NAJCA, GLASILO OSNOVNE SOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK V., MAJ 1993, ŠT. 2 Pozdravljeni! Druga polovica letošnjega šolskega leta se je začela z veliko praznikov in veselja, končuje pa se z raznimi kulturnimi dogodki in tekmovanji. Tako je nastopil božič, veselili smo se novega leta in po skoraj treh tednih lenarjenja je končno izšla posebna številka Najče -praznična Najča. Veselja pa še ni bilo konec; zapadel je sneg in za trenutek smo postali najsrečnejši Slovenci, vendar nam narava ni bila dolgo naklonjena, saj se je kmalu otoplilo. Božično-novoletnim počitnicam je sledil še en teden počitnic, ki smo se jih vsi veselili. Ko smo se končno spet ustalili y šoli, se je približal čas tekmovanj. Najboljši učenci naše šole smo tekmovali v matematiki, fiziki, kemiji, šahu ter v drugih športih, kjer smo poželi lepe rezultate. Pa tudi kulturnih dogodkov je in bo veliko. Ali kdo ne ve, da smo praznovali 500-letnico novomeškega Kapitlja? V maju nas bosta obiskala Tone Pavček in Jerica Mrzel, tragedijo Antigona, ki jo pripravljajo osmošolci, pa si bomo lahko ogledali v maju in potem še reprizo v juniju. Poleg prijetnih izletov in mnogo lepih pomladnih dni, vam želimo dobro zabavo ob naših rubrikah, ki jih ni tako malo. Matevž Harlander, 6. c NOVICE Vegova priznanja 7. aprila se je pričelo tekmovanje za bronasto Vegovo priznanje, ki se gaje udeležilo 11 šestošolcev. Tekmovalci smo bili razporejeni v tri razrede. Ko je prišel čas reševanja, smo dobili naloge, ki niso bile težke. BVP smo osvojili vsi šestošolci. Prvih šest učencev pa je doseglo določeno število točk, ki so nam odprle pot na občinsko srebrno tekmovanje. Udeleženci SVP smo bili Matevž Harlander, Majda Štangelj, Kati Rozman, Jure Balažič, Jernej Kastelic in Katja Šturm. Občinskega tekmovanja 17. aprila so se udeležili šole Dolenjske. Vsi tekmovalci Dolenjske smo se zbrali v OŠ Šentjernej, kjer so nas razporedili v devet razredov. V vsakem razredu sta bili dve učiteljici, ki sta nam razdelili naloge in šifre, za katere je vedel vsak sam. čas, ki nam je bil na voljo, je bil dve uri. Naloge so bile srednje težke. Po razburljivem reševanju matematičnih nalog smo učenci odšli na kosilo, sledil je ogled akcijskega filma. Bližal se je napet trenutek razglasitve. Vsi učenci Grma smo zasedli visoka mesta. Osmarji in sedmarji, ki so se uvrstili med prve tri, se bodo udeležili ZVP v Ljubljani. Šestošolci smo dosegli 2., 13., 18. in 23. mesto. Zmagala je učenka z OŠ Bršljin. Prvi trije srečneži so nato prejeli še nagrade, priznanja pa bomo dobili kasneje. Tekmovanje se je dobro in srečno izteklo, najbolj pa se mi je v spomin vtisnil nasmeh gospe učiteljice Jožice Plantan. Katja, 6.b TEKMOVANJE IZ KEMIJE 15. aprila je bilo šolsko tekmovanje iz kemije. Učenci, ki so dosegli 80% pravilnih odgovorov, so se uvrstili na regijsko tekmovanje, ki je bilo 12. maja. Ti učenci so: Dejan Šmalc, 7. c, Andrej Tomeljak in Damjan Malnarič iz 7. d Zelo dobre rezultate pa so dosegli še učenci iz 8. razredov, vendar je' bilo malo premalo za nadaljnjo uvrstitev. Ti so: Adnan Bešo, Helena Šterk in Samo Plut. Tekmovanje v znanju angleščine 2. aprila je na osnovni šolf Dolenjske Toplice potekalo regijsko tekmovanje iz angleščine. Z naše šole se gaje udeležilo deset učencev. To so bili osmošolci iz 8.a Jana Murgelj, Helena Šterk, Metka Fir, Samo Plut, Janika Petrov, Rok Lenardič, Bojana Novak, Janja Ban, Aleš Hančič in Marija Penca. Dosegli smo kar dobre rezultate. Naprej so se uvrstili trije učenci: Samo Plut, Rok Lenardič in Janika Petrov. Republiško tekmovanje je bilo 14. majav Ljubljani. Tekmovalcem čestitamo! Samo Plut, Janika Petrov, 8.b Srebrno Cankarjevo priznanje Meseca marca je bilo medobčinsko tekmovanje v znanju slovenskega jezika. Udeležijo se ga lahko po trije tekmovalci z vsake šole, vsi, ki dosežejo več kot 75%, pa osvojijo srebrno Cankarjevo priznanje. Tekmovanje je bilo letos na temo ljudsko slovstvo, sestavljeno pa je bilo, tako kot vsako leto, iz dveh delov: iz pisanja spisa in slovnično--literarno-teoretičnega dela. Ker smo bili Grmčani že spet gostitelji tekmovanja, smo imeli pravico do enega tekmovalca več kot drugi. Tako so se na tekmovanju spoprijeli z nalogami štirje in vsi osvojili srebrno priznanje: Adnan Bešo iz 8.c, Samo Plut iz 8.b, Bojana Novak iz 8.d in Alenka Kastelic iz 8.b Tekmovanje iz fizike V soboto, 3. aprila, je bilo na naši šoli regijsko tekmovanje iz fizike. Na njem so sodelovale vse šole novomeške regije. Z naše šole se je tekmovanja udeležilo osem učencev (štirje iz sedmega in štirje iz osmega). Sedmi razred so zastopali Ra-divoje Raškovic, Petra Lipar, Dejan Šmalc in Boštjan Guštin. Osmi pa Bojana Novak, Rok Lenardič, Adnan Bešo in Aleš Mar-jetič. Tekmovalci sedmega razreda so dosegli boljše rezultate, saj je dvojica Petra Lipar in Boštjan Guštin zasedla tretje mesto in se s tem uvrstila na republiško tekmovanje. Dvojici osmih razredov sta zasedli deveto mesto. Našim tekmovalcem želimo še veliko sreče pri nadaljnjem tekmovanju v Ljubljani. Aleš Marjetič, 8.b Letos pa nismo šli Grmčani v Ljubljano v gledališče, ampak je gledališče prišlo k nam! Primorsko dramsko gledališče je v Domu kulture uprizorilo za naše šesto in sedmošolce igro Čudežni kamen Alenke Goljevšček. Gre za moderno pravljično igro o nenavadnem bitju, ki se imenuje Gurgl in je doma v »deveti dimenziji«. Na naš planet pa pride, da bi poiskal čudežni kamen in preprečil katastrofo, ki grozi sodobnim civiliziranim ljudem. Predstava nas je pritegnila po likovni plati, v njej je tudi dovolj petja in plesa. Pedagoški eksperiment Konec marca so se učenci 6.b na razrednikovi uri pogovarjali s psihologinjo gospo Marijo Gabrijelčič. Zanimal jih je problem kazni. Pojasnila jim je, da je delo vrednota. Torej delo ne more in ne sme biti kazen, kakor so predlagali učenci ob kršenju razrednih pravil lepega vedenja. Poskusila jih je spodbuditi k lepemu obnašanju drugače; tako da se ne bi bali kazni, ampak veselili pohval. Ne brez uspeha! Pri večini predmetov so izboljšali svoje vedenje, tako da so bili res pohvaljeni. Njihovo prizadevanje za kulturnejše obnašanje so najprej opazili učitelji Katja Petrič, Vesna Rakuša, Branko Šuster, Tone Bučar, v zadnjem tednu eksperimenta tudi Vera Kukovič. Ko se je pedagoški eksperiment iztekel, so učenci predlagali podaljšanje za en mesec. Radi bi, da bi jih pohvalili tudi ostali učitelji, najbolj pa si želijo pohvale pri biologiji in glasbeni vzgoji. Razredničarka 6.b ■S ŠOLSKEGA« TELEPRINTERJA 7.1. - zboršole 13.1. - obisk svetovalcev Zavoda za šolstvo. Ogledali so si učno diferenciacijo (nivojski pouk) na predmetni stopnji. 13. 1. - predavanje o »HAVAJSKEM TRIATLONU« za 7. in 8. razred 25. 1. — 29. 1. - počitnice 4.2. - skupni sestanek staršev učencev 6. razreda o šoli v n ara vi 9.2. - koncert SILVESTRA MIHELČIČA na elektronski harmoniki 9.2. - občinsko prvenstvo osnovnih šol v košarki 16. 2. - poskusno preverjanje znanja iz slovenskega jezika in matematike 18. 2. - sestanek sveta staršev 24. 2. - koncert pevskega zbora v avli ob 18. uri 24. 2. - občinsko prvenstvo v rokometu 26. 2. - informativni dan 8. razredov. 1.3. - prihod nove vodje šolske prehrane gospe Štefke Dežman 6.3. - občinsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje 8. — 13. 3. - praksa študentov filozofske fakultete 10. 3. - ogled filma Lepotica in zver 13.3. - snemanje oddaje o življenju in delu šole za Radio Slovenija 24. 3. - posvetovanje učiteljev o »Novi slovenski šoli« v Portorožu 24. 3. - CICIDAN v športni dvorani za 1. in 2. razred 25. 3. - naravoslovni dan 8. razredov 26. 3. - šolsko tekmovanje angleščine 29. 3. - predstavitev učbenika zgodovine za 8. razred 2.4. - čarovnik iz OZA - gledališka predstava za nižjo stopnjo 3.4. - regijsko tekmovanje v fiziki 8. 4., 13. 4. - nagradni izlet NAJČE 15. 4. - šolsko tekmovanje kemije 13. 4. — 17. 4. - na šoli učiteljica, ki bo poučevala zdomce v Nemčiji _ ____ ____ - ■*v 15. 4. — 17. 4. - BATIK- seminar 17.4.- občinsko tekmovanje za Vegovo priznanje 22. 4. - ocenjevalna konferenca 24. 4. - srečanje mladih likovnikov na Kapitlju 22. 4.-ŠPORTNIDAN 23. 4. - zboršole 23. 4. - tekmovanje iz računalništva 23. 4. - osmošolskiples 27. 4. - POČITNICE 5.5. Čudežni kamen - predstava za 6. in 7. razred 6.5. - predavanje o drogah za starše učencev 8. razredov 7.5. - občinsko tekmovanje mladih tehnikov in republiško tekmovanje fizikov 3. 5. - občinsko tekmovanje v veseli šoli 1 0. 5. - vrnitev prof. Čibejeve 12.5. - regijsko tekmovanje iz kemije . - republiško tekmovanje iz angleškega jezika 15. 5. - republiško tekmovanje iz matematike 19.5. - državno srečanje tekmovalcev kemije 19. 5. - zaključek projekta Tone Pavček (z gostoma Tonetom Pavčkom in Jerico Mrzel) 26. 5. - tekmovanje RAČUNANJE IN IGRA od 1. - 4. razreda 29. 5. - državno tekmovanje mladih tehnikov 2.6.- eksterno preverjanje znanja slovenskega jezika 3. 6. - republiško preverjanje znanja matematike huckets 0f t hlm of kateri I mam sm INTERVJUJI ■9M Herman VERNIK iz Vzgojne posvetovalnice Maribor je bil eden od vodij tečaja za večjo učinkovitost učiteljevega dela. Usposabljanje učiteljev OŠ Grm iz Novega mesta se bo še nadaljevalo. Ste eden od redkih realitetnih terapevtov v Sloveniji in eden med tremi slovenskimi super vizorji. Bi nam razložili pojem realitetne terapije in super vi-zorstva^ Kdo lahko postane realitetni terapevt? »Realitetna terapija je metoda svetovanja, katere avtorje dr. W. Glasser, klinični psiholog in psihiater, sedaj direktor Inštituta za realitetno terapijo v Los Angelesu. Realitetna terapija je osredotočena na svetovančevo sedanje vedenje, kar pomeni, da se ne ukvarja s svetovančevo zgodovino bolj, kot je to nujno potrebno. Pri sedanjem vedenju pa nas zanima, v kolikšni meri je to učinkovito, oziroma v kakšni meri mu omogoča realizacijo njegovih želja. Poudarek je na tem, da je vsaka oseba sama odgovorna za izbor svojega vedenja in ne pristajamo na trditev, da je človek žrtev dane situacije. Ko svetovanec spozna, da je vsako vedenje njegov izbor in da ga je torej možno spreminjati, se izbor nadaljnjih odločitev in planiranje lahko prične, to pa je tudi smisel RT.« Vzgojna posvetovalnica Maribor je lansko leto praznovala svojo 40-letnico. Kdaj, kako in zakaj ste se odločili organizirati tečaje? »V Vzgojni posvetovalnici že nekaj let spoznavamo, da le osebnostno zrel in oblikovan učitelj ob ustrezni usposobljenosti za učinkovito komunici- ranje lahka spreminja sedanje odnose v šoli v Bolj kvalitetne in s tem ustvarja pogoje za kvalitetno šolo.« Kakšen je namen, cilj tečaja o medosebnih odnosih? »Pomagati učitelju, da ob uvi-denju pride tudi k drugačnemu ravnanju. Da nekatera pričakovanja do sebe, ki jih je dosedaj sprejemal kot pedagoške vrednote, sprejme kot psihološke ovire, v smislu biti uspešen. Da najde, oziroma izgradi svojo osebno teorijo, ki mu omogoča, da je pri delu uspešen in osebno zadovoljen.« Delate kot svetovalni delavec. Kaj opažate pri svojem delu? Morda kake posledice napak učiteljevega dela? »Pri nekaterih učencih prihaja do težav zaradi učiteljevega neustreznega ravnanja, vendar se zavedam, da je bil učiteljev namen tudi s tem ravnanjem pomagati učencu, oziroma delati tako, da bi se potrjeval kot uspešen učitelj.« Med strokovnim usposabljanjem vas je pot vodila tudi v Ameriko, česa ste se naučili npr. pri dr. W. Glasserju? »Na usposabljanju za realitet-nega terapevta nisem bil v Ameriki, pač pa nas je usposabljal sam dr. W. Glasser s sodelavci tukaj, takrat še pri nas, v Zagrebu in Opatiji. Od dr. W. Glas-serja sem se veliko naučil, kot vodilo pri mojem delu pa so mi ostali tile njegovi napotki: - V bistvu so vsi ljudje dobri. Nihče ni namerno slab. - Vsako vedenje ima svoj cilj! To pomeni, da se vsaka oseba vede najbolje, kar premore v danem trenutku, v smislu zadovoljevanja njegovih takratnih potreb. - Posameznik pa se lahko nauči bolj učinkovitih vedenj v smislu zadovoljevanja svojih potreb. - Človek ne menja svojih vedenj, če mu to ne prinese boljših rezultatov in boljšega osebnega zadovoljstva. - Naše celokupno vedenje je sestavljeno iz aktivnosti, mišljenja, čustvovanja in telesnega počutja, pri tem pa direktno lahko vplivamo in izbiramo samo aktivnosti in delno mišljenje. Maš »NOVA KUHARICA« H! Štefka DEŽMAN seje zaposlila pri nas kot vodja prehrane z namenom, da izboljša kakovost prehrambenih navad nas šolarjev. r prihodu na naš ste uvedli mnoge Zakaj ste se odločili za zaposlitev na naši šoli? * Odločila sem se zaradi dru- ^ qn/n žinskih razmer. Na mojem . prejšnjem delavnem mestu je bil S* HOVOStl. Zakaj Ste Orga-moj delovni čas neomejen, naj- nizirali sestanke redite-večkrat celodneven. Moja IJqv? Ker skušam izboljšati kulturno otroka sta bila prepuščena sama sebi. Starih staršev nimamo v bližini. Učiteljice iz OŠ Center so g? raven prehranjevanja učencev, mi svetovale to zaposlitev. Odlo- %, Sestanki služijo temu, saj je sečila sem se zanjo. Čeprav mi bo da\ kultura uživanja hrane na prinesla manj denarja kot zel° nizki ravni. Sestanke učenci prejšnja, bom lahko več časa z ^ kar redno obiskujejo. Na sestan-mojima otrokoma. Ste zadovoljni s kuhinjo? Da. Kuhinja je zelo moderno opremljena, tako da je mogoče skuhati kvalitetno hrano. Želim pa si, da bi bilo v kuhinji več strokovnega znanja. Opustiti bomo morali nekatere stvari, npr. prevelik odstotek maščob in moke. * kih se pogovarjamo o pogrinjkih, , o aranžiranju, o lepšem izgledu $ Kje ste bili zaposleni prej? Zaposlena sem bila na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Tam sem opravljala delovne naloge učiteljice praktičnega pouka in vodje kuhinje restavracije Breg. Nekateri učenci ho-jedilnice, skratka "o bontonu~ph J! dijo V trgovino pO hrano. Se vam to zdi v redu? Nikakor ne. To se ne bi smelo dogajati. Če učenec ne mara malice, naj gre v kuhinjo in bo dobil drugo. Seveda pa to ne pride v poštev za cel razred. , , . . Z nižjimi razredi izva- ^!e, “ d°bro sprejeti jafe nefe5iqto £>y ■Svetlana e>i.Aqo^EVtč /$.ol Zakaj ste uvedli kosilo na pladnjih tudi za 1. in 2. razrede? Ker se mi ne zdi smiselno, da učiteljice, ki niso usposobljene za to delo, delijo hrano, ki bi jo morali deliti delavci kuhinje. Kaj si želite na svojem delovnem mestu? Doseči želim kulturno obnašanje za mizo, drugačen prihod v jedilnico, več časa za posamezni obrok, kakovostno pripravljeno hrano in kulturno uživanje hrane. Za to pa bo potrebno nekoliko potrpljenja, dobre volje in medsebojnega sodelovanja. Samo Plut, 8.b J a' : • . J Jana MURGELJ, Indira BEČIREVIČ 1 Gospa Vida LUKANC je doma iz Tržiča pri Kranju in se ukvarja z astrologijo. Z nami je nastopila v radijski oddaji Sobotna raglja. Nekaterim učencem je svetovala, za kateri poklic naj se odločijo. Kje so prvi začetki astrologije oz. od kod ideja o astrologiji? »Korenine segajo v začetek človeštva. Človek je že od nekdaj opazoval nebo. Opazil je, da se zvezde premikajo in da v različnih legah različno vplivajo na okolje. Ta veda se je razvijala in se še r razvija tudi v/ današnjem času.« Kdo vas je navdušil za astrologijo? »Ideja je prišla kar naenkrat. Zanimivo je to, da prej nisem prebrala niti enega napisanega horoskopa.« Ali obstajajo pri nas šole za to? »Ne. Pri nas zaenkrat še ni šol, so pa v tujini. Precej so razširjene v Angliji in Nemčiji, kjer pa je tudi veliko zanimanje za te šole.« Kje ste se vi naučili astrologije? »Najprej sem opravila tečaj v Ljubljani, nato pa sem se šolala še v tujini.« Se ukvarjate tudi s kitajskim horoskopom ali numerologijo? »Ne. Ukvarjam se ne s kitajskim horoskopom ne z numerologijo. Vendar bi moral rezultat priti po vseh metodah enak, kajti to so le različne poti do rezultata.« Ali pišete tudi splošne horoskope, naprimer za revije? »Da, pišem za Našo ženo. Splošni horoskop je težko pisati, kajti rojeni v istem zodiakalnem znamenju niso vsi enaki ljudje, vsakdo je osebnost zase.« V OTROŠKIH LETIH SEM BIL VEDNO UMAZAN Andrej Šifrer je imel tudi na naši šoli koncert. Zelo se mu je mudilo dalje, a sva ga le ujeli za kratek pogovor. Imate 13-let nega sina Martina. Bo šel po vaših stopinjah? »Glasba ga ne zanima tako kakor šport. Posebej ga zanimata košarka in vaterpolo.« Kako bi vi ravnali z učenci, če bi bili učitelj? »Na šoli me moti, ker se učenci morajo velikokrat učiti na pamet, razložiti pa ne znajo. Če bi bil jaz učitelj, bi imeli učenci pravila, katerih bi se morali držati, ne bi pa me motilo, če bi bili razigrani. Kar bi se z učenci dogovoril, bi moralo tudi držati.« Se spominjate kakega smešnega dogodka iz osnovne šole? »Trenutno se ga ne spominjam, vem pa, da sem bil velikokrat razigran, dajal sem pripombe in velikokrat bi moralo biti po mojem. Te lastnosti se me še zdaj držijo, priznam pa, da ne bi imel rad takega učenca v razredu.« Kaj vas je spodbudilo, da ste napisali pesem Umazanci? »Spomnil sem se svojih otroških dni in napisal to pesem, kajti v otroških letih sem bil vedno umazan.« Kakšno publiko imate najrajši? »Najbolj všeč mi je publika, ki me posluša in sodeluje z mano.« M£cLa, /j 9 c aU ^ * TUvrvv -) ^ ' GLASBA, KLOPCE, PjJAČA_isiRHŠw^ .... _^^^"eTetona£a|oVo^PSg ANKETEMtSggsj I učencP’„ *S0 te spremi ' "" Ne vidim P° šo" noDenin sPre' LTETTC)^ ' J rejo kmn*trebne’ saj Dr%be Za memb, ki bi bile upadljive. Me-1 čenišoT emeiši ln bol ^nm°' _ nim’ da bi bNo bolje’ če bLb!ia ^ ' ' - 1 spron. glasba tudi v jedilnici in po hod- ^ ^ ^ nikih, kar so nam že zdavnaj obl- ^ <5.^ AZ 1 ^ 0 v o ^s- am _______ MOJCA ^vX&am?La!f. : SS^^Folmamjner" \r. 'o* ^ .d'A ^ A’ P ■!& A A < I M - —- JB glasba tudi v jedilnici in po hod- j^!.^[ ^kr 'c'q^^:karr^“!k4o, iS5S^Sv 1 'hC9/M m klopi pa nisem tako navdušena; tudi pijača v trgovini se mi zdi v redu. ZVEZDE IN NAŠI POKLICI iiii V Sobotni raglji na Studiu D smo predstavili našo šolo, pogovarjali pa smo se tudi z astrologinjo Vido Lukane. Na podlagi naših rojstnih listov je napovedala prihodnost, predvsem je govorila o našem poklicu. Nekaj učencev, katerim je svetovala, smo povprašali, če se njihova odločitev ujema z njeno napovedjo. *^r Barbara Trlep, 8.c: Ja, se. Vse je resnica, vse se ujema. Če bi se malo več učila, bi bilo tudi dobro. Jana Murgelj, 8.a: Za enkrat še ne vem. Si pa zelo želim tisto, kar je napovedala. Helena Šterk, 8.a: Ja, še kar. Ampak še ne vem, če se bo vse uresničilo, saj je napovedala predvsem za študij in poklic. Samo Plut, 8.b: Ja, vse se ujema. Toda zdi se mi, da veliko govori, pa malo pove. Petra Kožuh, 8.c: Aha, vse se ujema. Njeno svetovanje se ujema z mojo odločitvijo o srednji šoli. Helena Šterk, 8.a in Kaja Ljubeč, 8.a r>ESiqfkJ &Y ^.V£tlanja j/ REPORTAŽA IZ /S Razlike med Dolenjsko Prekmurjem PREKMURJA Učenci, ki smo sodelovali pri šolskem časopisu, smo bili na nagradnem izletu po Prekmurju. Ugotovili smo, da se Prekmurje zelo razlikuje od Dolenjske. Na poti smo videli veliko rokavov reke Mure, česar pri Krki ni opaziti. Tam je bilo prej Panonsko morje, zato je Prekmurje ravna pokrajina, medtem ko je Dolenjska bolj gričevnata. Za Prekmurje so značilne živali '? - ■ ZAHVALA PREKMURCEM štorklje. Videli smo jih veliko. Nekatere v gnezdih, nekatere pa so kar stale na eni nogi in gledale naokoli. Pri štorkljah gradi gnezdo samec. Če pa samici narejeno gnezdo ni všeč, ga razkoplje, in samec ima spet polne roke dela. V Prekmurju živi veliko Romov, ki so bolj omikani in hodijo v šolo. Prekmurci in Dolenjci se razlikujemo tudi po govorici, saj v Prekmurju govorijo prekmurščino, ki se zelo razlikuje od dolenjske govorice. Daša Bajt, 6.b ' Gospodu Kuzmiču se novinarji in likovniki Naj če prisrčno zah valj u-\jemo za zanimivi učni uri v soboškem Pokrajinskem muzeju. Zanimiva točka na našem izletu je bil muzej v Murski Soboti. Muzej je v soboškem gradu, ki izvira iz 16. stoletja in je v središču Murske Sobote. Vanj so prenesli zelo originalno staro 0 kmečko prekmursko hišo, v kateri je črna kuhinja z zanimivimi hladilniki iz lubja ter stara spal-niča. Najbolj bogato opremljena ' je baročna dvorana, kjer so ponavadi sprejemali visoke goste. Dvorana ima poslikane stene in ogromne slike, s stropa visijo velike kristalne luči, v vitrinah so krasne ogromne vaze in skodelice z vrči iz poslikanega porcelana. Še najbolj zanimiva pa je ogromna, skoraj polmetrska pipa. V hodniku so razstavljene zelo stare knjige in pisma. Videli smo tudi 10 m dolg čoln, izdolben iz hrastovega lesa, ki pa ni h čoln, ampak nosilec mlina na vodi. Zanimive za ogled so tudi prekmurske noše, h katerim je spadalo krilo, predpasnik, ruta in bela bluza ter zanimive poročne obleke, okrašene s čipkami. V eni izmed sob pa so razstavljeni še star lesen likalnik, statve ter -zaradi različnosti od današnjih -zanimive lanene brisače, ki so okrašene z našitki. V sobi z ostanki iz antike pa sta razstavljena talilni lonec in antična plastika. Muzej v soboškem gradu mi je pokazal delček zgodovine Prekmurja Mojca Simčič, 6.b PREKMURJE Prekmurje je hribovit in raven svet v Panonski nižini. Zanj so značilne bele štorklje, ki gnezdijo na drogovih in dimnikih. Poleg njih lahko vidimo še čaplje. V Prekmurju se že veliko let uveljavlja prekmurščina. V njej so izdane mnoge prekmurske knjige. Znano je tudi Borovo gostovanje, ki ga priredijo za pusta, kot kazen, če se takrat nihče v vasi ne oženi. Tu poznamo še eno znamenitost, vidre. So že zelo iztrebljena vrsta, ki jih lahko najdemo v Sloveniji samo še v ljutomerski reki, edini še neonesnaženi, prilagojeni vidram. V teh sevrovzhodnih predelih živi tudi redka koristna ptica zlatovranka, ki se hrani s škodljivci. V Panonski nižini uspeva poleg ostalih žit ajda, ki na jesen s svojim rožnatobelim cvetjem pobeli širna polja. Katja, 6.b Kombinirani plavajoči mlin v Veržeju Ena od zanimivosti, ki smo jih videli, je edini še delujoči mlin na Muri. Znamenit je predvsem po tem, ker ima plavajočo hišico s kolesom v vodi, mlin je pa na kopnem. Ta mlin je leta 1912 go. Babič kupil od Klemenčevih, a je že po petih letih pogorel. Z močno volj so mlin popravili, a tudi temu mlinu sreča ni bila naklonjena. Voda je odnesla del mlina, ki je bil na vodi. Leta 1947so mlin ponovno obnovili. 1990. leta je mlin doletala nova nesreča, ko je voda odnesla mlinsko kolo. Mlin so popravili po treh mesecih. Kljub vsem nesrečam, ki so doletele mlin, ta še vedno obratuje in je znamenita krajevna turistična točka. Marko Dvornik, 8.b Mojster keramike v Filovcih Gostje iz Moravskih Toplic najraje obiskujejo mojstre črne keramike v Tešanovcih in Filovcih. Mi smo naš izlet zaključili v Filovcih, kjer so nekoč imeli lončarja pri vsaki hiši. Danes ohranja to tradicijo Alojz Bojnec, izdelovalec črnih vrčev in puter ter druge keramike. Ogledali smo si postopek izdelave putre, to je vrčka z dvema ročkama, v kakršnem so včasih nosili pijačo na polje ali pa v njem shranjevali bučno olje. Alenka Bajec, 8.a Moravske Toplice IZANIMIVOSTII IZ SVETA Samo sedem Kilometrov od Murske Sobote so Moravske Toplice, ki so se razvile v zadnjih 30 letih. Odkar so odkrili blagodejne vplive vroče vode, je to največje zbirališče ljudi v tej pokrajini. Revmatični bolniki iščejo predvsem zdravje v zdravilni vodi, ostali gostje pa športne užitke in zabavo. Vsako leto večajo površine za kopanje in šport letos pa tudi obnavljajo enega od bazenov. Velika Polana Velika Polana je dolga, strnjena vas, na SV Slovenije, katere celotno podobo lahko Ujameš le s fotografijo iz letala. Slovencem nam je ta vas znana predvsem zaradi tega, ker se je tam rodil pisatelj Miško Kranjec. Notranjosti hiše, ki ima klasično podobo slovenske hiše, si sedaj ne morete ogledati, ker je zaprta. Vso literaturo in predvsem dokumente so preselili v galerijo Miško Kranjca v Murski Soboti. V njegovi hiši je bilo v letih 1934-35 uredništvo Ljudske pravice. Nasproti nje pa stoji šola, ki se imenuje po pisatelju. Letos praznujemo 10-oblet-nico pisateljeve smrti. Meta, Polona, Simona, 8.a Med poletnimi počitnicami je bila naša družina v Parizu. Tam sem doživela prekrasne dneve. Eden najlepših je bil tisti, ki sem ga z bratom in s francosko prijateljico preživela v Disney-landu. Ko presotpiš njegov prag, pozabiš na svet odraslih in vstopiš v svet domišljije. Potovali smo čez tri pravljice. Čez pravljico o Petru Panu smo leteli z letečo ladjo. Kako je bilo čudovito videti pod sabo prižigajoče se lučke na ulicah Londona. Ko smo preleteli celo mesto, nas je ladja pripeljala do kraja, kjer je živel sam Peter Pan. Srčno so nas pričakali njegovi prijatelji - zajčki. Pravljica o Alisi je narejena kot labirint. Njegove stene so iz visoke žive meje. Deklice, ki stojijo ob vhodu v deželo, so vse oblečene kot Alisa. Če v labirintu zaviješ na napačno pot, se ti prikaže zmeraj novi junak iz te knjige. Ko se končno pribiješ iz labirinta, je pred tabo prekrasni grad. Iz njega se vidi cel Disneyland. Največ strahu sem preživela med pirati. Med njimi sem se peljala z ladjico po vodi. Vse je bilo temno. Kar naenkrat je začelo streljati. V vodo so padale svetleče bombe in lahko si videl sence piratov, kako se bojujejo. Ko smo se z ladjico spustili v dolino, smo videli piratske zakladnice. Na zlatih posteljah so ležali okostnjaki, ki so preštevali zlatnike in se nam grozljivo smejali. Ko smo spet prišli ven iz tega mračnega prostora, sem bila zelo srečna, da je bila to samo pravljična piratska dežela. Kljub vsemu mi je bila tako všeč, da sem brata in prijateljico Caroline prepričala, da smo šli še enkrat k piratom. Proti večeru nas je presenetil velik ognjemet. To je bil znak, da se bliža konec tega prekrasnega dne, ki ga ne bom nikoli pozabila. Mariana Vrtunski, 6.b mmm mvzmn Mmm* ■ ISI8I Ipii m S KNJIŽNIH POLIC I •00* wm Tone Pavček: UJETI OCEAN ■ ■ i:«« Tone Pavček IZREKI 1. Svet je gledališč^, kjer najslabši igralci igrajo največje vloge. 2. Kar lahko storiš danes, preloži na jutri na svojega sodelovca. 3. Če se veliko učiš, veliko veš, če veliko veš, veliko pozabiš, malo veš. Torej če se veliko učiš, malo veš. 4. Tujega nočemo, svojega ne damo. Tujega nočemo, svojega nimamo. 5. Korist je boljša od slave. 6. Najmočnejši je, kdor je duhovit. 7. Kdor hoče obogateti v enem dnevu, bo visel venem letu. 8. Polonius: What, do you lord my lord. Hamlet: VVords, VVords, VVords. 9. Hočem živeti kot človek, pa čeprav živim samo pet minut. 10. Naključja so skrivnost življenja. 11. Filozof je človek, ki se vse življenje ubija zato, da bi se o njem govorilo po smrti. 12. V tem modernem svetu je moderno razbijati, ne sestavljati. Tokrat vam bomprekavilknjimo Mo slomkegapisatelja Bo§haMdaZmtiprijatelji To je mec knjižnega kiča, podo-ben znamenitima vencema Pet prijateljev in Skrivnost Pripoveduje o manjši skupim ljubljanskih tabornikov, ki se odpravljajo na počitnice in doživijo kar mimogrede kakšno pustolovščino, pa tudi ljubezenskih pripetljajev ne manjka. Prva knjiga pripoveduje o počitnikovanju tabornikov na samotnem otoku v hrvaškem pri-morju. Vse teče po načrtu in vsi se zabavajo, a nenadoma se trije izmed njih izgubijo. Ostali jih gredo iskat in naletijo na tihotapce s starorimskimi anforami Pokličejo policijo in zgodba se srečno konča. Pisatelj Bogdan Novak je v zbirko Zvesti prijatelji uvrstil tudi nam znano knjigo Bela past. V naši knjižnici imajo za zdaj samo dve knjigi. Knjige so zanimive in se lahko berejo, a vendar so narejene po istem kalupu. Že zbirka Pet prijateljev je na naši šoti vzbudila precejšnje zanimanje bralcev, zatorej mislim, da bo tudi to knjigo na začetku težko dobiti. Nabranje! SmPk, S.b Pesniško zbirko Ujeti ocean sestavljajo štirje deli. To so: Spomin na zemljo, Morje, Gluhonemi in Ujetost. Za uvod nam je pesnik predstavil Tovariško pesem. Namenil jo je trem prijateljem, ki se jim zahvaljuje za skupno druženje, za vse dobro in slabo, kar so okusili. Sedaj pa ima vsakdo svojo pot, ki jo mora vsak zase okusiti. V prvem delu, imenovanem Spomini na zemlji se pesnik spominja krajev na Dolenjskem. Všeč mi je pesem Pred nevihto. Opisuje temno nebo z nabreklimi oblaki, ki se podijo po nebu. Govori o živalih, ki se stiskajo v/ kot, o nemiru in stiski, ki se pojavi v srcih, o grozi, ki neprestano preži in pritiska. Drugemu delu je naslov Morje. Iz te zbirke je pesem Školjka, ki govori o drobni beli školjki, ki počiva na belem produ na dnu morja, ujeta v ocean, v plimo in oseko. Pesnik si želi ujeti to belo školjko z biserom. Želi si večnega, enakomernega valovanja morja, ki ga pomirja. Tretji del Gluhonemi opisuje gluhe in neme. S pesmijo Smehljajoča usta nam pesnik opisuje nemi krik ljudi, njihovo stisko in zvesti PRumui njihovo utesnjenost. Krik, ki zamre že v grlu in ostane v prsih. Ostane le bolečina, ki se je ne da rešiti. Četrtemu delu je naslov Ujetost. V pesmi Nori zidar je pesnik opisal čustva, kijih ima vsak človek, kadar se počuti utesnjenega, ujetega. Predstavljal si je zidarja, ki vztrajno zida in zida zid, ki pritiska na duševnost človeka. Ta zidar je vztrajen in zid napetosti raste in raste. Človek pa to nemočno opazuje in se ne more rešiti tega pritiska. Čuti se ujetega. Skriti dnevnik malega hipohondra M dnevnik malega hipohondnje žabam mladinska knjiga, pisateljevAidanMacfodane in AnnMephem. Povest opisuje življenje 14-letnegafantaPetePayne, ki nekega dne odkrije, da je bipobonder. Tako začne pisati svoj dnevnik, v katerega zapisuje strogo zaupne podatke o sebi in svojih problemih. Najbolj se otepa mozoljev, mamil in alkoholnih pijač. Všoh poizkusi kaditi, a se kmalu odloči, da tega ne bo nikoli več počel. Noro je zaljubljen v CilloJeffs, katero po dolgem premišljevanju končno povabi na zmenek v kino. Pad prisluškuje težavam svojih sester in izve celo, dajenjegovastarejšasestra lahko noseča. Sestri ga dražita in zmerjata, predvsem mlajša sestra. Kmalu se mu poslabša vidin dobi očala. Knjiga se konča l januarja, na nove letni zabavi. Zbranaje vsa družina, prijatelji in seveda Cilla, katero Peter prvič poljubi. Knjigaje namenjena predvsem najstnikom, da v njej najdejo vse odgovore na svoja vprašanja, o katerih se ne morejo pogovarjati. m M o&UVW,AA;)fc uev-fcT/M__________ Pozdravljeni! V prejšnji številk N vam obljubiUTOPIes^co ^l 9d odlo6jlj pa dovolj velik '^nJmesto programa po-^neM^nal igri in nekaj nasvetov za igro. > o i ■ 7Š 0* 1 - o c Igro je založila založba CINEMAVVAR. V igri predstavljaš vojaškega pilota prve svetovne vojne, ki se pridruži vojaški eskadrilji. Kasneje dobivaš naloge in za dvajset uspešno opravljenih nalog dobiš višji čin. Dobivaš 6 različnih vrst nalog, ki pa niso razporejene po naštetem vrstnem redu. 1. ščitiš svoje letališče pred sovražnimi bombniki. 2. uničevanje sovražnih bombnikov in balonov. 3. z bombniki na pot, bi lahko rekli naslednji nalogi. Zaščititi eskadriljo ni tako lahko, pa vendar je to naslednja naloga: zaščita zavezniških bombnikov, ki bombardirajo sovražne cilje. 4. v tej nalogi se dogajajo pravi letalski spopadi sovražnih lovcev z zavezniškimi. Nekateri sovražni piloti so bolj spretni, drugi manj. 5. uničiti zemeljske cilje. Opozorilo: ne uničujte civilnih ciljev, ker vas drugače proglasijo za vojnega zločinca. 6. šesta, zadnja in najtežja vrsta nalog je popolnoma drugačna kot vse doslej. Dobite novo letalo-bombnik. Svet okoli sebe gledate v ptičji perspektivi, to pa še ni vse. Ogrožajo vas še sovražni lovci, izstrelki iz protiletalskih topov... Za konec pa vas čaka še spopad z rdečim baronom, letalskim asom. Oglejte si še končno sceno. Prosimo vas, da glasujete tudi naslednjič. Nasvidenje! Matevž Harlander in Luka Pekolj, 6.c Že 65-tič so podelilo oskarje. Veliki zmagovalec je bil Clint Eastvvood. Njegov film je pobral štiri oskarje, sam Clint pa dva: kot producent in režiser. Podelitev je trajala natančno tri ure, in to pred pol milijarde TV gledalci in polnim avditorjem. Gostitelj prireditve je bil zopet komik Billy Crystal (Vrzi mamo z vlaka). Billija je na oder privlekel kolega in lanskoletni nagrajenec Jack Palance na velikanski maketi oskarja. Billy je razjahal in prevzel vodenje v svoje roke. Po dveh urah sta na sceno stopila italijanska igralka Sophia Loren in Marcello Mastroianni, ki sta maestru Federicu Felliniju podelila priznanje za življenjsko delo. Oskarje so prejeli: Najboljši film: Neoproščeno Najboljši režiser: Clint Eastvvood - Neoproščeno Najboljša igralka: Emma Thompson - Howards End Najboljši igralec: Al Pacino -Vonj po ženski Najboljši vizualni efekti: Ken Ralston, Doug Chiang, Doug Smythe in Tom VVoodruff - Smrt ji lepo pristoji. In ostali... Marko Vide, 6.b Marko Kovač, 6.b EMMA THOMPSON Letošnja dobitnica oskarja za glavno žensko vlogo je prvič nominirana Emma Thompson. Oskarja ji je prinesel film Hovvards End, v katerem poleg nje nastopa lanski oskarjevec Anthony Hopkins. Emma je Britanka, ki je odraščala v gledališki družini. Kljub temu da sta bila oba starša igralca, je Emmo bolj privlačil poklic administratorke, a to le zato, ker je spoznala neko administratorko, ki je nanjo naredila silen vtis. Vendar se je kljub vsemu odločila za študij angleške literature v Cambredgu. Emma se je igranju resno posvetila šele pred nekaj leti in nima nobene igralske izobrazbe. Le izreden talent in volja sta ji pomagala, da je na filmskem področju že po nekaj letih uspela. V osebnem življenju je srečno poročena z britanskim igralcem Kenom Branaghanom, ki jo je pred tremi leti - na njen trideseti rojstni dan - zasnubil v New Yorku. Filmi Emme Thompson: HENRY V (1989), The Tali Guy (1989), DEAD AGAIN (1991), PETER’S FRIENDS, IM PROM RT (1991) in HOVVARDS END. Mojca Simčič, 6.c PODE V slovenske kinematografije prihaja slovenski film KO ZAPREM OČI, v režiji FRANCIJA SLAKA! Zgodba pripoveduje o poštni uradnici ANI (PETRA GOVC), ki11 jo oropa čeden fant v usnjenem suknjiču, v katerega se kasneje zaljubi. Vredno je omeniti še Goj-mirja Lešnjaka, ki se pojavi kot Bdris, in' Valterja Dragana kot Ivana. Petra je pri petindvajsetih letih absolventka akademije za igro. Mogoče jo poznate iz dveh uspešnih predstav: Ženska, ki nenehno govori - bila je tudi v novomeškem Domu kulture - in Sam, zaigraj še enkrat. V novem projektu Igorja Štromajerja LA LA SLINA pa nastopa sama in brez besedila. Film si le oglejte, konca vam pa ne poveva, da bo bolj napeto in zanimivo. Mojca Simčič & Lili Žagar Spet je tu naša rubrika o NLP. V prejšnji številki Najče smo opisali veliko srečo Pata McGuira, ko je našel vodo na planoti. Danes pa bomo opisali osupljiv dogodek Kennetha Arnolda, ki je videl kar celo kolono NLP-jev. Kenneth je sedaj že upokojen, vendar se še živo spominja dogodka izpred 35 leti. Pred 35 leti je Kenneth opravil neko delo na letališču; ker mu je ostalo še malo časa, se je odločil, da bo skušal najti razbitine nedavno strmoglavljenega letala. Kenneth je poletel, po prvem preletu kraja, kjer naj bi bile razbitine, ni opazil ničesar. Tedaj je notranjost njegovega letala razsvetlil modro-bel blisk. Kenneth pravi, da je bila vidljivost brezhibna in da je imel sonce za hrbtom. Prvi trenutek je pomislil, da se je tik pred njim spustilo kakšno letalo, toda nikjer ni bilo videti niti sledu o letalu. Tedaj se z leve strani zabliska in Kenneth je pogledal tja. Videl je skupino čudnih plovil, ki so letela v skupini. Vse bi bilo v redu, če le ne bi letela 2-krat hitreje, kot so bile takrat običajne hitrosti. Nato so se plovila približala Kennethu in ugotovil je, da gre za devet plovil, ki so letela z najmanj 1900 km/h. (Takrat so se letala šele približevala hitrosti 1000 km/h). Ker Kenneth pozna značilnosti tistega pogorja, je kasneje ugotovil, da so NLP-ji leteli v 8 km dolgi vrsti. Kenneth verjame v obstoj NLP in je še zdaj - po 35 letih - ves osupel nad tem dogodkom. Iz knjige Arhurja Clarka. Samodrč Pozdravljeni! Danes se vam prvič oglašava z rubriko Samodrč. Skušala vam bova prikazati nekaj zanimivosti iz sveta avtomobilizma. Avto je nepogrešljivi del našega življenja. Kot verjetno veste, avtomobili z notranjim izgorevanjem zelo onesnažujejo okolje. Ne misliva pa vam »nakladati« o tehniki, ki je verjetno še niste pozabili iz šolskih klopi. Odločila sva se, da vam predstaviva okolju prijazen avto, ki ga žene elektrika. Ta avto za štiri potnike bo dolg le 2.7 m in bo dosegel hitrost do 200 km/h, zahvaljujoč svoji lahkoti, saj ima le 650 kg. Za primerjavo: povprečen avto danes tehta okoli 1000 kg. Avto se da popolnoma reciklirati, kar pomeni, da je mogoče vse dele (če ne gre drugače, vsaj njih ostanke) ponovno uporabiti. Še zanimivost! Avto si je ogledal tudi vplivni nemški politik Helmut Kohl. Cena tega avtomobila se bo vrtela okoli 30 000 DEM, kar zagotovo ni za tiste s plitvimi žepi, še manj pa za tiste, ki žepa sploh nimajo. Seveda pa obstajajo avtomobili tudi za tiste z zelo globokimi žepi, povrhu pa še polnimi. Mednje zagotovo sodi tudi ASTOR MARTIN - DB7, ki je to ugledno angleško tovarno predstavljal na pariškem salonu. Za osvežitev spomina, zadnji avto serije DB je bil predstavljen pred dvajsetimi leti. Avto ima zelo lepo obliko s polno novosti. Ima 335 KS, doseže hitrost 266 km/ h. Avto je popoln od sprednjega do zadnjega branika in je primeren za mlade nadebudneže, ki hočejo vzbujati pozornost. Cena je zelo 'strupena’, kar 80 000 ANG funtov, kar je okoli 200 000 DEM. To pomeni, da bodo morali ti mladci imeti zelo bogate starše in smisel za pregovarjanje. Za konec samo še: samodrč bo vedno samodrč, pa če bo na elektriko ali na bencin. Marko Dvornik in Rok Praznik, 8.b IH NLP NLP - Neznani le Iteči predmeti! AVTOMOBILIZEM Grmska šola je znana po 21 let dolgi tradiciji dobrih športnikov, kar kažejo tudi uspehi v letošnjem šolskem letu 1992/93. KOŠARKA Z uspehi so najprej pričele starejše pionirke z osvojitvijo naslova občinskih prvakinj 11. januarja 1993. Čez dober teden pa so se izkazali starejši pionirji, kajti osvojili so naslov občinskih prvakov. Svojo športno nadarjenost so pokazali tudi mlajši pionirji na občinskem prvenstvu v košarki 9. februarja z osvojitvijo naslova občinskih prvakov. Ker pa s temi naslovi še niso bili izpolnjeni njihovi cilji, so z odličnimi uspehi še nadaljevali, kar kaže osvojitev vseh treh naslovov področnih prvakov. Osvojili so ga starejši pionirji, pionirke ter mlajši pionirji istega dne 20. februarja 1993. BADMINTON Badminton je šport, ki se pri nas šele uveljavlja, vendar imamo tudi v tej disciplini svojega občinskega prvaka. Dobili smoga 19. marca 1993. ŠAH V športu ne pomeni moč vse, treba je tudi umsko sodelovati. Tako je pri šahu, kjer se naši učenci zelo uspešno potegujejo za visoka mesta, kar so pokazali tudi na državnem prvenstvu v Črnomlju. ROKOMET Poleg košarke se lahko pohvalimo z dobrimi nastopi naših rokometašic na občinskem in področnem prvenstvu v rokometu. Naslov občinskih prvakinj so osvojile 24. februarja, področnih pa 6. marca letošnjega leta. Poročilo ŠŠD Pa smo že prešportali tudi 2. tretjino šolskega leta. Bila je uspešna, saj smo dosegli kar nekaj pohvalnih rezultatov. Zelo uspešni so bili košarkaši in košarkašice osmih razredov, saj so se uvrstili vse do polfinala državnega prvenstva, kjer pa so igrali dobro, kljub premoči nasprotnika. Tudi rokometašice osmih razredov so prispele do polfinala in imajo možnost osvojiti dober rezultat. Odbojkašice so bile nekoliko manj uspešne, na občinskem tekmovanju so dosegle 2. mesto. Medtem pa v šoli redno potekajo medrazredna tekmovanja. Končali smo že z odbojko in rokometom, s košarko pa smo že pri koncu. Veselimo pa se tudi prijateljske, košarkaške tekme med učitelji in učenci. Zdaj, ko je zime konec, so se začela atletska tekmovanja. Da so nekateri dobro pripravljeni, so že dokazali. Dosegli smo nekaj zelo pohvalnih rezultatov in se s tem uvrstili v nadaljnja tekmovanja. Vsem želimo v zadnji, finalni konferenci, veliko športne sreče. Maja Aleš Marjetič, 8.b Jernej Tomšič, 8.b MOJDAjjggggglg Letošnja modna zapoved je divja! In kaj je bolj divje kot usnje? Razne usnjene modele poznamo že od prej, nekaj novega pa so usnjeni puliji. Še vedno so moderne hlače, ki so na vrhu modne za- r stave. V svetu mode prevladujejo kavbojke iz vseh vrst materialov, razen klasičnega jeansa. W & Ekstravaganca letos išče zgled v živalskem vrtu. Na izbiro so lev, tiger, medved pa zebra in poni. Seveda ne gre za pravo krzno. ■ ; iyi ■ ŽENSKI PARFUMI 1. Venezia 2. Gio 3. Fidji 4. Shalimar 5. Tresor 6. Maroussia 7. Re 8. Chanel No. 5 9. Tiffany 10. Bijan k r s m m 7 ■M BF- S>’ ' »r-. j--;, ^ r. MOŠKI PARFUMI 1. Minotaure 2. Polo 3. Davidoff 4. Cacharel 5. Egoiste 6. Aramis 7. Boss 8. Nightfligt 9. Charactere 10. Obsession Živalskih vzorcev smo bili doslej vajeni kot dodatkov na čevljih in torbicah, zdaj pa si jih lahko privoščimo znatno več. Modne oblikovalce še vedno navdušuje barok (od konca 16. stoletja do srede 18. stoletja), čeprav grejo sedaj onkraj baroka v pretiravanje. Nova barva je drap, ki ji delajo družbo peskasti toni in veliko svetlo sive. Za konec pa še lestvici najbolj priljubljenih parfumov. Če pa vas v zvezi z modo zanima še kaj, si v Študijski knjižnici lahko ogledate revije Vogue, v katerih vam bodo vrhunski fotomodeli prikazali najnovejšo modo vrhunskih kreatorjev. ______ Irena Vardijan, 8.b Sanja Cvetkovič, 8.b 6Y svetla^* bL*qoy-v.c /s.4 HOROSKOP OVEN - Kar dobro si štartal to konferenco, toda ne zabušavaj, ker bi se stanje utegnilo poslabšati. Oprezen bodi pri »zgodli«. Zakaj padaš samo na modre oči? Tudi rjave znajo lepo pogledati, posebej v glavnem odmoru, na hodniku. ROŽA - TULIPAN BIK - Saj bo samo spomladanska utrujenost. Ta mora miniti! Ali /oa si kar ves čas utrujen? Potem se temu reče neznanje. Mama bo javskala, oče bo hud, mene pa prav nič ne mot’, to naj bo tvoj moto naslednji teden. ROŽA -POLJSKO CVETJE DVOJ&K - Pri matematiki se ti bo posrečila kontrolka, toda nikar si ne začni domišljati, da si matematični genij. V ljubezni zlata doba še ni minila. Rjave oči te spodbujajo in kar verjemi jim, iskrene so. ROŽA - ŠMARNICA RAK - Tudi prišepeta-vanje ti ne bo koristilo, če ne boš imel pojma o stvari. Zato le sedi za zapiske. Če uspeha v ljubezni še ni, še bo. Včasih je dobro vztrajati pri svojih odločitvah. Vzdušje doma ne bo samo ljubeznivo. ROŽA - VSE BELO CVETJE LEV - Ko si vprašan, ne igraj igre na srečo, saj se ne bo vedno dobro izteklo. Nikar preveč ne barantaj za žepnino, saj so časi težki in sam malo premisli, kako bi prišel do denarja. To, kar počneš, je prava traparija. Ne vsiljuj se nekomu, ki te ne mara. ROŽA - MIMOZA DEVICA - Pri »zemlji« se ponavlja ista pesem, le glej, da ne bo katastrofe ob konferenci. Pospravi svojo sobo, da mama ne eksplodira, saj jo boš še kako rabil. V ljubezni pa ti gre vse kot po maslu. Vsaj tukaj ti ni treba skrbeti, da boš pogorel. ROŽA - SIVKA TEHTNICA - Teden bo poln razburljivih dogodkov. Ne izpusti nobene priložnosti, ki se bo pokazala za plonkanje ali sufliranje. Doma bo nekaj težkih situacij, zato ne išči prepirov. Nekdo te ne more pozabiti. Mogoče bi mu dal še eno priložnost, da se izkaže. ROŽA - HORTENZIJA ŠKORPIJON - Ne pusti se zafrkavati od sošolca, saj ni nič boljši od tebe. Nikar ne sili v prepire, ker bi utegnili biti zoprni zate in okolico. Krepko se ugrizni v jezik, preden zineš kakšno, ki je doma ne bi prenesli. Na področju ljubezni čuvaj tisto, kar že imaš. ROŽA - KRIZANTEMA STRELEC - Na začetku meseca bo veliko reči steklo zelo dobro. Bili so časi, ko se je na domačem nebu bolj bleščalo. Ampak malo zlatega prahu je še ostalo, izkoristi ga. Nekdo te bo začel osvajati, ampak to ne bo sosedov pes, poglej malo naokrojg in zagledal boš. ROZA - IRIS IZJAVA KOZOROG - Špricanje po hodniku se ne bo ob- neslo Nikar ne skrival $ Nekateri učenci so se čudili in nasprotovali opozorilom dežur- ; , ' , $ nega učitelja, da je prepovedano nositi tenis copate v šoli. Ravna- : POO posteljo SVOJin telja šole sva povprašale, zakaj ta prepoved. Objavljamo odgovor \ skrivnosti. Mamina Š za vse, ki SO pozabili na Šolski hišni red. : : : : : ...................... metla tudi tisto, cesar ne »To je predvsem iz zdravstvenih raz log o v. Tudi ji 1 sicer so tenis copati namenjeni za treninge in ij VODNAR - Popolnoma Idrije športne aktivnosti. si zakorakal v super de- š Ce dalj časa nosimo tenis copate, koza ne ; lovno obdobje zato se ti 1more dihatL To ie lahko nevarno za razvoj glivič-1 ni treba bati, da bi imel I nih bolezni in tudi prekrvavitev je slaba, kar vse f težave za dokončne re- *slabo vPllva na rast no9- Škodilo bi, ce bi bila mla-1 zultate. Napetosti doma 1 dinaves danv tenis copatih. Če koža ne diha, se | se bodo umirile, začenja 1v °buvalu sproščajo smrdljivi plim. Zaradi teh raz- :i se mirnejše obdobje. Ni- I lo9ov smo se s starši in z u6enci že Pred leti d°-1 maš več veliko časa - :§ govorili, kakšni copati so primerni za nošenje v § ljubezenski tekmeci so 1šoli- Do9ovor moramo spoštovati v prid dobrega I delavni in zelo prepričl- Wočutia učencev in delavcev šole. Do letošnjega ij jivi. ROŽA - ORHIDEJA Ileta s strani učencev ni bilo kršitev dogovora, jjj | zato je bilo nujno, da smo se z učenci spomnili na >j S veljavni hišni red.« bo, toda izvlekel se boš. ■ Treba se bo pošteno po- zaupanje staršev. Kaj liji:.-.... Dežni, saj DO, saj DO, Novinarji Najče se prisrčno zahvaljujemo za pohvalo za stalno j:j: Samo brez panike, če ne :j kvaliteto našega časopisa. To je že naše tretje priznanje, ki nam -jjj Drei na V DOletnih’DOČit- ii Pomen' več> ker nam priznavate stalno kvaliteto našega g . J ^ V ~ p/uuiL- ^ časopisa. Še naprej se bomo trudili za dobre članke in mogoče jijij ni ca n. ROZA — J bodo naslednje številke Najče še boljše, saj prihajajo novi novi- & VR TNI CA ■: narji in no vi liko vniki z no vi mi idejami, še enkra t prisrčna h vala! S: Katja, Alenka, Andreja, Anita, 8.b Whithney Houston Vsi najbrž poznate pesem I will always love you, ki jo je priredila Whitney Houston za film Telesni stražar, original pa poje country pevka Dolly Parton. Whitneyje z osmimi leti začela peti v cerkvenem zboru. Pri petnajstih pa je posnela svojo prvo pesem. In bi bila posnela še kaj, če ji ne bi nasprotovala mama. Zato je najprej začela z manekenstvom in obiskovala igralske ure. Danes je poročena s pevcem Bobbyem Brownom. Bobby ji je dvoril dve leti, ji pošiljal rože ipd. To ni bila ljubezen na prvi pogled, temveč dolgotrajno prijateljstvo. Toda nekega dne sta se spogledala in se zavedela, da hočeta biti skupaj za vse življenje. Whithney je pred kratkim rodila hčerko in jo poimenovala Bobbi. Govori se tudi, da pripravljajo slovensko verzijo pesmi I will al-ways love you. Bon Jovi še vztrajajo m* Nova plošča Keep the skupine Bon Jovi vsekakor ne bo razočarala rockerskih privržencev, saj je na njej dovolj močnega rocka kakor tudi nekaj balad. Skupina, ki jo sestavljajo Jon Bon Jovi, Richie Sambora, David Bryan, Tico Torres in Alec John Such, se je v zadnjih nekaj letih dokaj hitro povzpela med najstniške idole. Na novi plošči so najbolj udarne I believe, Keep the faith in Blame it on the love of Rock and Roli, seveda pa ne gre brez balad, med katerimi sta Bed of Roses in I want you. Helena Šterk, 8.a A h 1. Kako je naslov filmu, v katerem igra glavno vlogo Whithney Houston? a) Prvinski nagon b) Telesni stražar c) Lepotica in zver 2. Kdo izvaja pesem No limit? a) 2 Unlimited b) Metallica c) Nirvana 3. Whitney Houston je poročena s pevcem: a) Bon Jovijem b) Michael Jackson-om c) Bobby Brown-om 4. Kakšen je naslov zadnjega albuma skupine U2? a) Achtung baby b) VVhere the streets have no name c) Use your illusion 2 5. Komad, ki ga poje skupina Bon Jovi, je: a) In the bloom b) Sweat c) Bed of Roses jr3 . /34^ 3y/J> njim. Takoj sem pomislil na zeleni gumb. Če bi mladi zmajčki pritisnili na zeleni gumb, bi prišli točno v 2. tisočletje. Prišli bi oni, ne pa jaz. S cesarjem sva takoj organizirala akcijo. Čez en dan je bil načrt narejen. Odločili smo se, da bomo akcijo opravili naslednji dan zjutraj. Jutro se je vse bolj bližalo, z njim pa tudi trenutek, ko bi jaz odšel domov. Napad na zmaja se je začel. Cela vojska se je odpravila na sosednji grič. Prispeli smo. Vojaki so zmaja z baklami 'J. poskušali zbezati iz votline, kar jim je tudi uspelo. Ta čas so ga privezali k drevesu, da bi jim ne ušel. Jaz in še par mož smo se odpravili v votlino po časovni stroj. Ležal je čisto v kotu. Pobrali smo ga in ga odnesli v palačo. Zmaja so vojaki odvezali in ga peljali v votlino. Tam se je ulegel na tla in zaspal. Še slutil ni, da smo odnesli časovni stroj. V palači sem se poslovil od vseh, tudi od cesarja. On mi je dal svoj uhan za spomin. Zahvalil sem se vsem in rekel: »Nasvidenje!« Pritisnil sem na zeleni DOT \/ PRPTPKI /OOT" gumb. Potoval sem v 2. tisočletje. Ko v-/ i vri 11— I I—r\l—I sem prišel domov, sem vso zgodbo od Moj naj novejši izum je pri koncu. Da, to je časovni stroj, s katerim bom lahko potoval v dobo dinozavrov in še dlje. Samo še en vijak privijem in časovni stroj bo nared za potovanje. Sedaj bom pritisnil na rdeči gumb. S pritiskom na ta gumb bom vključil časovni stroj in potoval v preteklost. Časovni stroj je vključen! Pot se začenja. Nič ne vidim, slišim samo šumenje v naravi. To pomeni, da potujem. Šumenje je začelo naraščati. Kar naenkrat je počilo, nato pa vse utihnilo. Prispel sem. Bila je čista tišina. Lahko bi slišal tudi letenje čebele. »Kje sem?« sem se vprašal. Mojega časovnega stroja ni bilo tu. Bil sem izgubljen v starem veku. V rimskem cesarstvu. Stojim pred veliko palačo. Stopim do nje in potrkam. Zaslišim glasove in vrata se odprejo. Pred menoj je stal mož velike postave. Bil je cesarjev služabnik. Vprašal me je: »Kaj hočeš?« Odgovoril sem mu: »Rad bi vstopil in videl cesarja!« Spustil me je noter. Palača je bila znotraj videti še bolj velika kot pa od zunaj. Veliko je bilo s več, bakl in drugih stvari, ki so osvetljevale prostor. Ogledoval sem si čudovite stebre, ki so bili sezidani iz kamnov. Na njih so bile zelo lepe slike, ki so prikazovale dela na polju. Služabnik me je odpeljal v eno nadstropje višje, kjer je bil cesar. Vsi so se mu klanjali, zato sem se priklonil še jaz. Bil sem tujec v palači. Stopil sem do cesarja in mu povedal, kaj iščem tu. Povedal sem mu, kako sem prišel sem in da sem izgubil svoj časovni stroj in da se ne morem več vrniti domov v 2. tisočletje. Cesar mi je obljubil, da bo poslal svoje može po deželi, da ga najdejo. Zvečer so se vrnili vsi izčrpani. Prinesli pa so zelo zanimivo novico. Povedali so, da je časovni stroj ukradel zmaj, ki živi na sosednjem griču. Ta ga je vzel zato, da bi se njihovi mladiči igrali z začetka do konca povedal svojim prijateljem. Ti mi niso nič verjeli, zato sem jim pokazal uhan, ki mi ga je dal cesar. Potem so mi verjeli. Tomaž Ferbežer, 6.b MAČJA RAZSTAVA Imamo lepo, prijazno mucko z imenom Čveka, ki je perzijske pasme. Zelo jo imam rada. Odločili smo se, dajo odpeljemo na mačjo razstavo, ki je bila 28. marca v Mariboru. Teden prej so se začele priprave. Potem ko smo jo skopali, smo jo lepo razčesali in napudrali. Vse dni do mačje razstave smo jo česali in lepšali. Prišel je dan razstavljanja. Vsi napeti smo zgodaj vstali in se odpeljali v Maribor. Cveko je zelo dobro prenesla dolgo in naporno vožnjo. Prispeli smo pred dvorano Tabor. Vzeli sm očveko in prtljago ter odšli. Najprej imajo muce veterinarski pregled, kjer pregledajo, če je mucka cepljena. Nato smo dobili številko kletke. V dvorani je bilo že kar nekaj razstav-Ijalcev. V Čvekino kletko smo obesili zavesice, dali blazinico, posodico z vodo in hrano. Potem smo obesili še nekaj igračk, da Čveka ne bi bilo preveč strah. V dvorani Tabor je bilo okoli 300 kletk in oder, kjer so sodniki ocenjevali muce. Ljudje, ki so prinašali mačke k sodnikom, se imenujejo stjuardi. Napeto smo čakali, kdaj bodo prišli iskat Čveko. Bila je zelo prestrašena. Po dvournem čakanju je prišel stjuard in odnesel Čveko. Na odru jo je dal naj- prej v kletko, kjer je počakala, da jo je sodnica ocenila. Moja družina je bila zelo napeta, kajti šlo seje za Čvekino oceno. Sodnica je imela Cveko v rokah, jo obračala na vse strani in zapisala podatke. Ko je Čveko ocenila, jo je odnesla v kletko ter gledala, katera od muc je iz tega razreda najle|DŠa. Zraven nje je stal sjuard in odnašal mucke lastnikom. Sodnica je imela na izbiro le še Čveko in neko drugo mačko. Bila sem zelo živčna, kajti Čveka bi lahko dobila prvo mesto v njenem razredu. Sodnica je izbrala drugo muco in sjuard mi je prinesel Čveko nazaj. Čveka je bila zelo prestrašena. Dala sem jo v njeno kletko. Ura je bila tri. Tedaj je bila največja gneča. Vsi so gledali Čveko in govorili, kako je lepa. Ljudje so prihajali in prihajali. Dvorana je bila že čisto polna. Začelo se je podeljevanje nagrad in izbiranje najlepše muce na razstavi. Sodniki in sodnice so kmalu izbrali najlepšo muco. Zatem smo dobili listine, na katerih je pisalo, daje Čveka dobila odlično oceno. Bila sem zelo vesela in zadovoljna. Kmalu je napočil čas slovesa. Pospravili smo kletko, dobili Čveko v njeno košaro in odšli. Spet nas je čakala naporna vožnja domov. Po dvourni vožnji smo prispeli domov, kjer je bila Čveka spet vesela in razigrana. Upam, da se bomo še kdaj udeležili mačje razstave kot razstavljale! in da bomo še bolj uspešni kot na tej. Meta Usenik, 6.b AMERIKA Predlani meseca maja sem bil z očkom in mamico v Ameriki. Z nami so bili še: Rebecca, Vesna, Boris, Borut, Barbara, Jožica in Tiki. Z letalom PAN-AM smo šli iz Zagreba preko Frankfurta v Washington. . Prvi dan smo si ogledali Belo hišo ter Lincolnov spomenik. Naslednji dan pa smo šli v le-talsko-vesoljski center: videli smo vesoljske ladje, rakete, stara potniška in vojna letala in tudi pravi kamen z lune. Obiskali smo tudi spomenik vietnamskih žrtev. Ogledali smo si Miami Beach, lepe parke in vile, kjer živijo filmski igralci. Videli smo ladjo Bounty ter nastop mistra Silve rja. Zelo zanimiv je morski akvarij, kjer so prave predstave z delfini in kiti ubijalci. Kopali smo se v oceanu, še raje pa v bazenu, kjer ni bilo visokih valov in morskih psov. Bili smo tudi v vesoljskem centru Cape-Kennedy, kjer izstreljujejo rakete v vesolje. Videli smo vesoljske ladje, astronavtske uniforme in kabine ter slikal sem se s pravim astronavtom. Najzanimivejši del potovanja je bil za mene Disneyland. To je pravljični svet, ki te očara. Miki Miške, Pepeti, Sneguljčica, princi in ostali junaki se sprehajajo med obiskovalci. Vozili smo se z vlakci, parniki, podmornico, v skodelicah, po hiši strahov in duhov... V filmskih studiih smo obiskali King Konga, I. T-ja, peljali smo se z vesoljskim avtomobilom, kjer pa mi je bilo strašno. Šli smo tudi na WTC center, ki ima 107 nadstropij in je v njem ravno v teh dneh prišlo do hude eksplozije. Od tam smo si ogledali New York in Kip svobode. New York je zelo umazano mesto. Zelo sem si že želel domov. Samo kako bom zdržal devet ur na letalu? Uroš, 2. a MALA NAJČA LUTKOVNA PREDSTAVA Gledat smo šli lutkovno predstavo Stotisočnoga. Zjutraj, ko smo prišli v šolo, nam je učiteljica razdelila karte. Zunaj je padal sneg. Ko smo hodili po pločniku, smo se tudi kepali, zato smo bili malo mokri. Predstava se je začela ob desetih. Najprej se je predstavil trobentač. Trobil je s svojo trobento, da je šlo skozi ušesa. Potem so se pokazali še: stonoga, gospa in gospod. Odpeli so pesmico. Nato se je začelo. Stonoga si je šla kupit čevlje. Trgovec ji je ponudil gumijaste škornje in usnjene čevlje. Ampak ona je hotela steklene. Prodajalec ji je vrgel škorenj. Všeč ji je bil, zato je rekla, da jih bo kupila kar sto. Seveda jih toliko sploh niso imeli. Stonoga je žalostno odšla domov. Bilo je še veliko takih primerov. Naprimer, ko je odšla v vrtec. Uboga stonoga si je morala vsakič, ko je šla noter, sezuti čevlje in obuti copate, kadar pa je šla ven, je morala sezuti copate in obuti čevlje. Tako je zamudila v vrtec, na igrišče in h kosilu. Predstava se je končala po petdesetih minutah. Potem smo spet odšli v šolo. Celo pot smo se pogovarjali o tem. Zelo nam je bila všeč. Maja, 2.a Moj stari ata ima mlin. V mlinu melje razne vrste žita. Te so: pšenica, koruza, ajda in ječmen. Melje lahko na vodo ali elektriko. Žito shranjuje v rezervoarju, od koder po ceveh teče do valjčkov. Ti ga predelajo v moko. Ljudje najraje kupujejo belo in ajdovo moko ter otrobe. V mlinu je veliko prahu. Velikokrat ga je potrebno čistiti, da se v moko ne zaredi mrčes. Poleti, ko ni vode, mlin ne dela. Ta mlin še edini deluje v okolici Novega mesta. Včasih pa jih je delalo okoli 20. Blaž, 2.a Učenci 2.a in 2.c razreda zaslužijo pohvalo, ker so naredili imenitna razredna časopisa. Tole so izbrali iz A-čopisa 2.a LEPOTICA IN ZVER - vtisi po ogledu filma - V nekem gradu je živel princ. Nekega dne potrka na vrata grda stara gospa. Princ jo neusmiljeno odslovi. Grda gospa, kipa je bila i/ resnici čarovnica, je princa začarala v zver, nato mu je dala vrtnico in mu rekla, da se mora naučiti ljubiti, preden vrtnica oveni. Začarani princ je dolgo čakal na deklico. V nekem mestecu pa je živela lepotica po imenu Belle, njen oče je bil drvar. Nekoč pa je Bellin oče odšel na sejem in po naključju ' stopil v grad, kjer je živela zver. Njeni služabniki so ga postregli, ko pa je prišla zver, ga je zaprla. \/ mestu je Belle že opazila, da očeta dolgo ni in je odjezdila ter prav tako prišla do gradu, kjer je srečala očeta. Zveri pa je rekla, naj očeta spusti in zapre raje njo. Belle je nekaj časa v gradu zelo jokala, nato pa se je privadila. Nekega dne je zver Belle izpustila. Ko je Belle doma govorila o zveri, ji domačini niso verjeli. Nato pa jih je le prepričala. In odločili so se, da jo bodo ubili. Šli so v grad in zver ranili. Belle je zadnji trenutek povedala zveri, da jo ima rada. Tako se je zver spremenila v princa. Belle in princ sta se poročila. Sporočilo te zgodbe je bilo, da Belle ni gledala na zunanjost, ampak na srce. Eva Plut, 3. a SIVO JUTRO Sivo jutro prežene rdeča pižama, sive misli pa moja mama. Janja Rajkovača, 2.d NAŠA MUCA Naša muca se rada oblizuje, tudi z žogo se igra, vedno skače, vse prebrska, da je včasih tečna, kar se da. Njena radovednost me nervira, zato po riti jih dobi, vzamem pa jo v objem, kadar dobre volje sem. Težko jo je hraniti, saj meso le jedla bi. Če pa lakota je le prehuda, tudi kaj drugega v želodček spusti, morda pa miško ulovi. Naši muci Tigri je ime, vsem nam v veselje je, še posebno pa jo imamo radi vsi, kadar sladko zaspi. Bojim se zanjo dan na dan, nevarnost nanjo preži vsak dan. Če se to zgodi, jokala bi, da naše muce več na svetu ni. Sara Grabič, 3.a Kako so prali perilo v starih časih Najprej so perilo namočili v mrzli vodi, v kateri so raztopili sodo ali prašek za namakanje. Po nekaj urah so perilo vzeli iz vode, ga položili na mizo ali na desko, nalašč pripravljeno za pranje perila. Na mizi so perilo namilili s pralnim milom, ga dobro premencali ali drgnili. S tem je šla umazanija proč. Nato so perilo dobro preprali v čisti vodi, ga položili v velik lonec, dodali vodo in prašek za kuhanje in kuhali na štedilniku, da je vse dobro prevrelo. Lonec s perilom so položili na tla. Ko seje vse ohladilo, so perilo spirali v hladni vodi tako dolgo, da je postala voda popolnoma čista. Najraje pa so perilo izpirali v tekoči vodi, na primer v rekli ali kakšnem potoku. Pranje perila v starih časih je bilo zelo dolgotrajno in naporno v primerjavi z našimi časi, ko vse opravi stroj. Jerca Ahlin, 3.c Ko smo šli iz šole, smo se Matic, Andrej in jaz pogovarjali o računalnikih in igricah. Razlagali smo si, katere diskete so primerne za računalnik. Nato smo naštevali, koliko igric ima kdo doma. Matic reče pet, Andrej štiri, jaz rečem nobene. Zato sta oba rekla meni: »Kar pojdi sam domov, ker nimaš igrice, midva pa se pogovarjava samo o igricah, ker ti nimaš nobene, te ne rabiva.« Bil sem ves žalosten in šel kar sam domov. Kot prijatelja me ne bi smela zaničevati zaradi računalnika. Izak Kalčič, 3.b E3 HI-HI UGANKE, V ^ \ ^ "f i y> 11. V katerem morju je voda tako slana, da v njej plavate, ne da bi se premikali? A/ MRTVO MORJE B/ RDEČE MORJE C/ JADRANSKO MORJE 2. Koliko cm (m) slovenskega morja pripada vsakemu Slovencu? A/1 m B/ 34 cm C/ 40 mm 3. Kateri mislec trdi, daje človek edina napaka narave? A/V. HUGO B/W. SHAKESPEARE C/W. S. GILBERT 6. Katera žival ima najbolj razvit vid? A/ PROTEUS B/KRT C/OREL Vese/a sem, kadar se učimo novo snov. (Ana) Vesela sem, kadar so počitnice. (Jerca) Vesela sem, kadar sem lepo oblečena. (Svetlana) Vesela sem, kadar potujemo. (Sonja) Vesela sem, ko gremo po kosilu domov. (Blanka) Vesel sem, kadar mi oči zaupa. (Žiga) ■IS. 1 NESPORAZUM! 1. Kaj so usta? Usta so vrata za zobe. Svetlana Dragišič, 3.c ' Miha vpraša mamico: 4 Kaj SO očala? &caMamica, kje je notran- Očala sta dve okni pred očmi. 4' O^jost? Tukaj, v stanovanju. y:;q?:(ln kje je zunanjost? 5. Kaj je voda? [Zunaj na dvorišču. Voda je strah pred ognjem. To pa ne bo držalo, ker Peter Klinc so p0 televiziji rekli, da bo v notranjosti snežilo. ^ - Maruša J Nobenega ognja, nobene vro- ■ cine, močno pa speče, ko te ■ osme. j S)®tre zobe imajo in hrano v njih , drže, a ne po grlu svojem, po Mvojem jo puste. j V kotu čepi, ko luč prižgeš, se izgubi. (VIAI31) Oprostite, vse je zasedeno! Pet sinov iz ene hiše, pa se vsak drugače piše. iiiic liSUd Sonja Mijoč, 3.c ■ TELEFON Kaj je istočasnoznotraj in zunaj? (onvo) iilu MALI OGLASI ^ »Halo, so tam Medve-■■dovi?« »Ne, Vovkovi, brlog ste zgrešili!« »Halo, so tam Vrab-čevi?« »Ne, Kosovi, ^■gnezdo ste zgrešili!« ZAPOSLITEV DOBI nekdo, ki bi namesto mene hodil v šolo. PONUDBE POD: Obvezno! ■ ■ Uroš PRODAM ali ZAMENJAM slabe ocene za odlične. ŠIFRA: Rad lenarim! Jure, 2.a * m David, 2.a ZAMENJAM šolo, malo rabljeno, za počitniški dom na morju. ŠIFRA: Kje ste počitnice? , David, 2.a o )>> m 3))))))) m m' NO! jtJ. v SKLA- DAT61J telova- dna Ob LE LA Ul K a-LA//C4 JU60SL0- VANSKAj RAVIO reLevtitjA JI.ČRKA RON TRAVO HA Dobro NA NAČRT m J e JAvčece vobuA ŽIVAL DOMAVI ."ŽIVAL POLJSKI PZimiek. L&DGRA oeaNA PeVSkA 2VPST Kvo(l TRG TOMA AZAHIC MIHA RAV/V//^ UAJHOČ. STRELIVO T&ue- vitiJA bR&Vo- Rerb me HlLA... KRU« R6Če... KuSKo Ž./NE POIOCUjO 'IS. Črka DEL poHišm S VBNEaJh Z/NA IN OLIKA J/oS/k IČP-KA N5- ii/e eeSeti NAHBtO UjuwnjJA HAsniHA 'j 8 ITALIJA Perzi- jska dkžava FILIP KALA/J PLOVILO fjOM&fo DA Po ITALIJAN £KO i VULKAh ZRAK. Coa^CJ ajK OZNAKA NEMŠKE VALUTE TINA KAJUH TALNA RUEKA UČILNICA .J/M&llC Dve UMOb ČNR1 A.ČUkA A.Čp-ua DEJANJE izuom) l E ČAKO- VEC h TAJ LAR T>o naje 5 3 iLtm j JAiuČ (p-a> GESLO: i— zavarovalnica triglav d.'d. Poslovna enota Novo mesto 60000 Novo mesto. ZogrobSka 2 OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO z7© ljubljanska banka hra/l 00/] Tovarna posebnih vozil Novo mesto d.d. . * zavarovalnica tilla d.d. novo mestp LETNIK V., maj 1993 št. 2 Glavni urednik: MATEVŽ HARLENDER, 6.c Urednik rubrik: učenci 6.b, 6.c, 7.b, 8.a in 8.b Mentorica: MARJANA ŠTERN Grafično in likovno oblikovanje: LIKOVNI KROŽEK, JANKO ORAČ in BRANKO ŠUSTER Tisk: TISKARSTVO OPARA Število izvodov: 650 Cena: 60 SIT