COSTILNICMMKI USI
STROKOVNO GLASHO „ZVEZE GOSTIlNilARSKIH ZADRUG** V MARIBORU
Uredništvo in uprava v palači Pokojninskega zavoda. — Oglasi se računajo v oglasnem delu Din 0.75 od m/m in stolpa, v tekstnem delu in na
zadnji strani pa Din 1.— od m/m in stolpa. — Člani gostilničarske »Zveze« dobivajo list brezplačno.
Štev. 9.
Mc&ršSior, drse 30. septesutorei 1930.
fceto VIII.
Meč iz€»t»p@zlse 1
Večja izobrazba in večja strokovna izpopolnitev naj bo zahteva in želja našega članstva. V tej hudi življen-ski borbi ni vseeno kaj znaš in kako vodiš svoj obrat. Žalostno je in neekonomično, da poslujejo še danes gostjlne v našem območju, ki životarijo in so v vsakem oziru pasivne, ker se ne brigajo za napredek. Obstojajo pač le radi napačne sramote, češ da daje gostilna ugled hiši in pa lastniku večji kredit. V resnici, gostilna sama na sebi pojača kredit, toda le ona gostilna, ki dobro posluje in ki se tudi času primerno razvija. Slaba, zanemarjena gostilna pa meče skrajno slabo luč na samega gostilničarja in njegovo družino^ Umestno in jako koristno bi bilo za gostilničarja,, ki nima volje in zmožnosti dvigniti svoje obrti, da bi jo čimpreje opustil, da se reši velikih nepotrebnih izdatkov in zmanjša konkurenco onim, ki so delavolj- j ni in pa tudi zmožni. Prepričani j smo, da krijejo marsikateri naši gostilničarji vede in tudi nevede svoje izgube pri gostilni z dohodki trgovine, poljedelstva itd.
Razmere za razvoj obrti so v današnjem kritičnem času jako nepovoljne. Treba je temeljite strokovne izobrazbe, da se postopa racijonelno in da se prilagodi toku časa. Poznani so nam davki in takse, kakor še vsakovrstne druge dajatve in vendar moramo trditi, da bi lahko prenesli bremena in pretrpeli težave, če bi si znali pomagati iz te strašne gospodarske depresije. Uspeh našega poslovanja odvisi od količine prometa. Če nas zapušča domači konzument, na katerega smo v prvi vrsti računali in ki je postal radi poslabšanja svojega položaja skrajno štedljiv, moremo pač najti kak drugi izhod iz zagate in nekako nadomestilo za to izgubo. Uverjeni bodimo, da smo izročeni pogubi, kakor hitro smo napravili prvi korak k nazadovanju.
Dvignimo tedaj promet! Ker ga ne moremo z domačim konzumentom, poskušajmo ga s tujim. V današnji dobi, ko se je takozvana tujsko-prometna industrija jako močno razširila in se tudi v tej panogi povečala kolosalna konkurenca, moramo hiteti, da nas ne prehiti čas in da tudi tu ne odpovemo. Tujski promet nas lahko reši pogibelji in posveži naše obratovanje. Dvigniti nam je treba samo našo gostilno na ono višino, ki jo najdemo v sosednih v tujsko-prometnem oziru dobro razvitih državah. To pa storimo le tedaj, če izpopolnimo svojo strokovno izobrazbo in če se z vso brigo in intenzivnostjo posvetimo naši obrti.
Zveza gostilničarskih zadrug paz-no zasleduje vse te pojave in bi jako rada imela, če bi vsaj v vsakem kraju našla po enega gostilničarja, ki bi pokazal razumevanje za tujski promet. Opažamo tu in tam stremljenje ali po večini so vsi taki podvigi kronani z neuspehom. Glavni vzrok teh neuspehov leži v pomanjkljivi izobrazbi našega ženstva. Kakor trdi narodna prislovica, da žena pri hiši tri ogle podpira, tembolj veljaj ta izrek za našo gostilno. Dobra kuhinja, čistoča in red v gostilni, te tri lastnosti privabljajo gosta v hišo. Če vidiš obrat, kjer je poslovanje gostilničarke in gostilničarja zlito v harmonično celino, opažaš ono zadovoljstvo in veselje do dela, ki je ne-obhodno potrebno pri vsakem poklicu. V prvi vrsti dajmo tedaj stro-
kovno izobrazbo našemu ženskemu naraščaju. Iz vzroka, da pomagamo našemu članstvu do napredka, da ga usposobimo za konkurenčni boj in da ga rešimo iz današnjega težkega položaja, smo ustanovili kot prvi korak za našo osamosvojitev, samostojno dvomesečni gostilničarski gospodinjski tečaj. Navadna gospodinjska šola nam je nezadostna. Naša želja je, dati našim gojenkam ono strokovno naobrazbo, ki se ' zahteva pri našem poslovanju.
Vemo, da sta dva meseca skoro premalo, da se nauči gojenka vseh onih stvari, ki se jih potrebuje v gostilni. Vendar je učni program tako sestavljen, da bodo dekleta dobila posebno v kuhinji in pa v serviranju temeljito podlago. Kuhinji, tej nositeljici naših uspehov in neuspehov hočemo posvetiti vso pozornost, da se nauči gojenka okusno kuhati in pripraviti jedila in ji kot bodoči gostilničarki ali pa gospodinji ne bo treba pobegniti pred gostom. V tesni zvezi s kuhinjo je serviranje. Gost, ki je omikan, spozna že iz načina serviranja, kakšna bo jed, ne da bi jo poskusil. Iz tvojih kretenj vidi, če si strokovno izobražen ali pa si pridobil svojo prakso na lahek način. Našteli bi lahko še vsa druga opažanja gosta, bodisi glede kakovosti gostilne, kakor tudi sposobnosti gostilničarja. Tu tiči rak rana naših obratov. Premalo važnosti polagamo na kuhinjo in serviranje, ker živimo še vedno v prepričanju, da se mora gost prilagoditi našemu okusu in našim navadam, ne pa narobe. Zapomnimo si, da pomeni tako nazi-ranje pogubo gostilni. Poleg omenjenih predmetov se bo poučevala tudi telesna higijena in higijena stanovanja. Kakor mora čistoča vladati v sobi, v hiši in na dvorišču, tako mora vsakdo, ki streže v gostilni ali pomaga v kuhinji, gledati na čistočo telesa in obleke. O tem predmetu bo predaval v šoli zdravnik. Omeniti moramo, da bomo poskušali, posebno kar se tiče serviranja, pospravljanja in čiščenja, dati gojenkam priliko, da se vežbajo pod strokovnim nadzorstvom 2 uri v velikih obratih. S tem jim bomo dali priliko, da vidijo v resnici ustroj velike gostilne, postrežbo gostov, pospravljanje sob, shranjevanje perila in nadzorstvo celega obrata. Določili smo nadalje, da morajo gojenke stanovati v internatu, ker želimo, da so vedno pod najstrožjim strokovnim nadzorstvom, bodisi glede higijene, glede obnašanja in da se navadijo posebno temeljitega čiščenja, zračenja in pospravljanja. S tem hočemo doseči, da se priučijo vsemu delu, ki je običajno v gospodinjstvu. Na konu te šole se bodo vršili • strogi izpiti in izdale tudi okusne diplome. S to šolo nameravamo vezati tudi razstavo pokritih miz, ter smo v to svrho pridobili odlično strokovnjakinjo. Ostali predmeti, ki se bodo predavali še v šoli, so razvidni iz današnjega oglasa.
V ostrih obrisih smo podali tedaj sliko o naši gostilničarsko - gospodinjski šoli, namenjeni hčerkam gostilničarjev, za katero bo zveza mnogo. žrtvovala in ji je v to svrho obljubljena tudi podpora. Treba je tedaj le razumevanja pri članih, da se poslužijo te ustanove in da dajo trdno podlago svoji gostilni s tem, da izvežbajo v stroki svoje hčere, ki naj bodo nositeljice napredka v svojem okraju in obenem oznanjevalke boljše bodočnosti. Opozarjamo še, da
ni več daleč čas, ko bo oblast zahtevala od vsakega člana dokazilo, da je sam popolnoma strokovno izvež-ban ali pa, da je njegova žena odnosno hči izučena v kuhinji, serviranju in drugih predmetih. Ta določila bomo pozdravili z odkritim veseljem. Dokler sc ne uredi naša gostilna, ki služi danes že za nekako pribežališče v stiski, toliko časa je zastonj vsako stremljenje naše oblasti po razvoju tujskega prometa v naših krajih.
Zveza si je svesta svoje naloge in skuša dati članstvu, posebno pa naraščaju priliko, da se izpopolni v svoji strokovni izobrazbi. Takrat, ko bo vsak naš gostilničar prežet z zavestjo, da je bodočnost njegovega obrata samo v večji izobrazbi njegovih otrok, tedaj bomo lahko trdili, da je prestal krizo, v kateri tiči cela naša obrt. Ne postojmo na mrtvi točki, temveč korakajmo naprej.
Vemo, da nam primanjkuje za dosego popolne strokovne izobrazbe mnogo sredstev, posebno pomanjkanje čutimo v knjigah in drugih učnih pripomočkih. Zveza razmišlja tudi v tej smeri in upa, da se ji bo posrečilo najti izhod iz tega težkega položaja.
Končali smo. Uredili in pripravili smo vse, čakamo le še na odziv, kateri je že sedaj precejšen. Naša želja je, da se odzove tako število našega članstva, da bi bili prisiljeni otvoriti takoj v početku prihodnjega leta drugi tečaj. Uspeh te naše zamisli ni odvisen od nas, temveč od članstva. Če bo razumelo naš namen in če bo upoštevalo naš trud, potem smo prepričani, da smo dosegli svoj cilj.
Gostilničarski gospodinjski tečaj
V	svrho strokovne izobrazbe gostilničarskih hčera otvori Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru DVOMESEČNI GOSTILNIČARSKI GOSPODINJSKI TEČAJ in sicer od 15. oktobra do 15. decembra t. 1. V tečaj se sprejmejo samo hčerke gostilničarjev, ki so najmanj 16 let stare ter duševno in telesno popolnoma zdrave. Gojenke bodo v svrho trajnega strokovnega nadzorstva stanovale v internatu »Vesna«.
V	tečaju se bo poučevalo: Kuha dobre meščanske hrane, serviranje in lepo obnašanje, telesna in stanovanjska higijena, pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo, specijelno za gostilničarsko obrt, zgodovina gostilne in tozadevni predpisi, vrtnarstvo, konserviranje, shranjevanje in manipulacija z živili, kakor tudi kletarstvo, v kolikor mora biti gospodinja podučena v tem predmetu. Na koncu tečaja se vrše izpiti in podede gojenkam diplome.
PRIJAVE, katerim je priložiti zdravniško spričevalo in obvezo sta-rišev, da nosijo vse internatske stroške, JE VLAGATI DO 8. OKTOBRA PRI PODPISANEMU NAČELSTVU. Onim gojenkam, ki ne morejo krili celotne oskrbe PODELJUJE ZVEZA PRIMERNE PODPORE in je to-pogledne prošnje vložiti preko pristojnih gostilničarskih zadrug na Zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru.
NAČELSTVO ZVEZE.

Davčne In taksne olajšave za hotelsko industrijo
Nj. Vel. kralj je na predlog ministra financ in ministra trgovine in industrije ter po zaslišanju g. predsednika ministrskega sveta podpisal in proglasil zakon o davčnih in taksnih olajšavah za hotelsko industrijo. Zakon se glasi:
§ k
Za pospeševanje turizma se dovolijo hotelski industriji v kopališčih,
ter v klimatskih in turističnih krajih
začasne olajšave v obsegu in pod pogoji tega zakona.
§ 2-
Začasne olajšave veljajo za hotele, restavracije, penzije in gostilnice. Ti
obrati so deležni pod pogoji § 5 teh olajšav:
1.	Neposredni davek od dohodka
podjetja se bo odmerjal tako, da se davčna osnova po določbah zakona o neposrednih davkih v letih 1931., 1932., 1933., 1934. in 1935. zmanjša za 40%, v nadaljnjih petih davčnih letih za 30%, ter v nadaljnih petih letih za 20%.
2.	Neposredni davek od dobička
javnemu polaganju računov obveznih podjetij (družbeni davek) se bo odmerjal na podlagi, zmanjšani pod
1.	tako, da v primeru pomanjkanja osnovnice, ne bo treba plačati zakonski minimalni davek po § 68/2 zakona o neposrednih davkih.
3.	Taks in pristojbin so oproščene godbe, vstopnice za zabave, koncerte, razstave in predstave, ki se prirejajo po hotelih, restavracijah in penzijah.
4.	Takse za dolgoročne pogodbe o zakupu se ne bodo plačevale po zakupni dobi, temveč le vsakoletno naprej.
§ 3.
Za obrate v novo zgrajenih stavbah v roku 3 let po uveljavljenju tega zakona, ki razpolagajo najmanj z glavnico od 500.000 do 2 milijona dinarjev in ki izpolnjujejo ostale pogoje tega zakona, se zmanjša davčna osnova v teku prve petletne dobe za nadaljnjih 15% in v tretji petletni dobi za nadaljnjih 10%.
Za obrate v novih stavbah, zgrajenih v istem roku, ter s kapitalom od 2 do 5 milijonov dinarjev, se zmanjšajo odstotki, navedeni v prejšnjem odstavku, za nadaljnjih 10%.
Ce razpolagajo s kapitalom nad 5 milijonov dinarjev, se znižajo ti odstotki za nadaljnjih 5%.
§4.
Za čas trajanja olajšav §§ 2 in 3 se znižajo poleg znižanja davka še
vsakovrstne doklade, ki se plačujejo na podlagi neposrednega državnega davka.
Davek na poslovni promet se bo plačeval na podlagi kopij računov ali na podlagi knjig o inkasu, ako se pokažejo davčnim oblastvom in so verodostojne. Inkasirani davek na poslovni promet se sme uračunati in izkazati v računih.
§ 5.
Olajšave §§ 2, 3 in 4 tega zakona se smejo dovoliti:
1.	Ako so v § 2 navedeni obrati na podlagi potrdila pristojne banske uprave in pristojne davčne uprave neposredno v službi pospeševanja turizma ter čimvečjem posečanju kopališč, klimatičnih in turističnih krajev in ako razpolagajo z vso potrebno moderno in higijensko ureditvijo (vodovod, moderna razsvetlja-
va, družabni prostori, čiste in primerne sobe itd.)
2.	Ako so stavbe, v katerih se nahajajo ti obrati, zgrajene kot nove po obstoječih gradbenih predpisih.
3.	Ako so obstoječe stavbe adaptirane ali razširjene ali pa opremljene z ureditvijo v smislu točke 1 tega zakona, ako tudi sicer odgovarjajo obstoječim gradbenim predpisom in ako znašajo adaptacijski stroški najmanj eno tretjino vrednosti objektov brez pohištva, ter neposredno pri adaptaciji.
Vse začasne olajšave se smejo na predlog hotelskega inšpektorja pri banskih upravah ali na predlog ministrstva za trgovino in industrijo odvzeti, ako lastnik ali zakupnik obrata ne vodi na primerni višini, pravilno in čisto in ako se ne ravna po določenih cenah in ako krši pogoje § 5 točke 1. tega zakona.
§ 7-
Olajšave tega zakona veljajo tudi za Beograd in za mesta, kjer so sedeži banskih uprav. Ako ta mesta niso klimatični in turistični kraji, veljajo olajšave samo za hotele, ki pa morajo izpolnjevati vse pogoje tega zakona ter imeti najmanj 40 sob.
Olajšave tega zakona veljajo za zdraviliške in letoviške dome, ako se njihovi dohodki uporabljajo izključno za ureditev tamošnjega kraja in za pospeševanje turizma.
§ 8.
Olajšave po tem zakonu bo dovoljeval oziroma odvzemal na podlagi vloženih in dokumentiranih prošenj po prejšnji izjavi ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek za davke v ministrstvu financ. Prošnje je treba vlagati v roku 60 dni po otvoritvi obrata. Po prekoračitvi tega roka izgubi obrat pravico do olajšave za ves pretekli čas in za ono leto, v katerem je bila prošnja vložena.
§ 9.
Podrobne določbe o izvršitvi tega zakona bosta podpisala minister financ in minister za trgovino in industrijo. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje bo določil kraje, ki jih je treba smatrati za kopališča, minister za trgovino in industrijo pa one, ki jih je treba smatrati za klimatske in turistične.
§ 10.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih Novinah«.
Navedeni zakon je v marsičem pomanjkljiv in nejasen. Omenja namreč le hotele, restavracije, penzije in gostilne, izpušča pa popolnoma n. pr. kavarne, ki so menda za tujski promet tudi važni objekti. V naših mestih, posebno v Mariboru in Celju, so se ravno v teh obratih izvršile najobsežnejše adaptacije in se jim je preobrazila vsa zunanjost. Nadalje nudi zakon, vsaj tako posnemamo iz besedila § 3, ugodnost davčne olajšave le bodočim podjetjem, dočim smatramo za večjo važnost, da se že obstoječi hoteli in restavracije obdrže, ki so popolnoma razumljivo vsled gospodarske stiske v vedno večji nevarnosti. Prepričani smo, da bi en sam slučaj gospodarske katastrofe namah odvzel vsakemu veselje do nadaljnjih investicij. Želeti bi bilo tedaj malo večje širokogrudnosti in da bi se raztegnila ugodnost zakona tudi na ona podjetja, ki so že obstojala pred izdajo omenjenega zakona.
Najizdatnejšo podporo, ki bi jo naj država dala, pa se v zakonu popolnoma izpušča. V mislih imamo po ceni kredite, ki bi jih naj dajala hipotekarna banka, seveda z neprimerno manjšimi obresti, kakor pa jih daje danes. V splošnem bi se morala že enkrat vsa kreditna politika prilagoditi današnjemu času, in skrajni čas je, da se da denar v promet, ne pa da plesni po različnih blagajnah. S temi krediti bi naši člani krili svoje dolgove, za katere morajo danes plačevati 12% in celo še več odstotkov.
Ob tej priliki bi omenili še sledeče. V § 2 toč. 3 tiči nejasnost glede oprostitve taksnih pristojbin. Opozo-
đ..........	\
VAŽI GOSTI SO ZADOVOLJNI
ako jim postrežete k vinu tudi z Radensko kislo vodo, brez katere ne more shajati danes nobena boljša gostilna ali restavracija.
Vsaka voda pa ni za vsako vino in zato je treba, da vzamete za stara in sploh za težka in pa rdeča vina Radenski Gizelin vrelec, za kiselkasta vina pa Radenski Kraljev vrelec. Radenski Gizelin vrelec ne spremeni barve vina.
Radenska voda ima vsled velike vsebine natrija prijetno lastnost, da paralizira vinsko kislino ter napravi tako vsako vino prijetno pitkim.
Pa tudi protialkoholniku ne morete boljše postreči, 'kakor da mu nudite Radenski Gizelin vrelec s sadnim sokom.

... ■

riti moramo pri tem na našo zgrešeno samoupravno davčno politiko, ki na vse mogoče načine jemlje našim članom iz rok njihove obratne kapitale. Mestne gostilne n. pr. ne propadajo samo radi slabega konzuma, temveč tudi radi pretirane davčne obremenitve, ki postaja vedno in vedno bolj občutljiva. Ta § bi se moral nanašati tudi na vse samoupravne takse in pristojbine.
V zakonu pogrešamo še določilo, da morajo samoupravna telesa nuditi vsem takim podjetjem, katera ščiti naznačeni zakon, tudi potrebne popuste, sorazmerno investiranim kapitalom, n. pr. pri cenah električnega toka, plina itd.
Tu smo našteli samo nekoliko naših pomislekov in mislimo, da je vsekakor treba urediti vse te nejasnosti! v pravilniku, ki se bo v smislu zakona še izdal. Povdarjali smo že preje na nepobitno dejstvo, da so zaščite potrebne tudi naše podeželske gostilne, katerim se naj da možnost razvoja. Brez temelja se še ni zgradilo nobeno poslopje in ravno tako ne bo izdatnejšega tujskega prometa po naših krajih, če se ne poskuša sanirati nezdrave razmere, ki vladajo v naših obratih.
Pozdravljeni tovariši iz marenberškega sodnega okraja!
Poznano je, da so včlanjeni v naših zadrugah vsi naši tovariši, razen oni v sodnem okraju Marenberg, ki so organizirani v skupni, kolektivni obrtni zadrugi. Na podlagi nekaterih tamkajšnjih naših tovarišev se je začelo jako živahno gibanje, da se gostilničarji izločijo od ostalih obrtnikov in ustanovijo lastno zadrugo gostilničarjev v Marenbergu. Med temi najagilnejšimi in stanovsko zavednimi tovariši moramo omeniti pred vsem gosp. Lobemwein Anton-a, gostilničarja iz Vuzenice, ki ni štedil materijelnih izdatkov in ne truda za uresničenje tega načrta. Pri tem delu mu je iskreno pomagal gosp. Bru-derman iz Marenberga, pri katerem se je 15. avgusta t. 1. vršil prvi sestanek zaupnikov. Tu se je razpravljalo o ustanovitvi lastne organizacije. Pri tem prijateljskem razgovom smo opazili že veliko navdušenje do lastne strokovne zadruge in viideli smo, da smo našli pri vsakem zastopniku odločnega pobornika naše stanovske zavesti.
Dne 10. septembra t. 1. se je vršilo v prostorih g. Lobenwein-a v Vuzenici veliko zborovanje tamkajšnjih gostilničarjev, katerega so se udeležili tudi v imenu zveze zvezni tajnik in v imenu gostilničarske zadruge za Maribor okolico na Pobrežju gg. Holc Matija, Posti Herman, Lebe N. in tajnik Matija Volk. Zborovanju je prisostvovalo 44 članov z mnogimi pooblastili. Po pozdravnem nagovo-ru gosp. Lobenwein-a kot sklicatelja tega sestanka je podal navzoči zvezni tajnik referat o pomenu in bistvu strokovne organizacije in o prednostih, ki jih ima samostojna iza1-druga pred kolektivnimi obrtnimi organizacijami. Njegova izvajanja so bila z odobravanjem sprejeta. Govorili £o še g. Holc Matija in g. Posti, ki sta povdarila, da nima njih prisotnost namena vplivati na njihovo odločitev glede ustanovitve lastne organizacije ali pa priklopitve k za-
drugi gostilničarjev za Maribor okolico. Povdarja pa, da se bo v slučaju, če se navzoči zborovalci odločijo za priključitev, okol. zadruga gostilničarjev z istim interesom in z isto skrbjo brigala za tovariše iz marenberškega sodnega okraja. Na koncu svojega govora je predlagal 10 minut odmora, da se navzoči tovariši pogovore o teh dveh stavljenih predlogih. Po odmoru so se vrnili gostje zopet v lokal, kjer jim je g. Loben-wein z vidnim veseljem sporočil, da so se vsi zborovalci enodušno izjavili za priključitev k zadrugi gostilničarjev za Maribor okolico. S tem sestankom, kjer je prišla odločna volja naših stanovskih tovarišev iz sodnega okraja marenberškega do izraza, je bil položen temelj bodoči strokovni organizaciji, ki bo imela jako stanovsko zavedne in skrajno delovne člane.
Zveza z veseljem pozdravlja ta korak, posebno še, ko vidi to izvanredno solidarnost med gostilničarji marenberškega sodnega okraja in obljublja, da bo z istim zanimanjem sledila tamkajšnji gostilničarski obrti, kakor je to dokazala že drugod. Okrepčana z 92 novimi požrtvovalnimi člani se ne bo ustrašila nobe-enga truda, da se uresničijo njene želje, in to je zboljšanje prilik v poslovanju našega stanu.
Vam pa, dragi tovariši in tovarišice, posebno pa že imenovanim članom, ki ste se vrgli z vso marljivostjo na uresničenje vašega ideala, to je stanovske združitve z ostalimi tovariši bivše mariborske oblasti, kličemo prisrčno pozdravljeni v našem krogu.
Gostilničarski gospodinjski tečaj
V	svrho strokovne izobrazbe gostilničarskih hčera otvori Zveza gostilničarskih zadrug v Mariboru DVOMESEČNI GOSTILNIČARSKI GOSPODINJSKI TEČAJ in sicer od 15. oktobra do 15. decembra t. 1. V tečaj se sprejmejo samo hčerke gostilničarjev. ki so najmanj 16 let stare ter duševno in telesno popolnoma zdrave. Gojenke bodo v svrho trajnega strokovnega nadzorstva stanovale v internatu »Vesna«.
V	tečaju se bo poučevalo: Kuha dobre meščanske hrane, serviranje in lepo obnašanje, telesna in stanovanjska higijena, pomen tujskega prometa za narodno gospodarstvo, specijeino za gostilničarsko obrt, zgodovina gostilne in tozadevni predpisi, vrtnarstvo, konserviranje, shranjevanje in manipulacija z živili, kakor tudi kletarstvo, v kolikor mora biti gospodinja podučena v tem predmetu. Na koncu tečaja se vrše izpiti in podele gojenkam diplome.
PRIJAVE, katerim je priložiti zdravniško spričevalo in obvezo sta-rišev, da nosijo vse internatske stroške, JE VLAGATI DO 3. OKTOBRA PRI PODPISANEMU NAČELSTVU. Onim gojenkam, ki ne morejo kriti celotne oskrbe PODELJUJE ZVEZA PRIMERNE PODPORE in je to-pogledne prošnje vložiti preko pristojnih gostilničarskih zadrug na Zvezo gostilničarskih zadrug v Mariboru.
NAČELSTVO ZVEZE.

!z vinogradniških krogov celjske okolice
Pod tem naslovom je prinesel »Kmetijski list« št. 37 v rubriki »Gospodarstvo« dopis, iz katerega posnemamo, da se nekateri vinogradniki razburjajo zaradi zadnje odredile finančne direkcije, s katero se dovoljuje vinotoče samo na kraju, kjer je trta rodila. Mi razumemo težave vinogradnikov in upamo, da bodo tudi ti razumeli težave gostilničarjev, ki so na žalost še bolj obremenjeni z vsemogočimi' taksami, dokladami in pristojbinami, katere so vinogradnikom popolnoma neznane. Na trditev, da je že mačeha, stara Avstrija, dovolila vinogradnikom točenje lastnega pridelka v dotični občini, kjer je trta rodila, moramo pripomniti, da je nam tak odlok bivše avstrijske vlade popolnoma neznan. Poznani so nam le predpisi, potom katerih so se smeli otvarjati vinotoči le na kraju pridelka. Kakor vidimo, ni bila stara pravica ali kakor jo naziva dopisnik tega uglednega lista, »stara pravda« odvzeta vinogradnikom, temveč je bila s tem odlokom finančne direkcije popravljena gostilničarjem le ona krivica, potom katere so smeli vinogradniki otvarjati svoje vinotoče po 50 in še več kilometrov oddaljenih krajih od svojega vinograda. Ali je mogoče prepovedano gostilničarju boriti se za »staro pravdo«, ki sega že v Jo-žefinsko dobo? Kakor privoščimo vinogradnikom, ker smo tudi mi deležni njihovega veselja in njihove žalosti, da zlezejo iz krize, ravno tako upamo, da bodo dovolili nam gostilničarjem nekaj milosti, ker smo za državo najmanj tako plodonosni davkoplačevalci, kakor pa vinogradniki. Dosedaj še na žalost nismo dosegli nikakih popustov, rečimo pri elementarnih nezgodah, kakršnih so deležni kmetovalci, temveč nasprotno, vkljub večji gospodarski mizeriji naše obrti postaja davčni vijak vedno bolj škripajoč in se ne zmeni ne za naše prošnje, kakor tudi ne za druga dejstva, čeprav je vsakomur znana naša beračija.
Uvidimo upravičenost njihove borbe, ali ni koristno narodnemu gospodarstvu kakor tudi ne mirnemu sožitju prebivalstva, če se poskuša na škodo drugega sloja doseči ugodnosti. Tudi mil poznamo boj za »staro pravdo« in ga nikakor ne bomo opustili, ker se bije boj za našo lastno eksistenco in za eksistenco naših otrok. Mislimo, da zadostuje ta odgovor, če pa ne, svetujemo dopisniku omenjenega članka, da stopi do najbližjega našega tovariša, da mu našteje vse mogoče ovire, pa naj si bo administrativne ali pa finančne perijode. Potem pa roke na srce in z resnico na dan.
Končno povdarimo le še to, da se je vlada le radi obupnih razmer v naši obrti odločila za ta ukrep, ki je pravzaprav samo uveljavil prejšnjo, že 150 let staro pravico. Izhod iz vaše krize pa iščite v izvozu vina in izgledi za to so precej ugodni.
Razlika na bansko trošarino se ne plača!
Doznali smo, da so plačali nekateri naši člani razliko na bansko tro-šarino za vino in sicer na ono zalogo vina, ki je bila zatečena 1. aprila t. 1. Opozarjamo vse naše člane, da se taka razlika neupravičeno izterjava, ker se glasom čl. 19 pravilnika za izvrševanje določil o banovinski in občinski trošarini z dne 9. julija 1930, št. 50.603 finančnega ministrstva ne sme pobirati eventuelna razlika v banski trošarini na količine trošarinskih predmetov, ki se zatečejo dne 1. aprila 1930 pri prodajalcih na drobno in debelo in za katere je bila plačana banovinska trošarina po stari stopnji.
Priporočamo tedaj, da vložijo vsi oni člani, ki so plačali to razliko, nekolkovano prošnjo na finančno upravo kr. banske uprave in prilože v izvirniku tudi plačilne bolete.
Zakon o carinskih 1 ugodnostih za hotelsko industrijo
Radi) važnosti tega-zakona, ki nudi posebno večjim obratom izdatne olajšave, ga objavljamo v celoti s to pripombo, da je zakon v istem pogledu pomanjkljiv, kakor zakon o davčnih in taksnih olajšavah, ker nudi namreč ugodnost le bodočim obratom, pozablja pa ona podjetja, ki že obstojajo. Vsekakor pa kaže izvanreden napredek in olajšavo z^i razvoj hotelirstva v naši državi, kar je itmelo posebno ugoden odmev v inozemstvu in bo brezdvomno blagodejno vplival na dotok velekapitala v državo.
§ 1-
Predmeti, navedeni v § 2 tega zakona, ki so namenjeni za opremo hotelov, penzij, zdraviliških (letoviških) domov, sanatorijev in domov (okrevališč in odmori,šč) človekoljubnih in profesijonalnlh udruženj, oziroma usianov, kakor tudi njim pripadajočih zgradb, so oproščeni plačevanja carine, ako se ne izdelujejo (v zadostni količini v državi in ako jph uvažajo osebe in podjetja, ki so ^a to poooblaščena po § 3 tega zakona.
§ 2.
Ugodnost iz § 1 tega zakona obsega naslednje predmete:
1.	Popolne inštalacije kakor tudi njih dele, in sicer za' ogrevanje prostorov in vode s cevmi, radiatoriji in bolerji za črpanje, napeljavo in uporabo hladne vode, za proizvajanje in napeljavo električnega toka, za proizvajanje, napeljavo in uporabo plina.
2.	Naprave za tovorne in osebne dvigalnice.
3.	Kadi in peči za kopalnice, nepremične umivalnike iz keramičnega materijala z napravo za dovajanje in odvajanje vode, kohsole za njih pritrjevanje, sanitarno-higijen-ske Uredbe s spornimi cevmi.
4.	Keramične plošče za oblaganje zidov in kadi za kopalnice.
5.	Sesalke.
6.	Aparate za zapiranje, odpiranje in umivanje steklenic in sodov, kakor tudi aparate za filtriranje.
7.	Frigorifiške stroje in instalacije, kakor tudi hladilnike z vklopljenim motorjem in z napravo za proizvajanje hlada.
8.	Stroje, aparate in inštalacije za pranje, sušenje in likanje perila.
9.	Električne vakuum- in druge aparate za snaženje podov, pohištva, preprog itd.
10.	Telefonske in signalizacijske naprave, tudi z napeljavami^, aparati in numeratorji.
11.	Specialno tehniško kuhinjsko napravo, kakor tudi stroje in aparate za pripravljanje jedil in pijač, izvzemši posode.
12.	Stroje in aparate za snaženje
jedilnega pribora in umivanje posode.	. (
13.	Namizni pribor za jedila (žlice, vilice, nože) finejše izdelave, iz navadnih kovin vseh vrst kakor tudi iz srebra in njihovih zlitin.
14.	Namizno posodo iz porcelana.
§ 3.
Ugodnosti, določenih v tem zakonu se lahko poslužujejo:
1.	Po odobrenju ministrstva za finance v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo, ako se v § 2 našteti predmeti uvažajo za podjetja, navedena v § 1, v krajih, ki se po veljavnih predpisih proglasijo za kopališča, klimatske in turistične kraje;
2.	po odobrenju ministra za finance v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo ter po dobljenem soglasju predsednika ministrskega sveta, ako se v § 2 našteti predmeti uvažajo in sicer:
a) v krajih do 5000 prebivalcev za hotele z najmanj 30 in za penzije z najmanj 20 sobami, v krajih do 50 tisoč prebivalcev za hotele z najmanj bO ;in za penzije z najmanj 30 sobami, •v krajih do 100.000 prebivalcev za
hotele z najmanj 100 in penzije z najmanj 50 sobami;
b) za sanatorije in domove človekoljubnih in profesionalnih ustanov v kopališčih, klimatskih in turističnih krajih, kakor tudi v krajih, ki po svojih naravnih pogojih ustrezajo namenu teh podjetij.
§ 4.
Z opremo, zaradi katere so predmeti, navedeni v § 1 tega zakona oproščeni od carine, se razumeva ne samo oprema novih, temveč tudi obnova opreme obstoječih, v § 1 navedenih podjetij, pa tudi poznejša zamenjava obstoječe opreme, bodisi da je postala neuporabna, bodisi, da se zamenjuje s sodobnejšo.
§ 5.
Predmeti, ki se po tem zakonu uvažajo carine prosto, se smejo po predhodnem dovoljenju ministra za trgovino in industrijo odtujevati brez plačila carine, ako se uporabijo v iste namene.
§ 6.
’ Kršitve §§ 1, 2, 3 in 4 tega zakona se kaznujejo po carinskih predpisih.
§ 7.
Natančnejše naredbe za izvrševanje it(ega zakona in za postopek pri dajanju dovoljenja, za kontrolo uporabe in odtujevanja, predpiše minister za finance v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo s pravilnikom.
§ 8.
Ta zakon stopi v veljavo dne 1. avgusta 1930, ter velja do dne 31. decembra 1936.
Zgradarina za leto 1931.
Davčna uprava razglaša:
Za vsako zgradbo, ki je zavezana zgradarini (davku na dohodek od zgradb, je vložiti davčno prijavo v času od 1. do 31. oktobra 1930.
Davčno prijavo je vložiti na vsak objekt, ki je v katasteu posebej popisan, četudi ima 2 hišni številki. Za več objektov se vloži le tedaj, ena sama davčna prijava, ako so vsi objekti označeni samo z eno hišno številko in so popisani skupno v enem samem katastrskem listu.
Davčne prijave je vložiti tudi za one zgradbe, ki uživajo začasno davčno prostost.
Davčno prijavo izpolni in vloži:
1.	dejanski posestnik in če je več posestnikov, vsi skupaj;
2.	za zadruge starešina;
3.	za pravno osebo vloži davčno prijavo njihov predstavnik, odnosno zastopnik, za mladoletne pa njihovi roditelji odnosno varuhi in
4.	za mase njihovi zastopniki.
Davčno prijavo vloži lahko tudi
pooblaščenec, mora pa v tem prime-ru prijavi priložiti pooblastilo.
Prijavo je izpolniti v vseh razpre-delkih po vrsti kakor slede v obrazcu.
V davčno prijavo je vsakega najemnika vpisati pod posebno tekočo številko.
Zelo važno je, da se točno izpolnijo razpredelki o dohodkih, ki so za ugotovitev davčne osnove merodajni, kakor tudi podatki o številu in vrsti prostorov, ki jih izkoriščajo posamezni najemniki. Točna izpolnitev teh razpredelkov je pa tudi v interesu davčnega zavezanca same-gh( ker se le na ta način reši nadalj-nega zaslišanja in izpraševanja, kakor tudi eventuelnih kazenskih posledic.
Davčni zavezanci morajo v davčno prijavo vpisati, odnosno v davčni prijavi napovedatii znesek letne kosmate najemnine, in sicer po stanju ob času objave poziva za vložitev prijave.
Pod kosmato najemnino se razumeva vsaka odškodnina, ki jo učini in daje najemnik hišnemu posestniku za uporabljeno zgradbo.
Kot odškodnina za uporabljevanje zgradb se smatra:
1.	Najemnina v gotovini;
2.	vrednost dajatev, storitev in ugodnosti, ki jih najemnik iz naslo-
va najemnine vrši,' daje ali dolguje hišnemu lastniku;
3.	dajatve v naravi (hrana, vzdrževanje in slično);
4.	stroške za popravila, ki jih je najemnik plačal sam ali založil za predelavo odnosno popravo zgradbe (stanovanja), če vsled tega plača sorazmerno nižjo najemnino;
5.	namesto hišnega lastnika plačani davki, premije za zavarovanje itd.
Vrednost odškodnin iz točk 2 in 3 je pretvoriti v denarno vrednost in to vpisati, v davčno prijavo.
Hišni lastniki, ki svojo zgradbo ali njen del sami uporabljajo, odnosno odstopajo drugim brezplačno v uporabo, morajo kot kosmato najemnino prijaviti znesek, ki bi ga mogli dobiitd za zgradbo, ali njen del ako bi jo, odnosno ga oddali v najem.
Na isti način je prijaviti kosmato najemnino za one zgradbe, odnosno za dele zgradbe, ki v času vložitve davčne prijave niso bile oddane v najem, nego so ostale neuporabljene.
Pri zgradbah, ki so oddane v najem (zakup) skupno z vrtom ali zemljiščem v izmeri preko 500* m se mora posebej napovedati najemnina, ki se plača za vrt ali zemljišče.
Prav tako se mora posebej navesti v prijavi najemnina za opremo, orodje in pravice, združene z zgradbo in slično.
Ako odškodnina za vrt in zemljišče v površini preko 500 m2, za opremo, za orodje im slično ni s pogodbo posebej Ugotovljena, se mora v opombo vpisati v kakšnem razmerju je pogojena najemnina za zgradbo in stanovanje z najemnino za vrt, zemljišče, odpremo in slično in kolikšna je površina vrta in zemljišča.
Pripomni se, da se smatrajo hodniki, prehodi in vhodi v hišo, kakor tudi njihovi posamezni deli za pomožne prostore ter da se mora oddajanje prostorov v hodnikih, prehodih in vhodih v najem v davčni prijavi tudi napovedati. Pri zgradbah, ki se dajejo v najem (zakup) samo za čas sezone, se navede kosmata letna najemnina, skupna najemnina, ki se je prejela za sezonsko dobo.
V opombi davčne prijave se mora vpisati, ali ima davčni zavezanec še kakšno zgradbo in event. kje.
Razpredelki, v katerih se vpisuje število prostorov, se morajo na koncu vsak posebej sešteti in prav tako razpredelki^ v katerih je vpisana letna najemnina.
Izpolnjeno davčno prijavo podpišejo najemniki v naznačenem raz-predelku in po vrsti, kakor so navedena stanovanja (v najem dani obratni prostori).
Najemnik ne sme podpisati davčne prijave prej, nego se v njo vpiše iznos najemnine, katero plačuje za zgradbo, stanovanje ali obratne prostore.
Davčna prijava se mora vložiti osebno ali po pošti pri oni občini ali davčni upravi, na koje teritoriju se zgradba nahaja.
Kdor ne vloži davčno prijavo v roku, določenem s tem pozivom, plača kot kazen 3% od odmerjenega osnovnega davka, in ako davčne prijave ne vloži niti na pismeni poziv v nadaljnjem roku 8 dni, pa 10% osnovnega davka.
Ako se davčne prijave v namenu, da bi se izognilo plačilu davka, navedejo neresnične izjave ali ako se prijavi nižja najemnina (zakupnina), odnosno ako se zaitaji objekt, zadenejo davčnega obvezanca posledice iz čl. 142 zakona o neposrednih davkih zaradi zatajbe.
Ako najemnik (zakupnik) podpiše in potrdi neresnično izjavo, ga kaznujejo po čl. 138 zakona o neposrednih davkih z 50 do 500 Din.
Ako davčni zavezanec ne zna pisati, ali ne zna davčne prij,ave izpolniti, vloži lahko pri pristojni občini ali davčni upravi ustmeno napoved na zapisnik, vendar morajo najemniki tudi take davčne prijave podpisati.
Vložitelju davčne prijave se potrdi prejem.
- '. .
V Laškem
Izmed vseh slovenskih mest je edinole Gornj’igrad, mesto v naših Savinjskih planinah, še bolj skrito v hribovju in gorovju nego je Laško; to je pravi planinski kotiček v tesni spodnji Savinjski dolini, skoro enako daleč oddaljen od Celja kakor od Zidanega mosta, pravo zemljepisno središče cele Dravske banovine. Človek, ki se prvič pripelje v ta planinski raj, obstrmi, ko stopi iz vlaka in se nhpoti izpred okusnega kolodvora črez lepi most preko lepo umirjene, včasih srebrnosive, včasih zeleno-čiste Savinje v mesto, nad prekrasnim zunanjim licem in nad še kras-nejšim pokrajinskim okvirom, ki ga je stvarnikova roka ustvarila okoli tega bisera naše ožje domovine. Ko stojiš sredi savinjskega mosta, pod katerim se počasi in pokojno po vsakem večjem nalivu zibljejo ogromni splavi iz osrčja Savinjskih planin doli na Hrvaško in globlje doli do kraljevega Beograda in še preko njega, ne veš kaj bi bolj občudoval, ali mesto, kii leži s svojo starodavno cerkvijo, s svojimi novimi zgradbami in tesno nakopičenimi strehami tiho pred tabo na levem bregu Savinje, ali pa njegov okvir, piramidasti, sedaj zeleno-pošumljeni ognjenik Hum in pod njim, tihe nad mestom znamenite, še dokaj dobro ohranjene razvaline laškega starega gradu ali Tabora na vinorodni gorici. Humu nasproti, na desnem bregu Savinje se dvigajoči temnozeleni holm, s katerega pozdravljajo in vabijo melodijozno doneči zvonovi sv. Mihaela iz dveh visokih, cerkvi prizidanih zvonikov, bližnjo ponižno cerkvico Sv. Krištofa, ali bolj spodaj ob Savinji, tam, kjer se v velikem kolenu obrača proti Rimskim toplicam, lično cerkvico Sv. Marije na Gradcu.
Mimo enega ali dveh hišnih oglov moraš, ako si hočeš mesto samo ogledati in se za trenutek, dva, nekoliko zamisliti v čase, ki so že šli danes mimo njega, in v bodočnost, ki ga brez dvoma še čaka. Ob Savinji so napravili tik pod Humom dvoje rečnih kopališč, ločeno eno za moške, eno za ženske, vse baš nasproti onim toplicam, katerim že tisoči in tisoči zahvaljujejo ozdravljenje hudega revmatičnega obolenja in drugih sorodnih bolezni; napravili so ob njej mestno sprehajališče ob reki, za katerim se dviga na eni strani »Hotel Savinja« z idealnim vrtom nad Savinjo, na drugi pa »novi« grad laški z okrajnim sodiščem in drugimi uradi in z velezanimivim portalom iz srednjega veka. To je pravi »ogel« in obenem stari »Breg«, ki nekoliko napeto pelje do drugega ogla, ki ga tvori nizka, a prikupijiva gostilna sv. Barbare. Zaščitnica sajastih rudarjev je upravičeno^ dobila tudi svoje posvetno zavetišče, saj ima Laško v bližini tri premogovnike, ki dajejo izvanredno dober, prvovrstni premog brez žvepla in brez pepela: Trobni dol, Brezno in Huda jama. Ko zaviješ mimo Sv. Barbare levo navzdol, vidiš takoj, da je tu široka »deber«, iz katere je nastala nemška spakadranka »Tefer«, pozneje »Tvifer«. Sredi tega malega »trga« stoji na visoki, ozki sohi moška podoba, predstavljajoča Kristusa, kojega trpljenje in križevo pot so pred 200 leti ob cesti, ki vodi v bližnjo Marijo na Gradcu, pred 14 enakimi sohami slavili in obhajali vsako leto; dve mramornati, glavi pa, ki sta v nasprotno hišo vzidani, pa popotnika spominjata na one čase, ko so še poganski Rimljani in domači Ilirci in Keltje, tudi pogani, tod in v bližnjih Rimskih toplicah se kopali, svoje bogove častili in v bojih za nje in za svoja blaginjo umirali. Kmalu na to prideš na veliki trg, ki se poševno dviga do stare, župne cerkve Sv. Martina in do zadnjih hiš, ki rastejo ob gorici do Starega gradu. Takih starih in tako zanimivih cerkva kot je laška, Slovenija nima mnogo. Najstarejši deli cerkve segajo v 11. stoletje nazaj, drugi so iz 15., najmlajši iz 18. stoletja, tako da še danes lahko tudi neuki človek vidi,
v kakšnem slogu in na kakšen način so v teh treh razdobjih pobožniki gradili božje hrame. Mramornati lev iz rimskih, poganskih časov, vzidan V zunanjo cerkveno steno, veže zopet krščansko dobo v razvoju slovenskega naroda s še starejšo pogansko. Ko si si vse to ogledal, moraš še višje gori na Stari grad in v njegove razvaline in si od tamkaj, ako že ne utegneš na vrh Huma, ogledaš Laško in njegovo krasno pokrajinsko lice. Na poti nazaj boš v senci dozorevajočega grozdja in široko-listnega trsja opazil primitivno delavnico M. Kranjca, tkalca domačega platna, bivajočega na »Pesku« in od našega kralja odlikovanega za meščanske zasluge. S svojo obrtjo veže naš čas s polpreteklim časom. Izpred njegove hišice imaš lep razgled črez mesto in Savinjo na one zgradbe, v katerih so pred leti varili »laško pivo«; danes je v njih nastanjena usnjarna. A nova pivovarna, domača, last naših gostilničarjev, kojih duša je sedanji pripravljalni odbor gostilničarske pivovarne v Laškem, se bo v kratkem začela graditi tik ob železniški progi; varili bodo tudi pivo s termalno vodo izpod Huma, torej zdravilno in imenitno ter poceni, tedaj bo Laško šele prav postalo privlačno središče Dravske banovine ne le za naše gostilničarje, ampak tudi za letoviščarje. Viden znak novega časa!
Dr. Franc Mišič.
Nov trošarinski pravilnik
■ »Službene Novine« z dne 24. julija objavljajo pravilnik ministra financ o uveljavljenju in izvajanju zakona o državnih trošarinah. Pravilnik podrobno tolmači določbe zakona, predpisuje postopek finančnih organov in vsebuje podrobne predpise, nanašajoče se na izvajanje trošarih-skega zakona.
Iz pravilnika posnemamo Ife nekatere važnejše določbe:
Plačanja trošarine so oproščeni vsi predmeti, določeni za osebno upoira-bo kralja, kraljice, prestolonaslednika in kraljevskega doma, kakor tudi predmeti za akreditirana diplomatska zastopstva v naši državi. Prav tako so oproščeni državne trošarine predmeti, ki se vozijo skozi našo državo iz drugih držav v druge države, nadalje predmeti, ki se uvažajo iz inozemstva v znanstvene svrhe. Pravilnik podrobno predpisuje vse modalitete, potrebne za dokaz te trošarinske oprostitve.
Obširne so določbe pravilnika, nanašajoče se na vskladiščenje troša-rinskih predmetov, na postopanje fin. organov pri trošarinjenju v tro-šarinskih skladiščih in pri večjih industrijskih podjetjih ter o njihovem delovnem času.
Posebno poglavje našteva predmete, ki so podvrženi državni' trošarini in določa v smislu zakona tudi višino trošarine. Na sladkor, izdelan iz sladkorne pese in trsa, surov in rafiniran, se plača od 100 kg do 500 dinarjev, za vse druge vrste sladkorja pa 200 Din. Poseben spisek navaja predmete, izdelane iz sladkorja, kakor bonboni in slično, za katere se plača 425 Din trošarine. Za čokolado, kakao in slične produkte znaša trošarina 275 Din, za južno sadje 300 Din, za marmelado 250 Din, za razne šoke z uporabo sladkorja 225 dinarjev, za kondenzirano mleko 150 dinarjev, za razne slaščice, kekse, torte in slično 100 Din. Za kavo je odmerjena trošarina na 400 Din. Plačati jo je obenem s carino. Plačevanje trošarine na pivo je urejeno s posebnim pravilnikom.
Trošarina za vino znaša 100 Din cd 100 litrov. Pod vino se razume samo prevreto vino, izdelano iz grozdja. Za vina, ki imajo nad 18 stopinj alkohola, se plača trošarina kakor za špirit po hektolitrski stopnji. Trošarina za vino se plača v tlre-nutku, ko ga vinogradnik odnosno producent izroči v promet. Trošarino plača kupec, prodajalec pa je dolžan, da prodajo takoj prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole. Klet vinogradnika se smatra za skladišče,
Za brizganec, limonado, malinovec in druge sadne šoke _ |LVj>ftrtKnrt|i
uporabljajte
Rogaško Slatino
.— vrelec ,,Tempel“ ......................
ki razkraja oziroma nevtralizira vinsko kislino ter nadomestuje sodo-bicarbonato v prašku. Je osvežujoča in ima dober okus.
pg*" Dobi se v vseh boljših trgovinah.
vendar pa se sme v tej kleti spravljati samo doma, v lastnem vinogradu pridelano vino. Pravilnik določa tudi izvozne premije za vino. Premija znaša 100 Din za vsakih izvoženih 100 litrov. Izvoz je prijaviti finančni kontroli in obenem predložiti prošnjo za izplačilo izvozne premije. Za esence in eterska olja znaša trošarina 3000 Din za 100 kg.
Na novo ureja trošarinski pravilnik tudi trošarino za električni tok odnosno na električne svetilne predmete. Za električne žarnice se plačuje trošarina po jakosti in sicer od obločnic po 10 Din mesečno, od navadnih žarnic pa do 32 sveč enkrat za vselej 5 Din, nad 32 sveč pa po 0.20 od vsake sveče.
Za žganje se plača trošarina po hektolitrski stopnji, za vsako stopnjo 14 Din. Trošarina se plača tudi za uvoženo žganje in to poleg predvidene uvozne carine. Pravilnik, 'predvideva tudi določbe o žganjekuhi.	|
Novi pravilnik je stopil v veljavo 25. t. m.
Boj alkoholu!
'. V zadnji številki našega lista smo Spregovorili nekoliko besedi o boju različnih lig, ki hočejo omejiti odnosno popolnoma preprečiti zauži-vanje alkohola.
Proti, temu gibanju so seveda zavzeli ostro stališče vsi inozemski strokovni časopisi in je bila seveda tudi naša dolžnost, da razkrinkamo ta bavbav, ki plaši posebno v zadnjem času po naši javnosti. Mi tre propagiramo pijanstva, vsekakor pa moramo vzeti v zaščito zmerno za-uživanje našega vina, ker bi bile s tem uničene neštevilne družine našega iiaroda Na ogorčenost protialkoholnih krogov, češ, da propagiramo izločitev vseh brezalkoholnih pijač od prodaje po naših gostilnah, morami pristaviti, da nismo mislili pri tem naravnih sokov, napravljenih n. pr. iz malin, grozdja, itd., pač pa vse one umetne in s kemičnimi sredstvi pripravljene pijače, ki v^aj nimajo nobene zdravilne učinkovji-tosti v sebi.	(j,
Mi bomo vkljub temu razburjenju prinašali še nadalje poročila o vplivu prohibicije na socijalne razmere v Ameriki in na Finskem, hoteč s tem dokazati, da nimajo antialko-holisti vsega prav, kakor trdijo. __________________________________—
Strogo izvajanje zakona
o pobijanju draginje
Ministrstvo socijalne politike in narodnega zdravja je iz brezštevilnih poročil, kakor tudi zlasti iz opazovanj doznalo, da se v nekaterih mestih ne izvršujejo točno odredbe zakona o pobijanju draginje in živr Ijenskih potrebščin ter brezvestne špekulacije niti po privatnikih niti po državnih oblastih in izgleda, kakor da bi bil ta zakon že razveljavljen. Zlasti se opaža, da se malokateri prodajalec življenskih potrebščin drži odredb navedenega zakona, po katerem je dolžan na vsakem predmetu označiti na vidnem mestu ceno, ki mora biti v skladu z določa bo glede običajnega in dovoljenega čistega trgovskega dobička, kateri nikoli ne sme biti višji od 25%.
Z ozirom na to poostreno pažnjo socijalnega ministrstva opozarjamo, da je:
1.	Zakon o pobijanju draginje in življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. XII. 1921 kot tudi pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 7. XII. 1922 sta še vedno v veljavi ter se mora vsak strogo držati zakonskih določil.
2.	Pod življenske potrebščine Spada na temelju tega zakona ne samo ljudska hrana (jedila in pijače), kakor je to mišljenje v širokih ljudskih slojih pogrešno razširjeno, temveč tudi živinska hrana, obleka, obutev, kurivo, razsvetljava, poljedelske priprave, kmetsko orodje, zdravila in drugi predmeti nujne potrebe, kakor tudi materijal za njihovo izdelovanje, skratka vsi pred-
meti, ki čuvajo in ohranjujejo telesni obstanek in omogočujejo življenje po današnjih kulturnih potrebah, izvzemši luksuzno blago.
3.	Vsi prodajalci življenskih potrebščin na debelo in drobno morajo označiti cene vsakemu poedinemu-predmetu po vrsti blaga in običajnem načinu prodaje tako, da mora vsak kupec lahko in jasno videti označeno ceno, kar velja zlasti za predmete, ki so v delavnici (trgovini), pred njo ali pa v izložbenem oknu.
4.	Prodajalcu je prepovedano zahtevati za vse vrste življenskih potrebščin višje cene, nego je ona, ki žajantčuje ooičajiu in dovoljeni dobiček, ki ne sme v nobenem slučaju biti višji od 25% in mora odgovarjati trgovskemu dobičku, čeprav bi bil v konkretnem slučaju manjši od 25%.
5.	a) Prepoveduje se kupičenje življenskih potrebščin; b) prepoveduje se večkratna prodaja (verižna trgovina) in grda špekulacija; c) prepoveduje se nakup na poti na trg, s čemer še povzroča pomanjkanje življenskih potrebščin; č) prepoveduje se uničenje življenskih potrebščin in ponudbe višjih cen.
Kazni so denarne od Din 10.000 do Din 50.000 in zaporne od 1 do 6 mesečev:'	■ :	V.J«; ,Ij
Tujski promet v Jugoslaviji raste.
V	jugoslovanskem gospodarskem življenju igrajo tujski promet in iz njega izvirajoči dohodki čimdalje večji pomen. Tako je prinesel tujski promet v preteklem letu samo v gornji tretjini naše obale za nič manj kot ca. 60 milijonov dinarjev dohodkov. Za vso obalo računajo najmanj 100 milijonov dinarjev dohodkov. Število obiskovalcev raste stalno. Ze leta 1928 jih je bilo še, enkrat toliko kot leta 1924.; takrat so jih našteli ca. 155.000, leto na to 188.000, leta 1926. 220.000, nato 278.000 in leta 1928. že 324.000. Za preteklo leto še sedaj niso znane natančne številke. Gornjo tretjino naše obale je obiskalo lani skoro 10.000 Avstrijcev, 7.800 Nemcev, 6.350 Čehov, 1.500 Ogrov, 900 Poljakov, 360 Švicarjev, 135 Angležev, 75 Amerikancev itd.
V	pravilnem spoznanju rastočega pomena tujskega prometa je jugoslovanska vlada uvedla za tujski promet prav znatne olajšave. Zelo priljubljeni so obkrožni vozni listki, ki dajejo za dobo 2 mesecev popotniku 30% popust na najbolj obiskanih progah. Dalje dobijo posetniki jadranskih mest, kopališč itd., ter posetniki otokov v času od 1. junija do 30. septembra 50% popust pri po-vraltku, v času od 1. oktobra do 31. maja pa 75% popust za slučaj, da so plačali pri prihodu polno voznino. Podobne olajšave veljajo tudi za družabna potovanja, za potovanja mladinskih skupin itd. Glavno pozornost bo treba v bodoče obrniti na smotreno in zelo velepotezno propagando; seveda bo pa moralo iti naše stremljenje tudi za tem, da dobijo tujci tudi res to, kar se jim obeta.
-H v4'	<	■	\	.	..	- L
Konferenca o davka na poslovni promet.
Zakon o davku na poslovni promet se je noveliral po avstrijskem vzorcu na ta način, da je dobil minister za finance pooblastilo, da odredi pobiranje te davčne vrste s pav-šaliranjem vseh faz prometa za po-
samezne blagovne vrste. Davek naj bi se pobiral v gotovem odstotku samo enkrat, takrat pa za vse slučaje prometa skupaj. Pri določanju faz in izmere davka reflektira finančna uprava na sodelovanje gospodarskih krogov. V ta namen je povabila zastopnike gospodarskih korporacij na konferenco, ki se vrši v petek, dne 12. t. m. Konferenca ima namen, informirati gospodarske korporacije, kako si finančna uprava zamišlja zbiranje podatkov, potrebnih za izvajanje zakona in kaj pričakuje od sodelovanja gospodarstva pri določanju faz in izmere skupnega davka. Iz Dravske banovine se udeleže konference zastopniki Zbornice za trgovino, obrt in industrijo in Zveze industrijcev v Ljubljani.
Vprašanje Izvoza vina.
20. t. m. se je vršila v TOI v Novem Sadu konferenca producentov in eksporterjev vina, na kateri je med drugimi zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine poročal, da obstojijo letos zelo ugodni predpogoji za izvoz jugosl. vin v Francijo in Holandijo; izvoz v Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko bo ostal pač še nadalje brezpomemben. Udelež-niki konference so izrekli pripravljenost vinske trgovine in vinogradništva za udeležbo na mednarodni razstavi, ki se bo vršila v oktobru t. L v Rotterdamu. Pozdravljena je bila ustanovitev vinske sekcije pri omenjenem zavodu. Zavod je bil na-prošen za posredovanje, da se izvozna premija za mošt razširi tudi na sladkorjeni mošt, ker zahtevajo inozemski kupci le pocukrani mošt.
Alkoholne pijače in človeški organizem.
Profesor dr. Mendelsohn je izdal knjigo, v kateri je popolnoma objektivno zbral Vse podatke glede alkohola in njegovega razmerja do človeškega organizma. Ti podatki so po znanstvenikih nepobitno ugotovljeni. Predvsem je zanimiva ugotovitev glede vsebine alkohola v nekaterih pijačah n. pr. v vinu, pivu itd., o čemur ima občinstvo popolnoma napačno mnenje. Vsebina alkohola v dobrem pivu znaša samo 3 do 4%, v takozvanem Porter-pivu največ 6—7%, dočim je vsebina alkohola pri vinu od 9 do 16%, vendar se dobi še mnogo slabejša vina. Interesantno je, da ima šampanjec najmanj alkohola. Vzrok, da postane človek po njem kmalu pijan je pripisati vplivu ogljikove kisline v zvezi z alkoholom in sladkorjem. V tej knjigi se obravnavajo. vsi argumenti, ki govore o koristi alkohola v manjših množinah in o neškodljivosti v običajni meri zaužitega alkohola. Ravno tako se nazorno dokazuje, da je prohibicija v Ameriki in na Finskem naredila več škode, kakor pa največja zloraba alkohola. Vsled ponarejenega alkohola umre v Ameriki na zastrupljenju več ljudi, kakor pa jih je povoženih od avtomobilov. Profesor dr. Mendelsohn trdi, da je alkohol, zmerno zaužit, prepotreben, neškodljiv, kakor tudi koristen in dragocen. Alkohol škoduje le tedaj, če se ga uživa prekomerno; tedaj ne škoduje alkohol, temveč samo pijanost. Poskušajmo ■ iztrebiti pijanost, ne pa alkohol! Vsak pijanec, iz navade je psihopat; vsled nekoliko psihopatov pa nikakor ni potrebno prepovedati človeštvu zauživanje alkohola.
L LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
tiiiniiiiiiMiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)i]|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PODRUŽNICA PTUJ
l!ll!llllllll)!llllllll!lllll!llll!!ll!lllllllll!HII!lll!IHI!!llllllllllllllllinnill
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere najugodneje obrestuje.
Daje kredite.
Kupuje in prodaja devize in valute. — Izvršuje vse bančne posle.
SAMOPRODAJA
nsjboljSega pisalnega stroja
IVAN LEGAT
Specijalist za pisarniške stroje
MaPiboit*. Vetrinjska u!.30
Telefon interurb. 434
Nova obremenitev
Mi smo že pogosto trdili, da smo le nesreči postali oni faktor, ki mora pri vsakem primanjkljaju te ali one ustanove priskočiti na pomoč in niso bile naše trditve neutemeljene. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je uvrstilo namreč naše uslužbence s svojo odredbo z dne 1. aprila 1930. št. 8102, počenši s 1. junijem t. I. neoziraje se na njihov dohodek, v 12. mezdni razred, dočim so se dosedaj nahajali v 9. razredu. V smislu gori označene odredbe je poskočila zavarovalna premija tedaj za več kakor 50%.
Ali naj ponavljamo vse naše dokaze o preobremenitvi naše obrti, ki smo jih že iznesli pismeno in ustmeno v vseh prilikah, kadarkoli se nam je nudila priložnost? Mislimo, da bi bilo odveč. Vendar moramo pristaviti, da so bremena že tako težka in neznosljiva, da ogrožajo ne samo eksistenco podjetnika, temveč tudi onih oseb, ki se zaposlujejo v naših obratih. Ne vemo sicer iz katerega vzroka se je morala zavarovalna premija povišati, najbrže je zopet primanjkovalo denarja. Ne čudimo se tedaj, da stremi vsak pridobitnik za tem, da se ustanovi privatna bolniška blagajna, ki ne rabi tako velikega uradnega aparata in ne dela z velikanskimi režijskimi stroški.
Mi smo opozorili, in kakor čujemo tudi druge organizacije v državi, na neupravilčenost omenjene odredbe, ker so vendar naši dohodki, kakor tudi dohodki našega uslužben-stva radi stalnega padanja konzuma neprimerno manjši s prejšnjimi leti. Predočili smo mu, da je preko 33%
Trgovci! Gostilničarji! Obrtniki!
noslovni prostori zahtevajo lepo raz-avo ki VaVu vabi odjemalce in vzbudi o-o ste k veselemu razpoloženju! Na-,g,j nainovejšo Ditmarjevo »MAX1M« leisko Plinsko svetiljko, ki .potroši v ah komaj 1 Hter nav. petroleja in gon * rruVno Pazite na znamko nM«^n Ditmarjev izdelek Naroči.se »ne ral nem zastopstvu za Jugoslavijo: i Kostanjšek, Celje, Vodnikova ul. 9. ni krajevni zastopniki se sprejmejo.
Maxim
gostilničarjev bivše mariborske oblasti bilo prisiljeno si poiskati druge zaposlitve. Naravna posledica temu propadanju naše obrti ije tudi stalen slab zaslužek naših nameščencev, pa naj si bodo to natakarji, natakarice ali sobarice. Težko je podjetniku pri takih neznosnih prilikah zahtevati od uslužbenca zakoniti prispevek k zavarovanju in je seveda prisiljen, da plačuje celo zavarovalno premijo sam iz lastnega žepa.
S tem, da smo vložili pismeno predstavko neposredno na gospoda ministra socijalne politike, še nismo končali z našimi prošnjami in zahtevami po ukinitvi te povišice zavarovalne premije, temveč nameravamo v najkrajšem času predočiti upravičenost naše prošnje ustmeno na merodajnem mestu.
Elektro-automatična
hladilna naprava
napravi Vaše podjetje bolj moderno, higijenično in predvsem dobičkanos-nejše. Zahtevajte prospekte ali pa naš obisk.
1 Ignac GELLERT & Co.
Wien III, Kegelgasse 27.
Reprezentant za Jugoslavijo:
I Ljubljana, Dunajska cesta 31.
OBJAVA.
Vpisovanje učencev in učenk v vse tri razrede gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru se vrši v sredo, dne 1. oktobra od 15. do 18. ure (od treh do šestih popoldne) v prirodoslovnem kabinetu državne trgovske akademije v Mariboru na Zrinjskega trgu št. 1, I. nadstr., vrata št. 31.
K vpisovanju mora prinesti vsak vajenec oziroma vajenka: rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo zadruge o vplačani vpisnini in šolnini. Oboje dobe vajenci v zadružni pisarni Vetrinjska ul. 11, L nadstropje.
Opozarjamo vse gostilničarje, restavratorje, kavarnarje, hotelirje in sploh vse, v to obrt spadajoče gospodarje, da morajo vsi njihovi vajenci in vajenke brez izjeme obiskovati gostilničarsko nadaljevalno šolo, zato jih je treba v izogib neprijetnih posledic pravočasno vpisati.
Ponavljalni izpiti se bodo vršili v četrtek, dne 2. in v petek, dne 3. oktobra od 15. ure dalje.
Reden pouk prične v pondeljek, dne 6. oktobra ob 15. uri.
Natančnejše podatke zvedo učenci in učenke, oz. njihovi gospodarji pri vpisovanju v šoli.
Maribor, 20. septembra 1930.
Vodstvo šole.
Književnost.
Tujsko-prometna zveza za mariborsko oblast je izdala pred kratkim jako lično knjižico z nemškim in hrvaškim besedilom, s katero je predstavila potujočemu svetu lepoto ozemlja bivše mariborske oblasti. V tej knjižici se vrste pomembnejši kraji s kratkim opisom kraja samega, kakor tudi njegove najbližnje okolice. Omenjeni so tudi posamezni izleti. Tujsko-prometna zveza je posvetila v tej knjigi posebno pozornost našim gostilnam ter priporoča gostom imenoma posamezne, za tujski promet važne gostilne. Na koncu je pridjana knjigi tudi mala ori-jentacijska skica.
Tujsko-prometna zveza je storila s to knjižico velik korak k zboljšanju tujskega prometa, ki je žalibog posebno v območju naše zveze še malo razvit. Knjižica se naroča pri Tuj-sko-prometni zvezi v Maribojru ali pa neposredno v zvezni pisarni. Cena ji je 5 Din brez poštnine.
Razno
in Robič Srečka iz Limbuša. Čestitamo !
Trgatev po novem vinskem zakona.
Po pravilniku za izvrševanje zakona o vinu, ki je bil objavljen v »Službenih Novinah« 14. 8., se sme vršiti trgatev in sicer:
Trgatev grozdja za uživanje se sme vršiti v času, kadar pač dotična vrsta dozori.
Splošna trgatev za prešanje pa se
ne sme vršitil pred rokom, ki ga ugotovijo občinska oblastva v sporazumu z najbližnjim za to postavljenim državnim ali samoupravnim kmetijskim organom. Vinogradnikom, ki imajo razne vrste grozdja, more občinska oblast dati dovoljenje za trgatev pred splošno trgatvijo, vendar samo za zgodnje vinske vrste in v sporazumu z vinogradniki.
Zaključno poročilo o jesenski prireditvi Ljubljanskega velesejma.
Letošnja jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma, ki se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja se je zaključila 15. septembra. Obsegala je: Šumarstvo, lovstvo, šumsko industrijo in obrt, misijonstvo, higijeno ter inustrijo in obrt vobče.
Razstava je bila nameščena v 9 velikih razstavnih paviljonih in na prostem, ter je zavzela prostor 40.000 m2.
Kupčijski uspehi so bili povoljni, uspehe beleži pohištvo, vozovi, sodi1, furniri itd.
Obiskovalcev je bilo do 100.000 iz vseh delov države. Prireditev je obiskalo tudi mnogo inozemcev, predvsem odličnih gozdarskih in lovskih strokovnjakov.
Spremembe v vodstvu udruženja gostilničarjev savske banovine v Zagrebu.
Pred kratkim so se izvršile v vodstvu označenega udruženja, s katerim gojimo najtesnejše zveze, znatne izpremembe; zato smatramo za potrebno, da seznanimo naše člane z novo upravo te organizacije.
Na skupščini 26. septembra t. 1., ki se je vršila v Zagrebu, so bili, izvoljeni sledeči gospodje: Gg. Kaufman Teodoi*, predsednik, Branica Marko, prvi podpredsednik in za drugega predsednika je bil izvoljen gosp. Tonejo Anton. Za tajnika udruženja pa g. Papič Vidoslav. Upravni odbor J sestoji iz gg.: Meniga Hinko, Zagreb; j Josip Pichler, Zagreb; Planinšek |
Mirko, Zagreb; Urbanetz Anton, Zagreb; Skušič Makso, Zagreb; Šarič Pero, Zagreb; Šutič Risto, Zagreb; Pavelič Ivica, Zagreb; Backo Stjepan, Zagreb; Deželjak Mihajlo, Zagreb; Mužek Anton, Zagreb in Kop-sa Kazimir, Zagreb.
Po izvolitvi nove uprave smo prejeli tudi njihov strokovni list, v katerem smo z zanimanjem čitali njih delovni program. Vesele nas besede, ki govore o poštenosti, redu, miru in delu in smo radi tega popolnoma uverjeni, da bo nova uprava posvetila vse svoje moči napredku članstva njihove organizacije, kakor tudi, da bo z voljo in iskrenostjo podpirala skupne težnje za dobrobit naše obrti v državi.
V tem pričakovanju pošiljamo našim tovarišem iz savske banovine iskrene tovariške pozdrave.
Sresko načelstvo v Konjicah, dne 9. septembra 1930.
No. 4028/1/30.
Košar Alojz, prepoved posečanja gostiln.
V smislu § 54 uredbe ministrstva pravde o izvrševanju očuvalnih odredb z dne 13. 1. 1930, št. 3365 prosim za sledečo objavo:
Sresko sodišče v Konjicah je Košar Alojzu, p. d. Sopočniku, sinu Alojza in Helene, roj. Pec, r. k., roj. v Zrečah, stanujočemu v Bezini št. 52, staremu 21 let (roj. v juniju 1909), pristojnemu v občino Bezina, srez Konjice, dravska banovina, delavcu, samskemu, pismenemu, ni služil v vojski, brez premoženja, že obsojenemu, po § 55 k. z. za dobo 10 (deset) mesecev, to je od dne 28. 7. 1930 do dne 28. 5. 1931 prepovedalo zahajati v krčmo.
Kdor bi Rošar Alojzu v tej dobi postregel z alkoholnimi pijačami, je kažnjiv po § 268/IV. k. z. z zaporom do 6. mesecev ali pa v denarju do 5.000 Din.
Sreski načelnik: Trstenjak 1. r.
MALINOVEC
pripravljen iz aromatičnih gorskih malin in vkuhan z čistim sladkorjem
I kg Din E3a—
Stara lekarna „Pri orlu" Mr. Ph. 11/0 TONČIČ
CELJE, Glavni trg — Aleksandrova ulica.
Odlikovani!
O priliki svečane predaje novih zastav naši narodni vojski je odlikoval Nj. Vel. kralj z redom Jugoslovanske krone V. razreda kot znak svojega priznanja našemu stanu sledeče gg.: Zveznega načelnika Zemljič Franca v Mariboru, Benko Josipa ife Murske Sobote, Brenčič Mihaela iz Ptuja, Gajšek Florjana iz Loke pri Žusmu, Goričar Matka iz Mozirja, Ogrizeka Franca iz Rogaške Slatine, Petdvar Lovra iz Ivanjkovc
Pivovarna in iganjarna
Josip
Maribor, telefon 335.
Bock in marčno pivo.
Deviza: Najboljše blago po najnižji ceni. Q S T 0 (J H j 0.	PiT* Ugodni plačilni pogoji. ^9^
štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z.
raCuna^v L]ublj£ni v M H R | B O IS U, Meljska CeStfl 10 Telefon interurb. St. 2930.
nudi kot orgassizacija producentov vse vrste garantirano pristnega belega vina, tako Sjutomerčana? haiožana in pekrčana po najugodnejših cenah.	Prvovrsta sortirana vina vedno v zalogi.
EfeSjpOl^-trad lil Š
lastnik
Albin Pristernik
Maribor, Aleksandrova c. 19
Dobro znana najcenejša trgovina potrebščin za gostilne in za dom.
Najugodnejši nakup pletenih telovnikov in oblek za otroke in odrasle iz lastne pletarne.
Predtiskanje perila, namiznih prtov, obrisač itd. Razuntega galanterijsko blago, kratka roba in igrače.
Na drobno!	Na debelo!
U9RE
ZLATO SREBRO
Ant. Lečnik
Celje, Glavni trg it. 4 KUPUJE STARO ZLATO SREBRO

ORIGINAL
LUTZ
r ^ &
PATENT PECl
LEPE-DOBRE SOLIDNE ^
8rrva.jlrfl oklep JJecl-ro ka.m.m HALO GORIVA.DOLGA PRIJETNA GORKOTA ter jih postavlja na licu mesta t
Ing. GUZELJ, Ljubljana VII, Jernejeva c. 5. Telefon 32-52 »Original Lutz peči E“
;.eyi
ilefefromotoeji
Ima v zalogi
Zastopstvo za Jugoslavijo:
Srečko Podgornik
Zagreb, Pantovčak 1/1.
Oglašujte!
JABOLKA.
Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru, Miklošičeva ul, 2
kupuje v vsaki poljubni množini vse vrste namiznih jabolk in plača najvišje dnevne cene pri prejemu blaga.	f
Kmetovalci, ponudite Vaš pridelek edino le Štajerski sadjarski zadrugi.
Sir, salama,
pristne kranjske klobase, slanino papricirano in prekajeno, razne kons. ribe, žganje in likerji "ie Pr,
ANTON FAZARINC, CELJE
Berndorf
Jedilno
in namizno orodje
Skladišče Berndorf Maribor
Prijatelj i Zak8i ”
J&sžno m Severno Ameriko ?
Zato, ker je francosko pristanišče
Le Hevre najbiižje iiew»Yorkku
as« I BiahlSasna ker velikanski brzoparniki BMI	Mne de France«, „Pariš« itd.
so v hitrosti neprekosljivi in priljubljeni zato, ker imajo tudi v III. razredu udobne kabine in ker je izborna postrežba, okusna domača hrana in znamenito francosko vino „Bordo“ bresplačno pri vsakem obedu. — Hajkrajša pot v
Južno Ameriko
pa gre preko pristanišča Marseille 14 do 15dni v
Pojasnila daje brezplačno zastopnik
Cie. Gle Transatlantique Chargeurs-Reunis in Transporta Maritimes
\m HRiUiER, Ljubljana, Kolgdnorsba ul. 35.
Sanatorij v Mariboru,
Gosposka ulica 49.
Telefon št. 2358	Telefon št. 2358
LASTNIK PRIMARIJ
Dr. ČERNIČ, specijalist za kirurgijo.
LjuMlana, Laško In Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak In temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu, „51^rlcuLlesg% jJPorter** in	vsem cenj. gostilničarjem in gostom.
Z odličnim spoštouaujem Delniška pivovarna »Unio n«, Ljubljana, Lačlio in Maribor.
Izdaja Zveaa. gratUničarsklh »adrug v Mariboru. — Odgovorni so: Za Zvezo Drago Bernardi; za redakcijo Karol Perc; za Zvezno tiskamo Milan Četina. Vsi v Celju'