2. številka. V Trstu, v soboto 4. januvarja 1890. Tečaj XV. „EDINOS izhaja dvakrat na teden. gredo in toboto oh 1. uri popollldnn „Edinost" stane: za TBe leto gl. 6. —; izven A rut. 9.— gl. ta polu leta „ 3.—; „ , 4.50 , za četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 „ Poaamirne Številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v TritU po & nov., v Gorici in v Ajdovščini po «t nov. Na n&ročbe brez priložene naročnine «e upravništvo ne oxir». EDINOST Vri dopisi s« poSiljajo uredništvu v utioi CarintiH At. 25. Vsako pismo mora hiti frankovano, ker nefrankovana no no »prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi in oznanila HO rakune po 8 nov. vrtnica v petitu ; 7.a naslov« z debelimi črkami se plnčuje prostor, kolikor bi pametno v svet zroČe oČij, sedaj v gospodinjo, sedaj zopet v mladega gospodarja, kakor bi ja hotel prašati: kaj vama je neki danes, da tako molčita! Komu nij znano, kako da upliva tako neprijetno, temno in deževno jesensko vreme na dušno razpoloženje človeka ? Stori te mehkočutnega, dušo tvojo polastč se — brani se, kakor hočeš — melanho-liška čutstva. Da nisi ledenega srca, raz-stopi se ti duša v spominih na prošle dneve zorno evotoče nam sreče, dneve, o katerih dobro veš, da se ne vrnejo nikdar več, nikdar! Oko ti zarosi, ko se ti izvije iz praij vzdih resignacije: vorbei, vorbei! (Dalja prili.) cordia*, katero bo okoličani brž prekratili krat toliko glaBOv, kakor cikorijaški Mau-* „cikorijo". Nasprotniki bo si mislili:1 roner — in to je bila *maga. zmaga veli-„Pod tem družtvenim imenom nam bode častna, kakoršne nismo pričakoval; niti mi mogoče vspešno delovati v prid nase „pri- od narodne strani! krite stranke". Toda izpodletelo jim je ! S S to našo narodno zmago je bila po Cela okolica je brž izprevidela, kake kopana tudi „cikorija" — umrla je, ko namene gojijo ustanovitelji imenovanega še ni prav stopila na pozorišče; „recjuies-družtva ; — okoličanski možje so pokazali cant in pace" rekel je marsikdo, čuvši o „cikoriji* hrbet — izvzemši nekoliko ranjkej „cikoriji". „kratkohlačnikov" in trebusnjakov, kateri1 Poldo Mauroner pa še ni zgubil upanja so vstopili v vrste cikorijašev. Ti ljudje ter se nadeja, da dnevi njegove alave še so ostali do danes zvesti omenjenej pro- niso pokopani. Dočim je svet na njega in pagandi — ter časte uže znanega Mauro- ! „cikorijo" pozabil, delal je on na tihem nerja kot veljaka veljakov ! ! a trdnim namenom, da hoče ob ugodnem In kaj so ti ljudje ? Evo Vam jih : času svojo igro zopet poskusiti. Mislil pa Oapoville, polj .ki čuvaji, takozvani „fanti je, da mora igro začeti s predigro. To de maještrato" in nekaj izmed onih ljudi,1 predigro smo, žal, doživeli. Mauroner bil kateri si po tržaškem tlaku pete brusijo, je izvoljen poslancem v mestni zaatop za To je prava, magistratu po suženjsko slu- IT. okraj okolice. Sedaj, ko ae mu je to žeča sodrga. Pravi podajači „cikorije" so ' posrečilo, oglasil ro je zopet v tržaških pa vsi oni ljudje, kateri delajo v kameno-, listih kot predsednik „cikorije" in po vo-lomnici slavnega Mauronerja, in oni, ka- litvah razglasil je, da so bili „Progressovi" tero je ta človek vtaknil v kako magistratno kandidatje v okolici prav za prav kandi-alužbo. Poglejmo n. pr. nekega Primožić-a. datje „cikorije!" Torej tu imamo istinito, Dokler je bil ta človek v službi (menda pravo predigro. Volitve v državni zbor se pri južnej železnici) bil je prvi narodnjak bližajo, Mauroner je začel že igrati. Da — Slovan z dušo in telom. Pokazal pa; bi svetu pokazal, kolika je njegova čast je kmalu, da je tudi on izmed tistih ljudi, ki v okolici, podkupil je še nekoliko mož časte bolj svoj trebuh, nego narodnost Jv HI. in VI. okraju okolice, kateri so svojo. Sedaj se mož piše P r i m o s s i c h ! oddali glasove, pisane na njega slavno Ustanovitelj „cikorije" Mauroner je zvabili ime ! Dobro pa je, da ae je pokazala skrita tega človeka v svoj tabor misleč si, da predigra na beli dan, predno ai je on sam ta mož Bog zna koliko vpliva v okolici, j mislil in želel. Kolikor ao nam okoličanske Ponudivši mu boljšo magistratno službo, i razmere znane, slava njegova v okolici dobil ga je. G. P. še danes opravlja utegne kmalu zatemniti. Tudi v IV. okraju omenjeno službo ter je najzvestejži pristaš je bil voljen pred leti pristaš Mauroner-propale, gnjile „cikorije!" Mauroner ima ' jeve stranke, Cesare, a pri letošnjih volitvah pa menda na magiatratu prosto roko, da' pokazal se je uprav IV. okraj prvega v podeljuje službe nekaterim okoličanom, o j narodnem obziru! Z izvolitvijo Mauronerja katerih že pred dobre ve, da postanejo 1 v okolici ai niso pridobili naši nasprotniki prve narodne izdajice. Rekli smo že zgoraj, da so okoličani kmalo spoznali za nas pogubne namene Bog ve kaj, zmaga ta je piškava. Mau roner naj nikar ne upa, da bode kedaj voljen poslancem v državni zbor. Spošto- „cikorije" in spoznala jih je menda tudi vanje» katero vživa č. g. Nabergoj mej vlada sama! Proti ubogej „cikoriji" je; okoličani, stara okoličanska narodna zavest nastala prava vojska; vsak greh se jei krepko delovanje priborila nam bodo oprostil, le za „cikorijaše" ni bilo milosti ; j ®e narodno čast. S tem pa bo poko-tega priimka ogibalo se je vse kot živega I Pftna 8,aVft Mauronerjeva in vidil bode, vraga! Smelo smemo reči, da so nam naši da je zastonj uprizoril — predigro, nasprotniki z ustanovitvijo omenjenega družtva mnogo več koristili, nego škodovali ; kajti ljudstvo (okoličani) ni bilo menda še nikoli tako navdušeno za narodno stvar, kakor uprav pri zadnjih volitvah v državni zbor! Ime rečenega družtva je s prva res prevarilo tudi nekoliko mirnejših, poštenih mož. Videvši pa, da „cikorjaši" le za časa volitev želijo „concordije" in spoznavši namene „cikorijašev Politični pregled. Notranje dežele. „Slovensko družtva" je zborovalo dne 29. decembra v Mariboru. Navzoči ao bili poslanci dr. Lav. Gregorec, izstopili so vsi po- Radey in M. Vošnjak. Dotični predlogi steno misleči iz omenjenega družtva, karj0o bili sprejeti jednoglasno. Družtvo to so tudi javno po časopisih takoj objavili! Enako je bilo v mestu. S prva čitali smo mej udi „cikorije" tudi imena nekaterih vplivnih gospodov, katere je istotako zapeljalo le družtveno ime. Toda tudi tu so kmalu spoznali, kam pes taco moli, in odstopili so pošteni gospodje. Ko je bilo treba potem „cikoriji" zborovati, moral je obleči Mauroner nekoliko okoličanskih kratkohlačnikov po gosposki, da dopolni število odbora. Morete ai misliti, kako so izgledali ti okoličani v tej obleki, pustivši za oni dan doma težke okoličanske škornje in kratke hlače ! In kaj je bilo prav za prav namen temu družtvu ? Družtvo to je hotelo napraviti iz belega dneva temno noč, hotelo je vreči gospoda Nabergoja, ter na njegovo mesto postaviti Leopolda Mauronerja! Če pade Nabergoj, pade ž njim i slovenstvo v Trstu in okolici, mislili si bo ti ljudje — torej dol z Nabergojem ! Da je Jzmagal Mauroner, mislil bi si celi svet, da Slovencev v okolici niti ni, v mestu pa že celo ne. Niti prašati ne bi smeli več po Slovencih v Trstu in okolici, ako bi bil za našega zastopnika v državni zbor zlezel — „ex Garibaldinec!" Račune „cikorijašev" je sijajno podrla narodna zavest okoličanov in tudi pravo avstrijsko domoljubje nekaterih meščanov italijanske narodnosti. Naš poslanec g. Ivan Nabergoj je dobil četiri- deluje kaj vspešno proti navalu silnih germanizatorjev. Oficijozni in poluoficijozni nemški listi menijo, da odlikovanja, katera je podelil preavitli cesar nekaterim članom našega m i n i-sterstva ni smeti smatrati kot priznanje njihovim osebnim zaslugam, ampak kot izraz zaupanja do celega kabineta in njegovo politike. V očigled predstojećim pogajanjem mej Čehi in Nemci bodo ta odlikovanja povekšala avtoriteto vlade in ta poslednja bode laglje vplivala, da se zaželjeni smoter doseže. Odlikovanje ministra Gautschada pa je znamenje, da „klerikalci" ne dojdejo do krmila. O P°KajanJu med Čehi in Nemci in o konferenci, ki se snide v tej zadevi na Dunaji, pišejo vsi listi. Česa pozitivnega seveda ne ve nikdo ; vse kar čitamo, so le gole slutnjo in kombinacije. Celo staro-češke kroge je osupnilo, da niso poklicali nijednega MladoČeha k konferencam. Da potolaži Mladočehe, misli nekda Rieger sezvati po dunajskih konferencah shod zaupnih mož obeh čeških strank. „Neuo Fr. Pr." trdi, da Poljaki n i s o z a d o v o 1 j n i, ker bc grof Taaffe z Nemci pogaja. Poljski listi da se na-dejajo, da bodo pogajanja ostala brez vspešna. Dalje se čudijo poljski listi, zakaj da grof Taaffe z isto odločnostjo ne posreduje za Čehe in Poljake v Slezkej, ki so zares zatirani po Nemcih. Nas bi sicer jako veselilo, da je ta vest resnična, ali Poljaki so pokazali do sedaj jako malo slovanskega čustva, zato pa: die Botschaft hor ich wohl, allein mir fehlt der Glaube, Jako pomenljivo je, da se deželni zbor češki ne snide 8. t. m., kakor je bilo nameravano. Cesarje nekda dovolil T i s a i, da preustroji postavo o domovinstvu. Tisza sme dotično postavo predložiti, kadar mu drago. Vnanje dežele. Rimski vladni list objavil je dekret s katerim je bil razpuščen občinski svet mesta Turinskega. Občinski svet je namreč ob obletnici uamrtenja velcizdajica Oberdanka zistiral sejo v znamenje globoke žalosti. Vlada je smatrala ta čin kot demonstracijo, katere nikakor ni smeti dovoliti. Dogodku temu samemu na sebi ni pripisovati posebne važnosti, ali simpto-matičen je vender-le, ker nam priča, da v veliki večini [taljanov veje zvezi z Avstrijo neprijazen duh. Oficijozni italjanski krogi sicer trdovratno taje, da bi bilo tako, a vsak trezen opazovalec je to istino že davno pogodil. Pri novoletnem vzprejemu deputacij obeh zbornic izrekel je italjanski kralj, da razgled v bodočnost je prijaznejši, ker vsi narodi žele, da ao ohrani mir. V merodajnih krogih Lisabonskih upajo, da se bode v Braziliji vzdignila protirevolucija in da se dom Pedro še povrne na svoj prestol. Dasi je res, da razmere v najnovejšej republiki niso tako povoljne, kakor nam jih slikajo organi sedanje vlade, vender menimo, da so nade prognanoga cesarja — ako jih res goji — pretirane. Vsakako pa je mogoče, da nas dogodki v Braziliji Še v marsičem ianenadijo. Raznesli bo bili vest, da so hoteli zastrupiti ruskega cara, in da ta-le sedaj boleha na posledicah. Sedaj pa pišejo, da boleha le na hripi in da je bila vest o zastrupljenji izmišljena. DOPISI. Iz 8podnje okolice dne 28. decembra. [Izv. dop.] (Konec.) Ker že o Barkovljah govorimo, omenjati nam je še o važnejši stvari, dotikajočej bo domaČih ribičev. Uprav mi hočemo o tem govoriti, ker mislimo, da o tem več razumemo, nego privrženci Mauronerja, kateri so nam znali „junaško" v obraz povedati: Vi „od Edinosti" ; vi Kranjci; pojte v Ljubljano in ne pečajte se tu v okolici, kjer nemate opravkaj\ — Torej mi „Kranjci" se bodemo lotili uprav ribištva — domačega ribištva — o katerem nema na pr. babji „Piccolo" nikakega pojma! In mi začenjamo to s ponosom, kajti domače avstrijsko ribištvo (in ne tuji Čo-žoti) v Trstu in okolici jo Bkoraj izklju-čljivo v slovenskih rokah — v rokah okoličanov, kateri se izvestno morejo prej zvati „prave tržačane" nego večina tržaških mestnih in deželnih poslancev, časnikarjev itd. —I Nedavno se je vstanovilo v Trstu ribiško družtvo za vse avstrijsko Primorje. Imenovano družtvo uraduje so veda le v italijanskem jeziku, dotična pravila so pisana v italijanščini. Kdo se vendar zmeni ubogih ščavov ! Mislimo, da je uprav to uzrok, da šteje imenovano družtvo mej okoličani tako malo udov. Saj se udje ne morejo nikakor vpisavati, ako ne vedo, kake dolžnosti oziroma pravice imajo v družtvu. To zvira od tod, ker nc u mej o italijanščine, v katerem jeziku se v tem družtvu poslujelj— Vsakemu no bode morda znano, koliko škode povzročuje našim ubogim ribičem požrešna riba pliskovka (delfin). Privrženci Mauronerja iz VI. okraja ne bodejo pač tega vedeli — a mi od „Edinosti* to predobro razumemo ! V se- danjem mrzlem zimskem času se mora ubogi domači ribič mnogo truditi, da ai prisluži s svojim ribištvom borega kruha. Včasih divja po mnogo dni neusmiljena burja, ali je pa drugo neprijetno vreme, da ne morejo ribiči rabiti svojih mrež. In mnogokrat, kader vendar pridu zaželeno vreme, prikaže se pa požrešna pliskavka, pred katero se bojfe ribiči vreči Bvoje mreže ! Ako imajo namreč ribiči svoje mrežo v morju ter je v njih vjetih že nekoliko rib — pridrvi delfin ter požre ubozemu ribiču ribe z mrežami vred. Morate si misliti žalost ubozega ribiča, če ta vrže v časih svoje mreže z nado, da nalovi rib — a te mu požre in mreže raztrga nenasitljiva riba. — V poletnem času napravijo pliskavke okoličanskim ribičem na tisoče gld. škode; žrejo jim žo nalovljene ribe in tržejo drage mreže. Meso pliskavke ni dobro ; jedo je le nekateri Neapolitanci in še ti le, dokler je mlada. Morda se uprav vsled tega ne lov<5 te škodljive ribe; le poredkoma se čuje, da se je vlovilo kakega delfina. In uprav tu imamo mi svoj predlog, o tem izrekamo svoje menenje! —Mislimo namreč, da bi moralo novovstanovljeno ribiško družtvo skrbeti, da se ta požrešna riba proganja, razpisati bi moralo darila od 10 gld. za vsacega vjetega delfina. Drugači pa naj bi to družtvo vplivalo, da se izu-mejo kake priprave, s katerimi bi se dalo to jako prebrisano ribo loviti. Ta na&a ideja je brez dvojbe velike važnosti, in gotovo jo bodo z veseljem pozdravljali vsi naši ribiči. Mislimo še, da bi bilo umestno, da bi to ponatisnil list „II Diritto Croato* ter po njim drugi naši listi iz Dalmacije. - Če se ribiškemu družtvu posreči delfina vsaj deloma zatreti, ali vsaj toliko preplašiti, da se ne bode bližal našim bregom, pridobi si to družtvo za ribištvo neizmerne zasluge. — „X". Sv. Ivan, 30. decembra. (Božični prazniki in cikorija). Vreme bile je kaj prijetno gorko. V naši župniji vršile so se lepe cerkvene slavnosti. Ob 10. uri zjutraj služila se je sv. maša. Pri tej priliki peli ao naši vrli pevci kaj krasno „božično pesem". Pri popoludanskej službi božji bilo je tudi cerkveno darovanje (ofer). Po dovršenej popoludanskej službi božji dogovorimo sh, da gremo v novo krčmo k „Rošatu". Tje dospovši, po išče si vsak svoj prostor za mizo. Pri kapljici dobrega rumenega vinca pogovarjali smo se to in ono. Kar se v naglici odpro vrata — in kaj vidimo P ! — Dolgo četo italijanskih pevcev ali kakih! Da povem: ti pevci imajo svoje zbirališče in učilišče v II okraju, pri svet. Alojziju na hribu. To je ravno tam, kjer biva njih izvoljeni Garibaldinec Polde. To družtvo imenujejo oni (il coro di S. Luigi) ter obstoji iz samih slovenskih renegatskih sinov. Vseh jih je kakih 40, mej temi je samo 5 okoličanskih nevednežev, drugi so pa vsi berkinski in čufarski sinovi, odpadniki iz naročja slovenskih mater. Pogodili smo takoj, da so bili ti „hribarji" nalašč za to mej nae poslani, da bi mir kalili. Poiskavši si prostor posedejo ta garda okolu mize. Potem pa napnejo nea-kordne laške strune in pojejo do pozne noči. Tudi mi nismo bili leni in zapeli smo svoj „Ne vdajmo se !", katerej pesmi je sledilo obilno ploskanja. Kadi tega so grdi odpadniki vihali nosove. Ko 80 pa je to družtvo dobro najelo in napilo, začelo je mir kaliti, sramotno govoreč o našem narodu in psujoč jezik naš. Potem razžali eden poslušalcev, (tudi od sv. Alojzija) nesramno enega naših narodnjakov ; zadnji mu pa, ne bodi len, pritisne eno prav lepo „slovensko" klofuto, da si jo bode pametel, ter taka moka je za njih kruh in druge ni treba pri sv. Ivanu iskati. Odpadne duše naj si zapomnijo, da tu Še biva atarodavna slovenska garda, — katerej je sedaj, ko se jo zo- pot oživilo staro pevsko družtvo „Zora", pristopilo mladih za vse lepo vnetih močij. Vi „hribarji" pa le držite se vašega izvoljenega preroka, Garibaldinca Poldeta za „frak" ; peljal vas bode v Kaprero žalovati po njegovem generalu, pokojnem Giuseppe Garibaldiju, narhujšem nasprotniku nase mile Avstrije. Še nekaj. Vidoč to družtvo, da jim nikdo neče ploskati, začeli so se hudovati in jeziti, rekoč, da ako bi oni slovensko peli, da bi jim gotovo bili ploskali. Nesramueži so nas potem črnili v umazanem židovskem listu „Piccolo", češ, da smo Rusi in da se potezamo ,per la santa Rusia". Mi pa rečemo pred vsem svetom, da smo pravi slovenski narodnjaki, ki živimo v svojoj domovini in smo vedno zvesti našemu presvitlemu cesarju Franju Josipu I., in nismo taki, kakor vi ultra-marinci. Vse to opazujoč sem se mislil : o, ti „fardirban" svet! Okoličan. Od Hublja 31. decembra 1889. Gdo je bola, gde je jada Pesma blaži Gde se klone, gde se pada Pesma snaži Gde su ljudi dobre čudi Pesma se ori: Što ne možeš drukče reči Pesma zbori. Jovan Jovanovič. Dobro umeč pesnikove besede potrudili so se prošlega leta nekoji šturski domoljubi ter si osnovali „pevsko družtvo". Ono priredilo nam je že dve veselici. Zadnja je bila minulo nedeljo v prostorih družtva „Edinost" v Ajdovščini. Vzpored vršil se je izborno. „Nazaj v planinski raj", mešan zbor Ant. Nedveda, so nam na občno željo ponavljali. Igralci glume „Brati ne zna" so nam že od prejšnih veselic stari znanci ter so, kakor obično, izvrstno izvršili naloge svoje. Občinstva bilo je početkom veselice prav malo, proti sredi veselice sešlo se ga je še dovolj. Nezadostno vdeležbo občinstva zakrivile so razne okolnosti; kakor sobotna silna burja in sneg, nedeljno deževje in bripa (influenza), na katerej posamezniki in celo obitelji bolujejo, ter slednjič še neprikladna doba „veselici*. Tudi 6. ura je neprikladna glede večerje. No pevci, to naj Vas ne straši, urno korakajte naprej! Iz VrabČ nad Vipavo, 31. decembra. (Izv. dop.) Žalibog, še sedaj se dobi pri nas več takih ljudi, kateri poprašujejo, čemu da so šole. Prašam vas, odgovorite nam ! Mi menimo, da so v veliko korist, bodisi da gre fant v vojake, kjer laglje napreduje, ako se je kaj naučil — in ako je na domu, lehko sam prečita od sodišča došle spise, ne da bi mu bilo treba okolu hoditi in denar trošiti. Nastopili bodemo jutri novo leto. Upamo, da se bode v novem letu tudi v naši občini marsikaj spremenilo. Slabo je ea hido, ako gospodar noče prav gospodariti, istotako je slabo za občino, ako nima pravega župana. Meseca februvarja 1890. bode leto dni, kar smo imeli imeti volitev za novega župana. Navadno seje pri sejah marsikaj sklenilo, da se ima dovršiti na korist občini, ali storilo se ni nikdar nič. Omenimo le dveh glavni stvari. Naprava vodnjaka, da bi saj naša živina imela dobro pitno vodo. Pri sedanjih slabih vinskih letinah jo živina naša prva in glavna podpora. — Potrebna je poprava pota k cerkvi, kar so je mnogokrat sk>enilo. Pot ta je v jako slabem stanu, po njej leži kamenje težko 10 in več kil. Ta pot je sramota za našo občino. Naš sedanji župan se tudi pri sejah čudno ponaša, ne tako, kakor se županu spodobi. Pri sejah ima svoje paragrafe, katerih se drži. Obravnava ee večjidel pri vinu, ker mož si je tudi gostilno napravil. Vsak obdolženec mora za vino dati. Zdaj pa voščim vsej občini veselo novo leto in upam, da nas presvetljijo sv. tri kralji, da si izberemo boljšega župana. Čas bi bil. Domače vesti. Iz šola sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Načelnik tržaške možke podružnice sv. Cirila in Metoda, kateri je zajedno nadzornik družtvenih šol, obiskal je včeraj šolo pri sv. Jakobu. V otroškem vrtu pozdravil ga je in mu voščil novo leto jeden deček, vi. razredu istotako jedna deklica, v 2. razredu jedna deklica in jeden deček. Načelnik so je otrokom zahvalil na čestitkah ter jim toplo priporočal, da naj se pridno uče in vzgledno ponašajo. Takim načinom delali bodo veselje starišem svojim in vsim blagim dobrotnikom, kateri mnogo žrtvujejo, podpirajoč družbo sv. Cirila in Metoda. Za podružnico sv. Cirila in Metoda V Trstu nabralo se jo pri veselici „Tržaškega podp, in bralnega družtva" dne 31. decembra 1 gld. 48 kr. Za družbo sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je v Bazovici pri novo-i letnem pevskem večeru 3 gld. 50 kr. | Hvale in posnemanja vredno je tako po-; četje ter naj bi se večkrat rodoljubi tudi j v zgornji okolici in po raznih druzih vaseh o prilikah veselic i veselih večerov Bporainjali tega jako koristnega družtva, ter položili dar na altar domovine. Umeščenje župana. Danes opoludne imel je novoizvoljeni mestni svet sejo, pri katerej so umestili župana Bazzonija. Lavantinskemu knezu škofu dru. M. Napotniku dovolil je cesar, da sme obdržati naslov dvornega kaplana. Celjski opat Wretschko, znani in trdovratni naš politični nasprotnik, je na smrt bolan. Prevideli so ga s sv. zakramenti za umirajoče. Netaktnost V šoli. V „Slov. Narodu" čitamo, da se je profesor ljubljanske gimnazije, dr. Oskar Gratzy, drznil v soli med poukom smešiti slovenskega mecena Josipa Gorupa zaradi njegovih veledušnih ustanov. Mi bi te vestij skoro ne verjeli, da je ne bi čitali črno na belem in v tako pozitivnej obliki. To že ni več netaktnost, ampak — nesramnost. Ako nas Slovencev vlada kmalu ne bode rešila takovih vzgojevateljev mladine, morali bodemo pač dvojiti na njenem pra-vicoljubji do vseh narodov. Vodna zatrjevanja naklonjenosti njene nam prav čisto nič ne hasnejo, ako dopusti, da nas nje lastni organi celo po učilnicah grde in sramote. V dejanjih bodite nam pravični, ne pa v samih besedah. Nov odvetnik. V Kopru so je namestil odvetnik dr. Feliks B e n n a t i. Vpisali bo ga v listo tukajšne zbornico odvetnikov. Izpiti sposobnosti na koperskem učiteljišču obdržavali so se tekom meseca novembra. Usposobljen iz zgodovine, zem-Ijopisja in italijauskega jezika za mestne šole z laškim učnim jezikom je bil gosp. Weiss; gosp. Poščič in gospodična Vlah sta usposobljena za ljudske šole z hrvatskim učnim jezikom. Sposobnim za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom so spoznani gg. Bajt, Dekleva, Dominko (z odliko), Germek, Jereb, Šušmelj in gčna Kocjančič; za ljudske šole z italijanskim učnim jezikom: g. Albissier in gčno Bor^elin, Co-rubulo, Gentiloino in Marina. Gg. Germek in Poščič sta proglašena tudi sposobnim za podučavanje italijanskega jezika kot predmeta, prvi na slovenskih, drugi na hrvatskih ljudskih šolah. Ples ženskega oddelka delalskega podp. družtva bode v soboto dne 4. t. m. v dvorani „Tersicore", Plesalo so bode tudi jako priljubljeno „Kolo". Brez dvojbo bode občinstvo kakor druga leta tudi v soboto prišlo mnogoštevilno na to plesno zabavo. Veliki ples „Tržaškega podpornega in bralnega družtva" v redutnej dvorani „Politeama Rossetti" bode jutri 5. januvarja. Svira vojaška godba. Vstopnina 50 nove, za osebo brez izjeme. Začetek ob 8,^ uri zvečer. Svojo prvo veselico, S petjem, igro in plesom priredi, kakor smo uže poročali, v nedeljo dne 5. t. m. vrlo pevsko družtvo „Velesila" v Skednju. Slov. občinstvo opozarjamo na to veselico. Vstopnina za osebo 70 novč. DomaČo veselico z igro, deklamacijo, petjem in z nekim drugim prizorom priredi v nedeljo dne 12. t. m. pevsko družtvo „Zarja" v Rojanu, v prostorih g. Boleta. Natančnejši program prinesemo prihodnjič. „Čudni svatje". Nekoliko let sem se tržaška okolica veselo probuja in zaveda svoje narodnosti. Največ v to so pripomogla razna tu ustanovljena družtva, posebno pa slov. pevska družtva. Zadnjih je v tržaškej okolici res veliko. Noben del naše obširne domovine seno more ponašati s tolikimi in tako močnimi pevskimi zbori, kakor uprav naša okolica. Po naših mislih se pa tudi malo kje po Slovenskem čuje tako lepo in ubrano petje, kakor tukaj. In uprav to strastne sovražnike Slovanov, zagrizeno Lahe, jako skeli in kričo ti, da navaljuje na Trst ruski panslavizem. Ker se zadevadajočega Slovana bojč, iščejo si drugači pomagati. „Klin s klinom" — začeli so se loviti po okolici nekatere renegate in izdajalce, šnopsarje in strgano-srajčnike in osnovali so uže dva „laška pevska zbora". Jeden deluje na Greti; porodila ga je iredentarska „Propatria", vzdržujejo ga pa štiri kraška zijala; drugi enak „zbor" osnoval so je pa v Kadinu. Da se ti ljudje ne morejo ponašati Bog ve z kako zmožnostjo, to je samo ob sebi umeti. Ali tudi v njih šolah se ti nič kaj posebnega ne uče: vse pesni, kojim so se z veliko muko priučili, se ču-jejo navadno vsak dan po stari Reui. O umetnem petju nemajo pa niti pojma in na note ti utnejo kolikor zajec na boben. Bolj ne^o peti, učč se kričati. — Ko so zadnjič rojanski vrli pevci sli k sprevodu pok. g. Ferluge, čakali so „neodre-šeni gretarski renegati" nekje na Greti, imajoč v žepu najbrže kako partituro kake laške nagrobnice. Videč Rojančane jeli so se jim rogati rekoč: „vara i ščavi ke i va a far barufa koi Barkolani !" Menili so iti menda sami, a zbali bo se. Sicer bi pa s svojim kvakaujem blagemu pokojniku le nečast delali. Kaka vzajemnost in Bloga je vladala mej Barkovljani in llojančaui imenovani večer, poročali smo zadnjič. Ti nesramni renegati bi pač morali enkrat spoznati svojo krivo pot, ter se oprijoti zopet domačega jezika in petja! — Vzgledi lahonske kulture. Nok postopač imenom A. Martelanc — nekdanji urednik smradljivega lista „II Corso" — izdal je nedavno nek šaljiv koledar, v katerem smeši mej druzimi tudi necega gospoda. Zadnji se je čutil žaljenega in mi-noli četrtek napadel ga jo na javni ulici ter ga dobro naklepat s palico! Evo vam evota lahonske kulture v Trstu. Lahonska kultura. „N. SI." poročajo iz Pazina, da sta dne 22. t. m. prispela v Pazin dva novomašnika v družbi nekaterih svojih sorojakov. V Cerovlju bo jim je pridružila družba kacih deset čedno oblečenih oseb, mož in mladoničev, kateri so je začeli zmerjati s „porchi di preti* itd., ter jih neeo pustili v miru niti po cesti od kolodvora v mesto. Teta jednega teh duhovnikov je pala strahu v nezavest. Ti novodobni kulturonosci so bo morali radi tega prijaviti c. kr. sodišču v Rovinju. Evo vam prinosa k zgodovini laške kulture v Istri! Izpokalaje iz Trsta c. kr. policija necega Evgena Jacchia, velikosolca v Bo-logni na Laškem, zato ker je bil v zvezi z iredentarskimi družtvi onstran meje in naročen na „Eco dell'Alpi Giulie" in „dutti del circolo GaribaldiOmeniti nam je, da se je ta mladenič izšolal na tržaškej mostnej gimnaziji, kjer je bil neki odličnjak. Lehko si mislimo, v kako „avstrijskem" duhu se šola mladina na mestnih ljudskih in srednjih šolah v Trstu. Utok goriške gimnastike radi razdru-ženja nekdanje „Associazione Ginnastica" je c. kr. ministerstvo zavrglo. Lahoni v Gorici so si osnovali že drugo gimnastično družtvo. Hripa ali influenza se tndi v Trstu jako hitro širi. Ni pa nevarna, ampak prav nežne nravi. Pospešuje jo največ jako neugodno, vlažno vreme. Bolezen ni menda druzega, nego navaden nahod, kakoršen obiskuje vbogo človeštvo vsako leto ob enacih mrzlih, deževnih vremenih. Začenja z glavobolom in mrzlico, ki pa kmalu poneha, ako se človek varuje mokrote in redno živi. Priporočljiv je v to žajbljev in drugi čaj. „Hripa" V Reki. Na mornarskej akademiji v Reki je zbolelo /a hripo do 70% vseh učencev. Od Hublja nam pišejo, da sta pretočeno nedeljo dva obče znana, glasovita razsajalca — katerih jeden je nekda že v Gradišči „sedel" — „na Otelci" več ljudij poškodovala in tudi krčmarja ranila, ker je hotel poboj zabraniti. Mesec prosenec. Mathicu de In Drorno prorokuje za ta mesec to-le vreme: Mrzlo od 1—(i ; mokro v južnoj Evropi. Nestalno od 6 do 14; začetkom te dobe rezek mraz ; veter po jadranskem morju. Sneg od 14 do 20. Dež, veter in Bneg od 20 do 27. Nekoliko lepše irt suho vremo od 27. do 5. februvarja. Navaden zimski mesec. Shod trgovcev in industrijalcev z lesom bil je na Dunaji. I/, poročila smo posneli, da se je izvažanje losa via Be-netka skrčilo, pač pa je množina po železnici Beljak — Pontebu — Videm v Italijo izvoženega lesa večja, nego je bila kedaj prej čez Benetke. Lansko leto iz-1 vozili smo v Italijo 3,001.160 meterskih 'centov lesa v vrednosti 23-l milijonov lir, | letos pa 3,094.500 in. c. v vrednosti 24'3 milijonov lir. Koliko blaga se izvozi iz Trsta in vpelje V Trst. Minolo leto se jo vpeljalo po železnicah v Trst 7,370.51 1 m, st. raznega blaga; I. 1857 pa 607.539 m. st. Uvoz se je tedaj povišal za 6,762.972 m. st. Izvozilo bo jo 1889 leta 3,778.824 m. st. Izvozilo se je pa 1. 1857 za 429.057 m. st., torej 3,349.767 m. st. več, nego pred 32 leti. — Tržaško pristanište. Glede odprave proste luke poročajo sledeče: Komisija, katera se ima sostati v kratkem, obravnavala bode tudi o zgradbi poslopja za čolni urad v prihodnjem (Punto franco.) Radi velicega zameta se je morala opustiti dne 27. m. m. železniška čerta čez Predil. „Učiteljski Tovariš". Došla nam je prva številka tega lista za leto 1890. List je dobil novega urednika v osobi gosp. okrajnega šolskega nadzornika Zumerja. Vsebina je izborna in tudi vnrnja oblika jako lična in vabljiva. Ako bodo vse naslednje številke take, kakoršna je prva, smemo čestitati slovenskim učiteljem na njihovem organu. Poneveril je adjuukt deželne blagajne v Zagrebu in zajedno blagajnik narodnega gledališča svoto 5000 gld. Zločinec priznava svoj čin in so ga zaprli. Poneveril je, kakor javljajo iz Pužuna, komitatni blagajnik, Žiga Bito, velikansko svoto 50.000 gld. Zločinca iščejo. V stolnej cerkvi v Temesvaru vstre-lil se je kratko po maši nek rokodelec. Vzrok samomoru bila jo nekda beda. Stolno cerkev so takoj zaprli in jo bodo zopet odprli, ko bode na novo blagoslovljena. Pogorel je kraljevi grad Laeken, poleg Bruselja. Vse umetnostne zbirke so uničene. Kralj in kraljica bivala sta v gradu, kjer je bilo ravnokar novoletno vsprejemanje. Princesijo Klementino so le s težavo rešili. Buli so so, da je njena vsgojiteljica zgorela, a veat ta nij bila resnična. Zopet jedno gledališča pogorelo. Po neprevidnosti nastal je v gledališči v Zii- riehu ogenj, kateri je vničil celo poslopje. Tržno poročilo. Cena »e razuma, kakor ne prodaje na debelo blago za gotov denar). C«n» od for. do for. Mocca.......100 K. 134 — 186.— Rio biser jako tina . „ —.— —.— Java * n * • * 116.— 118.— Šantos lina..... * 107,— 108.— „ »rednja ... , 103.— 105.— Ouatemala..... „ 115.— 117.— Portorioco............12i.- i 30. - 8an Jago de Cuba . „ 114.— K-M5.- Cejrlon plant. fina . . „ 13?.— 1X4.— Java Malang. zelena . , 116.— 118.— Campinas..... * —. - —.— Rio oprnna .... n --—.— „ lina..............108.- 109.- „ srednja .... „ 104.- 105.— CassU-lignea v zabojih . . „ 31.— 31.50 Kaolsov cvet ..!... „ 4ijo.- 4«0.— InglJM Bengal..............21—22.- Papar Singapore ..... B 74.— 70 — Penang ...... „ 56.— 58.- Batavia..............6G.— 07.— Piment Jamaika..... n 3U. — 40.— Petrolej ruski v sodih . . 10(J K. 7.75 8.— „ v zabojih . „ 10.25 10.50 Ulje bombažno ainerik. . . „ 86.— 87,— Lecce jedilno j. f. gar. * 42.— 43 - daluiat. s certifikat. . „ 42.— 43.- namizno M.S.A.j.f. gar. „ 53.— 5l.- Aix Vierge .... , 64 — 60. fino..... „ 6(1 - 02.— Soiiei pulješki ..... „ 8.— — .— dalmat. h cert. . . „ —.- —. — Smokve pulješke v sodih . „ —.— — „ v vencih . „ 13.50 14. - Limoni Mesina......zaboj 4.— 4.50 Pomeranče sicilijanske . . „ 4.50 5,— Kandlji Bari I.a.....100 K. 94— y&.- dalm I.a, s cert. „ 98 - 100— PlfOOlll......... „ 7i\- 74— Siz italij. najlineji • • • • „ 18.50 19. - „ srednji .... „ 17.50 18— Rangoon e*tra .... „ l;>.7o —.— I. a............13.75 14— II.a .... „ 12 50 12.75 Sultasine dobre vrsti . . „ 36.— 38— Suho grozdje (opnia) ... „ 1H— 19.30 Oitebe....................20— 22— Slaaiki Yarmouth I.a . . . sod 10.50 U — Polenovke sredne velikosti „ — .— velike..... „ —.— —. — Sladkor centrifug, v vrečah oertii'isk. ... 100 K. 32— 32.25 FaiolCoks................10— -— Ma.idoloni............850 —— svetlorudeei .... . 9 2i» —• — temnorudeči .... * 9.-- —.— bohinjski...... „ 1"— —— kanarček...... „ 10— — .— beli, veliki .... „ 9— 9.50 zeleni, dolgi .... n —.— — •— okrogli ... * —. - —•— mešani, Štajerski . . „ 7— 7.25 Katlo . •........ M 9o.— 92— Seao konjsko....... * 2.10 3.20 „ volovske...... n 2.20 3.30 Slama....................3. 3.60 DuDajska boraa 9. januvarja. Enotni drž. dolg v bankovcih — — gld. ."(J.GO „ v srebru — — — * fcti.35 Zlata rentu--------* 108.40 5°/o avstrijska renta — — — — — „ 101.10 Delnice narodno banke — — — — * 918— Kreditne delnice — — — — — — ,, 32250 London 10 lir sterlin--— — — fl 117.00 Francoski napoleondori — — — — „ 9 32'/» C. kr. cekini — — — — — — — „ 5.59 Nemške marke — — — — — — — .57.57 Javna /a h vala. Vsi m si rodnikom, prijateljem in znancem iz vasi in okolice, kateri so našega očeta, gospoda Ignaca Grudna spremili k večnemu počitku posebno gospodom železniškim uradnikom, gospodom iz sv. Križa in Nabrežinskim pevcem, izreka svojo globokočutjeno zahvalo žalujoča rodbina Gruden. Poslano. Rw izdo fluid proti kostoboln, staro, izkušeno domače sredstvo proti kostobolu in revmatizmu. Cena av. vr. ffold. 1— Pristen le x zgornjo varnostno znamko. Dobiva se po vseh lekarnah; poiilja po posti vsak dan glavno skladišče : Kreišapotheke Kolumbu« Dolnja Avstriaj. (i) Dtinafer Lusa tapetar v Trstu ulica Boschetto št. 6. prevzame vsakovrstna dela v tapetovanju in krašenju, fantastičnih okrasbah soban in kabinetov. 4—4 Nezaslišano začudenje 15—5 vzbudil je The Patent „Darning „Weawertt aparat za krpar\je (8topf-»pparat.) Vsak otrok ga lahko rabi. Na parižkej izložbi bilo je predanih 330.000 kom. Ta naprava je patentovuna po vseh delih sveta od jodne ameriške družbo. — Krpa vse vrste blaga in tkanine, srajce za lovce, nogovlce, perilo itd., da se vidi vse kakor novo. V vsej Ameriki in na Angežkem, tako tudi na Dunaj: je ni hiSe, v kateerj se ne bi našlo izvrstne to, pre-koristne naprave. Razširila so bode mej ves ci-vilizovani svet, zato pa nstj so slavno občinstvo požuri, da si jo naroči, dokler jih je dosta v zalogi. Komad stane 2 gold. proti kasi nI i po poštnem povzetju za vse dežHe monarhije liazpošiljavni zavod : Sclimidt,Wien,Margarethen. ZBZE^TJ začel bode svoj II. tečaj in vabi rodoljube na naroČbo. 1 — 3 „BRUS" bode, kakor dosh-j, zastopal načela odločno narodne stranke, pisal bode v naprednem in svobodnem z m i-s 1 u, grajal in smešil pa nedostatke v javnem življenji. „BRUS" pridobil je za bodoče leto novih sotrudtiikov iu jako zanimivega gradiva, zato se nadeja, da dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da se jim bode pridružilo mnogo novih, katerim ugaja odločna, svobodna beseda. „BRUS* stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., za četrt leta I gld. Uredništvo in upravništvo „BRUSOVO*. Ženitbena ponudba. 30 letni obrtnik želi se poročiti z 30 letno gospodičino ali vdovo (Slovenko), katera naj bi imela nekoliko sto goldinarjev premoženja. — Pisma naj se pošiljajo : Reka, poste-restante, A. H. 000. do 15. januvarja. Pošilja blago doloro spravljeuo in poštnine prosto 1 Teodor Slabanja srebrar v Gorici, ulica Morclli št. 17, priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kut: monstranc, ! kelihov itd. itd. po najnižji ceni. Stare reči popravi, ter jih v ognji pozlati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje radovoljno odgovarja. 19—1 razpošilja proti gotovini ali po povzetju po prav nizkih cenah J in samo dobre kakovosti: 3.10 m. dolg z a 1. obleko f. 3.501 3.10 , / „ „ „ f- f«« 3.10 „ „ „ „ „ f-3.10 „ „ „ „ tinof. 12-3.10 „ „ prav lino f- !»•-•J.10 „ vrh. suk. lino f. 6— 2.10 ^ B B prav lino f. 8 — 2.10 „ „ zimsko suknjo f. 5 2.10 , „ , B flno f. 9— 1 m. loden 135 ctm. širok f. 2.50 | Tuelifabriks-Lager 13-15] rRIEDHICH BRUNNER, Briinn Froliiichgasse 3. Uzorci brezplačno in franko. 1-4 St oi (DJ FIL1JALKA e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonlh na 4-dnevni odkaz 3% „ 30-dnevni odkaz 2°/„ , 8- , 8'///, ; 3-mesečni , 2'/4% 30- „ 37,% „ , 2'/,% VrednoHtnim papirjem, glasečim na napoleone, kateri se nahajajo v okrogu pripozna se nove borestna tarifa na temelju odpovedi od 17-novembra, 21. novembra in 13 decembra. Okrožni oddel. V vredn. papirjih 2°;0 na vBako svoto. V napoleonih brez obresti Nakaznice za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, L»ov, Reko, kakor za Zagreb, Arad, Buzen Gradec, Hermanstadt, Inomost, Celovec, in Ljubljano— brez troškova Kupnja in prodaja vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24-21 pri odbitku 1°/^ provizije. Predujmi. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu ali v drugih mestih — provizija po pogodbi. Na vrednosti obresti po pogodbi. Illožki v pohrano. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Trat. 13. novembra 1888. 1-24 OSI I Q ei v a ~ v ■r. jjj rt H 1» i*1-* ^ se d M* co? Pošilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto! Priporočam so, slavnemu občinstvu, posebno pa slovenskim družtvom, da bi obilno obiskovala mojo gostilno Pri Slonu (Elefant) ulica Ghega, blizu kavarne Bott. Toči so po nizkih cenah dobro ViSnjansko vino in izvrstno pivo iz Graške pivarne na akcijo. Dobra kuhinja z točno postrežb«. Franc Tomazin. 2—2 gostilničar. Vozni listi in tovarni Ameriko kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE" iz Antverpena direktno v New-Jork & Philadelfljo koncesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade, na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zastop 5—42 Ludwig Wielich na Dunaju, IV wreyringergasse 17, ali pri Josip-ii Strasser-u Speditions bureau fiir die k. k. Staats-bahnen in innsbruck. Anton Vidrich TRST, Via Malcanton št. 2. TRST VELIKA ZALOGA platna, ubrusov (tavajoli), sagov Ctap-peti) in drugih tkanin za pohištva blazine (Štramace). Pokrivala vunena in pamučna (bombačna) z vlastito delal-nico obšivenih pokrival. VELIKA ZALOGA vune i žime za blazine stramace. Naročbe za Istro in Dalmacijo izvršujejo se z boleto PROSTO CARINE. 4-4 15—5 Z novo izumljenim čudežnim žepnini mikroskopom vidi ro vsaka stvar 500 krat poveksana. Potreben je torej za vsakega trgovca, učitelja, dijaka, da celo za vsnko hišno gospodarstvo ker so ] more ž njim preiskovati jedij in pijače Pride jana mu jo tudi lupa, katera vrlo dobro »luži kratkovidnim. Komad stane samo I gl. 25 kr. proti gotovini ali po poštnem povlietju. D. KLEKNER, I. P o s t g a s s e S t e v. 20. V najem jjj se odda, eno uro hoda od Gorice na glavni erar- 8 ski cesti ležeča hiša štirimi sobami, štalo, kletjo in g lepim dvoriščem, za gostilno ali drugo kupčijo jjj rS 19 g posebno primerno. 3_4 K | Pogoji se zvedo „pri Posti" v Mirni. Lastnik pol. družtvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Julij'Mikota. Časi. nam je preporučiti p. n. občinstvu Trsta i okolice, Primorja i ostalih hrvat-sko-slovenskih gradovah i mjestah, sa so-iidnosti i jeftinoće poznatu, te obilnimi modernimi pismeni strojevi providjenu, JEDINU SLAVENSKU TISKARU U TRSTU ista prima i obavlja svaku liai'llčbu bilo koje vrsti knjigotiskai'skoga posla te preporuča se osobito za ove vrsti tis-kanic kao n. pr.: za župne urede, okružnice, račune, list. artiju i zavitke s napisom, preporuene karte, posjetnice, zaručne i vjenčane objave, pozive, razporede, ulaznice, oglase, pravila, izvješće, zaključne račune, ročištnike, punomoći, cienike, jestvenike, svako-vrstne skrlžaljke, izpovjedne cedulje, knjige Itd. Uvjerava se p. n. občinstvo, tla će nara biti osobita briga, p. n. naručitelje u svakom pogledu zadovoljiti koli brzom i točnom podvorbom, toli jeftinom cienom i ukusnom izradbom. Drži u zalihi (skladiSću) sve potrebno tiska-nioe i knjige za crkvene urede. Onda ima na prodaj sliedoće knjige: Kmetijsko borilo za nadaljevalno tečaje ljudskih šol in gospodarjev v pouk oiena prijo 54) nvč. sada IO tvrdo vezana......n. ®0 Sodnijski obrazci nastavil H. Trnovee . • n. *£© Vilim Tel, prevod Cegnora......n. 40 Ljudmila prevod .1 Luhana....... Filip prevod Krizmana....... Antigona provod Krizmana......»• Trst in okolica od 8ilo • ...... n. SO Pjesma o zvonu preveo A. K. Istranin . n. tO Istra pjesma A. K. „ . . n. t O Ove su knjige jako prikladne za darove o praznioih zato ih si. občinstvu preporučamo. Kod naručivanja tiskanica i drugog, molimo naznačiti točno naručbu i dotični naslov (adresu) naručitelja. Za obilnu naručbu preporuča se Tiskara Dolenc Via Carintia br. 28 u Trstu. Tiskarna Dolenc v Trstu