vsekakor pa bo šele obdukcija pokazala, ah ga je ubila krogla, ah pa je izgubil življenje zaradi trčenja v stebre.
O celotni zgodbi bo verjetno še precej govora, saj so dosedanji podatki, ki so jih dah karabinjerji, dokaj nejasni. Tako motociklisti, ki so spremljali vojaško kolono, trdijo, da je pokojni Bramo streljal na njih, oz. jim grozil s pištolo. Pri preiskavi pa niso našh nobenega orožja. Dalje, so orožniki v začetku trdih, da je na ubežnika streljal nekdo drug in ne oni, kar, kot kaže, tudi ne drži. Obenem pa naj bi si eden izmed obeh zasledoval cev sam prestrelil nogo, ranjen pa je tudi neki slučajni pasant.
Tudi o tem dogodku je več variant.
Skratka, trenutno je najbolj neizpodbitno le to, da je Bramo mrtev, kako in zakaj pa še nikakor ni povsem jasno.
Ogromna zaloga »črnega« zlata
HOUSTON — Po velikem razočaranju v Mukluku, je petrolejska družba Shell uspela v naslednjem poskusu. Tehniki te družbe so namreč sporočili, da so v Beaufortovem morju pri Aljaski odkrili ogromno ležišče nafte, iz katerega menijo, da bodo »izvlekli« kar 100 milijonov črnega zlata.
Pravkar odkrito ležišče se nahaja kakih pet milj od severne obale Aljaske in je tudi prvo v tem morju, ki je komercialno koristno. Vse kaže, da pomeni to odkritje samo uvod v nadaljnjo raziskavo področja, na katerem je po prvih ocenah še dovolj zalog nafte in naravnega plina.
Kdo bi se čudil ob tako visokih cenah
Manj mesa na krožniku
WASHINGTON — Poraba govejega mesa je v lanskem letu padla in vse kaže, da tudi letos ne bo napredovala. To je sporočilo ameriško ministrstvo za kmetijstvo v poročilu o perspektivah mesnega trga v svetu.
Leta 1982 so na vsem svetu pojedli 39,7 milijona ton govejega mesa, leto dni kasneje je ta količina padla na 39,5 milijona ton, letos bo pa znašala po trenutnih računih 39,7 milijona ton.
Ta podatek na prvi pogled kaže, da je padec proizvodnje govedine in mesnih izdelkov nazadoval le minimalno, oz. se bo letos celo vrnil na staro količino. Tako mnenje pa je zgrešeno, saj kažejo številke le skupno količino porabe, ne upoštevajo pa koliko gove-
jega mesa pride v poprečju na vsakega prebivalca Zemlje. Prebivalstvo našega planeta namreč izredno hitro narašča, to pa pomeni, da pride ob enaki proizvodnji vsako leto manj mesa na vsako glavo.
Padec porabe "govedine so zabeležili tudi v ožjem okviru dveh največjih porabnikov tega živila, ZDA in držav EGS. Tu naj bi lani uvozih kar 191.000 ton manj govedine in teletine kot leto dni prej.
Lani so prodali, v nasprotju z govedino, več svinjine, kot leto prej, toda ameriški prehrambeni izvedenci menijo, da bo tudi svinjina šla letos slabše v promet, kot lansko leto.
Lepotice Otoka
Prcddnevije bilo tekmovanje za lepotico Otoka. Izkazalo se .je, da ima največ »rekvizitov« škotsko dekle, ki je tako demantirala mnenje, da so Škotje skopuški...	(Telefoto AP)
Več algebre in manj geometrije
SIENA — Prejšnji teden je bil v Sieni mednarodni kongres o algebri, katerega so se udeležili znanstveniki iz enajstih držav. Ti so se v za ključni resoluciji zavzeli za to, da bi bilo treba v evropskih šolah skrčiti pouk geometrije in dati prednost al gebri, ki je temelj matematike za leta po dva tisoč.
Jean Dieudonne, ki je eden največjih živečih matematikov, je na koncu celo polemično vzkliknil: »Dol z Evklidom, dol s trikotnikic. Po nje govem mnenju si morajo mladi v šo lah pridobiti tako znanje, ki je v skladu z razvojem tehnologije. Zato več algebre in manj geometrije.
V ZRN
manj vojakov
BONN —- Zvezna vlada v Bonnu je sporočila, da bo do leta 1997 postopoma znižala število svojih vojakov, in sicer od sedanjih 495 tisoč na 420 tisoč, medtem ko bo vojski »služilo« 25 tisoč žensk in civilistov. Skratka, v ZRN bo 50 tisoč vojakov manj.
V zameno pa bo treba povečati »storilnost« in odpraviti vse frustracije, ki se pojavljajo med vojaki. Neka anketa je pokazala, da kar 40 odstotkov vojakov meni, da je služenje vojaškega roka samo izguba časa, veliko pa jih tudi meni, da so slabo plačana delovna sila...
V ZDA veliko brezdomcev
WASHINGTON — V ZDA je od 250 do 350 tisoč ljudi, ki nimajo strehe nad glavo. Skoraj polovica teh brezdomcev boleha na živčevju in je predana alkoholizmu ali narkomaniji. Ti podatki izhajajo iz nekega poročila ameriške vlade, v katerem je tudi rečeno, da brezdomci najpogosteje spijo na avtobusih in železniških postajah.
Ameriški brezdomci (lahko bi jim rekli tudi potepuhi) so stari povprečno 30 let, med njimi pa je tudi precej žensk in mladoletnikov. Največ jih živi v Los Angelesu, kateremu sledijo New York, Chicago in San Francisco.
Komemoracija v Mauthausnu
DUNAJ — Okrog 6 tisoč ljudi iz dvanajstih držav se je udeležilo manifestacij v Mauthausnu ob 39-letni-ci osvoboditve iz tega zloglasnega nacističnega taborišča smrti, kjer je balo ubitih okrog 20 tisoč internirancev.
Avstrijo je predstavljal notranji minister Karl Blecha, ob mnogih drugih predstavnikih oblasti pa je bil prisoten tudi italijanski veleposlanik Nisio, ki je v krajšem nagovoru obsodil vsakršno obliko nasilja in se zavzel za miroljubno pot in dialog pri reševanju sporov med ljudmi in narodi.
»Grozno«
maščevanje
HOUSTON — Maščevanje pa tako! Calvin Joseph, star 27 let, je ukradel svojemu očetu leseno nogo, ker ga le ta ni hotel več vzdrževati. Sin mu je namreč vseskozi povzročal »glavobol«, saj je imel redno opraviti z roko pravice.
Zato pa se je 27-letni mladenič maščeval. Kot rečeno, izmaknil je o-četu leseno nogo (»pravo«, je oče izgubil v neki avtomobilski nesreči) in ker mu to ni bilo dovolj, mu je ukradel ludi nadomestno.
Sodišče v Texasu je fantu naprtilo zgledno kazen: deset let ne bo smel čez rojstni prag. Tako vsaj no0 ne bo kradel.
MiKi_MvsfERL Čudežni otok
Tudi na Madžarskem
(2.)
Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
kmalu roman »1984«?
BUDIMPEŠTA — Ko da neki lek tor mišljenje o določeni knjigi, pa naj bo za to vprašan ali ne, to v madžarski založniški praksi že nekaj pomeni, še večji vpliv ima tako mnenje, ko je objavljeno na stolpcih najuglednejšega literarnega časopisa. In to je napravil Ferenc Takač, ko je zapisal nekaj misli (kot lektor) o Omellovem delu »1984«.
Ko bi razmišljali o lektorjevih sugestijah, potem bi lahko sklepali, da bo znamenita knjiga že letos prvič v rokah madžarskega bralca. Res je, pravi Takač, da je bilo na XX. kongresu KP Madžarske nekaj ocen o »velikih tovariših«, kakršne je moč dobiti v Orwellovi knjigi, vendar proza angleškega pisatelja lahko kljub temu poučno učinkuje, čeprav so jo v obdobju hladne vojne izkoriščali kot protikomunistično propagando. A to je naravno, pravi lektor, saj ne obstaja satira brez pretiravanja in tako je tudi v »1984« vse polno satire.
Da bi podkrepil svojo misel, kako se neka satira osvobodi kamna nerazumevanja in kritike dobe, v kateri je nastala, navaja Takač usodo Swi-ftovegovega »Gulliverjevega potovanja«, natančneje četrti del te knji-
ge, v katerem predstavlja pisatelj človeštvo, ki je podobno opičjemu kraljestvu.
Glavna nit Tdkačevega »priporočila«, da bi bilò treba knjigo natisniti, pa je v potrebi, da se človek pri' pravi na razmišljanje o tem, kaj vse se lahko zgodi, če se pusti, da Qre razvoj dogodkov v napačno smer. k to še ni vse. Že madžarski ustvarjale\ so ha vse mogoče načine prikazah vse anomalije iz obdobja petdesetih let, tako da še ena predstava tuje0a avtorja ne bi mogla škoditi in ni v nasprotju s predstavami, ki jih mnogi Madžari imajo o »tistem času*> neposredno pred katerim je bil roman »1984« napisan.
Vsakdo ve, da se vsa Onvellova predvidevanja niso uresničila, mnoQe njegove intuicije so daleč od tistega, kar se je v resnici zgodilo, a. kljub temu, zaključuje lektor, to n' slaba knjiga in dodaja, da bi bilo dobro, ko bi zagledala v madžarskem prevodu luč dneva prav v letu, kateremu je bila namenjena. Ali se jf založnik že našel in celo začel s »' skanjem knjigb —- zaenkrat širša javnost še ne ve. Verjeti pa je, da '>0 kmalu tako.