fvWibor, petek 14. iunua 19čs6
Ste, 134
Leto IA XVi )
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Urodni&tvo in uprava; Maribor, QoapoaKaul.il/ Tal«ton uradn!6tva 2440, uprava 246C Urhaja razen nadalje in praznikov vaak dan 1®* uri / Valja maaačno prajamen v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglas« •prejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani t Poštni čekovni račun 6t 11.400
99
JUTRA
99
Bwe podobi
Kakšna je podoba Maribora v svojem —odo vinske m pečatu? Lepa in slikovita !e- pestra in privlačna. Te dni so se Uravnavale važne reči. ki so v zvez-i z obdravsko prestolnico ter nje razvojem.
četrtkovi konferenci so se v navzoč-'tosti g. bana dravske banovine ter pred-Savnikov okoliških občin razgrinjale o-?nove nove podobe Maribora. V tej novi ktdobi vstajajo konture bodočega velikega .Maribora. Na anketi v sredo pa se je razpravljalo vprašanje Maribora v pre-■eklosti. njegove zgodovinske podobe in 'Šene ohranitve ter zaščite, jugoslovanski Maribor se razpenja med terna dvema Cementoma: element preteklosti in element bodočnosti. V prvem je zasidrano 1ačelo dane statike, v drugem se nam Pzodeva načelo razvjne dinamike. Prvo 2avračati in se drugega z vso strastjo 3zkega fanatizma oklepati, ne kaže. Tudi tratno ne. Prvemu kakor drugemu je *reba dati veljavo in važnost. V tem znamenju naj bi se razčiščevala vsa pereča vI>rašanja, ki so na dnevnem redu in ki jih n' mogoče razbistriti brez vsestranske ^udarnosti in tehtne premišljenosti.
Na četrtkovi anketi so bile v osrčju pro «raffla zadeve razvojne dinamike iz se-slanjega stanja v veliki Maribor. Vprašaja, "ki so se obravnavala v sredo popolne v mestni posvetovalnici, pa spadajo v Mero statike. V množici mišljenj in sta-;išc se je v zadnjem času izluščilo nekaj kakor dvojna fronta, ki se je napovedo-'ain: fronta zgodovinarjev in fronta grad Cenikov. Iz prve so prihajali klici, da je treba upoštevati tudi razloge estetike in Rodovine, ki dajejo Mariboru svoje obe-ležje. Iz druge so zvenela opozorila, da ni mogoče mimo razlogov higiene in Zdravstva, ki nimajo ravno v starejših testnih predelih svojih najtrdnejših postojank in pozitivnih vzorov. Ko so pa Prišli predstavniki prve kakor druge skupne skupaj ter se temeljito porazgovorili, S:> se razpoke, ki so navidezno zijale med °bema bregovoma, zmanjševale. Brc~ova Ma se primaknila do bližine. Ali ju ni mogoče združiti? Saj gre nazadnje samo za kompromisno formulo, ki naj obe stališči združj in dokončno pojasni.
Urbanistični razmah Maribora in gradbeni aktivizem, kolikor je v današnjih časih možen, težita iz o"*’tra nr. " "'rijo. Center je danes v sebi zaokrožen in smo-Stio strnlen. Nosi pa ta center v sebi tudi ztači!na znamenja zgodovinske slikovitosti, dragocene tradicije in značilne svojskosti. To veliko pomeni. Ali naj ustvarijo iz Maribora eno samo stavbno uniformirano celoto, kjer se vrsti stavba ob sp’ \ ne da bi bilo nri vsem mm .skupaj Ograjenem masicu količkaj različnosti in Milne pestrosti? Ali naj pa tudi na drugi Sfrani radi samega portala, rozete, grba a,i podobnega trpijo višji interesi aktualne sodobnosti, ki se danes ali jutri niti Jkcdvideti ne morejo? Kompronvs ie ne-
- na sredini.
Velike, nove in moderne stavbe spa-. ■ v • vejše mestne predel. f' • Ma-r'hor naj ohrani svojo podobo. Pri vseh ?0trebnih loodočih preureditvah, ki se iz-•tžejo kot nujne iz bodisi že kateregakoli [Mloga, pa naj se zajamči možnost poru-?eft.ia ter obvezne vzpostavitve v stilu, ’ bo ustrezal prejšnil podobi in načelu ^ilagoditve bližnji okolici. V tem je bi-1 “vo ■ v, nteresu rac' nalne,y '-"še->nja teh problemov, ako se strelja mimo k V takšni formulama se meščanstvu banja svoboda razno*— ‘	'	ne-
emično lastnino, na. drugi strani pa je f°Časno dana vezanost na np' skupne
Pogajanja med Italijo in Anpliio
Predlog šfaiife o razdelitvi AbesinNe na interesne cone - Važ^a vloga londonskega poslanika Grandiia — Stališče Francije
PARIZ, 14. junija. Listi poročajo, da se proučuje sedaj v Parizu, Londonu in Rimu predlog, ki ga je Mussolini baje predložil Abesiniji. Predlog vsebuje 3 točke: 1. Italija se obveže, da ne bo proti Abesiniji započela nobene bojne akcije in pristane na arbitražno rešitev vseh dosedanjih obmejnih sporov. 2. Italija zahteva od kbesitiiie koncesijo za gradnjo železnice, ki bi spajala glavno luko italijanske Eritreje z glavno luko italijanske Somalije. 3. Italija zahteva garancijo za varnost te železniške proge, in sicer v obliki, v kakršni so jo debili nekoč Rusi pri gradnji vzhodne kitajske železnice sko zi Mandžurijo, namreč ustanovitev posebne železniške cone, v kateri bi Italija vršila upravno in policijsko službo.
V zvezi s tem je najbrže tudi pri-
hod italijanskega londonskega poslanika Grandija v Rim. Grandi je pred odhodom v Rim dolgo konferiral z angleškim zunanjim ministrom sirom Hoareom in sirom Edenom. V Parizu se splošno sodi, da se bodo sedaj pričela direktna pogajanja med Anglijo in Italijo in bodo ustavljeni tudi neprijetni napadi italijanskega tiska na Anglijo. Zatrjuje se. da je prinesel Grandi s seboj nove predloge, ki bi mogli preprečiti kolonialno vojno v vzhodni Afriki. Po pariških zatrdilih bi se spremenil dogovor Anglije, Francije in Italije iz leta 1906. f.n bi samo Društvo narodov priporočilo abesinskemu cesarju, naj sprejme skupni protektorat Anglije, Italije in Francije. Italijanska cona bi dobila okoli 300.000 km5 na izhodu, severu in severovzhodu Abe-sinije, ki bi spajala Somalijo z Eritre-
jo. Angleška cona bi obsegala obmejne kraje ob Sudanu in Tanaškem jezeru, kjer so izvirki Nila. Glede cone Francije še ni nič znanega.
Po vsem tem izgleda, da gre dejansko za razdelitev Abesinije med Italijo in Anglijo, dočim bi Francija zadržala prav za prav le tisto, kar ima že doslej, t. j. železnico Džibuti—Adis Abeba in nekatere druge koncesije. Francija se pri tem postavlja čisto na stran Italije in hoče v tem smislu tudi intervenirati v Adis Ahebi. Francija gleda na ves problem z evropskega stališča in se boji, da bi afriška akcija oslabila Italijo v Evropi ter razbila fronto zapadnih velesil. Tu pričakujejo, da bo Anglija sprejela te načrte, ker bo po vsej priliki v kratkem j imela nujnejše posle v vzhodni Aziji.
Italija odsodila trgovinska oo?a’anja
VELIKA NEVOLJA V JUGOSLOVANSKIH GOSPODARSKIH KROGIH IZJAVA Z MERODAJNEGA MESTA.
BEOGRAD, 14. junija. Kakor so poročali listi, bi se morala sredi tega meseca pričeti v Rimu italijansko-jugo-slovanska trgovinska pogajanja. Z naše strani je bilo že vse pripravljeno In je bila tudi določena delegacija pod vodstvom sekcijskega šefa Milivoja Pilje. Sedaj pa je italijanska vlada nenadoma obvestila našo vlado, da se morajo pogajanja preložiti na poznejši čas, ker je italijanska vlada sedaj popolnoma okupirana z abesinsko za-
devo. Ta odgoditev je vzbudila v vseh jugoslovanskih gospodarskih krogih veliko nevoljo. Gospodarske korporacije so se tudi že obrnile na vlado s prošnjo, naj se vendarle doseže takojšen pričetek pogajanj, ker stojimo pred glavno izvozniško sezono. Na merodajnem mestu se pa z obžalovanjem ugotavlja, da Jugoslavija pri tem ne more ničesar spremeniti, ker je zadeva odvisna tudi od Italije,
Nadaljevanje pomorskih ooeaiani
JAPONSKA, ITALIJA IN AMERIKA SPREJEMAJO NEMŠKE ZAHTEVE.
FRANCIJA PROTI?
LONDON, 14. junija. Danes se prične tu nadaljevanje nemško-angleških pogajanj za pomorski sporazum. Nemška delegacija se je vrnila v London že včeraj. Med tem je angleška vlada odposlala načrt sporazuma vladani Francije, Italije, Japonske in Amerike ter zaprosila za njihovo mnenje. Doslej je dobila že odgovore Japonske, Združenih držav Severne Amerike in Italije, ki izjavljajo, da se strinjajo z doslej doseženim sporazumom, po katerem naj se Nemčiji dovoli grad nja bojnega brodovja v višini 35 od-
stotkov tonaže velikobritanske bojne mornarice. Odgovor Francije še ni prispel, bo pa, kakor vse kaže, negativen, kar se da sklepati že iz razpoloženja, ki vlada v Parizu. Pariški tisk protestira odločno proti ustvarjanju dovršenih dejstev s strani Anglije in ostalih velesil in naglaša, da ostane kljub vsem eventuelnim sporazumom versailleska mirovna pogodba še ved no v veljavi. Ker so v načelu dosegli sporazum na londonski konferenci že pretekli teden, se bodo sedaj obravnavale le še podrobnosti.
Japonci se orioravlialo
ŠANGHAJ, 14. junija. Vodstvo japonske vojske v Kvantungu je poslalo kitajski vladi nove zahteve, v katerih zahteva pobijanje protijaponske aktivnosti na vsem Kitajskem, opustitev vsake namere, da bi se pri tujih velesilah našla pomoč proti Japonski, gospodarsko sodelovanje Kitajske in
Japonske z Mandžurijo. Pokrajini Li-šen in Peking pa morata tvoriti* ad, ministrativno tamponsko državo in guverner province Hopej mora biti japanofil. Med tem se pa Japonci pripravljajo na prodiranje v severno Kitajsko s treh strani in dovažajo vedno nove čete.
obveznosti, ki jili	mu !	' ‘U lah-
ko naloži kolektiv, v katerem živi.
Takšna premišljena rešitev bo z e-hom vedla preko stvari, ki se do danes niso rešile in ki nerešene ovirajo razplet pomcvtmeišili ktualnosti. ki so v najtesnejšem stiku z urbanistično in stavbno dinamiko druge slovenske prestolnice. jPodoba starega, zgodovinskega Maribora
naj se ohrani, toda zaščiti naj se pametno, smiselno in širokopotezno, ne dlakocep-karsko in malenkostno. Podoba novega, velikega Maribora pa sloni na povsem drugih pogledih, vidikih in teritorijih. Obe podobi je treba pospeševati in spo-polnievati. V tej sintezi korenini lepota, privlačnost in veličina bodočega Maribora.	~c-
ZASEDANJE SKUPŠČINE.
BEOGRAD, 14. junija. Danes sc je sestal plenum narodne skupščine, da sprejme poročilo verifikacijskega odbora. Seji prisostvujejo vsi poslanci Jevtičeve liste in vsi ministri .. ministrskim predsednikom na čelu. Mačkovi poslanci na sejo niso prišli. Poročevalec je poslanec dr. Todor Lazarevič. Iz vsake banovine govori le po en poslanec.
NEMŠKO-ITALIJANSKO ZBL1ŽA-NJE.
PARIZ, 14. junija. »Matin« poroča iz Rima iz uradnih virov, da se zelo intenzivno nadaljujejo pogajanja med Nemčijo in Italijo o srednjeevropskem problemu. Opaža se močno popuščanje dosedanje napetosti med Italijo in Nem čijo. Z velikim zadovoljstvom so v Rimu sprejeli izjavo nemškega poslanika, da je Nemčija v abesinskem sporu popolnoma desinteresirana in ne bo v nobenem primeru podpirala Ab< sinijc.
VESELJE ZARADI PREMIRJA.
BUENOS AIRES, 14. junija. V vsej Južni Ameriki je zavladalo veliko veselje, da je bilo končno sklenjeno premirje med Bolivijo in Paragvajem. Po poročilih iz Assunciona in La Paza so po vseh hišah razobešenc zastave in povsod se ljudstvo veseli konca vojne. Obstoja upanje, da bo sedaj mogoče doseči resnični mir in končno likvidirati vojno stanje, ki je trajalo tako dolgo in zahtevalo ogromno človeških in materialnih žrtev. Vojna se je pričela v avgustu leta 1932. brez napovedi z medsebojnimi mejnimi spopadi, z napovedjo pa v maju leta 1933. Na obeh straneh je v vojni padlo okoli četrt milijona mož.
NA FRANCOSKI MEJI.
PARIZ, 14. junija. Vojni minister sr danes ogleduje utrdbe na vzhodni fran coski meji. Minister potuje v spremstvu večjega števila vojaških strokov lijakov, med katerimi je tudi načelnik jugoslovanskega generalnega štaba ge neral Marič.
SVETOVNI BOJEVNIŠKI KONGRES.
LONDON. 14. junija. »Reuter« poroča iz Melbouernea, da bo zveza bivših bojevnikov Avstralije v zvezi z nedavno manifestacijo zveze angleških bojevnikov podvzela iniciativo za sestanek svetovnega kongresa bivših bojevnikov
Dnevne vesti
Huda kazen za ugrabitev otroka
NAPOL AMERIKANSKA ZG ODBA S ŠPIČNIKA.
Ugrabi je nje otrok pri nas ni v modi, pač pa se s takimi zadevami bavijo zelo pogosto ameriška sodišča. Vendar pa je danes dopoldne tudi mariborsko okrožno sodišče obravnavalo podoben prlsuer u-krrabitve otroka. Na zatožni klopi pred malin* kazenskim senatom, ki mu je predsedoval okrožni sodnik g. dr. Tombak ob prisedstvu okrožnih sodnikov gg. dr. Kotnika in Kolška, je sedelo pet obtožencev, ki jih je državni tožilec g. Sever obtožil kaznivega dejanja, ker so lani v decembru dogovorno odvedli leto starega nezakonskega Branka Krepsa nezakonski materi Matildi Krepsovi na Špičniku. Ugrabitve so bili obtoženi 35-Ietni delavec Iv. Klarič, ki je bil oče nezakonskega otroka, nadalje njegov brat Štefan ter trije tovariši delavec Franc Borko in posestniška sinova Gašper Rosin in Alojzij Šrein.
Vseh pet se je kritičnega dne podalo na dom nezakonske matere Matilde Krep-sove. Ker ni bilo matere doma, so pod neko namišljeno pretvezo prišli v stanovanje in odnesli leto starega neboglencka na dom nezakonskega očeta Ivana Klari-
Pismo vlomilca okradenemu
Zasebniku Fridolinu Jirasku v Stross-mayerjevi ulici je včeraj dopoldne neznan tat ukradel iz stanovanja kovčeg, v katerem je imel razno obleko, malenkostne dragocenosti in razne dokumente. Jirasek je prijavil tatvino policiji. Začudeno pa je pogledal danes dopoldne, ko je potrkal na njegova vrata poštar m mu izročil precej debelo pismo, nanj s pripombo, da plača poštnino prejemnik. Pismu so bili priloženi vsi včeraj mu ukradeni dokumenti z naslednjo pripombo: >Dragi, gospod Jirasek! Gotovo ste bili zelo iznenadeni, ko vam je zmanj kal včeraj popoldne kovčeg. Predstavljam si Vašo zbeganost zaradi dokumentov. ki Vam jih sedaj po pošti vračam. Oprostite moji drznosti. Kaj hočem, je pač kriza. Plen je bi! sicer slab, toda zaradi tega si ne belim glave. Bo pa drugič boljše. Na svidenje! Vlomilec.« Jirasek je pismo danes dopoldne izročil policiji, ki poizveduje za nepričakovano vljudnim tatom njegovega kovčega.
Rokoborbe v Unionu
V četrtek zvečer je bilo šesto nadaljevanje. Na sporedu sta bili dve odlični borbi, in sicer med madžarskim prvakom Bognerjein in Slovakom Krupo ter med Angležem Mortonom in Nemcem dr. Auderschem. Bogner je pokazal v teku borbe nekaj lepih parad, v 24. minuti je z bliskovito naglo kretnjo položil tehnično šibkejšega Slovaka na pleča. Spoprijem med Angležem Mortonom in Nemcem dr. Auderschem je potekel v •laglem tempu in brzili reakcijah. Ves jas zanimive in napete borbe sta bila :>ba borca kolikortoliko v ravnotežju. Nekajkrat ie prišlo celo do hrupnih priborov in ostrega obračunavanja. V 16. ninuti ie Anglež dvignil Nemca, da bi ia polačil vznak, pri čemer pa se je Ne-nec s toliko nepričakovano naglico vzpel preko 'Angleža, da se je' slednji 'našel neminovno na lopaticah.. Precej -roče krvi in neutrudne napadalnosti je lokazala borba med poljskim' dvojnim lelsonovcem Škerbinskym in ruskim nedvedom Kirilovoni. Poljak je nekaj-trat skušal dobiti svojega soboritelja v .voje nevarne nelsonovske klešče, kar :e mu pa ni posrečilo. Boj je po 3. kolu Kstal brez odločitve.
Po skoraj desetih latih spet dvoje-ičnost. Neki naš naročnik nam je predlogi na slovensko-nemšketn obrazcu izpolnjeni plačilni opomin glavnega zastopava Jadranske zavarovalne družbe v Vlariboru. Od leta 1926. doslej je prejemal «1 tega zastopstva le slovenske dopise, tedaj po skoraj desetih letih pa spet — Ivojezični! Zaenkrat to samo beležimo.
Mariborski Prlek! zbirajo proštovoli-ic prispevke za počastitev spomina pogojne rojakinje ge. Helene Zemljičeve.
ča. Ivan Klarič in Matilda Krepsova sta si bila precej časa dobra in je Ivan Matildi ob rojstvu otroka obljubil tudi zakon. Tako sta se domenila celo pred sodiščem in je Ivan pred sodnikom obljubil, da bo Ma tildi do poroke pomagal po svojih močeh. Med tem pa je Matilda zbolela in je morala iskati zdravja po bolnišnicah. Ivanova ljubezen se je ohladila in je zahteval otroka zase, čemur pa se je mati uprla. Posledica je bila, da je Ivan v družbi svojih tovarišev s silo odvzel nezakonski materi svojega otroka. Mimo tega pa jih je državni tožilec tudi dolžil, da so poskušali ponarejati kovance. Tega greha je bil osumljen zlasti Ivanov brat Štefan, ki je po poklicu kovač.
Mali senat je spoznal vseh pet obtožencev v obeh primerih za krive in je obsodil Ivana Klariča in njegova brata Štefana na leto in 7 dni težke ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, soobtoženega Franca Borka, Gašperja Rosino in Alojzija Steinerja pa vsakega, na 7 dni zapora, pogojno na 3 leta.
Prispevke bodo zbrali v prid nove šole v Gradišču ob meji in se rta ta način najlepše oddolžili spominu blage pokojnice, ki je bila tako zvesta hčerka svojega slovenskega naroda.
»Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 47. številki med drugim: Dopolnitev seznamka industrijskih predmetov, ki se izdelujejo v državi, tarifo za občinsko tarifo in uvoznino ljubljanske občine in objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letošnjem letu.
Občinski shod na Pobrežju. Pobrežje je sklicalo za nedeljo 16. tm. ob 10. uri dopoldne na letnem telovadišču Sokola javen shod občanov, na katerem se bo razpravljalo o priključitvi občine k mestu Mariboru. Ako bo slabo vreme, to shod v Renčijevj dvorani.
Pravoslavna parohija obvešča svoje vernike,: da se bodo obredi na binkoštne praznike vršili v nedeljo, dne 16. t. ni. ob 8.30 uri ter v ponedeljek ob 9. uri točno, s pozivom, da se jih polnoštevilno udeleže.
Hruška znova v cvetju. G. Jarčič nam je poslal izpod Sv. Urbana vejico hruške, ki je sedaj že drugič letos v cvetju. Prvo cvetje je zamorila slana in sedaj ie pognalo drevo novo brstje. Bo tudi obrodilo?
Tujsko-prometna zveza »Putnik« za ob močje nekdanje mariborske oblasti prejema vsak dan, odkar je nastopilo krasno poletno vreme, številna povpraševanja po letoviščih, in to nele iz vseh delov naše države, temveč tudi iz Avstrije, Nemčije, Češkoslovaške in Italije. Da zamore zadovoljiti vsem zahtevam in omogočiti pravilno razdelitev letoviščarjev, se obra ča Tujsko-prometna zveza s prošnjo na vse občinske urade, hotele, penzije in vse one, ki oddajajo sobe tujcem, da po možnosti takoj javijo število sob, komfort, ceno z in brez penzije za eno ali dve osebi na naslov »Putnik«, Maribor.
Poziv lovcem, članom SLD, podružnice Maribor. V dneh od,-O. 6. do 3. 7. t. I. se bo vršilo v Puščuku v Bulgariji lovsko tekmovalno streljanje na glinaste in žive golobe za prvenstvo balkanskih držav. Na to tekmo namerava poslati tudi podružnica SLD Maribor svojo ekipo. Zato bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 16. uri na strelišču v Razvanju izbirna strelska tekma na glinaste golobe po predpisih, ki se bodo uporabljali v Ruščuku. Vabimo vse lovce člane SLD Maribor, da se udeleže te izbirne tekme, ki bo določila člane ekipe. Podrobne informacije se dobijo pri ravn. Pogačniku, tel. 2101 in dr. Kovačeou, tel. 2281.
Tekma koscev. Med najagilnejšimi društvi na deželi je prav gotovo Društvo kmečkih fantov in deklet pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Kakor prejšnja letu, tako bo tudi letos priredilo tradicionalno tekmo koscev, za katero se silno zanimajo domačini in okoličani. Dosedanje prireditve takih tekem so bile vselej senzacija in bo prav gotovo tudi letošnja, ki io bodo uri-
redili v nedeljo 16. tm. popoldne ob pol 13. uri na velikem travniku. Doslej se je prijavilo precejšnje število kmečkih fantov, ki se bodo tudi letos poskusili, kdo jo zna bolje rezati. Iz Maribora bo vozil ob pol 2. uri popoldne avtobus. Zato so vljudno vabljeni tudi vsi prijatelji kmečke mladine, naj se tekme koscev v čim večjem številu udeleže. Nudila jim bo svojevrsten užitek, ki jim ga mesto ne more nuditi.
Ruska Matica v Mariboru vabi svoje člane na ustanovil' občni zbor dne 15. VI. 1935 ob 19. uri v prostorih Združenja jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev (v gradu).
Prva tekstilna godba. Maribor ima ustanovni občni zbor v Gambrinovi dvorani v nedeljo, dne 16. junija ob 9. uri.
Zadnji program ZKD v tej sezoni obsega svetovnozfiani film »Pirati zraka«. Za Maribor ni nov; predvajal se je vedno pri polni dvorani. Film prikazuje smele akrobacije pilotov-piratov in pilotov-za-sledovalcev. Dejanje precej razburljivo, jako napeto, a konec — je le zadovoljiv.
V nedeljo 16. tm. ob 10. uri v unionski dvorani blagoslovitev in razvitje praporov PJS I. II. deške in II. dekliške ljudske šole v Mariboru. Mariborčani, posebno starši naših pomladkarjev, iskreno vabljeni!
Tradicionalna otroška olimpijada 1SSK Maribora bo letos 16. t. m. v Mestnem parku. Prireditev bo tudi letos imela svečano obiležje, ker bodo prvič nastopili naši malčki kot športni tekmovalci, Udeleženci naj.se zbero ob pol 11. pri paviljonu v Mestnem parku. Ne pozabite okrasiti svojih vozil. Istočasno bo tudi velik promenadni koncert.
V nedeljo vsi k Renčlju na veselico Nanosa. Poleg petja, plesa in drugih točk bodo na programu tudi kupleti g. Košute. Pri plesu igra priznani jazž. Vstopnina 2 Din. Volila se bo tudi kraljica veselice.
Mednarodne rokoborbe v Unionu: pol 21. 14. junija se borijo sledeči pari: Bog-ner (Madžar) :Faktur (Žid), Šerbinski (Poljak) :Morton (Anglež), Kirilov (Rus):Kru-pa (Slovak).
Českj’ klub, Maribor. Odhod v nedeljo v Gradec točno ob 6. uri s Trga svobode. Da ne ho zamudnikov! Odbor.
Senzacija! Madame Elizabet. Svetovni teiepatijski medij. Čita misli in bodočnost. Samo v petek, soboto in nedeljo v »Veliki kavarni«.
Nočna lekarniška služba. Jutri v soboto bosta imeli nočno lekarniško službo Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici in Albanežejeva lekarna »Pri sv. Antonu« na Frankopanovi cesti.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 15. tm. Ob 12. plošče; 12.45: poročila, vreme; 13: čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vreme, spored, borza; 18: radio-orkester; 18.40: čas, poročila, vreme, spored, obvestila; 19:	zunanjepolitični pregled;
19.30: nacionalna ura; 20: vesele pesmi iz naših krajev; 21.30: čas, poročila, vreme, spored; 22: radio-orkester in plošče.
Pomočnik nad mojstra. Iz maščevanja se je lotil neki pekovski pomočnik svojega bivšega mojstra Josipa Žunka v Biserjanah. Napadel ga je z železno palico, obenem pa ga je hudo ranil z nožem. Napadeni pekovski mojster je moral iskati pomoči v mariborski bolnišnici, maščevalnega pomočnika pa iščejo orožniki.
Huda nesreča. V Benkovi tvornici mesnih izdelkov v Murski Soboti se je pripetila huda nezgoda, ki si je izbrala za žrtev družinskega očeta Franca Si-niča. Sinic je bil kot strojnik zaposlen v mesni tovarni in je v kritičnem trenutku ime! opravka pri kompresorju. Strojna naprava pa je iz neznanega vzroka eksplodirala in je del razbitega stroja priletel Siniču s tako silo v desno roko, da mu jo je odtrgal pod desnim ramenom. Pri padcu pa si je nesrečnež zlomil še levo roko. Hudo poškodovanega so takoj spravili v bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili takojšnjo pomoč.
Nesreča ne počiva. V mariborsko bolnišnico so pripeljali včeraj 4 ponesrečence. V Studencih stanujoči 72!etni zasebnik Peter Grahovar je padel tako nesrečno z lestve, da si je močno poškodoval hrbtenico in obe nogi. S kolesa je padla 271etna I delavčeva žena Olga Šapčeva. v Sokolski | ulici v Studencih In se močno poškodova-I 'a. na »lavi. Pri padcu si ie zlomil desno
KINO
GRAJSKI KINO
Danes zadnji dan »Kralj džungle“ (Tarzanov rival).
V soboto
„ B E S T 1 J A "
Edgar Wallacc velefilm za zdrave, močne živce.
Kino Union. Biser filmske lepote »Pe* smi mojega hrepenenja«. Marta Eggert, Hans Jeray, Hans Moser. Luiza Ulricli.
roko 131etni delavčev sin Milan Perozzi, stanujoč na Pobrežju. Na Poličkem vrhu pa je neki fantek nehote zagnal lOletneniu viničarjevemu sinu Ivanu Kranjcu kamen v glavo in mu hudo poškodoval levo oko.
Prometna nesreča. Ko se je vračal 20-letni sluga Jože Ravter v družbi svojega znanca in znanke iz Orehovcev proti domu, ga je na poti podrl neki motociklist. Sunek je bil tako silen, da se je Ravter zaletel v telegrafski drog ob cesti in obležal nezavesten na tleh. Prepeljati so ga morali takoj v radgonsko bolnišnico, kjer pa imajo zdravniki malo upanja, da bi ostal živ. Ravter si je namreč prebil lobanjo in so mu iz nje pogledali možgani.
Naplavljeno trupelce. Pretekli teden je naplavila Drava pri Vurmatu truplo * do 8 let starega dečka, katerega identitete doslej še niso mogli ugotoviti. Nesrečni deček je bil rumenih, ostriženih las, oblečen v raztrgano srajco in visok 85 cm. Na truplu niso opazili nobenilt znakov nasilne smrti in domnevajo, da' se je otrok utopil po nesrečnem naključju. Pokopali so ga na pokopališči' v Sel' nici ob Dravi.
Vlom, Društvene prostore kulturnega društva -Triglav« v Narodnem domu so obiskali neznani vlomilci. S silo so odprli vrata in vse omare ter predale tet s tem povzročili na inventarja veliko škodo. Odborniki društva doslej še niso mogli ugotoviti, kaj vse so vlomile odnesli s seboj.
Tatvina. Neznan storilec se je splazil' mlin Petra Gyorkesa v Gornji Radgoni in mu odnesel iz predala pisalne mize 4.000 Din in nekaj drugih dragocenih pred metov. Z bogatim plenom je izginil brez sledu in so ga doslej zaman iskali oro/ niki.
Poljski pridelki niso varni pred tatovi*
Najemniki njiv na Smidererjevem posestvu so prijavili mariborski policiji, dr. jim neznani tatovi kradejo z njiv najrazličnejše poljske pridelke. Pokradenega jim je bilo doslej precej česna, gra* ha in zelene čebule.
Beg iz kaznilnice. Iz mariborske moške kaznilnice je pobegnil 201etni kaznjenec France Potočnik s Ptujske gore. Potočnik je bi! obsojen na 6 mesecev zapora zaradi neke težke telesne poškodbe. Ker pa so mu dnevi za debelimi zidovi potekali silno počasi, si je vzel sam svobodo, ki pa najbrže ne bo tako dolgo trajala.
Drobne vesti s policije. Čevljarskemu pomočniku Henriku Završniku je neznan tat ukrade! izpred neke hiše v Langusovi ulici kolo znamke »Rex«. Okrožnemu sodniku g. dr. Serncu je nekdo odnesel ključe od stanovanja. Neki perici v Gregorčičevi ulici pa je bilo iz pralnice ukradenega več ženskega perila. Tudi sc je zglasil na '-Miciji delavec Primož Žagar in naznanil, da je njegov lSletni sin Viktor že pred dnevi neznanokam odšel od doma. Ker je fant vzel s seboj kolo, ki ima evidenčno štev. 106.303. meni oče, da se je odepljal k staremu očetu v Cerklje pri Kranju.
Trg za ribe. Na današnjem trgu je bilo okrog 150 kg rib. Prodajali so sardele po 12 Din, sipe in jegulje pa po 20 Din kg.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 25 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 13 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 18 stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 740; relativna vlaga 76; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje stalno vreme.	_________
Darujte za spomenik Viteškega ikralla Aleksandra I. Zedinitelia v Mariboru’’	^
Stran 3.
amsi inmiirn—
Novi mariborski Glavni trg.................
DVA VELIKA OTOKA. — PREMESTITEV MARIJINE SOHE. - TEŽIŠČE PROMETA SE PRENESE NA SEVERNI DEL TRGA. K ČETRTKOVI ANKETI V MESTNI POSVETOVALNICI.
Včeraj v četrtek popoldne ob petih je bila v mestni posvetovalnici anketa, na kateri se. je obravnavalo vprašanje, ki je že nekaj let šem stalno na dnevnem redu ‘n ki pridobiva iz dneva v dan na važnosti in perečnosti. Na sporedu je bila Oprava glede regulacijskega osnutka Glavnega trga, h kateri so se poleg občinah odbornikov pritegnili tudi predstavni policije ter zastopniki Avto kluba ia drugih na prometnih vprašanjih zainteresiranih ustanov ter korporacij. Anketo je s Primernimi uvodnimi pojasnilnimi izvajanji otvoril mestni predsednik dr. F r. L i p°ld, nakar je sledilo poročilo inž. J. Černigoja o predloženem načrtu. V smislu načrta naj bi se na Glavnem trgu uredila dva otoka v približni eliptični °bliki in sicer bi bil prvi otok na prostoru sedanjega novega dela Glavnega trga, drugi otok pa na prostoru starega dela Glavnega trga.
Zamisel regulacije vsebuje cel kont-Pteks aktualnih vprašanj, ki se tičejo regulacije prometnih, higieničnih, estetskih razmer. Včerajšnja anketa se je pečala edino s preureditvijo prometnih prilik. V smislu predloženega osnutka se težišče Prometa na Glavnem trgu, ki.je bilo doslej pretežno na južni fronti, prenese sedaj la severno fronto na progo Tscheligijeva hiša - rotovž - vogal Tattenbahove in Vetrinjske ulice. Južna fronta ob črti bogoslovje - Velika kavarna - Bergova -Osetova hiša bi se izločila iz prometa ter bi služila samo dovozu do omenjenih hiš, razen tega bi pred Veliko kavarno ostalo Postajališče za izrvoščke, ob avtobusni Postaji pa za avtobuse. Osebni promet od drž. mosta proti Gosposki ulici bi šel po Posebej začrtanih prehodnih tirih na obeh straneh. Križiščno težišče in najnevarnejše prometno mesto bi se s tem. premestilo
prehoda na drž. most bliže.Gosposke u. Mer ljO stal promet urejujoči stražnik na Posebnem postamentu kakor v velemestih. Širina glavne prometne žile na se-ve.rni fronti bi znašala ob Vetrinjski ulici 9 m in bi.se proti Koroški cesti zožila do 73 m. Promet bi bil na tej progi od Tat-teiibahove ulice do Koroške ceste dvostranski. Na voglu Tattenbahove in Vetrinjske ulice se predvideva moderno u-rejeno križišče.
V teku razprave se je izluščil ves kompleks vprašani, ki se sprožijo hkrati s takšno ureditvijo prometa na Glavnem trgu. Predvsem gre za vprašanje, kam naj
ki je na mestu, kamor pride veliki zahodni otok. Pa tudi vprašanje premestitve podzemskega stranišča na Glavnem trgu se s tem sprožuje. Seveda so to vprašanja, ki bi se rešila šele v drugi etapi, potem ko bi se regulacjja prometa že izvedla.
Trg s prodajnimi stojnicami bi lahko prišel na oha otoka, od katerih bi bil za-■liodni na starem delu Glavnega trga oblikovan v terasah. Podzemno stranišče bi se premestilo na Rotovški trg, Marijina soha pa bi se premestila v smeri proti ustju Koroške ceste.
V teku debate so se oglasili k besedi policijski nadkomisar Stanko Kos, ki se je zanimal predvsem za osebni promet, inž. B a r a n in mestni svetnik Viktor
Gr ča r, ki je v svojih izvajanjih izrazil misel, da. bi se naj kostanji v Strossma-jerjevi ulici posekali, s čimer bi se pridobil primeren prostor za tržišče, ki bi se razširilo na sosednji Vodnikov trg. Del tržišča bi se lahko premestil tudi na Rotovški trg. S tem bi bila izdatno razbre-. menjena zahodna fronta Glavnega trga. Treba pa je misliti tudi na prometno razbremenitev vzhodne fronte ob Tattenba-liovi ulici, kjer je odstranitev hiše na voglu Tattenbahove in Vetrinjske ulice nujno potrebna, da se lahko uredi tukaj moderno križišče, ki bo omogočalo prenos prometnega težišča v tem mestnem delu na Kopališko, Tattenbahovo in Sodno ulico. Ob zaključku je izrekel misel, da bi se regulacija prometa na Glavnem trgu čim-preje izvedla v smislu predloženega osnut ka.
Predloženi osnutki se bodo sedaj detajlno izdelali ter pridejo v razpravo veni prihodnjih občinskih sej.
Naše socialno zavarovanje
VAŽNO OPOZORILO DELODAJALCEM IN DELOJEMALCEM'
4.2°/» tedenske zavarovane mezde, ali 7°/" od dnevne zavarovane mezde, nezgodni
Okrožni urad za zavarovanje delavcev opaža, da nastaja med delodajalci in delojemalci mnogo sporov glede prispevka za socialno zavarovanje1. Niti delodajalcem niti delojemalcem niso znani zakoniti predpisi.
Podjetnik delodajalec je uradu dolžan plačati vse prispevke, katere mu predpiše urad s plačilnim nalogom. Za redno plačilo prispevkov odgovarja uradu redno edino delodajalec, ki nosi tudi vse stroške zaradi nepravočasnih plačil, kakor zamudne obresti, izterjevalne stroške itd. Pravočasno so plačani samo oni prispevki, katere plača delodajalec najkasneje osmi dan po prejemu plačilnega' naloga. .Delodajalec mora iz svojih lastnih sredstev kriti celoten prispevek za nezgodno zavarovanje za vse delavc;, docim je upravičen, da polovico prispevka za bolniško zavarovanje in polovico prispevka za posredovalnico za delo m celotni prispevek za delavsko zbornico odtegne od delavčeve plače. Za vajence, praktikante in osebe, ki sploh ne prejemajo plače, kakor tudi za osebe, katerih plača v gotovini ne dosega zavarovane mezde najnižjega mezdnega razreda, je dolžan plačati delodajalec vse prispevke iz svojih sredstev. Če delodajalec ni odtegnil navedenih prispevkov takoj ob prvem izplačilu, jih sme odtegniti samo, če ni minilo od izplačila mesec dni, ali nista minila dva meseca pri or.iih nameščencih,
 _______________ ki prejemajo plačo ali mezdo na mesec.
se premesti trg in kaj bo z Marijino soho, Bolniški prispevki znašajo od 1. 1. 1933
prispevki toliko °/» bolniškega prispevka, kolikor znaša nevarnostni0/" v kateregaje obrat uvrščen, prispevki za delavsko zbornico 0.0428°/» in prispevki za posre-
dovalnico za delo 0.0867°/» skupnih bolniških prispevkov.
"Zavarovalne prispevke predpisuje u-rad za vse delovne dni in praznike, razen nedelj.. Koliko znaša bolniški prispevek za vsak mezdni razred in dan, je razvidno iz tabele. Koliko pa sme delodajalec odbiti od’ delavčevega zaslužka, je razvidno iž iste tabele za vsak delovni dan in mezdni razred. Tabela je sestavljena tako, da znašajo prispevki za vsak 6. in 7. dan enako. S tem je povedano, da se za nedelje prispevki ne predpisujejo. Delodajalec more izračunati pravilno bolniške prispevke sam, če pomnoži znesek posameznega razreda, ki je določen za en dan s številom delovnih dni, ali pa od števila koledarskih dni odbije število nedelj jn v tabeli poišče odgovarjajočo število delovnih dni, ki mu pove v prvi razpredelnici bolniški prispevek, a v drugi razpredelnici pa dovoljene odbitke za vse mezdne razrede.
Urad priporoča, da se delodajalci ravnajo po predpisani tabeli, ker bodo le tako mogli kontrolirati pravilen predpis pri spevkov in odtegovati pravilne zneske od delavskih plač. Tabele lahko dobe pri uradu, pri vseh ekspoziturah in pri prodajalcih uradovih tiskovin po nabavni ceni. Za delavce pa je pri današnjih nizkih mezdah važno, da kontrolirajo pravilnost in utemeljenost odtegljajev od svojih mezd.
Pomemben dogodek v okolici
ŽELEZNIŠKA UPRAVA PREVZELA POSTAJALIŠČE TEZNO.
V petek 7. t. m. se je vršil končni ko-misionelni ogled postajališča Tezno,, katerega je po temeljitem pregledu prevzela železniška uprava v svojo lastnino in oskrbo. Odbor se je potrudil, da je v določenem roku ugodil zahtevam in predpisom železniške uprave. Za direkcijo dr-, žavnih železnic so bili navzoči: gg. višji svetnik inž. Kavčič, svetnik dr. Deklev a, svetnik in šef sekcije inž. H i n-t e r 1 e eh n e r, poverjenik in sošef sekcije-inž. Novak, kontrolor in šef postaje Tezno Josip Florjančič in nadzornik proge g. J a n e ž.
V navzočnosti stavbenika gosp. Franja Špesa ml. in zastopnikov občine in odbora za gradnjo postajališča predsednika g. Matija Volka, člana uprave in odbora g. Josipa Šabedra, občinskega odbornika in tajnika obora za gradnjjo postajališča g. Lukna rja, blagajnika g. Kovačiča in zastopnika občine Studenci g. Špindlerja je bila zgradba temeljito pregledana. Za svoje delo je dobil stavbenik g. Franjo
Špes ml. laskavo priznanje. Po pregledu zgradbe in dovršenem zapisniku je ponudil odbor in stavbenik g. Franjo Špes ml članom komisije v gostilni Šabeder majhen prigrizek, po katerem so se v prijetnem razpoloženju vrstili primerni nagovori.
Za občmo in odbor so se zahvalili želez niški upravi za naklonjenost g. Volk, Šabeder in Luknar, višji.svetnik inž. gosp. Kavčič in svetnik g. dr. Dekleva pa sta v imenu železniške uprave čestitala občini in odboru k tako lepi in hitri izvršitvi zgradbe. Posebno zahvalo pa je izrekel odbor bivšemu narodnemu poslancu ravnatelju g. Krejčiju in uradniku Mestne hira nilnice g. Tomažiču, kakor tudi vsem, ki so delali in darovali za postajališče.
Prijatelja med seboj.
»Moje sožalje, dragi prijatelj »Zakaj neki?«
»Moja žena si je kupila nov klobuk in namerava drevi obiskati tvojo ženo!«
.1. Sernec, sodnik okrož. sodišča:
Sodniki in narod
(Predavanje pri društvu :/Staribor« dne 6. t. ni.)
Interno prihaja to do izraza potom oddvojenega glasovanja pri zbornih sodiščih, kjer potem odločuje dosežena večina glasov.
Nasproti zunanjemu svetu pa se ločena mnenja sodnikov ozir. sodišč šele Prikazujejo v spremenjeni, za gotove vrste pravnih primerov poprej morda že ustaljeni judikaturi. Kakor pa so življenjski pogoji vedno podvrženi spremembam — »Panta rei« — tako se tudi ni vedno mogoče absolutno držati tako-zvane kontinuitete v judikaturi. Saj tudi Pogosto dovede prav judikatura k iio-veftzacijl zakonov'. Umestno pa je, da se občinstvo na te spremembe nekoliko Pripravlja s članki v strokovnem in dnevnem časopisju ter mu vsaj tudi nekoliko obrazloži sodni mehanizem, da se prepreči prehudo razočaranje nad ev. nepričakovanimi izidi pravnih zadev. Zakrivili torej niso vseh nevšečnosti, katere prizadevajo stranke, nujno sodniki, temveč, kakor zgoraj izvedeno, so se tudi zakrivile po strankah samih ali zaradi razvoja razmer. Prav nemogoče stvari naj se pač tudi ne zahtevajo od sodnikov.
Ali se pri tem ne pojavlja kar samo Po sebi vprašanje:	»Kaj ko bi se bili
stranki, ki vendar takorekoč živita v onem okolju, v katerem se je sukal pred-
met pravde in katerega tudi predvidoma najbolje poznata — z malo dobre vo-ije sami sestali, ter si ob vzajemnem, vsaj delnem popustu medsebojnih zahtev, zadevo sami odredili, ozir. ko bi si stvar vsaj uredili takrat, ko sta to že mogli storiti na podlagi nasvetov svojih pravnih zastopnikov itd.?«
Čl. 7 zak. o sodnikih rednih sodišč sicer le nalaga sodniku dolžnost, da sodi po zakonu. Tudi se naj sodnik r.e prejudicira z izjavami o verjetnem izidu, njemu v rešitev poverjene zadeve. Vendar pa na drugi strani zakon nikakor ne perhorescira sporazumnih poravnav. Saj govorita tako o. d. z. kakor »gradj. par-nični postupnik« izrecno o ustanovi poravnave ozir. sodne poravnave, ki celo lahko služi kot izvršilni naslov, enako kakor sodba.
§ 1 odv. zak. z dne 17. III. 1929 pa še sam določa, da naj bodi med drugim smoter advokature tudi ta, da naj odvetnik vpliva na pomiritev strank, med katerimi je nastal spor o pravnih razmerah ali interesih.
Novi kazenski zakonik podeljuje oškodovani stranki — razen v zadevali zaradi razžaljenja časti, zakonolomstva itd. — tudi še ingerenco na pregon v tej smeri, da se le na njen predlog uvede zoper storilca kazensko postopanje pri lahki telesni poškodbi (§181-11 k. z.), utaji (§ 318), deloma pri tatvini (§ 320) itd. Iz tega sledi, da pušča torej novi kazenski zakon tudi v navedenih smereh poravnavi odprta vrata.
Iz občečloveškega stališča pa nas tudi še opominja stara resnica, izražena v rimskem rekiu: »Concordia parvae res-crescunt, discordia maximae dilabuntur« — da v splošnem ne kaže terati sporov do poslednjih skrajnosti, če so le količkaj podani pogoji za mirno izgladitev nesoglasij.
Živimo na razmeroma malem planetu ter se isti ljudje opetovano srečamo v življenju. Ni se torej čuditi, če pridemo večkrat v položaje, v katerih smo po sili razmer tudi navezani na ljudi, ki so nam bili doslej malo važni ali s katerimi smo bili celo že v sporu. Tembolj pa morejo računati s takimi položaji ljudje, ki so si le po naključju v neki pravdi — nasprotni stranki, ki so pa sicer iz istega ali vsaj bližnjega kraja doma ter so si vrhu tega v pogostih stikih zaradi svojih si sorodnih poslov ali celo poklicev. Srečno napeljana poravnava v takih spo rih more torej vplivati oplojevalno za nadaljevanje poslovnih ali event. trgovskih ozir. drugih koristnih stikov. Spoznalo se je namreč v nasprotniku Človeka — »s katerim se da govoriti«.
Nasprotno pa do skrajnosti gnani spor ne samo ne podraži pravde, temveč pogosto tudi gospodarsko docela u-niči v pravdi propadlo stranko. Namesto sporazumnih poravnav imamo nato znane zakonite zaščite, pod katere se zatečejo denarni zavodi ali pa prisilne poravnave in konkurze, ki v svojih posledicah večkrat spremene tudi poravnalne in konfouirzne upnike v — preza-dolžence.
Ali je kaj takega morda bolje? Poleg tega še tudi opetovano zaneti tak spor nepomirljivo sovraštvo ne le med neposredno prizadetimi, marveč mnogokrat med celim sorodstvom ali prijatelji ene stranke z onimi druge stranke tako, da na stajajo celi sovražni tabori. Ti si iz same osebne strasti medsebojno izpodve-žejo pogoje za nadalnje skupno delovanje. Tako oni tudi lahko celo kvarno u-plivajo na splošen narodov napredek in posredno na narodov blagor sploh.
Ni sodstvo smoter samemu sebi, gu namreč za pomoč bližnjemu sočloveku. Če se torej v gotovih sporih s srečno ro ko pospešuje gospodarsko življenje opk>-jajočo poravnavo — je k takim uspehom pač le čestitati. — Pri sodišču se torej lahko iskrešc iskra ljubezni, medsebojne strpljivosti in pomoči, — kakor pa tudi iskra, ki razplamti požar uničujoč velike narodnogospodarske dobrine. V lastnem interesu strank je torej tudi, če kažejo razumevanje za pametno izravnavo sporov.
Pri tem je tudi zelo pozdraviti dejstvo, da naši pravni zastopniki uvidevno in izdatno pomagajo pri takem koristnem delm. Seveda pa se mora na drugi strani vedno poudarjati, da se nima priporočati poravnav samo v ta namen, da se sodišče reši svoje dolžnosti soditi o sporu po predpisanem pravu. Je gotovo dosti primerov, kjer je pravično stališče ene pravne stranke tako nedvoumno, da bi bil izid pravde, ki temu stališču ne odgovarja, v direktnem nasprotju s splošnim .pravnim čutom kaikor.tudi s
Demdet:
GREH Z.ENE
99
»Morda mu je kak divji lovec »nakazil obraz, gospod vojvoda,« je dejal Sau tecoeur drhte, »jaz pa bi si dovolil prej iztrgati jezik, kakor ...«
Kakor da bi povedal očetu, kako je preko vse noči, samo da ga ne bi spoznali, pustil njegovega sina obešenega na neki brezi z nogami navzgor in glavo navzdol, zasuto vse do ramen v mravljišče.
Sodnik je držal v roki Gbar)exisovo pasmo in govoril generalu na uho: »Zatrjeval sem vam, da je sled bila napačna... Očito je, da je ta človek ubijalec; in ako želite maščevati se...«
»Nad tem tepcem naj se maščujem!________
ne, ne, dragi moj, imeti sem hotel Peni-gana, toda tega tu ...«
»Tem bolje, ker bi se spričo tega pisma težko dosegla obsodba ...«
Vojvoda je nekaj časa premišljeval in dejal nato odločno: »Tudi jaz mislim tako. kakor vi, Delcrous. Dober glas prin-c.. in naše rodbine ne bi ničesar pridobil s tem, ako bi se o tej stvari dalje govorilo, ali ako bi se izvedeli ti zaupni cinični pogovori med to dvojico mladih gentlemanov.«
Sodnik z volčjimi zobmi in zasukanimi za lisci je živahno prekinil vojvodo in se obrnil k Sautecoeurju, ki je stal negibno s čepico v roki:	»Kakor	ste slišali,
vojvoda ne želi nobenih posledic iz tega žalostnega dogodka. Izginite zato čim-prej iz tega kraja in ne govorite nikomur ničesar. Odvisno je samo od vaše previdnosti, da se vam nič ne zgodi.«
Logar se je poklonil: »Hvala vam, gospod vojvoda.« Preden je pa odšel, je oklevajoče vprašal z vrat:	»A gospod
Richard?«
»Bodite brez skrbi. Gospod Richard se bo še pred večerom vrnil v Uzelles.«
Ko je Delcrous to dejal, ga je general zlovoljno vprašal: »Še pred večerom? čemu? Vam se torej mudi, da vrnete tega bedaka čimprej njegovi ženi v naročje?«
Bil je to krik sovraštva in slabotne ljubosumnosti, ki se mu je bil ukradel celo sedaj sredi največjih skrbi in vseh muk očetovskega obupa.
Bilo je zvečer v Uzellesu. Gospa Feniganova starejša in stari Merivet sta sedela za mizo v veliki senčnici pri vhodu in kdaj pa kdaj izmenjala kako bese-
do, ki je prekinila njuno dolgo molčanje; te besede so bile podobne iskricam ognja, ki uprav dogoreva. Pred velikimi vrtnimi vrati so sedeli vrtnarji z dekleti zakupnikov in uživali v čistem zraku in mesečini, ki je obsijala cesto. Ura, ko so se v hiši pogasili vsi ognji in je moralo vse spat, je že davno minila, ne da bi bil to sploh kdo opazil, morda zaradi nenavadne lepote noči, morda pa tudi zato, ker je bilo sedaj v tej žalostni hiši vse tako zmešano, da se ni več pazilo mnogo na vse malenkosti hišnega reda. Toda kakšna razlika je bila med to tišino v razsvetljenem a pustem pritličju in bučnim veseljem poslov, med njihovim glas nim smehom in nemirnim pogovorom o-nih dveh glasov, ki sta šepetala v senci zaspanega drevja.
»Kako je nocoj zrak zvočen!... Slišijo se koraki celo z mosta de Risa,« je dejal lastnik »male župnije«, ki po svoji vrnitvi ni več zapustil Richardove matere in žene.
»Gotovo je prišel kdo iz Corbeila z br-zim vlakom in se mu mudi...,« je dejala gospa Feniganova, prisluškujoč tistemu nenavadnemu in naglemu koraku ... Stari Merivet je nadaljeval:
»Richardova gospa je bila nocoj zelo žalostna, bolj kakor navadno. Zdi se mi, da se je je globoko dojmila smrt onega starega berača.«
»Kadar je srce prepolno, je vse opra-
vičilo za solze,« je vzdihnila gospa re-i niganova. »Pomislite samo. dragi priia-telj, da nima že tri dni. odkar ji je mož zaprt, od njega nobenih vesti, razen ti-j stega skrivnostnega lističa ...«
»A prav to dokazuje, da je tudi sam prepričan, da ga bodo čimprej izpustih-. Vse to je samo nesporazum, gospa: P°' navijam vam, samo nesporazum •■. ^o-! umel sem takoj, čim sem se znašel pred Delcrousom, doumel sem iz njegovega vznemirjenja, zmedenega obnašanja — Verujte mi, da boste že kmalu spet zagledali svojega dragega otroka. Na, pazite, glejte.. Glejte gospa Feniganova k je zaklical Napoleon Merivet ter vstal in glas mu je čudno zvenel.
Na beli cesti se je pred na široko odprtimi vrati pojavila dobro znana senca-Mati ni niti zmogla moči, da bi se genib in je le zaklicala: »Richard!«
»Vidva sta tu?« je odgovoril glas. k se je silil biti močan, se je pa vendarle spremenil v jok. A čim je mogel spet govoriti:	»In	Lydija? Imata poročila 0
njej?«
»Lydija? Saj je tu pri nas, v pavr ljonu.«
Richard ni ves začuden niti hotel poslušati materinih pojasnil, ampak je P°' hitel pod tisti svod drevoreda, ki je šuštel v temnem listju in dehtel v lipoveflj cvetju, na katerega koncu je gorela h|C in mu kazala pot.
S]
uutl
Ang
si
tliie
tisti
ute
Plet
ti
ure ie ; t?l; Ule 'L \
Ptuj
Letošnji nabori v Ptuju. V deški osn. soli nasproti okrajnega glavarstva bodo letošnji nabori sledeče dni: 34., 25., 26., 37., 29. in 30. junija t. 1. ter 1. in 2. julija t. 1.; za mesto Ptuj je določen 25. junij. Ostale podatke smo že pred kratkim priobčili.
Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji v Ptuju bodo letos 25. junija z začetkom ob 8. uri zjutraj. K sprejemnemu izpitu so pripuščeni učenci (učenke) rojeni v letih 1922, 1923, 1924 in 1925. S petimi dinarji kolkovane prijave k izpitu se naj oddajo osebno ali pa pošljejo s pošto ravnateljstvu gimnazije do 20. tm. Prijavi je treba priložiti krstni (rojstni) list in šolski izkaz.
V hotelu Kossir v Ptuju
se toči prvovrstno pivo liter po 8 din. iilliiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijmliiiiiiliiliiiiiiiliiiiilliiiiiiiliiiiliiiiiiiiliMiii
Požar. Na Dravskem polju smo imeli zopet požar in sicer je gorelo v Podlo-žu pri Ptujski gori pri posestniku Ivanu Pepeljaku, kateremu sta zgorela stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje z vsemi poljskimi pridelki in gospodarskim
človeško vestjo. Strogo je tudi obsojati vsako vsiljevanje poravnav, ali če se priporoča poravnava, ki je seveda po-nasprotju s sledečo sodbo.
Vendar pa zaradi vsega tega še ni pustiti v nemar zlatega navodila: »Prava beseda pravo mesto najde!« ali vulgarno povedano: »Za zment se je!« — če se da po načelu iustum et aegnum stvarno in pravično ter v zadovoljstvo obeh strank spraviti spor s sveta. Kdor ima za take pravične sprave gluha ušesa ali varuje nasproti poskusom takih sprav nek »ledeni molk« — s tem pogosto izdaja le slabo prikrito sebičnost. — Tudi nam pač ne morejo ugajati oni, ki uživajo ob nepomirljivosti svojih bližnjih.
Ne! — Kot dobrotvorce hočemo poznati svoje sodnike, ki naj očistijo narod vseh grdih razprtij, katere vladajo ne le med priprostim ljudstvom, temveč prav žal tudi med izobraženimi sloji.
Na temelju takih načel pa se tudi naj-vestneie ravnamo po navodilih svojega blagopokojnega vitežkega kralja — da naj čuvamo Jugoslavijo! Na tej poti namreč tudi najbolje služimo smotru prave justice, ker tako čuvamo pravno državo, ki nima imperialističnih tendenc — ko naša država le varuje narodovo svobodo, pravico in bratstvo! 'In prav na načelu bratstva in vzajemne pomoči naj se tudi izgradi razmerje med našimi sodniki in našim narodom!
(Konec.)
orodjem vred. Vrlim gasilcem iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju in iz Šikol se je zahvaliti, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, ki so bila že v veliki nevarnosti. Škoda znaša okrog 20.000 D in je krita le deloma z zavarovalnino.
Nezgoda s smrtnim izidom. Sedemletni Martin Predikaka, sin posestnika iz Girkovcev, se je pred kratkim zbodel na žreblju in ^mo zanemaril. Zato je nastalo zastrupljanje krvi. Spravili so ga v bolnišnico, vendar je bilo že prepozno in je fantek na posledicah groznih muk — umrl.
V Stonjcih je triletni Franc Zotlar, sin
posestnika, požrl pred 8 dnevi 25-parski kovanec. Spočetka niso polagali temu nikake važnosti, nastale pa so komplikacije in so morali otroka nemudoma prepeljati v ptujsko bolnišnico, kjer se trudijo, da mu rešijo življenje.
Težko se je poškodoval 63-letni delavec Anton Šmigoc z Brega. Pri klanju drv se mu je sekira spodrsnila in ga na levi roki nevarno ranila. Presekane ima kite in kost. Reševalci iz Ptuja so ga spravili v bolnišnico, kjer so zdravniki izvršili operacijo.
Krajevni odbor Rdečega križa v Ptuju priredi v nedeljo 16. t. m. dopoldne cvetlic ' dan.
Kino. V soboto 15. tm. ob 20. uri in v nedeljo 16. tm. ' 1830 in 20.30 se predvaja film »Bela sestra«. V glavnih vlogah Helen Hayes in Clark Gable.
pet v Slovenjgradcu, Guštanju, Mežici in Žerjavu. V nedeljo 16. t. m. ob lSletnici svojega obstoja pa bo priredilo svoj jubilejni 15. okrožni zlet kot spomin na župni zlet v Guštanju. Guštanjsko društvo se praznično pripravlja na t.a dogodek, disciplinirano in vzorno pa se je pripravilo za zlet tudi vse okrožje. Ker vozi zjutraj iz Maribora izletniški vlak na Koroško in se zvečer vrača ter je vozna cena polovična, pričakujejo naši Sokoli in narodni delavci na meji, da bodo pohiteli na zlet tudi Mariborčani in mariborski Sokoli.
Združen sokolski nastop v Slivnici. V nedeljo 16. t. m. bodo v Slivnici nastopili skupno Sokoli iz Slivnice, Rač, Pragerskega, Frama, Hoč, Razvanja in od Sv. Marjete na Dravskem polju. Sokolsko o-krožje na desnem bregu poziva vsa bratska društva, naj se nastopa, ki bo ob 14. uri, v čim večjem številu udeleže. Bratje in sestre, pridite vsi v krojih! Železniške zveze so zelo ugodne, Sokoli z Dravskega polja pa nam bodo pokazali, kako globoko se je tudi že tu vsidrala večna Tyr-ševa misel.
Sokolstvo
Ob 15 letnici Koroškega sokolskega okrožja
Pred 15. leti je bil v Guštanju župni zlet mariborske sokolske župe, ki je sijajno uspel in zapustil prebivalstvu tako lepe spomine, da se še danes o njem govori. Takrat je padla tudi že odločitev, da se, upoštevajoč važnost in dragocenost svete koroške zemlje, ustanovi v okviru mariborske sokolske župe samostojno Koroško sokolsko okrožje. Misel je bila zdrava in je obrodila za našo nacionalno sokolsko misel tekom let lepe sadove. Ob ustanovitvi so bile v črni, Guštanju in v Dravogradu razmeroma močne sokolske postojanke. Tem so se pridružile takrat še sokolske edinice Ma-renberg, Slovenjgradec in Vuzenica, s čimer je bilo že takoj v začetku zagotovljeno novemu okrožju uspešno delovanje in lep nadaljnji razvoj. Tekom let pa so še nastale delavne sokolske edinice v Žerjavu, Mežici, Prevaljah, Libeličah m v Ribnici na Pohorju. Od leta 1920. dalje je okrožje prirejalo vsako leto redno o-krožne zlete zaporedoma v Marenbergu, na Prevaljah, v Dravogradu, v Guštanju, Mežici, Slovenjgradcu, Vuzenici, pa zo-
neverificirani člani klubov včlanjenih v JLAS. Prijave brez prijavnine je posla41 na naslov Josip Smerdel. Gosposka ul' 23 do 20. tm. Nagrade ne bo. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JLAS.
Juniorske plavalne tekme za državno prvenstvo, bodo letos, kot smo že por°" čali ob priliki Mariborskega tedna v M»" riboru. Na seji uprvnega odbora MP .;S bilo sklenjeno, da bo uprava MP prispe' vala za te tekme 15.000 Din.
Šport
SO pri OOLNP, službeno. Nedeljske tekme sodijo: ISSK Maribor jun.: SK Rapid jun. g. Vesnaver; SK Železničar jun.:SK Svoboda jun. Kasper. V nedeljo 16. t. m. bo ob 19.30 pri »Orlu« sestanek vseh zveznih sodnikov. Udeležba za vse mariborske sodnike obvezna. Sestanek bo vodil zastopnik SO pri LNP. Poverjenik.
Propagandni lahkoatletski miting bo
priredil SK Maraton v nedeljo 23. tm. do poldne na igrišču SK Železničarja. Pravico do starta imajo vsi verificirani in
Pretirana moč naših pradedi
Egiptovske mumije z žolčnimi kanu" sicer danes ne vzbujajo več nobenega sočutja, zato pa so tem zanimivejše v zgodovinskem pogledu. Dokazujejo nart1, da naše različne bolezni in bolečine nis° morda posledice naše pretirane omik^ marveč da zasledujemo podobne sotrP1' ne lahko daleč nazaj v sivo davnin0. Prav vse že najdemo v tej davni dobi; angleško bolezen, vnetje kosti in osrednjega ušesa, poapnenje žil, gnile zobe> vse kar razveseljuje podjetnega raziskovalca. Da so naši pradedje bolehali & navedenimi in neštetim drugimi boleznimi je dognal sloviti ameriški učenjak Moodie, ki je z Rontgeno' i ' žarki pr°" svetil nad 50 egiptovskih in peruisk'.’1 mumij. Bajka o naših prednikih, ki soka" kipeli od moči in zdravja je torej mo?1'" pretirana.
Ho:
ZVi
tik
Vij
Cr
Vil
ta
st:
se
Moč Društva narodov.
Prvi abesinski vojak: »Kaj je noveS0 v Ženevi?«
Drugi abesinski vojak:	»Posvetuje;0
se, kar mirno streljaj!«
?e
Razno
IZJAVLJAM.
da moj mož Josip Rozman, čevljar, ni upravičen prodajati reči, ki so moja last, ker nakup ne bo veljaven. Frančiška Rozman.	2641
Sobo odda
SOBO S HRANO
oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje, desndk	2635
Stanovanle
NA STANOVANJE
sprejmem enega ali dva gospoda. Koroščeva ulica 8, vrata 2.	2649
ODDAM STANOVANJE
sobo, kuhinjo in shrambo za Din 220.— v Novi vasi s 1. julijem. Naslov v upravi >Ve-černika«..	2646
Darujte za Pomožno akcijo*
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše maribor ske oblasti je „Večemik
c*
Zc to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le .tedaj, ako „Večeraik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj šal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v *Ve-černikovih" malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
lodaja koMOfctt »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdaja tel;
 r-duik: RADIVOJ REHAR
STANKO DETELA v Mnriboem
Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstav«^