Največji alonnald dnevnik v Združenih državah h I 2 Velja leto • $6.00 Za New York celo leto . $7.00 Za iiwiwiirtfo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev y Ameriki. The largest Slovenian Daily fai llfflcd every day except Simliji and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Yn under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 268. — Stev. 268. NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 15, 1935. —PETEK, 15. NOVEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XLIII. NA ABESINSK1 JUŽNI FRONTI DIVJAJO VR0C1 BOJI Angleži krote z orožjem nezadovoljneže v Egiptu DRŽAVA NAJ NASTOPI PROTI TIHOTAPCEM Lastniki rovov zahtevajo od države, da nastopi proti premogarjem. Nekateri lastniki groze z dinamitom. FOTTSVILLE, Pa., 144. nov. Lastnili rovov trdega premoga so sklenili, da zaprosijo governer j a da državne oblasti nastopijo proti 20,000 pre-mogarjem, ki kopljejo "tihotapski" premog na ozemlju, ki je last velikih premogarskih družb. Ako governer ne bi hotel nastopiti proti tem premogarjem, se bodo lastniki rovov obrnili na predsednika Roosevelta s pritožbo, da se država Pennsylvania nt zmeni za protipostav-no delovanje premoga rje v, ki nakoplje jo na leto dc 4,000,000 ton premoga, ki predstavlja vrednost $.'12,000,000. Krajevna sodišč a ali teh premoga r j«-v ni*o hotela preganjati, ali pa jim nalagajo le majhne kaz.i. V mnogili slučajih so bili .-odniki tako popustljivi, da so odhajali premogarji iz sodnijske dvorane pri zadnjih vratih In so odšli na svoje domove. Ako pritožbe ne bodo zalegle pri državnih in zveznih oblastih, so lastniki pripravljeni z dinamitom razstreliti "tihotapske" rove in pregnati pre-mogarje in njihove družine s svoje j)- sesti. Ako bodo lastniki na ta način nastopili proti premogarjem, bo skorogotovo prišlo do prelivanja krvi, kajti javnost je na strani premogarjev in celo duhovniki se potegujejo za nje. Premogarji pa opravičujejo svoje dt lovanje s tem, da so lastniki zaprli nekatere rove in obratujejo samo nekatere rove. Ako bi bili v obratu vsi rovi, tedaj bi mogli vsi delati in bi se vsi radi vrnili na delo. To tihotapstvo se je pričelo v zmernem obsegu pred kakimi štirimi leti, toda sedaj se je tako razvilo, da imajo sedaj že dve tihotapski uniji. Ravno tako so tudi organizirani vozniki, ki vozijo premog v New York in druga mesta na vzhodu. Pa tudi farmer ji so pričeli na svoii zemlji kopati premog ter ga pošiljajo v mesta, kjer ga prodajajo po $3 pod tržno ceno. Na farmah ob cestah, ki vo-dijo v Harrisburg, Reading, Philadelphia in druga mesta, j«' videti napise: "Premog in sveža jajca na proda j.'* LINČANJE JE -VOLJA NARODA Državni pravdnik odo-bru je linčanje dveh mladih črncev. — Oblasti ne bodo nastopile proti linear jem. COLUMBUS, Tex., 14. nov. — Medtem ko se javno kaže, da oblasti ne bodo storile ničesar, da bi zasledovale množico okoli 600 ljudi, ki so linčali 15 let starega črnca Ernesta Col-linsa in 15 let starega Bennv Mitehella, je rekel okrajni pravdnik 0. P. Moore: "Mislim, da je bila ta ljudska pravica izraz volje naroda." To izjavo je Moore podal kmalu nato, ko je sodnik E. C. Tli rower naznanil, da bo tekom dneva uvedel preiskavo. Temu nasproti pa jp rekel šerif Ff. Hoegcmever, da ne bo nikogar aretiral. Pravi, da so bili ljudje maskirani in da so njihovi avtomobili imele plošče drugih okrajev. Šerif pravi, da ljudo ne pozna, da pa more veliki porota, ki se sestane v febru-uarju, zadevo preiskati. Oba mlada črnca sta priznala, da sta nad Geraldino Koll-man, ki je jahala po farmi svojega očeta, storila silo in jo nato ubila in njeno truplo vrgla v potok. Kako Mpb) % • — * — PT toccpt BmUff Md Hol|diy*" yy iwwwMm»t«»i«, 9&J0O * **** »f ......~ — fUfe Z« New Tocfc Ml oalo teto ..MM 97.99 h pol Mi ...............tUO z« looramo M celo leto 97.00 ZtpdkU.................. SotMcrlption Yearly 98.00 "Olu Nirwto" mM dan Iweait nedelj to pr^m'fcoT. **UJ»tl po Mosey Order. Prt spremembi kroja naročnikov, proalmo da m —" tod! pcojlejo btralUWe Dimni, da hitreje najdeno "^at"«** "OLAS NASOOA". SI« w. 18lh Street, New lertc. K X. * K CHCIim t—MM X BRANILEC WILSONA Se vedno ni rešeno vprašanje, kaj je uai>otilo Združene države, da so se udeležile na strani zaveznikov svetovne vojne. Nekateri pravijo, da je šla Amerika v vojno na pritisk kapitalistov, ki so se liadali velikih dobičkov. Drugi navajajo razne politične razloge, tretji pa zopet govore, da je storila Amerika oni usodopolni korak iz povsem nesebičnih namenov. Edino le en mož bi laliko točno odgovoril na to vprašanje; Woodrow Wilson, predsednik, ki se je tri leta obotavljal in odlašal, v četrtem letu je pa napovedal Nemčiji vojno. Predswhiik Wilson je mrtev. Zapustil je svoje spomine, ki bodo pa objavljeni šele petdeset let po njegovi smrti, namreč leta 3973. Če je Wilson v svojih spominih, neoziraje se 11a svojo osebo, neoziraje se sploh na nikogar, govoril resnico, čisto resnico in ničesar drugega kot čisto resnico, bo svet slednjič izvedel prave vzroke. Najbrž ni Wilson v svojih spominih ničesar prikrival, kajti zapustil je pismo, v katerem govori odkrito in pošteno kot razočarane«, ki se sramuje svoje lahkovernosti ter obžaluje svojo preveliko zaupljivost. Vedno se pojavljajo osebe, ki pokojnika obtožujejo ali ga pa branijo. Nekateri govore o njem skrajno dobro, nekateri skrajno slabo. Slika njegovega značaja koleba ,v zgodovini in bo ko-lebala, dokler ne bo prišla čista resnica na dan. Kot branilec Wilsona je nastopil sedaj Newton D. Baker, ki je bil ameriški vojni tajnik od 4. marca 1916 do 4. marca 1921 ter je torej tekom vojne in mirovnih pogajanj zavzemal l>oleg predsednika najvažnejše mesto. Kot predsednikov svetovalec in njegov prijatelj je n pravičen do besede. Tedanji vojni tajnik pravi, da ni nikdar slišal o kakšnih finančnih ali trgovskih vzrokih, ki bi vplivali na Wilson?., da je napovedal Nemčiji vojno. Newton Baker pravi, da je stopila Amerika v vojno iz golega idealizmu, torej iz razlo ga, ki ga je navedel Wilson v svoji vojni napovedi. Baker zatrjuje, da ni nikdar slišal reči niti predsednika niti kakšnega člana kabineta, ne 11a konferencah in ne v privatnem pogovoru, naj se Združene države zapletejo v vojno. Šele ko je Nemčija napovedala brezobzirno vojno s podmorskimi čolni, je prišel predsednik do prepričanja, da ne sme več odlašati. Pri tem nam prihaja v spomin nekaj, kar je Baker najbrž pozabil oziroma preslišal. Na zborovanju senatorjev poleti 1919 je senator Mc-Cumber predsednika Wilsona dvakrat vprašal: — Ali bi se Amerika udeležila vojne, če bi Nemčija ne zagrešila nobenega sovražnega dejanja? Ali je bilo Nemčiji treba na vsak način napovedati vojno? Tedaj je Wilson odgovoril: — Da, zdi se mi, da! £S3Bfifi3B3BK ,1 • 1 Važno za potovanje. Mfrr jon^monjop potovati v ttari kraj ali, dobiti koga id tam, jo potrebno ,da jo pojtčon v vtok »tvor*k. Feted nato dotgoUlno »Itušnjo Vam oamoromo dati najboljša pojatnUa in tudi fee pofrtbno prttkrbtfi, da jo potovanj* udobno in MUro. Zato »t taup^o obmittna nat ta vta pojatniL. Mi protkrbimp vto, hoditi prošnjo ta povratna dovoljo• njo, pašno Uoto, vioojo im tplok vto, kar jo aa patovan jo po-Irobno v najkitrojUm čatu, im kar jo glavno, ta najjapajša N0driavljant naj nt odlašajo d« zadnjega tronutka, kor pomraino dovoljonio. FERMIT, trpi uafmamj on metee. PiHt§ toroj takoj ta brotplačna navodila in onaotavlja-Vam, da baoto paooni.in udobno patovak. ' SLOVENK PUBLISHING CO. DVtAVBU BUREAU 2V6Wmt Wth Street New York, N. Y. New York, Friday, November 15, 1935 K L .1 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 8. X BORBA ZA OSRČJE AZUE Ko so oci vsega sveta obrnjene v Ženevo in se svetovna politika bavi v vzhodno afriškim vprašanjem, z Društvom narodov in s sankcijami, se na Daj-nein vzhodu vrši tiho in skoro neopaženo proces delitve nekdanje kitajske carevine. Prva etapa te delitve obstoji v odtujitvi obrobnih pokrajin, ki so se osobito v zadnjem desetletju skoro popolnoma osamosvojile od Pekinga in Nan-kinga. Od severa so to politiko postopnega kleščenja uvedli bolševiki, ko so na tleh Zunanje Mo?»golije in Tu ve ustanovili dve "neodvisni narodni republiki". Čisto po vzorcu Velike Britanije je moskovska vlada napravila dve samoupravni politični telesi, ki ima-la s Sovjetsko zvezo skupne le finance, vojsko in zunanje zastopstvo. Ker pa po sovjetskem nazoru spadajo trgovit-na, promet in sploh gospodarstvo v kompleks financ, sta omenjeni republiki v najvaž nejšili zadevali odvisni od Moskve. Poleg tega sede v vodstvu uprave ruski inštruktorji, ki uvajajo boljševiški družabni red v osrčje Azije. Ti posredovalni organi so do neke mere natančna kopija britanskih re-zidento* ali visokih komisarjev v angleških kolonijah, ki praktično vladajo, dasi je na videz vsa oblast v rokah domačih ljudi. Tej sovjetski penetraciji o-srednje Azije je Japouska kot drugi veliki interesent na delitvi Kitajske, skušala nasprotovati z diplomatskimi notami. Ko to ni izdalo, je otoško car-stvo čisto brez vseh obzirov seglo po Mandžuriji, Džeholu in Ca h ar ju ter delih Notranje Mongolije. Tudi mikadova vlada igra igro j)o angleškem receptu za navidezno domačo vlado in upravo se skriva železna pest .japonskih generalov, ki skušajo uresničiti načrt Tana-ke in osvojiti ves vzhod vladi rumenega plemena japonske niajise. S to "usko in japonsko osvojitvijo bi bilo doseženo nekako ravnovesje, dasi je japonski plen neizmerno večje gospodarske, strateške in politične važnosti. Zasedba Mandžurije in sosednih pokrajin je močno o-hromila vzhodne krilo ogromne ruske države in Moskvi ne preostaja drugega, nego da širi in zaokroža svojo posest ob sred-njesibirski in turkestanski meji. .Ju?no in vzhodno od A-murja sta ruski vpliv in pritisk na vsej črti omagala in Rusom v tem delu Azije ne gre več za drugo, nego da si ohranijo ogroženo Primorje z Vladi-vostokom, ruski del Sahalina in Kamčatko; vse to leži v neposrednem območju japonske oborožene sile. Kumeni sosed se zaveda te prednosti in čisto neženirauo razpravlja že o najbližji možnosti zaželjene izpre-membe. V osiednji Aziji, kamor japonski vpliv ne sega neposredno, se stvari za Ruse razvijajo dalek o ugodneje. Kakor smo izvedeli iz zadnjih poročil, je Moskva napravila pomemben korak naprej s tem, da je se-vernovzliodni del Sinkjanga (kitajskega Turkestana) organizirala na sličen način, kakor Tuvo in Mongolijo. Naši čita-telji se bodo spominjali, da smo v nekoliko člankih že opisovali to gigantsko borbo za nadvlado v teh krajih med Rusijo in Anglijo, ki tekmujeta v turkestan skem odseku. Zdi se, tla je do delitve Sinkjanga prišlo via fact i na način, da je Anglija prevladaia na jugu puščavske reke Tarima, Rusi pa si laste severni del, Džungarijo, ležečo na obronkih Altaja, vse do visokega gorovja Tjanšanja. Moskvi je pri prodiranju v Džungarijo izvrstno služila nova turkestansko-sibirska železnica, ki v svojem srednjem delu teče prav ob meji in je pri vlek la vso trgovino na rusko stran. Razen tega so Rusi popravili staro trgovsko cesto v Kuldžo, s čimer so popolnoma usmerili promet na zapad in v svoje gospodarsko območje. Zaradi neposrednega sosedstva je ruski vpliv v Sinkjangu jačji nego britanski, ki nima tako ugodnih poj. ojev za prodiranje iz Kašmira in preko Tibeta. So pa. še drugi rozlogi, zaradi katerih uspeva Moskvi njeno podjetje. Kalmi k i in Vzbeki teže na rusko stran, kjer je že pretežni del njihovih rojakov in soplejnenjakov. Dungani, t. j. Kitajci muslimanske vere, pa so od nekdaj tako strastni nasprotniki budističnih Kitajcev, da se le težko kje najde tako sovraštvo med ljudmi iste krvi na temelju verske razlike. Upoštevati je treh.u nadalje, da boljševiki iz taktičnih razlogov niso tako zelo nasprotni mu si ima nstvu kakor krščanstvu in da ne dražijo muslimanov z enako pretiranim ateizmom. Kakor pravijo poročila, se je Moskva skrbno zasidrala v 17-r ume i ju in tam osnovala lokalno domačo vlado, ki ima pač jsto nalogo, kakor vlada v tu-vinski Ksilordi in mongolskem TJlan B«tor Hotu, da namreč JACK DEMPSEY ■ DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji-vo po dnevnem kurzu. t jugoslavijo Za $ 2.75 ........... J.....! Din. IM % 5.15 ..................Din. 200 $ 7.25....................Din. 300 $11.7*__________Din. 509 $23.50 ---------Din. 1000 MIH-------... .Din. HM ▼ ITALIJO Za S 9.25.................. Lir 100 $ 18.20 .................... Lir 200 $ 44.00 ................. Lir 500 * 87.50 ___________________ Ur 1000 $174.00 .................. Lir 2000 $260.00 ....................Lir 3000 HMiCXN* SEDAJ HITRO MENJAJO ffO NAVEDENE CENE PODVRŽENE BPREMEMBI tlORl ALI DOLI i > _• j A i\ ivi«, i. ■■ T - , <■■-*■ — £a lspLa&lo vetjlb sneako? kot sgotaj uajaoxao, bodjal ▼ dlzxarllb all jUrah dovolj qjemo le bolje pogoj«. anaftii T ABimstu DOLAUU ii-$10.-$w— $ I.7S iioJi u«^ tj • ».... MUR - ..:....... ofeilo Prejemnik dobi ▼ starem kraju liplaflli v dolarjih. .NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CASUS LETTER ZA PRI- 1 • J' U ' ". STOJHUsO . ^ SLQVENIG JlUBMSHiNG €OMPXNY WQU» Narod m" mjfESTMtnfim- - ; -WWlWBit.il. t. pravi, da enega načina vež-hanja ne bi nikdar opustil— vzdrževati se sposobnega z mlekom. 1 >aiiiišuji r*emiwey. ki U> snn*je jH'alravi v Derajwy's Restaurant, s«* je le mulo izpremeiiil 3tt i lire* zjidi»stne množine mleka, kakor tudi otrok ne more živeti brez mleka. Vsebuj«' vse. kar i»rtsq»eva k elovekovi inttei. Scnluj «>IU trKov«-. Verjemite mi, da še vedno pijem dovolj mleka, da st'iu s]hiso1h'1i za svoje sedanje delo. To je pijača, ki vsebuje udarec za vsake-pa" In znam»st dokazuje, da ima Jaek prav. litje mleka vsebuje preoliiliro fiziene moei. To je najhitrejši način za popravo in oživite." mišie ter krvi. Je pa še druga važna stvar, mleko ima alkalijski učinek ter va-spravi nazaj. ko se snovi kislin naberejo v vašem sistemu. Pišite po brezplačno knjižico— "Milk—The Alk-a-lizer." Pošljite i i n»- in naslov: liureau ot St ilk Publicity. Albany. THE STATE OF NEW YORK ZAGONETEN SLUČAJ 29-letni londonski vrtnar V. Horsley bi se laliko postavljal, da je dvakrat umrl — če bi v drugič, žal, ne umrl dokončno. Imel je težak tuberkulozni ab-sces in so ga spravili v bolnišnico zaradi operacije. Ko so ga anestezirali in je začel operater dr. Robert Gray s svojim delom, je opazil, da pacientovo srce čodaljo bolj slabotno utripa. Po osmili minutah r.a se je srce sploli ustavilo. Y tali so ugotovili po vseli makih, da je bolnik mrtev, vendar pa so poskusili z umetnim dihanjem. Tn res se je dihanj«* obnovilo, srco je začelo utripati, toda kratko potom se je spet ustavilo. Dve, tri minute je bi! bolnik brez življenja. Srce so nm masirali in je začelo počasi spet biti. Ko so Horsley a spravili iz operacijske dvorane je dihal, in žila mu je bila dobro. Nato je postalo dihanje slabotnvjše in so ga morali o-krepiti z injekcijo. Dvanajst ur je nato Horslev živel, čeprav j v nezavesti. Potem se mu je I pa kri sesirila in je dokončno umrl. | Zanimivo je, da se je istega j dne podoben nenavaden pri-! mer zicodil v neki drugi londonski bolnišnici, kjer se operirali tipkarico (t lady.s Weeksovo. Med operacijo sta se ji srce in dih popolnoma ustavila, čez sedem minut ji je začelo srce samo od sebe biti, dihanje pa se ji je obnovilo čez eno uro. Ni j nobenega dvoma o tem, da pa-eientka eelo uro sploh ni dihala, p*avi zdravnik, ki jo je operiral, operacijo so lahko izvršil v redu, nakar so spravili bolnico Y posteljo, kjer je pa čez dve uri umrla. Bolehala je za srčno napako. Rojaku Bonftačn, ki mi je iz daljne Nevade poslal mojster-sko izdelano stojalo za namizno svetilko, iskrena hvala. Se lepša hvala pa za vzpodbudne besede, ki jih vsebuje njegovo kasnejše pismo. Preveč laskave so, da bi jih objavil. Stojalo je iz debla velikega nadaljnih dveh minn )kaktusa tako mojstersko napravljeno, da ga slehrni smatra za porcelanost izdelek. Skoda, da ni mogoče še elektrike napeljati od Boulder Dama, kjer je rojak Bombae zaposlen. Tam j«» poceni, dočint je v New Jersey draga kot menda nikjer drugje v Združenih državah. Toda če And rej ca še kdaj zanese pot v New Jersey, mu bom dal pokusiti nekaj, česar vsa Amerika ne premore. Slovenci so pa res vsepovsod. Človek bi nikdar ne verjel, če bi dokazov ne imel. "Gla- Naroda" ima naročnike v Mehiki, v Južni Ameriki, v Avstraliji in v Novi Zelandiji. V Transvaalu in na Kitajskem je naš človek. Nehote je treba pritrditi Župančičevim besedam: — O domovina, silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svoj plod.. . pospesnje razvoj v moskovski smeri. Samostojnost j<» zalite va trenutka, kajti te dežele — tako pravijo boljševiki — še niso dovolj zrele, da bi bile sprejete v SSSR. Bolj ko dozore-losti pa čaka Moskva pripravnega mednarodnega položaja, da "usiiši prošnjo" teh naro dov in r.jih sprejme v svojo zvezo. Brutalne aneksije danes niso v modi. PREBIVALSTVO ZEMLJE ZGLASI SE NAJ na dolenji naslov Mrs. MARY ( REDNIK. roj. Krevs, p. d. Matjaževa iz Mirne peči. Za njo imam neko pošiljatev. — Ig. Hude, c. of Gias Naroda, 216 W. 18 St., New York Citv. (2i) Advertise in 'Glas Naroda'* Na svetu je približno 2 milijardi ljudi. Kakor pa so doslej dognali, bi moglo izlahka živeti na svetu še 4 milijarde 2tH) milijonov ljudi, če bi vse Zemljine pravilno izrabili. Tiiko je p«» v Evropi 50 milijonov ljudi odvisnih od uvoza. V Vzhodni Azij- (na Kitajskem v Tibetu in na Japonskem in Man-džuku) bodo kmalu izčrpane zaloge živil. V Južni Aziji, (Perziji, Afganistan, Prednja |iu Zadnja Indija, vzhodnoin-dijsko . točje) pa je še prostora in prebrane za 450 milijonov ljudi, v Rusiji za 250 milijonov, v Anglo-Ameriki za 500 milijo nov in v Avstraliji (in Novi Gvineji, Novi Zelandiji in Oceaniji) za 200 milijonov ljudi. Največ pogojev za preživljanje pa nudi Afrika, in sicer bi se moglo ondi preživljati še 1500 nriijonov ljudi. V latinski Ani' riki je življenjskih pogojev š.> za 1200 milijonov ljudi. Podnebje je povsod ugodno, posebno še za belokožna plemena. NE MORETE BOLJ RAZVE-SELITI SVOJIH SORODNIKOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINTKOT CE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENARNE NAKAZNICE TT > (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : : NEW YORK mm—m—mmsmmmm Samo kdor se čuti v zakonu samskega, je srečno poročen. Nič ni lažjega na svetu nego dobre nasvete dajati. In tisti, 'ki jih dajejo m> strašno iznajdljivi. Rojak je tarnal. — Težko je, težko in vse j»« narobe. Ker sem brez dela, sem kupil par kokoši in petelina in sem se Začel ha vit i s kokošjc-rejo. Zivad sem imel v kleti zaprto. Kokoši so nekaj časa še precej dobro nesle. Sjm>-mladi sem kokljam podložil, in izvalilo se je nad trideset piščancev. Toda smola' je smola. Cev za vodo je bustala, v kleti sem imel vode dva čevlja visoko, in vsa živad je potonila. AH ni to smola, vprašam vas, prijatelji moji? Pa se takoj oglasi človek, ki nima drugega dela kakor nasvete dajati. — Raee bi bil redil, race, ne pa kokoši — je svetoval obupanemu rojaku. Zen>ki se izplača kupiti lep prstan. Ce nima lepega prstana hoče imeti vsak teden nove rokavice. Zapouini si, prijatelj: pri rokavicah boš prištedil, če ji boš prstan kupil. Nedeljska prireditev prosvetnega društva "Bled" v New Yorku je bila izredno dobro obiskana. Naši ljudje ljubijo igre, posebno če v njih nastopajo igralci, ki skoro že ni-o več amaterji. Kot sem slišal, bo 44Bled" v kratkem priredil svojem prijateljem nadaljuo presenečenje. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene. Nekateri se usodi prilizujejo, drugi menijo, da jo lahko preslepijo. Pevsko iu dramatično društvo "Domovina" pripravlja nekaj velikega za prihodnjo nedeljo (24. novembra).— Dalo bo program v dveh delih : cerkvene pesmi in posvetne. Po mojem mnenju naj bi bila med petjem cerkvenih pesmi bara v Domu zaprta. Kak nepremišljen in glasan "permejduš" tega ali onega sladko-ginjenega rojaka, bi u-tegnil vso prireditev prav temeljito pokvariti. ■i il" I I i*Fi-j J_ _____^ 1_J__ "GLAS NARODA " New .Yoi-k,. Friday, November 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U <8. TL C. R. GREEAWAY.—T.K. 44 M odri demant" jo prekrasen kamen, moder kako indigo. To je njegova posebnost. Na MODRI DEMANT Marsikatera prijateljica Ludvika XV. je nosila ta modri kanu n. Najbolj znana je bila Ma- vsem svetu mu ni enakega gle- dame da Barrv, ki je zapuščena .1., _____ n_____: i_______ __ i » i , *•!• j- T I -I de barve. Drugi dcmauti so samo namešani z modrino, kar je njih napaka. Lepota sinjemodrih noči Sre-dozemskega morja ni niti malo tako veličastna in tajinstvena kakor lepota "Modrega deman-ta.'" Tvoriti se jo začel v ognju, preden se je zemlja ohladila in ujel je luč prvega stvarstva. V davnih časih je ta veliki kamen sijal v mračnih globinah nekega indijskega templja v Birmi s prsi velikanskega boga. Možje s tnrbani so klečali pred njegovimi žarki, v katere so verovali, da jih blagoslavljajo. A ne ki beli človek je oskrunil božanstvo Jean Baptiste Tavemior je iztrgal sveti simbol iz sjlie. To je bilo 1. 1668. Užaljeno božanstvo "se je zaklelo pravijo, do mora tisti, ki ga jo oskrunil, kakor vsi bodoči lastniki kamna izginiti z zemlje. Tn kletve so trepetale, se dvigale in se izpolnjevale. Tavernier je spoznal svoj zločin a ira ni mogel popraviti. Kakor pripovelujojo, so ga blizu Moskve raztrgali divji psi, in nebeški žarki "Modre vijolice" ali "M -droga trikota", kakor so ta domant takrat imenovali, so, dasi blagodejni v templju, bili prekletstvo za tiste ki so so gostili \ zlatih palačah in ga imeli v svoji posesti. Povesti slikajo uničena življenja thtih, ki so imeli "Modri demant". Spremljajo ga grozne nesreče, žaloigre, liuda izdajstva, zrušeni zakoni in nasilne smrti. Tavernier je prodal demant Ludviku XIV., "sončnemu kralju" Francozov, za 2,500,000 frankov, to je približno 500,000 dolarjev in za baronstvo. Ludvik je dal kamen v Amsterdamu obrusiti, nakar jo tehtal 57 karatov, namesto 112 karatov; a to je njegovo lepoto le še neizmerno povečalo. Blestel se je na prs'h madame du Montes-pan, ki ga je v znak kraljevega odlikovanja nosila pred strme-čim dvorom: kmalu nato je izgubila kraljevo ljubezen. Velikemu monarhu samemu, ki jo bil ljubljenec svojega ljudstva, je sledila preklinjajoča druhal, ko je šel v smrt. končala pod giljotino. Ludvik XVI. nj. gov prihodnji lastnik, je tudi prišel pod giljotino, in kmalu za njim je tudi.njegova lepa kraljica Antoinetta polomila svojo ponosno glavo na ti-sothio tnalo. Njeno zaupnico, pi inoes«. Lainballe, ki ji jo bilo dovoljeno samo enkrat nositi ta demant, jo pariška druhal na kose roztrgala in njend glavo med zasmehovanjem nosila na kolu po pariških ulicah. "Modro vijolico" so zaplenili revolucionarji. Govorili so, da jo jo in el Mu rat, ki ga jf pozneje umorila Chariot ta Por-dav. Nova republika je kamen potem spravila v Gardo Meuble odkoder je izginil. Nekaj pozneje ga jo antverpski draguljar Viljem FaN zopet obrusil. Njegov sin Henrik ga je ukradel in izvršil samomor, oče pa je umrl od žalosti. Francois Baulieu. njegov prihodnji, lastnik je umrl od lakote. Nekako sredi devetnajstega stoletja,.je prišel kamen v last družine Hope. Lord Francis Hope je zapustil svojo družino in sporočil s koncertno pevko, Mayo Yohe, ki je s svojim vedrim, brezskrbnim smehljajem vsakog ir očarala. Lord jo je pozneje zapustil in umrla je v bedi. Lord sam je tudi prepadel Tudi Frankel je obubožal in prodal kamen prekletstva J. Colotu, ki je znorel in izvršil samomciv Nato je dragulj prišel v roke ruskemu knezu Ka-nitowsktmu; tega so nihilisti zabodli. Demant je posodil fran coski igralki Mile. Ladue, ki jo je njen ljubosumni prijatelj u-strelil na pariškem odru. Nato ga je l:upil Grk Simon Mon-tiiaride? in ga prodal turškemu sultanu. Tudi on ni ušel prekletstvu demanta. Ko se je namreč peljal s svojo družino v kočiji, se jo kočija zvrnila v prepad m vsi so se ubili. In "Modri demant" je dalje ugonabljal življenja. Kuluba beya, varuha usodnega dragu- in prodal "modri demant" new vorškemu draguljarju Simonu ]ja, je carigrajska druhal obe-Frankelu za 168,000 dolarjev. I sila, ko ga je hotel ukrasti. " v - knl^ ZAROČEN CA MILANSKA,ZGODB/ i Z 17. o TOLQTJA SpiB&l: ALES&A2TORO MANZONI _ — Iz Jugoslavije. IMAMO V ZALOGI 6LAZNIK0VE Pratike za leto 1936 Cena 25c s poštnino vred. Naznanjamo tudi, da sprejemamo naročila za Slovensko - Amerikanski K ledar za leto 1 936, ki izide vkratkem. Cena 50 centov "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. UBOJ PRI V ASOV A-. NJU GORNJA RADGONA, 2. nov. K posestniku Antonu Kram-bergerju na Janini pri Sv. Juriju ob Sea v ni o i je že dalje časa zahajal v a sova t 21-letni želar ski sin Franc Prelog, ki je imel razmerje s Krambergerjevo pastorko, iO-letno Pepco Vukovo. Tako je prišel vasovat tudi minili tor, k okrog 19. ure, in si cer se je pripeljal z vozom. U-nievno je, da Ivramberger kot skrben očim, ni mogel trpeti poznih nočnih obiskov. Usodnega dne sta gospodar in njegova žena Ana že počivala, a Po I »ca j.* bila v svoji sobi. Ker vasovalec Prelog Franc le predolgo ni šel, sta ga začela pozi vati, naj se odstrani ter ne nad voz tor se odpeljal proti leguje ljudi pri nočnem poeit-1 (lomuvendar pa mu Vest ni da-ku. Okrog 20. ure je Prolog) ]a m[ra in jp kmalu spet vr_ šel. Z njim je pa sla iz sobo" tudi Popca ter sta nato nekaj časa krnilijala še ]1red hišo. Ko so jo Pc pea po slovesu vrnila v sobo, jo je očim pokaral, da tako poznih nočnih obiskov ne trpi pri hiši. To popolnoma nedolžno sva-? ilo gospodarja jo slišal Prelog, ki je Še bil pod oknom in prisluškoval. Začel je kričati, češ da je Pepca njegova ter da je nima nihče komandirati, nato pa Krambergerju groziti z no žem, češ: "Pridi ven, bo smrt tvoja al: pa moja!" Da odpravi vasovalca zlepa od hiše, je Kramberger vstal in šel kar v spodnji obleki, kar je bilo zanj usodno, ker ga je zunaj Prelog takoj napadel ter ga sunil trikrat z nožem. Prizadejal mu je na levici dolgo in globokp vrez-nino in na zunanji strani takisto občutno rano, manjšo poškodbo pa na vratu. Možr. jo prišla branit tudi njegova žena Ana ter hotela od vzeti ne.padalcu nož. Toda bilo je že pi epozno, kajti zločinec je že opravil svoje. Kramberger se je vrnil v sobo, češ da je že dobil dovolj. Prelog je po zločinu sedel na VELIK POŽAR V LO S ANGELES V trgovskem delu mesta je na stala zagonetna eksplozija, nakar je izbruhnil požar. Po vecurnem prizadevanju se je ognjegascem posrečilo o mejiti ogenj, ki je napravil za več atetisoč dolarjev škode. nil h Kramberger je vi m, ki so med tem časom poklicali zdrav nika dr. Petra Sokolova od Sv. Jurija ob Ščavnici. Zdravnik je mudil poškodovancu prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Ko so domači do okrog 3. ure zjutraj pripravili vse potn-bno za prevoz v bolnišnico v Ptuju je poško dovanec zaradi ogromne izgube krvi umrl. AVTO S CVIČKOM POD LOKOMOTIVO TREBNJE, 31. okt. — V Sv. Štefani- pri Trebnjem preseka proga državno cesto in je ta prelaz zavarovan z zapornicami. Tu se je pred dnevi pripe tila nesreča, ki k sreči razen zdrobljenega avtomobila ni zahtevala žrtev, pač pa je dokazala, da tudi zapornice ne preprečijo nesreče, ako voznik vozila na prelazih sam ne pazi. Ob nepazljivosti šoferja samega se je pripetila tudi ta nesreča, kot ona zadnjič na Jožici. Razlika je le ta, da je tu nepazljivi šofer za vozil z vso silo v zaprte za-porniee, jih zvil in deloma raz-lomil. Ko je v tem hipu privo-zila lokomotiva, je v takem stanju obstal na prelazu, in je bilo trčenje neizogibno.—Speči so se prebudilo fn poskakali iz avtomobila, nakar je že treščilo, razbilo avtomobil, zaklane pujske in cviček pa "razložilo" da je vse pO zraku frčalo, kot bi bilo na perotih. Da je to nesreče kriv šofer, je brez dvoma — ker ni pazil — zapornice na tem prelazu pa nam le potrjuje jo navedbe strokovnjakov, ki pravijo, da se na zavarovanih prelazih pripeti mestoma več nesreč kakor na nezavarovanih. In res je tako! Te nesreče kljub nepažnji šoferja ne bi bilo, če bi bil prelaz 'prost — saj bi ga avtomobil prevozil pred lokomotivo, tako so pa zapornice zadržale nvtoijiobil na prelazu. - Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. PET IN DVAJSETO POGLAVJE Po oni vstaji na dan sv. Martina in naslednji dan se je zdelo, da se je izobilje kakor po kakem čudežu povrnilio v Milan.Kruha je bilo mnogo pri vseh pekih, cena je bila taka kakor v najboljših letinah, cena moke pa sorazmerna z njo. , Oni, ki so tista dva dni rjuli in počenjali morda še kaj hujšega, so se zdaj lahko hvalili (razen tistih maloštevilnih, ki so jih zaprli); in ne mislite, da so to opuščali, kakor hitro je minil oni prvi strah pred ječo. Na trgih, na vogalih in po beznicah je vladala očitna radost, ljudje so si čestitali ter se mr-uiraje bahali, da so iznašli način, kako se kruhu cena zniža. Vendar sredi veselja in prešer-nosti je bil tudi (in kako bi ga naj ne biH) nekakšen nemir, bila je slutnja, da to ne bo trajalo. Ljudje so oblegali pekarne in mokarjo kakor že prej med onim umetnim in begotnim izobiljem, ki ga je povzročil prvi cenik Antona Ferrerja. Vsi so trosili brez vsakega varčevanja; kdor je imel kak novec prihranjen, ga je izdal za kruh in moko; spreminjali so v skladišče vse zaboje, sodčke in kotle. Ko so tako tekmovali v uživanju trenutnih nizkih cen, so, ne rečeni, onemogočili njih dolgo trajanje, ker to je bilo že samo po -sebi nemogoče, temveč so vedno bolj otežkočali tudi le hipno nadaljevanje. In evo, dne 15. novembra je Anton Ferrer "po ukazu Njegove Ekselence" objavil razglas, s katerim je vsem, ki so imeli žito in lučko doma, prepovedoval sploh še kaj kupovati, kruha pa ni smel nihče kupiti več kot za dva dni, "pod denarnimi in telesnimi kaznimi, po uvidevnosti Njegove Ekscelence"; zabičil je vsem, ki so bili uradno obvezani, in sleherni drugi o-sebi, da naznanijo kršitelje; ukazal je sodnikom, naj napravijo preiskave po hišah, ki bi so jim morda označile; obenem pa je pekom znova naložil, da morajo imeti prodajalne dobro založene s kruhom, "pod kaznijo pet let prisilne ladje, če tega ne storijo, in tudi vec, po uvidevnosti Njegove Ekscelence". Kdor si zna predstavljati, kako se tak razors izvede, mora imeti lepo domišljijo; in res, Če so se vsi razglasi, ki so se tedaj objavljali, tudi izvajali, je morala imeti milanska .ojvo dina vsaj toliko ljudstva na morju koliko** danes Velika Britanija. Bodi kakorkoli, ker je bilo pekom ukazano, da morajo peči toliko kruha, je bilo treba tudi skrbeti za to, da jim ne bo manjkalo blaga za kruh. Domislili so se (kakor se ob času dragi- * nje vedno porajajo prizadevanja, da bi se porabili za kruh pridelki, ki so navadno uživajo v drugi obliki), domislili so se, pravim, da bi pridali riževe moke pri sestavljanju kruha, ki so ga imenovali "mešan kruh". Dne 23. novembra je izšel razglas, ki je po ukazu namestnika in dvanajst provizijskih svetovalcev zasegel polovico riža v luskinah ("ri-žon" so ga tam imenovali in ga še danes imenujejo) od vsega, kolikor ga kdo ima; kdor bi ga uporabljal brez dovoljenja teh gospodov, izgubi pridelek in plača kazen tri sto zlatov za mernik. Ta razglas je, kakor vsakdo vidi, najbolj pošten. Toda za ta riž jo bilo treba plačati preveč nesorazmerno ceno v primeri s ceno kruha. Da se poravna gorostasna razlika, so je breme naložilo mestu; toda svet dekurijonov, ki je za mesto to prevzel, je sklonil še isti dan, 23 novembra, da predoči guvernerju nemožnost, da bi mesto še dalje nosilo to breme. In guverner je z razglasom z dne 7. decembra določil ceno imenovanega riža na dvanajst lir za mernik; onemu, ki bi več zahteval ali bi se branil prodati, je zagrozil z izgubo pridelka in z denarno kaznijo v isti vrednosti, "in s se večjo denarno in poleg tega tudi telesno kaznijo, do prisilno ladje, po uvidevnosti Njegove Ekscelence, po naravi slučajev in oseb.^ Čistemu rižu je bila cena določena že pred vstajo, kakor je bila najbrž lestvica ali, da rabimo v modernih letopisih tako slaven izraz, "najvišja cena" za pšenico in druge bolj navadne vrste žita določena z drugimi razglasi, ki uam jih ni bilo dano videti. (Dalje prihodnjič.) ZNAMENITI Kdo bi ne hotel spoznati Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! 1 1 IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 637 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na begu v Goropa; Družba En Nasr Cena ------------------140 križem po jutrovfm 4 knjige, 588 afiranl, s slikani Vsebina: Jezero smrti; Moj roman ob Nilu; Kako sem ▼ Mekko romal; Pri Žamarih; Med Jeddi Cena ____________________Ud PO DIVJkM HI JRDI STANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadija; Beg Iz jeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ........................1J»® PO DEŽELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strupi Vsebina: Brata Aladžija; Koči ▼ soteski; Mlrldit; Ob Vardarju Cena ------------------1.56 SATAN IN IŠKARIOT 12 kjtfig, s slikami, 1704 strani Vsebina: • Izseljenci; Turna Betar; Na sledu; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh. delih sveta; Izdajalec: Na lovu; Spet na divjem zapadu; Rečeni milijoni; Dediči Cena -......................SJt V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, 576 strani Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njaku; Mohamedanskl svetnik Cena ---------------------.IM WINI.TOV 12 knjig, s slikami, 1753 strani Vsebina . Prvikrat na divjem zapadu; Za življenje; N§o-či, lepa Indljanka; Proklestvo zlata; Za detektiva; Med KomanČi in Apači; Na nevarnih potih; Winnetovov roman; Sana Ear; Pri Komaočih; Winnetova smrt; Witt-netova oporoka Cena __________AB6 Ž C T I 4 knjige, s slikami, 597 eUftd Vsebina: Boj z medvedom; Jama draguljev; Končno —; Bih, in njegova poslednja pot Cena _______________.LM Naročite jih lahko prij NI "Glas Naroda" New York, N. Y. - 'iiiteiitfi i* s " >.. v. ... • •"i; . 'is' . VLB* V2MVDZ* New York, Friday, November 15, 1935 THE LARGEST SLOVENE jjAlLY IN V. "A. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih---- 85 Za Glas Naroda priredil I. H. 1 j | PBVI ZVEZEK. i— Kar sem tam slišal, me je ogorčilo in nisem vedel, kaj bi napravil, zavedajoč se svoje krivde Kaj se je zgodilo z otrokom? Oetudi sem se prve misli, ki se je tresla za otrokovo življenje, otresel kot neumne, vedno mi je še ostajala mučna skrb. Ako pomislim, da je otrok pri ljudeh, pod čijimi rokami gre mlada duša nasproti vsemu slabemu? Ali tedaj ne zadene mene prva in največja krivda, ker sem v neopravičenem sovraštvu pozabil vsako dolžnost, katero sta mi morala naložiti narava in šlovečanstvo ? * — Poslušaj, Riliard, ne razumem te! Priznam, da imaš vzrok za skrbi, mogoče tudi. vzrok, da si kaj očitaš. Toda, ali si moraš vedno takoj misliti najhujše? Ali si ne moraš ravno tako misliti, da so se dobri ljudje usmislili otroka? In ako sta ti onadva človeka zamolčala, sta storila samo svojemu želodcu na ljubo, da ne bi izgubila, kar sta tako točno preje- Nmalo izplačano za otroka. — Želim, da imaš prav. To bodo odločili prihodnji dnevi. — Kaj pa si napravil, da dovedeš do take odločbe? — Peljal sem se nazaj v Augsburg, toda prišel sem tako pozno zvečer, da nisem mogel več govoriti s svojim odvetnikom. Danes zjutraj sem ga dobil in sem mu dal polnomoč, da naredi vse, kar misli, da je prav. V roke mi je obljubil, da si bo vse prizadjal, da iznajde,kjer se otrok nahaja. Do tedaj pa moram potrpeti. — In če je otrok enkrat najden? Kaj potem? Pogleda me, kot bi ga to vprašanje užalilo. — Kaj bom napravil? Moja dolžnost! — Tvoja dolžnost? Nekaj ti hočem povedati, Riliard. Dolžnost je zelo obsežen pojm. — Ako trezni razum pretehta dolžnost, ne pa, ako jo občuti srce. — Lepa beseda! Toda za danes dovolj o tem. Glej, samo še komaj sto korakov, pa sva na cilju! — Na cilju? — ponovi Riliard in na njegovem glasu je slišati, da je to besedo menil v drugem smislu, kot pa sem jo jaz povedal. Množica ljudi je hitela proti vratom gledališča. — Rihard! — Primem njegovo roko. — Sedaj pa pusti premišljevanje. Kar sva govorila, ni bilo dobro za to uro. To ni priprava za večer, kakoršen je nocojšnji. Rajši poglej hišo, v kateri čakata n/ te dva bogova: uspeh in čast. In poglej ljudi! Vsi prihajajo, da slišijo tvoje besede. Ta ^isel te mora navdajati s ponosom in veseljem! V odgovor globoko potegne sapo. Molče prehodiva ostali del pota. Riharda peljam k vhodu, namenjenemu za gledališko osobje in od tu po ozkem hodniku in strmih stopnicah na oder. — Vendar enkrat! — pride Martin glas naproti. Z razprostrtimi rokami pride proti nama. Kako krasna je bila! Bela obleka z nežnimi gubami je obdajala njeno le|>o vitko postavo; v kodrih ji padajo gosti lasje na rame ter obrobljajo njen obraz kot ljubko čudo. In ko jo vidim stati pred seboj, tako lepo, s tako srečnim nasmehom, z žarečimi očmi gledajočo Riharda, ki se je priklonil pred njo, da ji poljubi roko — tedaj bi najrajši zatisnil trepalnice, da mi ne bilo treba gledati. — Tukaj ga imaš, Marta! Tebi ga izročim! — Silim se, da bi bil šaljiv. Nato pa položim na Rihardovo ramo roko, rekoč: "Sedaj pa na svidenje! Pogum, dragi prijatelj! Lepo delo si vstvaril in vse bo prišlo, kot mora priti." ^e tla bi čakal na odgovor, naglo odidem. Votel, nepopisen hrup se je tresol po velikem, svetlem prostoru. Govorjenje gledalcev, škripanje stolov, klici sluge in prodajalcev vstopnic, škripanje vrat pri ložah, vse se je mešalo v glasen ropot. Na odru zazvoni zvonec, ki ga je bilo v hrupu komaj slišati. V dvorani kašljanje in šepetanje, šumeč nemir in nato poslušajoča tišina tisoč glav. Takoj prvi prizori so privezali gledalce. Okoli mene je bilo na vseh obrazih opaziti, kako je naglo in krepko naprej korakajoče dejanje zbudilo zanimanje pri gledalcih. Vsi vratovi so se stezali in oči so se oborožile. Maria se je prikazala na odru. Bilo je zmagovito orožje, s katerim se je borila za moža, ki ga je ljubila. Že stokrat sem jo videl na tem odru, kako je razvila čar svojega bitja in umetnosti, toda tie nikdar ni njena lepota tako silno učinkovala, nikdar še ni igrala s tako vnemo! V kretnji, s katero se je izročila rokam svojega ljubimca, je sama zrastla, kot bi vscvetela v novo življenje. In kako je govorila: "Ljubim te! Ljubezen? Kako revna, slabotna beseda za nebo, ki ga je ta ura vstvaj ila v mojem srcu! Srce vriska v meni! To bi moral vedeti! In poglej, nobene druge besede ne vem, kot edino eno* krasno besedo, ki jo je človeku podaril Bog: Ljubim, ljubim, ljubim te!" To ni bilo več govorjenje naučene umetnosti, bilo je kot opojno vriskanje v sreči potapljajočega se srca, kot žvrgoljenje škrjanca, ki se pri vzbujenju _pomladi dvigne proti solncu. Zavesa pade in nato zadoni ploskanje po dvorani. Vedno in vedno se je morala Marta prikazati, da se zahvali. V dvorani isti hrup kot prej — in vendar drugačem — hrup, ki je imel kri in življenje! Vsak obraz razvnet, blesk v vseh očeh. Znamenje prihajajočega uspeha. Zavesa se zopet dgivne. Igralec, ki je prevzel vlogo junaka, je imel poleg Marte težavno stališče. Podpirala ga j«' lepa zunanjost, lejto doneč glas, plemenit ogenj v igri in govorjenju in kjer je njegovo znanje zaostalo za Martino popolno umetnostjo, tedaj mu prid«* na pomoč pesnik, ki je svojega junaka olidaril z vsem, kar ga je moralo prinesti k «mi gledalcev. Tndi ostali igralci mi kar najboljše izvedli *vojc vloge. Vsaka postava je bila mojstrsko delo prvd?>t*vljajo«V n m«* tin »sli. |ia vendar ni nol»«*na postava izstopila iz skupnega okvirja, vsi so l»ili v učinkovitem nasprotju z junakom in junakinjo. In kako je Marta igrala drago dejanje! Kar nam je pred tedni pokazala, je bi) *nuio bled sijaj tfja, kar je r*4aj na odru vstvarila v resnično življenje. Ko je go\ »ril« ono mesto, ki me j«' že teilaj tako pre-i: " Nikdar me ni ljubil, igral se jc z menoj — kot z dru-li!" — tedaj so se stresle vrste gledalcev. (Dalje prihodnjič.) ZA NADVLADO V SREDOZEMSKEM MOORjD SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BURSAl7 II« WKST lit* STREET NEW TOKE. M. X. piAite mam za cene voznih lie rov, rezervacijo kabin. in pojasnila ZA PO- \ tc'vanje ....................................................... Angleži >so poslali v Sredozemsko jani ne drže rok križem, ran v bližini Messine. morje veliko število svojih bojnih ladij, pa tudi Itali-Na sliki vidite velik italijanski drednot, ki je zasid NAVIDEZNA SMRT Malo čudno se sliši, a je vendar res, da se mnogi ljudje prave smrti boje manj nego navidezne smrti Grozotne pri povesti o mrtvecih, ki so se nenadoma zbudili v življenje med pogrebnimi ceremonijami, ta strah še podkrepljajo. Na Angleškem obstoji celo društvo ki mu je edina svrha, izključevati možnost pokopa pri živem telesu. Čeprav obstoji v večini kulturnih držav že dolgo časa obvezno pregledovanje mrli-čev, tako da je možnost takšnega pokopa tu skoraj izključena, je vendar še dosti ljudi, ki določajo v svojih oporokah, naj jim jx> smrti z iglo prebodejo srce. Ves ta strah je bolj ali manj neupravičen. Zgodi se sicer, da človek v kakšni bolezni za dalj časa obstane brez vidnih znakov življenja, brez diha in utripa in se potem nenadoma spet prebudi. To pa ni navidezna smrt, temveč globoka nezavest, ki jo zdravnik takoj spozna. Med takšno nezavestjo in navidezno smrtjo so bistvene razlike. A celo izšolanemu zdravniku je včasih težko ugotoviti, kdaj je kdo v resnici ali samo navidezno mrtev. Sicer pa nastopi pred vsako normalno smrtjo kratek štadij navidezne smrti, zato je "trenutek** smrti težko določiti. Ljudje sicer govore o "zadnjem dihlja-jiT* v resnici pa tli življenje še kratek Čas dalje. To je pol minute navidezne smrti. Šele potem pride prava, dokončna smrt, in sieer v obliki nekakšnega komaj opaznega požirka. Pravilneje bi torej bilo govoriti o zadnjem požirku, ne pa o zadnjem dihu. Kaj je navidezna smrt, je prav za prav težko povedati. Lažje je našteti njene negativne strani: konec dihanja, konec utripa, konec zavesti in gibanja. Edino po tem se razlikuje od prave smrti, da je mogoče navidezno mrtvega človeka oživiti z umetnim dihanjem in podobnimi ukrepi. Če umre človek od starostne onemoglosti ali od kakšne težke bolezni, nam seveda ni treba upoštevati navidezne smrti. Pač pa je zelo lahko mogoče, da je človek navidezno mrtev, čo je dobil kakšen udarec, če ga je zasulo-če je utonil, padel in posebno, če ga je oplazila elektrika. Naša doba, ki je prinesla tolikšen razvoj sport nega gibanja in tehnike, jo število takšnih primerov zelo (»ovečnln. Temliolj je ton*j |N»trelmo. «|a se tudi široki krogi seznanijo čim bolj s problemom navidezne smrti in pred vsem s tem. kako so ta oiteboffnča. Mn«»gi» navidezno mrtvili ljudi, ki bi se dali mogoče rešiti, so usmrtili nevede nevešči rešitelji. Znani dunajski profesor »fell i nek, ustanovitelj rele elektro|tatoloŠkc šole. je neko." dejal: "Klcktrični tok je nevaren, še nevarnejše pa je nestrokovnjaško reševanje. Kaj vse zmorejo pravilni poskusi oživitve, nam kaže zgodba, ki se je primerila pred nekoliko leti. Neki električar je, zadet o 1 električnega toka, padel brez znaka življenja. Slučajno je neki profesor nekoliko dni prej predaval v tem mestu in delavčevi tovariši so poskusili oživljen je po predavatelje-vih navodilih. Dolge ure so se trudili zaman in ponesrečencu so izdali mrtvaški list. Tedaj se je zgodilo nepričakovano: mož se je mahoma zbudil iz navidezne smrti, opomogel si je kmalu in je potem s precej mešanimi občutki bral svoj mrtvaški list. Koliko časa traja kritična doba med navidezno smrtjo in normalno smrtjo, ni mogoče točno povedati. Cesto gre za nekoliko sekund, včasih pa traja tudi nekoliko ur. Vsekako v primerih ponesrečencev, ki so videti mrtvi, ni izgubiti upanja in opustiti poskusov za oživitev, dokler ne nastopijo edino zanesljiva znamenja prave smrti, mrtvaška otrdelost in mrtvaške pege. Prav tako pa je važno, da opustimo poskuse za umetno dihanje, čim se pokažejo pr\ i znaki vračajočega življenja. Tudi na pragu od navidezne smrti v življenje stoji že gori omenjeni — požirek. To je znak uspeha, in znak. da bi umetno dihanje od tega trenutka dalje samo Škodovalo. V splošnem je mogoče utopljence rešiti še potem, če so bili o minut pod vodo, vendar je mogo-re, da oživiš takšnega ponesre-čenea še po 10 ali 20 minutah potopitve in nekemu pevcu se je zgodilo, da so ga oživili še potem, ko je bil že 40 minut pod vodo. Metode za oživljenje ponesrečencev so različne, v vsakem primero pa je potrebno, da se jili naučiš s prakso. Knjiga sama ne more vsega dobro povedati in lahko se zgodi, da pozabijo reševalci na to, kar je najvažnejše, namreč na to, da je treba jezik ponesrečencu potegniti iz ust, drugače namreč mreč zrak navzlic vsem poskusni umetnega dihanja ne pride v sapnik in pljuča. Ponesrečenec se zaduši s svojim lastnim jezikom, ki zastavlja v krčnem stanju dihanju pot. V A 2 N O ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnin/» Prva številka pomeni mesec, dry, ga d«n in tretja pa leto. Zadnjt opomine in račune smo razpo slali za Novo leto in ker bi žele li, da nam prihranite toliko nt-puirebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročnmo pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j» pa plačajte našemu zastopnik« v Vašem k"aju alt pa katerem% izmed zastopnikov, ko jih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjtr je kaj na ših rojakov naseljenih. 16. novembra: lie tie France v Havre ltex v Genoa •JO. novembra: Washington v Havre Majestic v Cherbourg 23. novembra: Lafayette v Havre 29. novembra: Berengaria v Cherbourg 30. novembra: Champlain v Havre Coute di Savoia v Genoa 3. decembra : Manhattan v Havre 6. decembra: Bremen v Bremen 7. decembra: lie de France v Havre 14. de<-embra : Washington v Havre Lafayette v Havr<> Aquitania v Cherbourg Europa v Bremen Kes v Genoa 28. decembra: Conte di Savoia v Genoa cJrerteh J&rte Od New Yorka do VSE Evrope (preko Havre) TRIJE BOŽIČNI IZLETI V DOMOVINO 'CHAMPLAIN" 30. novembra "ILE DE FRANCE" 7. decembra "LAFAYETTE" 14. decembra »igli ekspresni vlaki iz Pariza v vse dele Evrope. KRAS N E K A B I X E SLAVNA FRANCOSKA KUHINJA IZBORNA POSTREŽBA RESEKVIKAJTE SI SEDAJ PROSTOR Za nadaljne informacije in karte vprašajte pri: LEO ZAKRAJŠEK GENERAL TRAVEL SERVICE VAK1 E. T—ml St.. New York Ciry CALIFORNIA: San Francisco. Jacob COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, ▲. Saftli Walsenburg, M. J. Bvuk INDIANA: j Indianapolis, Fr. Zupančič • ILLINOIS: j Chicago. J. BevflC, J. Lukanlcb ! Cicero. J. Fabian (Chit-ago. Cleer* in Illinois Joliet, Mary Bam bleb. Joseph vat La Salle. J. Spelicb Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Jože Zelcac SANKAS: Glrani. Agnea Močnik Kansas City. Frank Žagar "gLas NARODA*9 pošiljam o ▼ staro do- nt^PV^ikOb Kdor ga ho- ce nam ctti za avoje 1 je, to la » aH pnjate-ihho atari. — la za atari kraj ata aa «7. - V Italijo li lata »a poS- V Jamo. - MARYLAND: Kltzmlller, Ft. Vodoplvec Steyer, j. Černe (za Poena. W. Va. In Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsbolm, Vrank Gouio Ely, Jos. j. Peshel Eveletb, Louis Gouie Glll>ert, Louis Vessel Hibblnfc John PovSe Virginia. Frank Hrvatlcb Montana: Roundup. M. M. Psnlan Waahoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlek NEW YORK: Gowanda. Earl Stmisha Little Falls, Frank tfasls OHIO: Rarberton. Frank Trohr Cleveland. Anton Bohek. Ctaas. linger. Jacob Reanlk. John Slapc'l Girard. Anton N»eripsr»i—s ri>R4vt "fji.Afi NMunnA" K njigarna "Glas Naroda 216 West 18th Street New York, N. Y. 2TO!:-:''i!:m::;;:;::; v::;:;;:1';;.;!;;:;:::!;:;!:" .............. :r r ..........:........::; .it..:;::;::":: . ROMANO (Nadaljevanje.) LITI TEK, spisal Jean de la Hire, 292 strani. — Cena ........1.— Fantastičen roman v Šestih delih. Bolj fantastičen nogo ga naslov razodeva. C'itatelj se mora nehote Čuditi bujni pisateljivi domišlji- MALI LORD, spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .....................................80 Globoko zasnovana povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik meti bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal 4 v an Albreht. 120 strani. Cena .30 Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ............. .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. llil strani. Cena........ .M milijonar brez denarja, spisal C. Philips Opprnhrim. 92 stvaaL Ceaa____75 1h» akrajnoati na|rt roman is modernega življenja OMvuheim je znani angleški ro-anu|iiarr psua po MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar- ryat. 192 strani. Cena .....................................80 Povesti morskih gusarjih in pirr.tih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše povosti te vrste. Naročite izvod 5e danes, če se vam dopadejo povesti te vrste. MOŽJE, spisal Enuirson Hugh. 209 strani. Cenal.5fl Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu člta-telju. Prevod prav uič ne zaostaja za originalom. MLADA LETA .....................................................60 NA KRVAVIH POLJANAH .................................. 1.50 NADEŽNA NIKOLA JAVNA Spisal V. M. (Jargiu. 112 strani. Cona.....35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi temo življenja. Vzgajajo se kvišku, a gredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičii. s slikami Cena 1-50 NAŠA VAS. spisal Anton Novafan. 224 strani. — V zvezku je devet črtic povečini iz naše lo|c Štajersko. Pisatelj Nmačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. nasa leta. MUK ŽIVLJENJA. *iaal li rA. (Jan. E. Kreki. 188 str. Milaa rogelj. 12S strani. — Knjiga t hi je dvanajst povesti pisatelja Pu-gija. ki je poanal dušo dolenjskega kmeta k«4 le malokdo. Id str. NAN&I LJVDJK. M Iran Cankar jr prvak naših pkalrijrr Ljo-dje. čijih daVvooat o|4*ttj*. ao pristno slovenski ii ifii njibnvTi značajev nora strivr-nrea g*a>«>k» ptmrtL "Moje tivIjMije" je ■a j i »o i' nha»jV tlelo Ivana Cankarja ajlk njegovih letik. Zanimiva invest hz čaoov. ko so bili Franroai na Vipavskem. NOTA EROTIKA. al lvan ROZMAN. Trio f- Knjiga vsetmje »■ML ki ao se rodile v flo-rekn t prvih letih vratova« tojar* v