icfo lum. ffeonkB Z6i.
v uuMjDn!, v nedeljo 15. novembra 19Z5,
Ceno Din t
SLOVENSKI
Mul* tsm» dao 90 joMm, Itfitflftl nMilit ta »raialke. — inaarati: do 30 petit i 2 D. do 100 vrst 2 D 50 p. večji {Merati petit vrsta 4 D; notice, poslano, Ujave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-—- iflsersfcri davek posebej. — „Slovanski Msroit« velja temo v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
l
Upr&vnuttvo: Kaallova alica iti?, i, pri tli i ta. Oradalitra: Knaflova ulica At. S, I. oadatropia.
Talelon Mat. 304. Taltlea Atav. 34.
Ini.
Oržave in Društvo narodov
Po splošnem mnenju, ki se naslanja na osnovni pakt o Društvu narodov ter na njegovo dosedanje udejstvovanje, obstoja naloga Društva narodov v Že* nevi v tem, da drži države v vajetih, dt vpliva pomirjevalno na razpaljene duhove in da rešuje mednarodne spore. Društvo narodov je sicer na marsika* terem drugem področju delovalo tudi drugače, prohibitivno, zaščitno ter do* seglo prav lepe uspehe. N. pr. v vpra* šanjih socijalne higijene. Opozarjamo na ravnokar zaključeno veliko anketo o suženjstvu v poedinih orijentalskih m afriških državah, ki se je izvedla uprav mojstrsko in ki bo žela tudi pri« mernc sadove. Če bo Društvo narodov pospešilo to svoje delo v tem velevaž-nem socijalnem vprašanju, potem se ama zgoditi, da v enem desetletju od= pravi ta madež človeškega rodu. Tudi zdravstvena propaganda Društva naro* dov, odnosno njemu podrejenih usta* nov rdečega križa, je ogromna. Ta or« ganizacija razteza svoje delo že do naj« bolj zanemarjenih narodov. Tozadevne statistike so vredne občudovanja, pro« paganda se vrši v vseh mogočih jezikih sveta.
Število socijalnih in zdravstvenih, kakor gospodarskih panog, na katere razteza Društvo narodov svoje delovat nje in poizkuša vzbuditi duh medna* rodne, svetovne, meddržavne in vse* Človeške solidarnosti, je že danes veliko in raste z vsakim dnem. Želimo Dru« štvu narodov, da nadaljuje v tem prav« cu. Če vzpostavimo na takih področjih javnega življenja internacijonalo, to je mednarodno slogo in skupnost, potem lahko izoliramo separatistično in ego* istično politiko diplomacije vseh naro* dov ter jo prisiliti, da račun z medna; rodnostjo Kot z najjačjim faktorjem in pospeše vatel jem vsečloveškega na* predka.
Ta pot je prava in dobra, tudi tak* tično primerna, vendar ne zadostuje, da se Društvo narodov omejuje v polia tičnem svojem udejstvovanju zgolj na reševanje mednarodnih sporov. Kaj po* maga v kritični situaciji dvigati glas, opozarjati na mednarodne pakte, če ni mogoče izvajati represalij. Društvo na* rodov ne razpolaga z mednarodno obo* roženo silo, ki bi si upala pozvati aro« gantne nasilneže in imperijaliste k miru in jih prisiliti, da urejajo svoje spore mirnim, diplomatičnim, konferenčnim potom. Bolj nevarne kot spontane in nepričakovane, namenoma izzvane kris ze v mednarodni politiki, kakršno smo zabeležili na pr. lani, ko je Italija na« stopila s silo proti Grčiji, je sledeči pojav, pojav, ki take krize omogoča, namreč imperijalistični duh javnega življenja v poedinih državah. Mislimo n. pr., da je vse nekaj drugega javnost in javno razpoloženja v Švici z abso* lutno pacifističnimi svojimi diplomati, kakor pa javni duh in državniki sedanje sovjetske Rusije ali pa fašistovske Ita* lije. Radi tega Društvu narodov ne sme biti vseeno, kakšen duh zavlada v po? edini državi, kakšne tedence silijo v poedinih državah na plan. Kar se danes godi in vrši v Italiji n. pr. je sistema» tično pripravljanje na vojno, je vzbu» janje najgrših instinktov pomora in boja, karkšne najdemo samo pri nazao njaških afrikanskih narodih. To pač ni razvoj v pravcu humanitarnega člove* koljubja in mednarodnega miru.
Ta notranja politika je radi tega tako zelo nevarna mednarodnemu miru in pa varnosti sosedov. Današnji sosedi gledajo s skrbjo na razvoj italijanskega naroda, ne morda iz bojazni, ker že skrbe zadostno za lastno varnost, pač pa radi tega. ker jih zna popolnoma neujniana samovolja sedanjih italijanskih državnikov lepega dne privesti do neljubih mednarodnih incidentov.
Bolia je mednarodna preventivna politika kakor pa reševanje nastalih kriz in spopadov na podlagi Papirnatih statutov Društva narodov. Radi tega naj Društvo narodov posveti mednarodni kritiki javnega mnenja ter pacifističnega ali nepacifističnejra udejstvo-vanja poedinih narodov kar največjo pažnjo. V razkrajanju mak?javelizmov in imperijalizmov tiči pravi zdrav izhod iz nevarnosti vsesplošnega oboroževanja m pripravljanja na vojne pohode in spopade.
STAVKA DIJAKOV V SKPOLJU
— Beograd, 14. novembra (lav.) Il Skopja poročajo, da so dijaki tamošnje fakultete pričeli stavkat! v znak solidarnosti b ljubljanskimi, zagrebškimi in beogradski, mi tovariši Dijaška stavka bo trajala tri dol
Razčiščevanje oladne krize
Pred rekonstrukcijo vlade* —• Seja ministrskega sveta« — Avdi-jence pri kralju- — Demisija celokupnega kabineta?
— Beoggred, 14- nov. Vedno bolj se kaže, da Je bila ostavka ministra Vukiče-viča izzvana v prvi vrsti Iz političnih vzrokov, v drugi vrsti pa radi načeln'h vprašanj njegovega resorta. Nepričakovano kompliciranje politične situacije, kakor tudi negotovost, do katerih mej bi se to vprašanj c moglo razviti, je ustvarlo razumljivo nervoznost posebno v radikalnih krogih. Večina politikov vidi v ostavki prosvetnega ministra prvi znak vladne krize. srcer pa pravi vzrok demisije ni znan niti širšim vladnim krogom. Včeraj je bilo v poslopju Narodne skupščine rn v ministrskem pred-sednišrvu več važnih konferenc v zvezi z Vukičevičevo ostavko. Opazilo se fe, da je velik del radikalnih poslancev rezerviran, ker jim situacija n' znana, vendar pa se vidi, da večina poslancev zahteva mirno likvidacijo te^a vprašanja. Zato se je izvedla akcija med radikalnim" poslanci, da Velja Vukičević umakne svojo ostavko tembolj, ker je radikalni klub na svojem sestanku odobril njegovo prosvetno politiko.
V tej nameri se Je danes predložila predsedništvu radkalnega poslanskega kluba v roke predsednika Zlvkoviča peticija radikalnih poslancev, ki pravi: »Prosimo !>redsedništvo kluba, da čimprej skliče klu-bovo sejo, na kateri naj se razpravlja vprašanje, zaradi katerega je Vukičević podal ostavko.« To peticijo je podpisalo okoii 50 poslancev.
V vladnih poetičnih krogih se veruje, da bo vprašanje kljub negotovosti, v kateri se nahaja, razčiščeno v nekaterih dneh. Včeraj je dospel Aca Stanojevič s poljedelskim ministrom   MHetićem v Beograd.
P "cldne se je sestal s PaŠić^m, nakar Je imel sestanek z nekaterimi radikalnimi prvak".
Nekateri radikalni krogi smatrajo, da se bo istočasno z demisijo ministra Vuki-čevića Uvedla tudi rekonstrukcija vlade na širši podlagi rn bi pri tej priliki tudi Stjepan Radič vstopil v kabinet kot resorttrf minister ali pa brez portfelja.
Sncči je bila v ministrskem predsedništvu seja ministrskega sveta, na kateri se je razmotrvalo vprašanje Vukičevićeve demisije. Po seji so bili ministri v tem ozira popolnoma rezervirani. Kralj je včeraj ob 17. popoldne sprejel ministra Stojadino-v~*ća. Avdijenca je trajala do tričetrt na IS. Nato je kralj ob IS. sprejel v daljši avdi-Jenci vojnega ministra Triiimovića. Ta avdijenca je bila v zvezi s pomiloščenjem vojaških krivcev. V današni:h »Službenih Novinah« izide ukaz o tem pomiloščeniu.
— Beograd. 14. novembra. V vprašanju ostavke prosvetnega ministra ni danes nastopila še neb ena izprememba. Rešitev te zadeve le v rokah min, predsednka Pa-sča, ki ima razčistiti politični položaj. Zaradi tega so bile tud: odgođene seje Narodne skunščinc do torka ter sc pričakuje, da bo do tega roka vladna kriza rešena. Zanimivo je, da so vsi politični krogi mnenja, da je zelo mogoča ostavka celokupnega kabineta. Ministru Vukičeviču je bila sporočena soglasna zelja ministrskega sveta, naj umakne svojo ostavko, zdi pa se, da Velja Vukičević ne namerava rz-premeniti svojega stališča. Zradi tega se preakuje, da bo njegova ostavka sprejeta. Radičevci kažejo v tem vprašanju veliko rezerviranost.
Prosvetni minister o svoji demisiji
Posvetovanje Pašića z radikalnimi poslanci« — Minister Vukičević izjavlja, da njegova ostavka ni nolitičnega značaja. — Nesoglasja med vlado fn radikalnim klubom«
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) Da- nega političnega značaja. Im-rf sem pred našnji dan ni prinese! ničesar novega v za- J očmi čisto šolske stvari z upanjem ca bolj-
devl vladne kriz«. Ministrski predsednik Pašič je imel davi posvetovanje z več uglednimi radikabrmj poslanci, s katerimi je razpravljal o razvoju vladne krize. Na dvoru nI bilo nobene avdijence ter se je kralj ob 9. drpoldne odpeljal na izlet v beogradsko okolico. V skupščini vlada popolno mrtvilo. Sejo je imela samo tarina sekcija finančnega odbora.
Vaš dopisnik se je dopoldne razgovar-jal s prosvetnim ministrom Veljo V u k i -cevi čem, ki mu je izjavil na vprašanje, če bo sprejeta njegova ostavka: »Ostavka se ni sprejeta, vendar pa misl:m, da bo v kratkem sprejeta.« Na vprašanje o razlogu ostavke je iz-JavU:  »Ostavka nima nobe-
šo bodočnost« Na vprašanje, kako to, da mu je radikalni klub izrekel zaupnico, da pa v vladi ni našel podpore, je odgovori: »Radikalni klub je bil na svoji višini. Ako se bodo stvari tako razvijale kakor sedaj, bo zlo. Jaz se v svojem delu nisem hotel ozirati na malenkostne strankarske interese.«
Nadalje je izjavil prosvetni minister Velja Vukičević. da je pripravljen umakniti svojo ostavko, ako se mu v celoti odobri njegova prosvetna politika. Minister Vukičević sam izjavlja, da obstoje v radikalnem klubu težkoče radi osebnih odnosa lev, veruje pa, da bo ves radikalni klub zahteval od vlade, da mu izreče zaupnico.
Invalidski zakon sprejet
Opozicija proti podpredsedniku dr« Subotiču« - Abstinenca SDS« Invalidski zakon sprejet v celoti. — Skupščinske seje odgođene«
do torka«
— Beograd, 14. nov. Včeraj dopoldne so se sestali v predsedništvu skupščine zastopniki parlamentarnih skupin in sicer dr. Prvislav Grisogono, Ljuba Davidovič, dr. Ivan Pernar, dr. Ivan Lorković, Joca Jo* vanovic, dr. Mehmed Spaho, dr. Anton Ko« rošec in Milutin Dragović, da določijo izvo* litev nekaterih parlamentarnih odborov in se posvetujejo o nadaljnem delu N. S. Za predsedništvo Narodne skupščine je bil navzoč H. podpredsednik dr. Šibenik. Ob tej priliki je dr. Grisogono izjavil, da klub SDS glede na incident, ki ga je izzval v skupščin ni podpredsednik dr. Subotić, ne more sode* lovati pri volitvah skupščinskih odborov, o čemer bi sc moralo razpravljati na seji za« stopnikov parlamentarnih skupin, dokler predsedstvo ne določi svojega stališča nas pram temu incidentu in dokler ne da popol? nega zadoščenja žaljenim poslancem.
Nato je izjavil Ljuba Davidovič: «Povo* dom izjave g. Grisogona, četudi nimam for* malnega pooblastila ostalih gospodov, Iz* javlj am, da po svojem mnenju zadostim in; tencijam vseh šefov parlamentarnih skupin, ako rečem, da smo se odzvali poziva k tej seji zastopnikov skupin samo zaradi tega, ker nas je sklical podpredsednik g. dr. Si= beni k, dočim se ne bi odzvali pozivu na današnjo se/o, oko bi nas sklical dr. Subos lic. Smatramo namreč, da je bilo postopa« nje dr. Subotića nepravilno in sicer najprej napram posl. Kosti Timotijeviču, staremu in spoštovanemu parlamentarcu, a zatem na« pram g. Sv. Pribičeviću.
Končno je g. Davidović ugotovil, da je-bil incident izzvan po nekorektnem nastopa
dr. Subotića, Podpredsednik Narodne skupa ščine dr. Šibenik je sprejel te izjave na zna« nje ter je ugotovil, da se ima današnja seja šefov smatrati, kakor da se ni vršila in da ni došlo na njej do nobenega rezultata. Za« radi tega nastopa celokupne opozicije srna« trajo v političnih krogih, da bo dr. Subofič v najkrajšem času demisijoniral kol skup* ščinski podpredsednik.
— Beograd, 14. novembra. Na včerajšnji seji Narodne skupščine je v imenu SDS preči tal posl. dr. Grisogono izjavo, v kateri se označuje postopanje podpredsednika dr. Subotića napram poslancema Kosti Timoti jeviču rn Sv. Pribičeviču kot neparlamentarno in nepristojno ter se naglasa, da se klub SDS v znak protesta toliko časa ne udeleži sej Narodne skupščine, dokler traja izključitev posl. Sv. Pribičevića. Zatem so poslanci SDS zapustili zbonreo.
Na vprašanje posl. Smodeja glede dr, Velizarja Jankoviča, k! je menda v Wa-shiutonn označit Slovence kot narodno manjšino, je izjavil predsedujoči dr. Subo-tič, da bo predsednik skupščine odgovorH na to interpelacijo pozneje, ker Je zdaj bolan
Nato se le nadali evala podrobna raz* prava o invalidskem zakona Sprejeta so bila 6., 7. rn 8. poglavje zakonskega na« črta. Minister socijalne politike MIlan Simonovi ć je ob zaključku debate odgovarjal na posamezna izvajanja opozicijski govornikov, nakar je Wl v poimenskem glasovanju sprejet invalidski zakon v celoti in sicer s 159 glasovi proti 48 glasovom.
Prhodi-a seja Narodne skupščine se vrši v torek ob IG. dopoldne*
ođiiošaii z Uaflkano
Stališče klerikalcev v aferi zavoda sv« Jeronima« — Posredovanje italijanske vlade. — Upravičenost zahtev naše države«
Beograd, 16. novembra, n. Beograjsko javnost še vedno vznemirjajo vesti, ki prihajajo glede zavoda Sv. Jeronima. Naša država odločno odklanja tezo Vatikana in klerikalcev, da se nas uprava zavoda ne tiče. Naši merodajni kroEi pravijo, da je zavod Sv. Jeronima čisto nacijonalnega značaja in naša vlada nc bo pripustila, da se Vatikan vmešava v ravnateljstvo tega zavoda. V javnosti obstoji impresija, da ima tu vmes svoje prste naš domači visoki klerus. ki pomaga pritiskati na našo vlado, da se sprejmejo gotove nemogoče zahteve, katere stavi Vatikan pri sklepanju konkordata. Brez ozira na vse to pa se je rasa vlada odločila, da z vsem svojim vplivom v tem zavodu ustvari prejšnje stanje.
— Beograd, 16. novembra. (Izv.) Tz Rima poročajo, da je naš poslanik Antoni-Jević posetil italijanskega zunanjega ministra in zahteval posredovanje italijanskih oblasti v sporu z Vatikanom radi zavoda sv. Jeronima. Italijanska vlada je obljubila svojo pomoč za rešitev spora med Vatikanom In Jugoslavijo. Radi tega koraka poslanika AntonHevića je državni podtajnik italijanskega državnega ministrstva Giacinl posetil našega poslanika pri Vatikanu dr. Smodlako in mu izjavil, da bo italijanska vlada posredovala za čimprejšnjo rešitev spora, v kolikor ii je to mogoče. Ob tej pTi-liki ie Giacini opozoril na italijanski garancijski pakt, ki veže italijansko vlado v vprašanju intervencij zaradi zavoda sv. Jeronima. Kakor se doznava, ni zunanji minister dr. Ninčič zaradi bolezni se ničesar odločil glede posredovanja naše države, pričakuje pa se, da bo danes zapustil bol-
niško posteljo in prišel v zunanje miru-« strtvo.
— Beograd. 14. novembra. (IzvJ Vsled odredbe Vatikaua, s katero se odstavlja dosedanja uprava zavoda sv. Jeronima, nI nastala samo nevarnost, da se nam odvzame ta zavod, ki predstavlja približno vrednost 40 milijonov dinarjev, temveč Je žaljen tati t ugled naše države. Da pripada zavod sv. Jeronima uaši driavi. potrjuje dejstvo, ker je že 500 let last našega naroda in jc bil osnovan z bogatimi ustanovami naših rojakov. Naša država zahteva kot naslednica Avstro - Ogrske s polno pravico Iste privilegije, kakor jih ie imela prej Avstro-Ogrska in sicer ne samo od Vatikana, temveč tudi od Italije kot edine zainteresirane sonaslednice. Mi smo izvršili finančno obnovo zavoda ter ustvarili možnost, da i m* letnih dohodkov 200.000 lir. Z dovoljenjem papeža je na zavodu državni grb ter zastava kraljevine SHS, do cesar imamo pravico kot država - zaščitnica.
Imenovan e rektorja se je vršilo vedn > v sporazumu z našo viado in je bil sporazumno z nami imenovan tudi dosedanji rektor Biasotti. Italija ie priznala z mednarodnim aktom značaj zavoda kot inozemske ustanove naše narodnosti, pri čemur je izključila tezo Vatikana, da je zavod papežev. Proti vsem tem razlogom, ki nepobitno dokazujejo naše pravo nu zavodu sv, Jeronima, se Vatikan sklicuje na bulo »Sla-vorum gentium«, ki je bila izdana pod pritiskom Avstrije brez titularnih pravic našega naroda. Samostalno postopanje Vatikana bo imelo brez dvoma za posledice resna težkoče v naših odnošaiih z Vatikanom, kakor tudi v vprašanju pogajanj o kenkordatu, ki se znajo zaradi zadnjega nastopa Vatikana bržkone selo zavlečL
Samosfojni demokrati proti ministru agrarne reforme
— Beograd, 14. novembra. (Izv.) Samostojna demokratska poslanca Juraj D e-me tro vic in dr. Srdjan Budisavlje-vič sta viožfia tnterpelacijo na mirrstra agrarne reforme, v kateri protestirata proti njegovi asrarni politiki, ki ima za edini cilj preganjanje pristašev SDS. V interpelaciji navajata slučaje, v katerih zahteva ministrstvo agrarne reicrme revizijo agrarnih odnosa j ev celo pri onih poljedelcih, ki jim je žc sodišče v zemljiški knjigi priznalo zemljo.
Tržne cene v Ljubljani
Kilogram govejega mesa 15 do 19, jezika, jeter, ledic, možganov 18 do 19, vampov 9 do 10, pljuč 6 do 8, loja 7.50 do 10, teletine 17 do 20. jeter 25 do 30, pljuč 20, svinjine 30 do 27.50, pljuč 10, jeter 15 do 20. ledic 27.50, glave 7.50, parkljev 5, slanine 2.50 do 29, masti 30 do 31, šunke 35 do 37, prekajenega mesa 30 do 35, prekajenih parkljev 12, prekajene glave 15, jezika 35, koštrunovega mesa 14 do 15, kozličevi-ne 30, konjskega mesa 7 do 9, kilogram krakovskih in debrecinskhh klobas 44. hrenovk, safalad 35, tlačenk 40, svežih m pol prekajenih kranjskih 32 do 40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30 do 35. Piščanec 10 do 20, kokoš 25 do 35, petelin 35 do 40, raca 25 do 30, nepitana gos 40 do 70, pitana gos 70 do 100, puran 50 do 125, domač za'(ec 5 do 18, divji zajec 25 do 60, poljska jerebica 15 do 18, gozdna jerebica 25, 1 kg srne 20 do 35. Kilogram krapa 26 do 32.50. linja in ščuje 25 do 30, klina 13.50 do 15. mrene 17.50 do 20, pečenke S do 12.50. Liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 40, čajnega masla 55 do 60, masla 45, bohinjskega sira 36, sirčka 9 do 10, par jajc 3^0 do 3.75. Liter istrskega vina 14 do 24. novega 11 do 14, časa piva 3. vrček 4.25 do 4J>0, steklenica 5 do 5.50, kilogram belega kruha 5.50, črnega m rže ne ga 4.50. kilogram luksusnlh jabolk S, jabolk I. vrste 6, II. in III. 3 do 5, luksusnih hrušk 12, hrušk I. vrste 10, II. in III. 4 do 8, ena oranža 2, kg rožičev 10, fig 12 do 18, dateljnov 25, navadnega kostanja 4 do 8, maroni 9 do 12, rehov 12, Inščenih orehov 35, grozdja 12 do 16, suhih češpelj 11 do 12, suhih hrušk 6 do 8. — Špecerijsko blago: kg kave 45 do 76, kg pražene kave 52 do 92. kristalnega sladkorja 13.25, v kockah 15.25, kavine primesi 20, riža 8 do 10, liter namiznega olja 22, jedilnega 20, vinskega kisa 4.50, navadnega 2.50, petroleja 7, k* soli 4.50, celega popri 38, mletega 42, paprike 32 do 52, testenin 10 do 12, pralnega luga 3.50, čaja 75. — Mlevski izdelki: kg moke št. w 3^5, 0 —4.75, 1 — 4.50, 3 — 4, 6 — 3, kale 7, Jesprenja 7, teSprcnjčka 10 do 13,
otrobov 2.50, koruzne moke J do 4, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba 6.50 do 7, ajdove moke 7 do 9. ržeue moke 5 do 5.50. — Žito: q pšenice 305 do 310, rži 250 do 280, ječmena 230 do 250, ovsa 230 do 260, prosa 300. koruze 235. ajde 330. fižolu prepeličarja 360, ribničana 340. graha 400, leče 600. — Kurivo: q premoga 40 do 46, m^ trdih drv 150 do 160, mehkih drv 100. Krma: q sladkega sena 80 do 100, pol sladkega 75, kislega 60. slame 50. — Zelenjava: kg endivije 7 do 8, motovilca in radtča 10 do 15, želja —.50 do —.75, rdečega zelja i do 4, kislega zelja 3, ohrovta 2, karfijol S do 15, kolerab - podzemljic —.75 do 1, špi-nače 7 do S, paradižnikov 10, čebule 3, česna 15, krompirja 1.25—1.50, repe —75. kislo lepe 2.50, korenja —.75 do 4. peteršilja 4, zelenjave za juho 4.
sam
Borzna poročila
Ljubljanska borza danes* ni poslovaU Zagrebška borza danes nI poslovala.
V prostem prometu so notirali: Pari* 229.50, London 274, Newyork 56.50, Praga 167.70. Berlin 13.46, Dunaj 790.70, Milan 229.
Inozemske borze.
— Curlu, 14. nov. Predborza: Beogratl 9.19, Pariz 20.95, London 25.15, Milan 20.90. Praga 15.375, Newyork 518.75, Dunal 73.125.
— Trst, 14. nov. Predborza: Beograd 43.75, Pariz 99.75. London 119.60, Newyork 24.65, Curih 476, Dunaj 73.50. Samostojni demokrati proti ministru agrarne reforme-
Pismo iz Prage.
Volilni boj na višku. — Grožnje komunistov. — Pozivi naraščaja «Mladi Venkov* k nasilstvim. — Podkupljeni kandidatje. Ožja nemška fronta. — Gospodarski uspeh v inozemstvu« — Protestni shod radi fašistovskega napada na «Edinost».
12. novembra.
Nahajamo se v poslednjem tednu 0red volitvami v parlament, in volilna agitacija dospeva k svojemu višku. — Strankam ne zadošča vplivanje na vo-Iilce samo v novinah, zato pa razširjajo med občinstvom mase agitačnih letakov, "na katerih se ne poslužujejo samo besed, marveč tudi slik, med temi v glavnem različnih karikatur voditeljev nasprotnih strank Pa tudi simboličnih scen. Drugod se uporablja govor ostrega kontrasta. Tako je Praškova stranka izdala številko svojega dnevnika »Na pravo!«, kjer je natisnila slike krasnih vil prvakov Svehlove stranke, ki so si jih postavili, posluživši se državnih subvencij po zaklonu o stavbenem gibanju in kot nasprotje slike bednih vagonskih skupin revnega ljudstva v praških predmestjih. Glede na izkušnje pri minulih volitvah je policijsko prepovedano pisati ali slikati volilne pozive na zidove po= slopij. hodnike itd. V izložbah se volilna agitacija poslužuje tudi skioptikonov In biografov k predstavljanju slik kandidatov in gesel, ki so sestavljena tudi iz električnih žarnic na poslopjih, vzbujajoč zvečer pozornost pasantov. Po ulicah Prage tečejo avti z agitačnimi napisi in nastopilo je tudi najmodernejše prometno sredstvo: aeroplani obletavajo večja mesta in mečejo na ulice volilne oklice. Da se poleg tega vršijo brezštevilni shodi vseh političnih strank po vsej republiki ni treba pripominjati. Tako je bilo v nedeljo 8. t. m. na primer samo v bratislavski župi nad tisoč shodov.
V agitačnih sredstvih so najmanj izbirčni komunisti. Ti posečajo vasi v avtih z godci in pri prihodu med vašča-ne dajo zaigrati kako narodno pesem in tako vlečejo k sebi ljudstvo, kateremu podajajo razna svoja razlaganja, v glavnem pa zasramujeio in obrekujejo koalične stranke. V Pragi so v nedeljo priredili drugo »atrakcijo«: sklicali so tabor ljudstva na Vaclavskem namest-ju, na katero je prispel sprevod z sodbo in z otroki, napravljenimi kot Člani »petke«. Vsi otroci na taboru so kričali: »Kdo nechse byt hlopv, nevoli statni sloupv!«. (Kdor noče biti norec, ne voli državnih stebrov.) Kljub tej boljševiški komediji je bila udeležba na taboru mala.
Burni volilni boj, ki dobiva nečuvene obišče, ima tudi svojo senčno stran. V »Rudem Pravu« je napisal dr. Šme-ral na adreso zemljedelcev. da naj se ne igrajo z »rdečimi petelini*. Švehlov »Ves cer« je sklepal iz tega, da so komunisti organizirali požigalne bande, proti katerim treba nastopiti s tem. da se ne pusti v vasi ruoben sumljiv tujec. Organ jednote republikanskega narnščaia >MIady Venkov« pa je šel še dalje in pozival, da naj se strga vsak lepak, ki £a nalepijo komunisti, socijalisti, klerikalci, kapitalisti ali Praškovci, da naj se zbirajo letaki in odvzamejo novine, deželi nasprotne, njihovim razširjeval-cem in da naj se kaznuje vsak zasramo-valec lastnine. Ti pozivi k nasilnostim in kazenskim činom so končno napotili notranje ministrstvo, kateremu načelu-je agrarec Malvpetr, ko je tisk ostalih strank pokazal na nevarnost takega početja, da je izdalo naredbo za zasledovanje neredne agitacije.
2e zadnjič smo govorili o slabih izgledih Praškove stranke, ki so danes še mnogo neugodnejši, ker je po vrsti okoli 50 nienih kandidatov preklicalo svojo kandidaturo, kar je povzročilo v javnosti veliko pozornost. Praškova stranka je v svojem listu razglasila, da 5e bila izvršena v njeno škodo goljufija in navaja vrsto slučajev, v katerih je prišlo do preklica kandidatur na nekorektni način ter našteva tudi zneske, s katerimi so bili njeni kandidatje po Sve-hlovcih podkupljeni, kakor tudi ugodnosti katere so irm bile obljubljene. — Stvar pride pred sodišče, ker je Praškova stranka proti storilcem in sokrivcem podala tožbo. Ta afera pa ne prispeva k dobremu glasu volitev med na-
mi, ker je z njo čistota tako porušena.
Pisatelj dr. Machar. stoječ v stranki »narodnega dela«, v katerega tednika sedaj odtiskuje svoje pesmi, ie podal tožbo proti listu »Ceske Slovo«, katero je pisalo o njem,da čeprav je bil armada
ni generalni inšpektor samo pol četrtletja, je vendar zahteval, da se mu za-računi v penzijo 30 let in ko mu je bila penzija dovoljena, je zahteval, da se mu
podvoji.
V nemškem taboru trajajo nadalje medsebojni boii in očitanje radi razbitja enotne volilne fronte, toda preko tega se je že stvorila ožja enotna fronta, ki pa ima pričeti svojo delavnost šele po volitvah v parlamentu. K nji pripadajo: krščanski socijalisti, zemljedelci. narodni socijalisti, obrtniki in Nemci na Slovaškem.
Kot mogočn akord je zazvenelo v volilno vrvenje poročilo o zelo lepem gospodarskem uspehu naše republike v inozemstvu. Prišlo je do pojava zaupa-nia, ki presega vse drugo, pri vpisovanju emisijskih akcij Narodne banke, kajti k vpisu predloženih 80.000 akcij po 100 ameriških dolarjev je bilo prepisanih več nego dvakrat in poL Med
podpisovatelji je mnogo malih ljudi, kar ie najlepši dokaz velikega zaupanja, katero uživa pri nas v širokih vrstah naša dosedanja valutna politika. Ni dvoma, da Narodna banka samo ojači našo go-spodrsko samostojnost, kar bo zopet prispevalo k naši politični neodvisnosti.
Fašistovsko nasilje v Trstu, naperjeno proti Slovencem, je izzvalo v Pragi kakor Po celi republiki pozornost samo v tisku, ki je isto komentiral, mar* več tudi v širokih krogih, zlasti še v onih. ki so z Jugoslovani v ožjih stikih. Vznemirjenje njih in upravičeno ogorčenje jugoslovenskih bratov, bivajočih v naši republiki, ima dobiti izraza na posebnem protestnem shodu, ki je sklican na petek 13. t. m. zvečer v praško Meščansko Besedo po češko - jugoslo-venskem odboru, ki je bil izvoljen na zaupnem sestanku.
Politične
— Vprašanje glagolice. Kakor je znano, so naši škofje glede glagolice zastopali stališče, da se to vprašanje ne sme urediti s konkordatom, marveč samo administrativnim potom. Da temu svojemu stališču pripomorejo do zmage, so odposlali dva svoja delegata v Rim posredovat. Ta dva sta se sedaj vrnila iz Rima in »Slovenec« poroča o uspehu njiju misije, navajajoč to-le izjavo škofa dr. AkŠamoviča: »Mi smo se o glagolici točno informirali m ugotovili, da ni niti govora o tem, da bi v Rimu obstojala kakšna tendenca proti glagolici. Hoteli smo to vprašanje pospešiti (?). da se reši administrativnim potem brez konkordata. Sv. stolica pa ni načelno niti proti temu, da se to vprašanje reši tudi v konkordatu.« Kakor je iz te ugotovitve škofa dr. AkŠamoviča razvidno, so se delegat je jugoslovenskih škofov vrnili iz Rima z dolgim nosom, ker neče Vatikan ničesar vedeti o uvedbi staroslovenskego bogoslužja administrativnim potom. Že ve, zakaj. Ravna se najbrže no načelu »do ut des« (dam tj. da mi daš) in heče izrabiti gla-golico v pogajanjih za konkordat z Jugoslavijo v to, da iz nje iztisne čim največ koncesij. Zato je jasno, da ne bo Vatikan nikdar dovolil glagolice. ako ne bo k temu s konkordatom prisiljen.
= Stjepan Radić priredi shod v Ljubljanu Iz Zagreba poročajo, da se je Stjepan Radić včeraj napram časni* karjem izjavil, da pride v nedeljo 21. t. m. v Ljubljano in da bo govori! na jav* nem shodu. To vest beleži tudi «Slove* nec» ter med vrstami izraža bojazen, da bo govoril proti klerikalcem in du* hovnikom. Kakor se vidi, se klerikalci prav pošteno boje Radićeve ofenzive!
= O nasilju, ki ga je izvršil VatU kan v zavodu sv. Jeronima, nima «5Zo-venec* niti besedice obsodbe. Kako tu*
Hi, ko se je to nasilje, o tem je eno* dušno vse javno mnenje, izvršilo v so* glssjo s našimi klerikalnimi krogi! Pa si drznejo ti klerikalci zatrjevati, de nikdar ne nastopajo proti interesom države.
=s *Pred prevratom v Bolgariji?* Pod tem naslovom priobčuje današnji »Slovenec* brzojavko is Beograda, da stoji bolgarska vlada pred demisijo in da dobe vso oblast v Bolgariji v roke makedonske organizacije, ki namera« vajo zopet poklicati na prestol bivšega kralja Ferdinanda. To vest bi bil lahko
»Slovenec* posnel iz ^Slovenskega na* roda* že pred 5 dnevi, kar bi bilo vse* kakor ceneje.
== Volitve v češkoslovaški parla* meni se bodo vršile jutri, v nedeljo, 15. t. m. Volilna agitacija je bila izredno živahna, vendar pa se je gibala večino« ma v mejah dostojnosti. Izjema v tem o zim so bili edino slovaški klerikalci, ki so si tudi v volilni borbi vzeli za vzgled in vzor naše klerikalce. Vse ka* že, da izidejo iz volilnega boja znatno ojačane državotvorne stranke.
Poplave o Jiigoslaoiji
Katastrofa pri Zagrebu. — Velikanske poplave na Hrvatskem in v Slavoniji« — Povodnji v Bosni in Hercegovini. — Strahovita povoden} na Korčuli. — V Sloveniji so pričela vode padati. —
Dočim je v Sloveniji opažati padanje vod, je zadela elementarna nezgoda z vso silo hrvatske pokrajine. V Zagrebu se je ponovila katastrofa iz leta 1923. Vse ozemlje med Savsko cesto, Savo, Industrijskim okrajem in železniško progo je blo včeraj zjutraj pod vodo, vedno znova pa so prihajala poročila o poslabšanju stanja. Voda je nepretrgoma naraščala in je v teku enega dne narastla cd 2.80 na 406 m nad nor-malo. Posledice katastrofalne poplave je bilo opažati že včeraj ponoči. Vsa Savska cesta, Cvetna. Miramarska in Trnjanska cesta, ležeče ob Savi, so bile ped vodo. Mnogo hiš se ie moralo takoj evakuirat;. Vse hiše so bile napolnjene z vodo, voda je odnašala pohištvo, živino in vse druge predmete. Ljudje so do pasu gazili po vodi in nosili otroke na še nepoplavljeno ozemlje na Koturaški cesti. Seljaki iz Trnja, Vrbika in Prudi so bežali s svojih hiš ter spustili živino iz hlevov na prosto. Bila je ista slika, kakor leta 1923. Popoldne ob 3. je voda predrla nas'p pri Vrbniku In preplavila celo ozemlje. Vojaštvo je bilo s čolm v pripravljenosti ter je reševalo ljudi. Vse zaloge živil, hranjene po kleteh, so bile uničene. Nunski nasip za Miramarsko cesto je voda na šestih mestih predrla. Vojaštvo je dalo na razpolago 400 mož, 10 tovornih avtomobilov in 30 tovornih voz, ki so prevažali pohištvo iz ogroženih hiš. Žalostna slika, kamor se ozre oko. Hiše stoje v vodi, prebivalstvo bega preplašeno semtertja, otroci jokajo, pravcati kaos.
Prav tako žalostna slika je na desni strani Save. Vse ozemlje vzhodno Savskega mostu je probno ogromnemu jezeru, iz katerega mole vrbe. Pri Remetincu je voda že prodrla nasip. Na ozemlju med Trnjem in železniško progo, ki je bilo najbolj prizadeto, je približno 250 hiš pod vedo, nekatere groze, da se porušijo.
V Zagrebu samem je nevarnost poplave nrnula. Poick Černomerec se je vrnil v svojo strugo. Bati pa se je katastrofe v slučaju nadaljnega naraščanja Save. Manjka samo še 56 cm, da Sava doseže nivo kakor leta 1923. Promet je bil mestoma prekinjen. Železniška proga pri Zaprešiču je porušena. Vsi vlaki, ki so odšli po tej progi, so se morali vrniti Brzovlak Beograd - Zagreb - Ljubljana je moral pri Podsusedu prekiniti vožnjo ter nadaljevati pot preko Karlovca v Ljubljano. Dunajski brzovlak je s 6 urno zamudo odšel preko Varaždina. Vsi vlaki so prispeli v Zagreb s triurno zamudo. Zagreb, Karlovac in Zagreb-Vrabce so od včeraj zjutraj popolnoma pod vodo.
Poplave na Hrvatskem in v Slavoniji.
— Sunja, 14. novembra. (Izv.) Dne 12. t. m. ponoči je voda preplavila ozemlje Su-nja-Majur in deloma poplavila železniško progo. Tovorni promet je bil prekinjen, osebni se je vršil samo s prestopanjem. Iste noči ie bil prekinjen promet na progi
Kutina-Banova-Jaruga, istotako na progi Lipovljani, Banova-Jaruga. Med Kutnjo in Moslavino - Popovačo je voda iK>dplavIla 200 m Železniške proge. Onemogočen ie železniški promet med Stubicami-Toplicami in Oroslavjem. Med Leposdavo in Golubov-cem se je odtrgal oblaki Proga je pod vodo, promet onemogočen. Med Konščino-Zlatar m Bistrico je voda odplavila na progi ves gramoz in je bil železniški promet prekinjen. Pretrgana je zveza z Varaždinom.
— Samobor, 14. novembra. (Izv.) Težko je prizadet tudi Samobor. Ponoči 12. novembra je divjalo nad krajem strahovito neurje, potok Gradnja je stopa iz struge, rušeč m uničujoč vse ped seboj. Voda je
udrla v hiše in napolnila stanovanja. Mestoma je stala 3 do 4 m visoko. Prebivalstva se je polotila panika, proti večeru je pričela voda zopet padati. Skoda je velika, ker je deroča voda odnašala pohištvo, živino in velikanske sode.
V Krapini je voda odplavila več mostov, pri Karlovcu sta Kolpa in Korana zelo nar as tli ter popbvili vso okolico mesta. Drava je pri Varaždinu izstopila iz struge ter poplavila polja. Skoda ni velika,
Povodnji v Bosni in Hercegovini.
Iz vse Bosne in Hercegovine prihajajo poročila o velikanskih povodnjih. Pri Vi-šegradu je Drma porušila en mest ter pretrgala telefonsko zvezo Sarajevo—Beograd. Največ je trpel kraj Goražda. Prebivalstvu je bilo tmičeao vse imetje, dočim je živino v zadnjem hipu rešilo. Večina mostov je odplavi j enih. Promet s Sandžakom je prekinjen.
V Hercegovini je vsa cesta od Ulogo do Gadska pod vodo. Odplavljeni so bili vsi mostovi, uničeni jezovi. Promet je popolnoma onemogočen. Iz Metkovića poročajo, da je Neretva daleč naokoli poplavila vso okolico. Polja in vinogradi stoje pod vodo. Ves železniški promet med Fočo in Više-gradom je ukinjen.
Neurje v Liki.
V Liki že več dni dežuje, zadnje dni pa je vladalo veliko neurje. V noči na 12. t m. je lilo v potoku, proti jutru pa je pričelo tudi snežiti. Pri Gospiću je voda stopila iz struge in preplavila vso okolico. Poplava je tako velika, kakor je ne pomnijo najstarejši ljudje. Električna centrala v Gospiću je pod vedo, mesto samo v temi.
Strahovita povodenj na Korčuli.
Na otoku Korčuli že več dni neprestano dežuje. Sela Žrnovo, Lumbardi in Dolnje Blato so pod vedo. Narod se ne spominja slične poplave. Vsi vinogradi so popolnoma uničena, pota razorana, hiše in skladišča poškodovana. Povodenj je tako velika, da izgledajo mesta kakor otoki v morju.
Situacija v Prekmurju, >
— Maribor, 14. novembra. (Izv.) Situacija v Prekrmirju se je nekoliko zboljšala ter so začele vode padati. Tekom včerajšnjega dne je Mura padla za 1 cel meter. Nasprotno pa je narastel potok Lendava, rstotako tudi M uric a. Oba mosuča preko Murice sta cdplavljena. Železniški premet je ukinjen. Ukinjen ie tudi železniški promet med Ljutomerom lu Ormožem, ker je voda izpodjedla most pri Pušincih. Narastla je tudi Sčavnica, ni pa nevarnosti, da zopet prestopi strugo. Pri Muti so dali orožniki evakuirati vso vas, ker je bilo prebivalstvo ogroženo.
— Murska Sobota, 14. novembra. (Izv.) Danes ne dežuje več in se je pričela voda odtekati, stoji pa še vedno pol do % metra visoko. Kakor je ugotovljeno, je dosedaj voda porušila 9 hiš, 14 pa jih je v takem stanju, da jih bo taZko popraviti. Večina teh je zgrajenih iz ilovice, katero je izpodjedla voda. Dosedaj je ugotovljeno, da je katastrofalna povodenj zahtevala tri človeške žrtve: utonila je neka stara ženica, ki se ni mogla več rešiti, dalje neki moški. Međ vožnjo iz Murske Sobote v Ran-kovce se je pod poštnim vozom vdrl most in poštar je s konjem vred padel v potok in utonil. Pisemska pošta  je (rta rešena.
akoda je ogromna in se ne da dosedaj popolno preceniti. Gotovo je, da znaša samo v Murski Soboti in v Prekmurju več milijonov dinarjev, skupna škoda na komunikacijskih napravah, razdrtih cestah i:i porušenih hišah v vsej mariborski oblasti pa znaša po mnenju velikega župana dr.
Pirkmay erja nad 100 milijonov Din. V Murski Soboti sami Je utonilo mnogo živine, v bolnici 19 prašiče v. Najhujšo škodo je menda utrpel trgovec Čeh, čigar ogromna zaloga tobaka za vse Prekmurje Je skoraj popolnoma uničena. Tobaka je bilo na-kupičenega za 1 milijon dinarjev. Vojaštvo, ki je bilo pozvano na pomoč, z vso vnemo deluje na rešilni akciji Popravljajo se porušene hiše in za silo podpirajo hiše. Okoli 150 rodbin nočuje zasilno v železniških vagonih. Občutno pa je pomanjkanje pitne vode. predvsem pa premoga. Prva skrb je, da se prebivalstvo v Murski Soboti in okolici preskrbi s premogom. Veliko je pomanjkanje tudi hrane, primanjkuje predvsem kruha in drugih živil. Veliki župan dr. Pirkmayer je takoj organiziral obsežno prehranjevalno akcijo za pomoč najbed-nejšim
Dve mere
Ko čita vesti o ponašanju Vatikana s našim narodom u pitanju Zavoda sv. Jeronima u Rimu, mora da se snebiva. Čovek sam sebi ne veruje, da vrhovna duhovna vlast katoličke Crkve tako očito pristrano postupa.
Za blaženih austrijskih vremena ce* sarska je i kraljevska vlada bila apso> lutna gospodarica ovoga Zavoda i nj U me raspolagala po svojoj miloj volji. Toj su se volji bivših gospodara slepo pokoravali i pape i kardinali, a naši lju» di, pa i biskupi, nisu smeli ni da pisnu. Tada je austrijska ambasada u Rimu preko svetovnjaka sekretara grofa Co* roninisCromberga samovlasno za punih pet godina upravljala Zavodom i niko* me nije polagala računa. Za sve to vre> me Vatikan nije ni prstom maknuo, da se Zavod vrati našem narodu.
Za vremc rata talijanska vlada, na* huckana od naših izroda, protiv svakoj pravici i zakonu zaplenila je Zavod i raspolagala bezobzirno njegovom imo* vinom te njome nagradjivala dalmatin* ske renegate. Vatikan je i tu bezobraz* nost trpio pa nije imao srca niti da digne svoj glas na obranu pogaženog prava.
Danas kad narodna vlada ne traži drugo već, da joj se praznadu ona pra* va, koja su bila priznata tudjinskim i nametničkim vladama, i da se njoj iska= že isti obzir kao i njima taj isti Vati* kan buni sada naše jadne i nesvesne biskupe i pozivlje ih u boj protiv svoje vlade. Ni to mu nije dosta, već na ne; čuveni način izbacuje iz Zavoda uzorne sveštenike, kojima ne može da pred* baci druge krivnje do korektnosti pra* ma našoj narodni vladi, te postavlja sa* movlasno za upravitelja kolegija jed= nog italijansko* popa, jezuitskog pis tomca.
Ovo je tim teže, što sc znade, da je naš narod krvavo platio Zavod sv. Je* ronima. Platili smo ga teškim i bolnim ustopkom Rijeke Italiji. Naša ga je vlada dobila od talijanske vlade bez ikakovih uslova. pa je mogla da njimi po volji raspolaže i da ga odredi u bilo koju kulturnu svrhu. Ona toga nije uničila, nego je iz obzira prama Vati* kanu i našim katolicima bila pripravna da ga velikodušno daruje crkvi. Kao uslov stavila je bila samo, da joj se pri* zna ono, što se priznavalo tudjinskoj Austriji.
Mislite li, da je Vatikan na to pri* stao? Nije. već nas je uvredio tako, kao se nismo nadali ni zaslužili.
O tom neka sudi nepristrani svet. Vatikan, pak i naši biskupi luto se vas raju kad misle, da vlada i narod ne će znati, da obrane svoj ponos i svoju čast. Hrvat glagoljaš.
— Hrastnik. Ne pozabite, da uprizori v neđeljo 15. novembra t. 1. popoldne ob 4. dramatični odsek vojnih invalidov, podružnica v Ljubljani v Narodnem domu v Hrastniku veseloigro »Tit Grom<. Po igri prosta, zabava s plesom in bogatim sporedom ter licitacijo živega prešieka. Čisti dobiček Ji namnejen božićnici revnim članom in člani-cam. Pridite vsi brez razlike, da pomagate ubogim vojnim žrtvam, ki po nedolžnein trpe in prosijo pomoči. Prosimo obilnu udeležbe! Odbor. 1930 n
V. I. Križanovska:
101
0 nraljestvu nesmrtnih
Roman.
Z veseljem sem se lotila jedi in pijače. Ogledovala sem svojega spasitelja, ki mi je stregel in veselo kramljal z menoj. Srce mi je govorilo, da sem mu dolžna iskreno priznanje in hvaležnost. Rada bi bila pokleknila k njegovim nogam, da ju poljubim in da se mu zahvalim za to, da me je reSil strašnih muk. Zdel se mi je prekrasen, kakor neko božanstveno bitje. Kadar se ie smejal, je bil njegov obraz čudovito lep.
Ko sem se najedla, je poklical mlado zamorko, rekoč:
— Tu je služkinja, ki ti prinese žensko obletoo. Stregla ti bo ves čas najinega potovanja. Zdaj pa na svidenje! Spi in počivaj!
Rada bi ga vprašala, kje in kdaj se sestanem zopet s Kreonom, pa si nisem upala. Zahvalila sem se mu za plemenito ravnanje ii sledila zamorki, k! me je spremila v drugo, nič manj razkošno kabino. Oblekla sem novo obleko, legla na divan In sladko zaspala.
Najino potovanje ie trajalo več tednov. Zdelo se mi je tako dolgo, da sem včasih mislila, da mi le sojeno potovati vse življenje. Svojega spasitelja
sem videla vsak četrti ali peti dan. Zdaj se ie pojavil na krovu, če mi je bilo dovoljeno stopiti iz kabine, da se osvežim, zdaj zopet sem bila povabljena k njemu na kosilo. Večkrat je ladja pristala k obali in stala po več dni v pristanišču. V takih slučajih pa nisem smela iz kabine- Včasih sva zapustila ladjo in potovala več dni po suhem, nato sva se zopet vračala na ladjo in nadaljevala pot.
Cim večkrat sem videla svojega spasitelja, čim bolj sem poslušala njegove zanimive in poučne povesti, tem bolj sem ga občudovala in oboževala. Ljubezen do Kreona ie pa čedalje bolj pojemaia. Ko se mi je včasih posrečilo ujeti v njegovih temnia očeh iskrico, ki je pričala, da sera mu všeč, mi Je začeto srce močno utripati Toda vsakokrat sem si očitala, da ne smem ničesar pričakovati, da sem pregrešna Vestina svećenica m nesramna ženska, ki je prelomila zaobljubo nedolžnosti in nI torej vredna tega plemenitega mota. Zdaj sem vedela, da je bil modrijan m da se je mudil deloma v Alek-sandriji, deloma v Atenah,
Ko sem ga nekoč vprašala, kaj ie s Kreonom,
mi je odgovoril:
— Rešil se je, vendar te pa ne morem odpeljati k njemu, če, — beseda mu je zastala v grlu m pogledal mi je vprašujoče v oči, — sama ne zahtevaš in me ne misliš zapustiti-
Odkimala sem z glavo in umolknila. Nisem ga hotela zapustiti. Zdelo se mi je, da pridem tatooj zopet sovražnikom v roke, čim izgubim neposredno pokroviteljstvo mogočnega zaščitnika.
Nekoč se je ladja znova ustavila. Zgodaj zjutraj me je zamorka obvestila, da mi je gospodar zapo-vedal, naj oblečem praznično obleko. Iz kosare le vzela oblačila, ki so se vsa lesketala v svili in draguljih. Se nikoli nisem videla tako krasnli oblačiL
V košari je bilo tudi več nakitov ogromne vrednosti.
Ko sem oblekla to divno oblačilo, mi ie pokrila zamorka glavo z velikim prozornim pajčolanom ter me spremila na krov. Prizoru, ki se mi ie nudil tu, se nisem mogla dovolj načuditi.
Pokrajina pred menoj je bila kakor diven vrt. Palm poprej sploh nisem videla in o razkošnih tro-pičnih rastlinah nisem imela pojma. Kakor očarana sem zrla aa ogromne rože, na čudovito prirodo ter množico ljudi in slonov, ki se ie zbrala na obali.
V daljavi sem videla mnogo hiš — najbrže kako mesto, in veliko poslopje, čigar streha in kupole so segale visoko nad druge hiše.
Šele pokroviteljev prihod je odvrnil mojo pozornost od te Čarobne pokrajine. Tudi on se je preoblekel. Namesto preproste platnene tunike je nosil zdaj svileno haljo. Vrat in roke so mu krasili dragulji, na glavi je Imel krasen turban. Za pasom je i imel z dragulji okrašeno bodak*
V čolnu sva se prepeljala na obalo. Množice so naju sprejele z navdušenimi vzkliki v neznanem Jeziku. Sedla sva v pozlačeno nosilnico na hrbti belega slona. Slonov vrat, noge, ušesa in celo rilec je bil okrašen z dragulji.
Kakor v sanjah sem sedla kraj neznanca, ki sem ga smatrala za kralja — in povorka je krenila na pot. Bila sem tako presenečena in razburjena, da se mi je vse vrtelo pred očmi — divne rastline, zagoreli ljudje s plamtečimi očmi in naša povorka — vse se je strnilo v eno nerazumljivo prikazen.
Tega prvega sprehoda po Indiji se slabo spominjam. Samo ko smo se ustavili pred ogromnim poslopjem — indijskim svetiščem — me je začela zanimati čudna arhitektura in kipi, ki so sc mi zd^li nekaki Ijudje-pajki.
Končno sem zagledala nage baiaderke in pohabljene fakirje, kar me je še bolj iznenadilo.
Stopila sva iz nosimice. Pokrovitelj me je prijel za roko in stopila sva v svetišče, kjer so nam sprejeli svečeniki in pevke, ki sem jih zamenjala s svečenicami. Spremili so naju k žrtveniku, na kate rem je gorel sveti ogenj. Tu so naju pokropill z vo do in prisilili jesti riž z medom. Neznanec mi je na taknil na prst prstan, nato me je vzel v naroči* ,in ponesel trikrat okrog svetega ognja*
Stev 261
iSLOVfNSKI N A R o D« dne 15 novembra 1935*
Stran 3
Hovo oproftnlo socljolnegn zaonroounjo
Važne izjave novega predsednika Osrednjega urada g. Marka
Bauerja*
Na zadnji seji Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bil izvoljen za predsednika g. Marko Bauer, generalni tajnik Zvez inehistrijcev v Zagrebu. K novemu predsedniku je odšel po izvolitvi sotrudnik zagrebških listov ta ga rn-tervjuviral. G. Bauer je med drugim ia-javil:
Stanje socijalnega zavarovanja v naši državi.
Ko se govori o socijalnem zavarovanju, treba upoštevati, da je zavarovanje za večino naš h krajev novost Socijalno zavarovanje je obstojalo pred sprejemom tega zakona samo na teritoriju Hrvatske in Slavonije, deloma tudi v Sloveniji, kjer se Je prakticira! drug način socijalnega zavarovanja. V Bosni in Hercegovini je obstojalo samo zavarovanje za slučaj bolezni. Srbja sploh ni poznala zavarovanja, dasi je bila uzakonila poseben zakon o zaščiti dela.
Napake sedanjega zakona.
Novi zakon le za večino naših krajev lako materijalno kakor formalno novost. V sled tega je naletel na razumljive tež-koče v formalnem oziru, ker se 2 njim uvaja nova enotna administracija za vse kraje naše države ki tudi v materialnem pogledu, ker sloni na principu kapitalnega pokritja zavarovalne rente za slučaj nesreče, Razven tega je zakon šel predaleč v gotovih materijalnih odločbah v korist zavarovancev in njihovih družinskih članov. Opozarjam na pr. na porodniške podpore, na izdatke za obleko dece. Velike stroške povzroča tuda nega zob. Osrednji zavod kot tak seve ne more odreči nobenemu zavarovancu tistih podpor, ki mu pristojajo v smislu zakona, ker ima zavarovanec pravo, da tozadevne pogreške zavarovalnih organov kratkomalo iztoži. Pri sestavi in Sprejemu zavarovalnega zakona se je storila velika pogreška, ker se je zavarovanje raztegnilo tudi na take družabne sloje, kojih materijalno stanje vsekakor ne spada pod zakon o soctjalnem zavarovanju. Vsled te pomanjkljivosti prihaja med Osrednjim uradom m okrožnimi uradi do čestih sporov, kar zadržuje administracijo.
Posebne težkoče obstojajo na teritoriju Srbije ta Crnegore, kjer primanjkuje primerno naobraženega in izkušenega aradmštva.
Za reformo socijalnih zakonov.
V nekih pokrajinah države obstojajo težnje, da se dodeli okrožnim uradom večja avtonomija, ker da morejo le na ta način svobodno in neodvisno koristiti socijalnomu zavarovanju. Ti okrožni uradi dokazujejo, da hi zavarovanje za slučaj bo-rezni bilo mnogo cenejše, ako so okrožni uradi v tej zavarovalni panogi samostalnej-38. Po mojem mnenju obstoja vsekakor absolutna potreba, da se zakon o zavarovanju delavcev revidira. Tozadevna revizija se mora nasloniti na izkustva, ki so jih nabrali p o edin: zavarovalni uradi od spre-
jema tega zakona dne 1. itnrja 1022, naprej. V slučaju avtoitomistične reforme morajo okrožni uradi nositi tudi rizfko samo-siaJnega zavarovanja za slučaj botezni. Program novega predsednika. V pogledu programa, ki ga hočem izvajati, povdarjam. da bo treba Izvesti vsekakor gotove reforme, da se zmanjšajo administrativni izdatki. Razven tega treba zrrfcžati tudi druge Izdatke in sicer tako, da se bo pomoč dovoljevala le v smislu in v obsegu zakona, V tem oztru polagam važnost na predstavnike delodajalcev v samoupravah. Na žalost pa je mnogo delodajalcev, ki se ne zmenijo za stvari, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem. Ravno delodajalci bf mogli v tem oziru storiti marsikatero dobro delo ter znižati izdatke. Glede volitev ravnateljstva je izjavil dr. Bauer, da so nekateri okrežm* uradi že razpisali volitve, da pa je bilo socijalno ministrstvo, ki je vol tve sistiralo. V dvanajstinah odreja finančni minister, naj se volitve nc izvedejo in da se naj novo ravnateljstvo kratkomalo imenuje. Ministrstvo za socijalno politko se ni poslužilo tega prava. Dr. Bauer je mnenja, da bi se volitve lahko razprsale. Glede zavarovanja proti bolezni ni možnosti, da se tozadevni prispevki znižajo, ker je ta vrsta zavarovanja pasivna. Zakonske določbe so v tem oziru precizne n onemogočajo dru*;e rešitve. Nasprotno ni izključeno, da se pri nekih okrožnih uradih, kjer je pasivnost tega zavarovanja posebno velika, tozadevni prispevki še povišajo. Kar se tiče prispevkov za slučaj nesreče, treba upoštevat:, da zahteva sistem, na katerem temelji ta vrsta zavarovanja, visoke prispevke. Ali so prispevki res previsok:, ni mogoče ugotoviti, ker so siatistični podatki pomanjkljivi. Zdi se pa, da odgovarjajo prispevki faktični potrebi.
Revizija nevarnostnih razredov.
Drugo vprašanje je razvrščanje v 00-edine razrede nevarnosti. To vpliva bistveno na višino prispevkov. V tem oziru treba izvesti temeljito statistiko s primerno revzrjo. Ravnokar se je sestavila tozadevna osnova za nesreče v šumski in lesni in-histriji, ki se bo o njej razpravljalo na prihodnji seji ravnateljstva. Tozadevni posli se bodo razvrstili z vsekakerr nižjrni odstotki nevarnosti, kar bo na ta način znižalo prispevke. V tem smislu se bo postopalo tudi v drugih industrijskih panogah.
Preventivno zdravljenje zavarovancev.
Tu vidi dr. Bauer zelo važno nalogo socijalnega zavarovanja. Treba še veliko dela, da se ta vrsta zavarovanja oživotvori. Nekaj je že storjenega: zgradili so se sanatoriji, zdravilišča, okrepeevalisca. Ko se ta sistem zdravljenja oživotvori in razgraniči, bodo izdatki zavarovanja za slučaj bolezni znatrro zmanjšani. V tem oziru bo Osrednji urad v bodeče storil vse, da se preventivno zdravljenje privede na najpopolnejšo višino.
Prosveta
DRAMA: Začetek ob 20. ari.
Sobota, 14. novembra ob 16. pop.: Iflgert!-ja na Tavridi. Dijagka predstava. Izven.
Nedelja, 15. novembra ob 15. pop.: Kraljice Vtdke kresna noč, mladinska predstava. Igrajo gojenke ženske gimnazije in osnovne Šole. — Ob 20. zvečer Periferija. Izven.
Ponedeljek, 16. novembra zaprto.
Torek, 17. novembra: Zapeljivka, premijera 25-letnica umetniškega delovanja gospe
Poloni co Juvanore. I »ven.
OPERA: Začetek ob % 20 uri zvečer. Sobota, 14. novembra: Povratek. Red F. Nedelja. 15. novembra ob 15. pop. Netopir, ljudska predstava pri znižanih cenah, Tzven.
Ponedeljek, 16. novembra: Don Juan. Red A.
Torek, dne 17. novembra zaprto. Sreda, 18. novembra: Eva, premijera.
— Razstava moderne poljske grafike.
V nedeljo, dne 15. t. m. se otvori ob 11. dop. ▼ Jakopičevem paviljonu razstava moderne poljske grafike. Zbranih je 230 značilnih dei novejše poljske grafike v pregledno potujočo razstavo, ki ima name* f>okazati kulturnemu svetn visoki razvoj te umetniške panoge na Poljskem. Razstava je bila doslej v Pragi, v Beogradu in v Zagrebu. Povsod Je bila zelo simpatično sprejeta. Opozarjamo nanjo in na slovesnost njene otvoritve ljubljansko umetnost ljubečo javnost, ne le radi tega, ker bo imela priliko videti visoki razvoj grafične umetnosti pri posamnih poljskih umetnikih, ki so kakor Wyczćkowski v litografiji, Skoczv-las v lesorezu, Lopienski in Siedlecki v ujedkovini (radirankl) dosegli virtuoznost evropske višine, atnpak posebej še zato, ker ji bo ta umetniška razstava prvič nudila možnost, da se seznani 2 originalnim m globokim poljskim umetniškim Čuvstvovanjem, ki smo ga dosedaj občudovali samo po svetovno priznanih popularnih delih poljske literature. Razstavo je priredila Narodna Galerra. Odprta je od 15. t nu do S, dec dnevno od 10. do 5. Pri blagajni ?e na razpolago katalog s kratkim Informativnim uvodom. »Društvo prijateljev Poljske«, ki vabi občinstvo na otvoritev, priredi več predavanj, ki jih bo pravočasno naznanilo.
— 25letnica umetniškega delovanja go. epe Polonice J u van ove bo v ljubljanskem
dramskem gledališču v torek dne 17. t m, ob 20. uri zvečer. Cvetka Golaija Stirida-Janjaka gorenjska Igra »Zapeljivka«, kJ se ob t* ©riMki vrtt
jabilantka v naslovni vlogi, bo igrana v go« renjskem narečju. S tem je storjen nov poskus za razvoj oderskega jezika. Vloge so razdeljene tako: Zapeljivka — ga. Juv&no-va, Jera — ga. Marija Vera, Katra — gna Rakarjeva,   Gontarica —   gna. Gorjupova,
Pavle _      g. Gregorin.   Tomaž — g. Le var,
Tilen — g. Cesar, Gontar — g. Lipah, Ga-šparček — g. Jan, kmeta gg Danilo In Skr-binšek.
— Odpvedan telet. Umetnostno - zgodovinsko društvo odpoveduje nedeljski izlet v Zagreb zaradi negotovih železniških zvez.
— Šentjakobski gledališki oder v Ljub-OanL V soboto dne 14. novembra: »Težke rfbe«.
— Danes ponovi šentjakobski gledališki
oder krasno veseloigro »Težke ribe«. Sme-hažcljna publika naj poseti predstavo. — Vstopnice so v pred prodaji v kavarni Za-Iaznrk na Starem trgu.
— Gostovanje Šentjakobskega gledališkega odra v Zagreba. Prošlo nedeljo je gostoval šentjakobski gledališki oder v Zagrebu 2 veseloigro »Maškerada«. O tem gostovanju piše zagrebški »Der Morgen« sledeče; Ljubljana ima poleg Narodnega gledališča tudi še stalen diletantski oder — namreč Šentjakobski gledališki oder — in kakor smo se mogli včeraj prepričati, razpolaga s prav dobrimi močmi. Pri svojem včerajšnjem prvem gostovanju so dosegli izreden uspeh. Posamezniki so se povspeli visok nad diletantizem, njih igra je sigurna in kretnje neprisiljene. Skupna igra res ne zahteva več dosti boljšega. Cel ensambl je napravi) zelo ugoden vtis, ka;ti pokazalo se je, da je vsak posameznik z ljubeznijo pri stvari. Publika je mile goste prisrčno aklamirala. — Dalje piše »Der Morgen«, da bi želeli videti Zagrebčani tudi kako res izvirno slovensko stvar, ker ravno te so doli zelo malo poznane. Vsekakor so Šent-jakobčani lahko ponosni aa ta svoj uspeh v Zagrebu.
— Mark Twain. Sloveči ameriški humorist Mak Twam se Je rodfl v Floridi dne 30. novembra 1835, torej bo v kratkem nje gova 90!etnica, Njegova šolska izobrazba al bila velika. Prišel je v tiskamo, delal tam nekaj easa, nato je postal pAot na reki Mfetfisipi, potem delavec v rudnikih Nerade Leta 1862. je prišel t uredci&tTO neke. ga' usta v Virglniji, bi potem reporter v Ban Franclscu, *na kar ja odSel na Sand. w>ch otoke. Po svojem povratka Je pričal predavati in pisati. Leta 190T. Je posetil Anglijo, ki ga je sprejela z velikim spoštovanjem. Podeljen mu je bil častni doktorat ozfordfikega vseučlAsča. Njegova dala, v ae areali tigrieno ameriški humor.
Mi &cča
Mamica in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežesti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje sc smeje z lestečimi zobmi.
Dnevna gojitev s »Kalodontom« je na/sigurnejša pot, da obvarujete lepoto in zdravje Vaših zoK
so znana po vsem svetu in tudi v sroven-ščino je prevedenih več njegovih krajših povesti.
— Jos. Jurčič, Zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. IV. zvezek, izdala in založila Tiskovna zadruga v Ljubljani, 1925. XXI. 453 str. — Cena broš. knjigi Din 72, v celo platno vezani Din 85, v pol franc vezavi Din 92, poštnina Din 4.— več. Zbirka -^Slovenski pisatelji«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga pod uredništvom otUičnega literarnega historika univ. prof. dr. Prijatela, se odlikuje po splošno priznanih prednostih: tekst, sicer prilagođen sedanjemu pravopisu, skrbno Čuva pisateljevo individualnost sloga, literarno-histo-ričem  uvod duhovito  analizira, v zvezku obsežene spise, dodane urednikove opombe pojasnjujejo postanek spisov in tolmačijo njih temnejše odstavke s često novim, zanimivim gradivom. — Pravkar izdani 4. zvezek Jurčičevih zbranih del vsebuje devetero raznolikih spisov izza dobe njegovega dunajskega univerzitetnega šolanja v letih 1S66—1S63, sad bujno-plodovitega talenta in pisateljevih gmotnih nepriiik, ko je pisal zaradi denarja za Mohorjevo družbo ljudske povesilce z nravnopoučno tendenco (Golida, Dva brata, Sin kmetskega cesarja). Izrazito zgodovinska povest negovega romantično-realističnega  pripovedništva je >Hči mestnega sodnika*:, drasticno-humorl-stično v ljudskem jeziku napisana je »Koz-lcvska sodba v Višnji gori*. V dosedaj prvič med spisi priobčenem ^Božidaru Tirt-Iju« ironizira Jurčič prvi med slovenskimi pisatelji puhoglavega »rodoljuba«, beračeva pripoved« »Nemški valpet« opisuje drastičen roriginal« na kmetih, humoristično koncipirana *>Crta iz življenja političnega agitatorja«, priobčena v novoustanovljenem »Slov. Narodn«, je feljetonistična enodnevnica. V »Sosedovem sinu* nam je vpodobil dejansko vsakdanje živlien e nekdanje dolenjske vasi v pristni domači govorici. Ko smo si osvežili vsebino pričujočega zvezka, moramo pritrditi urednikovi sodbi, ki pravi: »Ako gledamo na Jurčičevo delo liter.-zgodovinsko, iz perspektiv tedanje naše literature, moramo reči, da ga takrat In še dolgo pozneje nismo imeli Slovenci bele-trista, ki bi bil tako mnogostranski in takšen mojster v neprisiljeno-didaktični »ljudski povesti«, v romantično zaoblečeni zgodovinski ter etnografski noveli in realistični »vaški povesti«. Pričujoči zvezek spada med najboljše literarne proizvode letošnjega leta.
Sokol
Ob BOletnici smrti ustanovitelja Sokolstva - Jindricha Fiignerja
»Ceske Slovo« prinaša povodom oOlet-nice smrti Jlndficha Fiignerja lep spominski članek, ki ga objavljamo v celoti:
Danes v nedeljo 15. novembra obhaja slovansko Sokolstvo GOletnico smrti asta-ncvitelja Sokola brata Jindricha Fiignerja. Po desetletjih še živi A ne samo živ, še vedno vodi, še vedno vzgaja, le vedno dela. Neizpodbiten dokaz, da tudi mrtvi vodijo. Jindrich Fugner — ustanovitelj Sokolstva, Kolikorkat je bik) njegovo ime izgovorjeno, kolikokrat le bil naveden kot primer ta vzor Človeka, vsot Sokola. Kake je njegova nenadna smrt učinkovala svojs-časno, dokazuje najlepše poročilo njegovega tovariša in prijatelja, rudi že pokornega brata drja. Miroslava Tvrla, ki poroča sledeča:
»Akoravno ae nam je bolezen brata POgnerja dozdevala vsem nevarna, vendar nihče od nas ni slutil, tudi zdravniki sami ne, da je konec tako blizu.«
Obiskoval sem ga v tam čase umevno vsak te Uce njegovo 1«
nelo ta nekaka neobičajna počasno it njegovih kretenj nas je le še bolj pričela skrbeti, vendar smo pa upali, da se obrne na bolje, opali tem bolj, kajti jasnost In prožnost njegovega duha ni oslabela in nasmeh njegovih usten ni upadaL Tako sem našei Fugueria še 15. novembra v dopoldanskih urah. Odšel sem t doma ter se vračal šele ob peti eri, ko se je pričela telovadba v Sokolskem domu. Naenkrat sem pričel nehote hiteti, kajti neka neznana slutnja ni mirovala, čimbolj sem se približeval k domu. Tu zagledam sredi Žitnobranske ulice brata Josipa Novotnesa, hiteti v največji naglici z majhnim lističem v roki. Do-hitim ga, vprašujoč po Fugnerjevem zdravju. Pogled starega domačega prijatelja mi je povedal dovolj, kakor so se stvari obrnile. Oba tečeva v eni smeri dalje in ml podaja zdravnikov predpis. Muschus, usodna beseda, ki je tu zadostovala. Srce se mi je krčilo. Stal sem brez diha, občutil sem, kako bledi moje lice in obrnivši se, sem hitel v telovadnico. Z enim poveljem sem zaključil telovadbo. Sokolski dom se ie izpraznil in zakl^niL
Hitel sem ::a stanovanje brata Fiignerja. Pristopi! sem k postelji, stresel se ;e. Tako še Fiignerja nisem nikdar videl. Ležal je z voščenim licem nepremično vznak, njegovo dihanje je bilo komaj opazljivo. V tem prihiti br. Novomv z zdravilom... mo-schus je učinkoval...
Po kratkem času ie cdprl Fugner medlo svoje oči, izgovoril moje ime ter s prose-čim pogledom stisnil mojo roko. Izprcgovoril sem nekai tolažilnih besed. Še enkrat je uprl svoj {.ogled v me, kakor bi hetel reči: »Ni več upanja Iv: Zamahnil je z roko, to je bil njegov poslednji žrvijenski stres-I;aj. Položil sem svojo tresočo dlan na njegovo srce, ki ;e prenehalo biti, najplerreni-tejše srce, ki sem je kdaj pozna!, srce, o katerem še danes mislim, da enakega ni in nikdar ne bo. Svet se mi je zazdel prazen, v tem trenotku tako pust in brezizrazen, ko smo izgubili glavo in očeta našega Sokolstva.
Bliskovito se je raznesla pretužna vest po vsej Pragi in prvi. ki je prispel k mrtvemu bratu, je bil ravno oni, ki je imel postati naša zaščita — brat Tomaž Černy. Objela sva se in plakala glasno in dolgo za mrtvim svojim bratom...
Drugi dan so se odprla vrata Sokolskoga doma. Ljudstvo se je valilo k kataiaiku, kjer je ležal mrtvi naš starosta in se ustavilo pred njim v tihem spoštovanju. Kaj nam je bil vsem Fugner in ne samo vsem, temveč vsakemu, ki ga je poznal, se je izrazilo najbolj, ko so množice meščanov in kmetov zrle nepremično pred se In solza za solzo se je utrinjala z oči vseh navzočih. Mladeniči in možje, tu kleče, tam stoje opriieli so se za ramena in roke ter v nemi nelzrazljlvi tugi tvorili nepremično skupino, kakršne še nihče ni videl in kakršne bi nihče ustvariti ne mogel. Občutili smo vsi v tem trenotku turobne svetosti, da ^e to izguba brez nadomestila, da je preminul on, ki nas je vse v nelzrečnem navdušenju vezal k naši stvari, spajal v en krog, da je preminul Čeh, katerega ni nihče v plodonosnem de!u za narod dosegel, da je preminul človek, ki je s človeško vrednostjo svojo spoznal vse človeške plemenitosti v nas in brezprimernim načinom zmagal. Slava nesmrtnemu ustanovitelju slovanskega Sokolstva Jindrichu Fugnerju!
— Naš Tabor. Povprašujejo, kako daleč smo dospeli, kedaj bo veliko delo do-višeno. Na eni strani čestitke, rra drugi strani skepsa. Oboje ie upravičeno. Svojim članom in vsem, ki s simpatijo spremljajo velike napore, sporočamo, da je zunanje delo (omet, fasade, žiebniki, odtočne cevi itd.) dovršeno. V delu sta obe stopnišči, to je v glavni južni dehod in s telovadišča. Terenska razlika med ravnino pri južnem vhodu in med letnim telovadiŠčem bo znašala okrog 1.30 m. Ako se vreme zboljša in ne nastopi prezgodnji mraz, se prične polagati hodnik ob Skofji ulici. Težko pa bo dovrši jivo izravnan je prostora ob Vr-hovčevi cesti in na severu pred vojašnico Še to jesen. — Vsa okna in po večini tudi vrata so vstavljena, v zunanji vrsti so okna tudi že zasteklenjena. Omet znotraj nas je dolgo zadrževal, ker smo morali dobrih Šest tednov čakati na materijal za osrednjo kurjavo, vodovodno napravo, kopališčni inventar, električne predmete itd. Ta dragoceni materijal je dospel, z delom se žurimo posebno v severnem stanovanjskem traktu, ogromen zidarski oder za notranji omet stoji in delo se bo pospešeno nadaljevalo, dokler nam bo to dopuščala primerna toplota. Stavba ie po svojem načrtu osobito glede kanalizacije, zračnega pretakanja, ogrevanja silno sestavljena. Vporabila so se vsa nova tehnična izkustva, ki so se obnesla na novih velikih javnih zgradbah v Srednji in Zapadni Evropi. Ako nam bi dopuščala denarna sredstva, bi bil Sok. Dom rta Taboru lahko dograjen v treh mesecih. Tcda baš najdražji notranji del nam bo delal največ težkoč. — Tu smo pri finančnem vprašanja! Dela so se oddajala previdno — oni očitek, da je šla neka tvrdka radi Sokola v konkurz, je prazna in izmišljena fabula, ki jo je objavil Sokolu sovražni časopis — premišljeno. Krediti, lastni dohodki, naklonitve sokolskih prijateljev se vporab-Ijajo s skrupulozno gospodarsko vestnostjo, toda vse stane danes veliko denarja. Čast vsem prijateljem Sokolskega Tabora, brez naklonjenosti in daril v denarju ln v naravi bi bili morali prenehati, Se predno bi bila streha nad stavba Brat Josip T u r k v tem pogledu prednjači. Zbira in sam žrtvuje, Dal je besedo: »Sokolski dom na Taboru bo stal. ae odmaknem mu svoje varujoče roka, dokler je en vinar dolga na tel stavbi«. Brat Tnrk je ivest dani besedi pa prosimo vse prijatelje Tabora«, da ca ravno tako evesto podpirajo. — 15. decembra se vrši velika loterija v prid Taboru z glavnim dobitkom Dla 50.000. Od te uspešne akcije ja mnogo odvisno, s kakšno brzino bomo mogli nadaljevati gradbeno delo. Najtežjim časom se bližamo. Doslej smo
nflcl, dobavitelji, podjetniki, kJ so gradili Tabor, so vedno v redu prejeli pogojena izplačila. — Bodočnost nam ne bo prijetna. Računali smo, da bo zgradba od decembra 1925 že v obratu, da bo dona&ala gotove redne mesečne donose. Zimska doba nam torej glede dohodkov odpade. — Sokol jo vedno živ vir novega življenja. Smo večna pomlad, ki nosi vedno nove nade, ki nas vzdržijo pri trajnem delu in nikdar ne varajo. — Prijatelji Sokolskega Tabora, spremljajte naše napore duševno, obdržite požrtvovalnost za Tabor, storite vse, d* naši denarni načrti dobro uspevajo.
Gradbeni odbor«
Sport
poraz
O porazu jugoslovanske reprezentance v Rimu poročalo italijanski listi, da je naše moštvo do 14. minute drugega polčasal absolutno prevladovalo polje Ln da tudi cc* lokupni rezultat ne predstavlja resničnega razmerja sil. Naši so doininJraii prvi polčas s krasnimi kombinacijskimi akcijami, V tem polčasu je prvi gol zabil Petkovič, dočini italijanski sodnik, baje radi offsida drugega gola nI priznal V drugem polčasu Je kapetan rimskega moštva izprenienil postavo ter s tem povzročil popoln cbrat. Do 14. minute drugega polčasa so še vedno dominirali JugoslovenJ, ki so po Benčiču za* bili dva krasno izpeljana in streljana gola, tako da smo vodili s 3:0. Sedaj pa se fc siika popolnoma izpremenila. V 15. minuti zabije Bernardini, reprezentativni igrač, ki je igral v Padovi in v Budimpešti, prvi gol za Rim. Naši zopet pritisnejo in napadajo v rimskem kazenskem prostoru. Nepričakovano pa prodre v 22. minuti italijanski napad po hitrem krilu, ki ga ne zadrži slabi hali Krii in Lo Prete zabije drugi gol za, Rim. Našo halfvrste in bekov se polasti nervoznost. Dve minuti pozneje zabije isti italijanski igralec na isti načm po krasnem centru s krila izenačujoči gol. Občinstvo začne navduševati svoje igralce, ki nato znova pritisnejo. Četrti gol sledi šele v 33. minuti, medtem ko Jugosloveni zaman napadajo. Sledita dva italijanska gola v 35. in 37. minuti, torej v dvominutnih odmorih, kar pomen;, da je naša obramba Izgubila glavo, da so ji odpovedali živci in da je popustila z resnim m solidnim obrambenim delom. Zadnja dva italijanska gola zabile BianchL Sedmi italijanski gol pade v 4<J„ minuti. Po šestem godu zapusti vratar Mi-heičič svoje svetišče, nakar vstopi Fridrich, ki pa tudi nc more ubraniti zadnjega gota. Rimsko moštvo je "igralo v postavi; Nicco-lini, Mattea—Corbvoos, Nesl—Ferraris—1 Berti, Battilana—Bianchi—Degni (Lo Prete)—Bernardini—Rosso. Jugoslavija pa v postavi: Mihelčič, Vrbančič"—Pazur (fvkovic), Marjanovič—Premrl—Križ, Grdenič—« Jovanovič—Benčič—Petrovič—Sekulić. Sodil Je italijanski sodnik Reinlich iz Neapolju-
V sredo je vse dopoldne v Rimu Mo kot u škafa. Kljub temu se je nabralo na igrišču »Rondinelle: neobičajno veliko število (10.000) občinstva. Rimski poraz je škandal svoje vrste! V glavnem zadene krivda popolnoma nemogočo half vrsto bi nesigurne beke, ki so bili imenovani za turnejo v Italijo, dasi nimajo za ta posel potrebne kvalifikacije. Predvsem ne kvalifkacije sigur-nosU. Živčni napad obrambe, slab golman, utrujenost itd. Dobra lekcija za bodočnost Na§ napad pa je igral odlično.
— Poeet planinskih koč SPD Izven sezone. Celo zimo se oskrbujejo v Kamniikth planinah: Turistov^ka koča v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu. Koča na vi4Ud planini; ob Bohinjskem jezeru sta čez zimo odprta Hotel Sv Janez in Hotel Zlatorog; prvi ima 10, nova dependanca Hotela Zlato, rog pa 5 zakurjenih sob na razpolago (a dvema do tremi posteljami). Vse drug-* planinske koče so zatrorjese in Invontn-Je spravljen v dolino. Njihov poeet pozimi io 8ploano dopuščen le v spremstvu orikrbn??-kov oziroma vodnikov, ki hranijo ključ*. Turisti sami ključev ne dobijo; vodniku, plačajo po dogovoru. Aleksandrov Dom pol Triglavom čez zimo ni dostopen, ker sta pokvarjena peč in $tedilnikt Dogovorno ; Jugusilovenakim športnim Savezora in športnimi društvi je Slovensko Plaain&ko Drn. štvo olajšalo pristop v posanme koće organiziranim skupinam smučarjev in to saBr. javčevo kočo na Vršiču, za staro AJjaževo kočo v Vratiti (nori Aljažev Dam je čez at-mo nepriotopen), za Stanič evo kočo in Tn. glavsM Dom na Kredarici, za Voda! kočo na Vele m polju, za Koćo pri Trl^la*. skjh jeeerih m za Spodnjo Kočo na Gotici. Vsaka skupina mora imet! rod jo, ki oglar 1" izlet iu dobi ključe od zadevne kočo pri Osrednjem odboru ▼ Ljubljani. Priglasiti se mora izlet in število izletnikov naj k do vsaki* srede. Ključe se odda preko se. delje in se mora Osrednjemu odboru vrniti taftcoj po izletu, najkasneje do prihodnjega torka. Med tem ćasoir. se kađ i f'ru^i partijK ključa za zadevno kočo ne more dati tor! morajo drugi morebitni iziecnlkj slediti vodji prvoogladene skupine; ključ se ne am« nikomur drugemu oddati. Vodja izleta tn dotično društvo, katerega člani se izlet* udeležijo, prevzamejo odgovornost za vsako škodo ln poškodbo, ki bi se v koči napr*, rila in za plačilo po društvu določenih pri-»tojbln. Osebe, ki bodo prevzelo vodetvo te-letov ms dobile ključ, je določilo Slovensko Planinsko Društvo na predlog Športnega, saveza za celo timsko sezono v naprej. —* Vodja izleta mora skrbeti ca red m pravdno porabo koce; njegova OoScsort je, da pri vstopil t kočo ugotovi stanje koće ter t** in vso udeležence Izleta vpiše v posebno v koči razpoloženo knjigo. Tam se mora vpisati tudi stanje, v kafcrSnem se je koča na-pustila. Natančno enako poročilo mora vod, Ja oddati Osrednjemu odborn^^atn a vr« nHviJo kljuca.
■iir m
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 14. novembra 1925.
~* Vodanca cfr. Žerjav in dr. Piv* fco zrn poplavljene kraje. Narodna po* slanca dr. Žerjav in dr. Pivko sta včes raj v narodni skupščini predložila nus jen zakonski predlog 7» podporo pres bivalstvu poplavljenih poKrajin. Dok* tor Žerjav in dr. Pivko sta zahtevala 10 milijonov za prvo pomoč. Oba po* slanca ste intervenirala tudi pri voj? nem ministrstvu, da da na razpolago yoja$tvo za reševalna delo v poplavljen nih krajih. Predlog dr. Žerjava in drja. Pivka bo predložen finančnemu mini* stru, obenem pa sta oba poslanca za« htevala, da naj se takoj nakaže večji znesek za prvo pomoč in prehrano pri« zadetemu prebivalstvu.
— Dr^ Aleksander pri ministru pravde. Državni pravdnik v Zagrebu dr. Aleksander je odpotoval v Beograd in posetil ministra pravde dr. Marka Gjurišiča, Svojemu re. sortnemu ministru je poročal o stanju sod. stva na Hrvatskem. Pri ti priliki so se ob. ravnavala vprašanja, ki so v zvezi z zakon-rikimi načrti o sodnikih in sodiščih ter se je govorilo o reorganizaciji sodišč ma Hrvatskem.
— Nedeljski počitek za celo državo. Pišejo nam: »Savez privatnih namještenika Jugoslavije* v Zagrebu vodi v zadnjih letih uporno borbo, da uvede nedeljski počitek. Korično je izdal g. minister za socijalno po-Uitiko dne 31- oktobra t. L hitno resenje pod številko 350/4, ki glasi: »Na podlagi prava, danega mi z odredbami § 13. zakona o zaščiti delavcev, ter v cilju enakomernega reguliranja vprašanja o zapiranju trgovin ob nedeljah v vseh krajih naše drŽave odobravam: Da veliki župani v vseh mestni na svojih teritorijih po zaslišanju pristojnih delodajalskih in delavskih komor urede vprašanje o zapiranju trgovin ob nedeljah, oslanjajoč se na princip, da se imajo zapirati na vseh mestih na njihovih teritorijih ob nedeljah vse trgovine, v smislu § 12. odstavka 1. zakona o zaščiti delavcev. Izvzeto od tega principa sme biti samo podjetje, ki se bavi s tovarjenjem in iz-tovarjenjem brodov, parnikov in ladij v pomorskih in rečnih luk ah v smislu § 14. odstavka 1- zakona o zaščiti delavcev, kakor tudi podjetja v smislu § 14- odstavka 2. tega zakona poleg naštetih slučajev v § 15. croenjenega zakona, ali, če pada na ta dan letni semenj v dotičncm kraju. Prej omenjena izjema sme se izvesti z obvezo za delodajalce iz § 14. zadnji odstavek in § 15. zadnji odstavek zakona o zaščiti delavcev, kakor tudi brez pravice prestopka § 16. tega zakona. Pozivam velike župane, da v prednjem smislu postopajo in o izvedenem obveste oddelek za zaščito delavcev poverjenega mi ministrstva.« »Centralna uprava Saveza privatnih namještenika Jugoslavije« v Zagrebu podvzema, po svojih krajevnih organizacijah, nadaljne akcije, da Se izvede to rešenje. V Bosni in Hercegovini je to vprašanje že rešeno navzlic odporu muslimanov in Židov; Veliki župan sremske oblasti je na podlagi gornje rešitve odredil, da se ima uvesti v srem. oblasti nedeljski počitek s 1. decemb. t. 1.; v Zagrebu, (kjer se pričenja v zadnjem času ukinjati nedeljski počitek), pripravlja »Savez privatnih namještenika Jugoslavije« obsežne mere, da se v Zagrebu in zagrebški oblasti uvede popolni nedeljski počitek. — Tako se bode rešilo še eno vprašanje, ki nas je postavljalo v kategorijo oni držav, k:er se ne izvaja socijalno zaščitno zakono-dajstvo.
— Proti zakonu o izkoriščanju vodnih sil. Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhiteiktov _ Sekcija L/jubljana — nam pošilja ta-le dopis. Zakonodajni odsek naše sekcije, sestavljen iz naj odličnejših strokovnjakov, je sedanji osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil proučil ter sklenil predlagati, da naj se pošlje merođajnim činiteljem sledeči brzojavni protest: »Z vso odločnostjo se pridružujemo protestu Sekcije Zagreb proti sedanjemu osnutku zagona o izkoriščanju vodnih sil. Osnutek je pomanjkljiv in neuporaben ter bi kot zakon sigurno uničil vse poizkuse za elektrifikacijo naše zemlje. Zaradi tega zahtevamo, da se ta onsutek odstavi z dnevnega reda ter da se poklicanim korporacijam in strokovnjakom da prilika za sodelovanje pri sestavi modernim zahtevam in splošnim interesom odgovarjajočega zakonskega osnutka« — Ta brzojavni protest se je poslal vodilnim slovenskim poslancem, narodni skupščini, zakonodajnemu odboru in ministrstvu poljoprivrede i voda. — Podpisano Udruženje se obrača do vseh merodajnih in inteTesiranih činiteljev s prcšajo in nasvetom, da v zadnjem trenotku preprečijo namero vlade, da bi na neobičajen n- -.n sestavljeni in nemogoči osnutek uzakonila. Opozarjamo še pravočasno na nedogledne In kavarne posledice, ki bi za razvoj našega gospodarstva nastale, ako bi se uzakonil se-dnji načrt. — Udruženje jugoslovenskih inl ženjera i arhitekta — Sekcija Ljubljana,
—- Meštrovič na potu v Newyork. Ivan Meštrovič, slavni naš kipar, odpotuje v spremstvu zagrebškega publicista g Mar-janoviča v Newyork. Pred svojim odhodom Je Meštrovič obiskal Zagreb in Dalmacijo.
— Razvrščanje železničarjev. Generalna direkcija železnic je odredila za večje število svojih dnevničarjev in zvaničnikov na svojem področju posebne strokovne izpite. Cimovniki, ki so položili izpite, bodo razvrščeni v tretjo kategorijo po zakonu o državnih činovnikih.
— Stavka krojačev v Nišu. Dne 9. novembra so začeli stavkat! krojači   v Nisu. Zahtevajo izboljšanje gmotnega stanja. -Oblasti že posredujejo med delodajalci in krojači.
— Naši In poljski učitelji. Glavna uprava Saveza poljskih učiteljev Je dostavila našemu Učiteljskemu udruženju dopis, v katerem zagovarja tesnejše stike med poljskim in jugoslovenskim učiteljstvom, kar bo znatno pospešilo zbližanje med poJjakini
in jugoslavenskim narodom. Istočasno jav. lja Poljski savez, da Je predlagal v Pragi,
Sofiji in Moskvi, naj se pristopi k ustanovitvi slovanskega učiteljskega saveza Polj, ski učitelji pozivajo nase učitelje, da Jim pomagajo tudi pri ti misli.
— Velike proslave na dan Narodna Odbrane. Kako je poznato slavi Narodna Odbrana po cijeloj državi na dan Narodnog Ujedinjenja I. decembra svoj dan, koji po-tvrdjuje največi uspijeh u njenom rado onamo od aneksije Bosne, pa sve do svijetlog Oslobodjenja svoje braće ispod anstro-madjarskog jarma. Ove godine kao na sedmu obljetnicu upriličuja se te svečanosti n velikom stilu, jer će tom prilikom Mesni Odbor beogradski posvetiti i svoju slavom ovjenčanu trofeju iz zadnje etape svog viteškog rada. Zato su pozvana sva human i, prosvjetna, viteška i nacijonama udruženja iz cijele zemlje, da učestvuju tim velebnim proslavama. Kako organi Narodne Odbrana po cijeloj državi orgartiziju I posebne vozo. ve sa privatnim učesnicima, to je i povjer-ništvo u Zagrebu poduzelo akciju kako bi hrvatski 1 slovenački dio našega naroda b'.o dolično zastupan. Svi učesnici užrvaju povlasticu na željeznicama u polovini vozne cijene u med j u vremenu od 27. novembra do 5. decembra, jer proslave traju dva dana. Oni koji žele sudjelovati treba da se prijave najdalje do 28. o. m. kod povjereništva u Zagrebu, KačiĆeeva 8
— Uredovnica povjereništva Narodne Odbrane u Zagrebu nalazi se u Kačičevoj ulici S, a posluje za stranke iz mjesta svakim danom, osim blagdana od 16. do 19. časova, dok za one izvan Zagreba i od % do lo. časova. Povjereništvo.
— Brezuspešne dražbe. Pišejo nam: Ra* di zaostalih davkov je bilo v ljubljanski okolici uvedeno proti raznim posestnikom izvršilno postopanje. Zarubljene premičnine bi morale priti na javno dražbo. Toda javna dražba je ostala brezuspešna, ker na dražbo ni prišel noben kupec.
— Uprava državnih monopolov raz-, glasa pod M. Pr. br. 45.646 nastopno: Vsak državljan si more nabaviti iz državnih skladišč odnosno iz skladišč, ki so v zakupu države, drobno ali zrnato sol in sicer najmanje 50 k$j ene vrste.
— Rak se da ozdraviti! Iz Lrondona poročajo: Vodja oddelka za preiskovanje raka na univerzi v Liverpoolu prof. Blain Bell je imel pred zdravniško akademijo v Torontu predavanje, v katerem je poročal o uspešnem zdravljenju raka z injekcijami svinca. Metoda je zelo nevarna, vendar pa zelo uspešna. Na kliniki v Liverpoolu so na ta način ozdravili že nebroj slučajev. Med temi dve žonski, katerih stanje je bilo docela brezupno. Eni izmed njih so zdravniki napovedovali samo še 14 dni življenja^ Obe sta popolnoma ozdraveli. Vce te uspehe je potrdil tudi prorektor univerze dr. Adami.
— Vojaški koncert v Laškem. Ugodna
prilika je nanesla, da bedo Laščani lahko j deležni v nedeljo dne 15. t. m. prijetnega in nevsakdanjega užitka. V toplicah se vrši namreč cb 16. uri pop. neprisiljen in vsakomur dostopen družabni sestanek. Kcn-ceriirat prideta vojaški orkester iz Banjaluke In bržkone tudi priljubljen moški pevski oktet iz Zidanega mosta. Vstop je brezplačen. Vabilo za udeležbo velja vsej javnosti.
— Smrtn3 kosa. V Slovenski Bistrici je 11. t. m. umrla gospa Viljemina Tomši* čeva, soproga mestnega občinskega tajni* ka. Pokojnica je bila simpatična gospa, ki se je odlikovala zlasti s svojimi srčnimi vrlinami. Zato so jo čislali in visoko cenili vsi, ki so jo poznali. Pogreb je bil včeraj ob 16. v Slovenski Bistrici. Številna udeležba pri pogrebu je pričala, kako priljubljena jc bila pokojnica v vseh krogih. Blag ji spo* min!
— Opozorile Vse planinske koče so se opremile z novimi ključi in zatvori; VSAOp v nje je torej brez ključa nemogoč. Zato se naj izletniki ne odpravljajo na ture, ako si niso preskrbeli ključev od dotičnih zavetišč. Vsak nasilni vlom se bo kazensko zasledoval. V kočah ni postelj in odej, ni nl-kakih živil, niti kuriva.
— Strahovita rodbinska tragedija. V selu Ostmgnje pri Valjevu v Srbiji se je te dni odigrala strahovita rodbinska tragedija. Zakonca Dimitrije in živka Dukič sta živela v stalnem prepiru med seboj. Njuno življenje je bilo pravi pekel. Mož je bil notorlčen pijanec, ki je pognal po grlu vse, kar je prislužil. Pretekle dni je prišel zopet pijan domov ter se z ženo zapletel v prepir^ Med prepirom je pričel pretepati svojega sina, da bi ženo razdražil. Nenadoma pa je potegnil nož in pričel divje mahati okoli sebe. Nesrečni otrok je bežal pred divjakom, ni mu pa u-tekeL Lukič je sina zabodel do smrti. Ko je Lukičeva videla, kaj je sto^l njen mož je ubila hčerko in jo vrgla skozi okno, češ da je boljše, da Je mrtva nego da živi pri takem divjaku. Oba zakonca sta nato pobegnila. Drugi dan so našli Luklča obešenega, žena pa se Je sama javila orožnikom.
_ Dvojni umor v Velikem Befckereku.
V noči 12. t. m. Je bil v Velikem Bečkerekn fzvršen dvojni umor. 771etna vdova Dragic je živela s svojo že priletno hčerko v mali hišici, čije eno sobico je oddala v najem. Zadnji najemnik je bil neki Boso Djurič, skrajno delomržen človek, k) se pa je rad napil in se v pijanosti prepiral s obema ženama Tako je prišel 12. t. m. zopet vinjen domov. Sosedje so čuli prepir, oteo tepa dalje zanimali za dogodke v hUL Zjutraj se jim Je nudil grozen prizor. Stara ženica je ležala vsa okrvavljena na tleh. njena hčerka Istotako. Obe sta MU strahovito razmesarjeni, hčerka Je imefla 15 ran. Morilec Je mirno spal v svoji zob! In so ga orožniki aretirali. Obe zenl sta bih* umirajoči prepeljani v bolnico, vendar sta že 4 podlega* rjoekodbam
Iz Ljubljane
— Tsčsj zm srbohrvaščino In cirilico. Zveza obrtnih sad—75 v Ljubljani priredi tečaj za srbohrvaščino In cirilico, ki se bo otvorH začetkom meseca decembra. Vršil se bo vsak torek to petek od 19. do 21^ zvečer v državni đvorazrednj trgovski šoli na Kongresnem trgu. Učnina bo znašala 30 do 40 Din mesečno. Vsi oni obrtniki in pomočniki, ki se hočejo tečaja udeležiti, naj se met uradnimi urami od 9. do 12. in od 2. do 5. zglasijo pri Zvezi obrtnih zadrug-, Aleksandrova cesta 2, I nad. — Načelstvo.
— Zahvala. 6 priliki proslave češkoslovaškega državnega praznika dne 30. oktobra t. 1. Je tukajšnja podružnica »češke obeci« naklonila podružnici -Kola jugoslov. sester« zbirko 570 Din v blagotvorne društvene namene Ginjene ob dokazu naklonjenosti i ljubavi bratskega nam naroda izrekamo plemenitim darovalcem iskreno zahvalo. — Odbor »Kola jugoslov. sester« v Kranju.
— Upravni  odbor  društva »Narodni
dom« v Ljubljani sklicuje redni občni zbor na dan 20. novembra 1925 ob 8. uri zvečer V veliki dvorani N?,rodnesa doma. Na dnevnem redu je: 1. poročilo o društvenih računih ter njih odobritev; 2- volitev predsednika :n 11 članov upravnega cdbora: 3. volitev preglednikov. Opomba: Vsak dru-Stvenik ima glas na občnem zboru, vsak delež po 100 fl. (50 Din) in vsakih darovanih 100 f*. (50 Din), oziroma vsakih vplačanih ali darovanih 120 fl. (60 Din) (§ 2, točka 5) daje pravico do enega glasu. Deležnik sme pooblastiti drugega društveni-ka. da glasuje zanj. Ta pa ne sme več kakor 5 tujih deležev zastopati na občnem zboru. Noben društvenik ne sme imeti več kot 5 glasov, le kdor je deležnik in darovatelj, ozir. p.ocblaščenec, more imeti največ 10 glasov. 1943/n
— Največja izbira finih bluz In oblek. Stari trg It. 9. Kristofič-Bučar
— »Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani« je koncem meseca septembra t. 1. potom dnevnega časopisja preklical veljavnost uradnega pooblastila za pobiranje zavarovalnih prispevkov v področju ekspoziture OUZD v Zagorju, glaseče sc na ime Schaffer Ivan. Ker so odpadli vzroki, ki so bili merodajni za omenjeni preklic, se p. n. interesente obvešča, da ostane naporrrnano pooblastilo do nadalj-nega v polni veljavi. 1942/n
— Bivši veliki žopaa dr. Miroslav Lu-kan oglaša, da prevzema pravno zastopstvo ter intervencije v vseh strokah državne uprave, da posreduje pri serijoznih poslih vsake vrste, daje informacije in da je ustanovil v svoji pisarni tudi davčni oddelek, pri katerem sodelujejo kvalificirani strokovnjaki. Dolgoletna in obsežna praksa imenovanega v tej stroki jamči, da bodo imele stranke, ki se obrnejo na njega, krepko oporo. 1940/n
— Pozor čitateljem! Opozarjamo naše c. čitatelje na prilogo drž Razredne loterije!
— »Martinov večer« v društvu »Soča« v LJubljani. Danes v soboto 14. t, m. ob 8. zvečer priredi društvo »Seča« v Ljubljani »Martinov večer« v salonu pri »Levu«. Nastopi g. KragelJ s šaljivim nagovorom, nato si odi komični prizor, petje in godba. Vabljeni vsi člani in prijatelju Vstop prost.
Podgane,  stenice,  ščurke uničujejo
mmr ratol, stenol, gamadin, -obs
Odio Rstol, Zagreb. Bicnlčks 21 4»7
— Olepševalno društvo v Rožni dolini
vabi na Martinov večer, ki se vrši v nedeljo dne 15. novembra t. L v restavracijskih prostorih na Strelišču pod Rožnikom. Spored: Godba, petje, ples. Martinova go-ska in Vedeževalec Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina prosta.
— Plesna šola Olepševalnega društva v Rožni dolini se vrši vsako nedeljo ob 3. uri popoldne v restavracijskih prostorih na Strelišču pod Rožnkom, istotam se dobe vsako nedeljo prvovrstne domače leter-lie In krvave klobase. 1941/ji
— Klub Primork priredi tudi letos ple* ne vaje in sicer v dvorani Kazino, ako se javi zadostno število udeležencev Zglasiti se je pri g. Karli šaplovi, Gospodarska cesta št. 5, pritličje, vsak dan od 2. do 3. popoldne od 14. do 23. t. m 1922-n
— Redka ugodna prilika nudi se vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina Ko. Tržič razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zalesa traja. Vse blago Je garantirano najbolje kvalitete. Prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20. 212 n
— Zveza godbenikov za Slovenijo ima svoj izredni občni zbor dne 15. novembra ob 9 uri v gostilni pri Levu. Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, naproša upravni odbor vsakega člana, da se brezpogojno in pravočasno udeleži obenegi zbora. 134 4-n
— če čutiš, da si se prehladu, izpij čašo čaja lz čajnih mešanic znamke »Buddha<.
— Martinov večer priredi Or-JU-NA št. Jakob - Krakovo - Trnovo pri Kavčiču na Prulah v soboto dne 14. t. m. ob 20. uri Orjunaši in nam naklonjeno občinstvo vljudno vabljeni. Za jedi. dobro pijačo in zabavo preskrbljeno. Vstopnina 2 Din. — Svira lastni orkester. — Odbor. 1936~n
— Društvo za zgradbo «n vzdrževanje Sokclskega doma na Viču priredi v nedeljo 15. novembra ob 8. zvečer v Sokolskem domu na Viču Martinov večer z najzabavnej. šim programom. Vstopnina samo 5 Din. —
1923-n
— Klub Primork priredi letošnji pred* pust začetkom februarja I. črno*belo reduto. Kdor se namerava udeležiti te prireditve v kostumu, dobi informacije vsak ponedeljek od /-2 6. do 7. v damski sobi kavarne «Emo«
1931/n
Iz Celja
—c  Pokvarjen  vodovod in elektrika.
Ob priliki zadnje poplave jc bil pri Vitanju pokvarjen tudi vodovod. V četrtek zvečer jc bilo mesto brez luči, ker je bil pokvarjen stari transformator v Gaberju, preko katerega dobivamo sedaj električni tok. Ko bo napravlien novi falski transformator, kateri se mora vsled pogodbe med mestom Celjem in Falo postaviti, se take neprilike ne bodo mogle več dogajati.
—c Škoda, ki jo je zadnja povodeni napravila okrog Celja, je velika. Skoro po vseh hišah v Celjski okolici so imeli vodo, ki je ponekod segala do pasu. Ljudje vsled naglega naraščanja niso mogli skoro ničesar spraviti na varno in jim je pokvarjeno
vse pohištvo. Razdrti in odneseni so p!o» tov!, razorane ceste itd. Vode so padle, deževnega vremena pa. kakor ja videti, .še ne bo konec.
—c Gfedališče. V petek le morala predstava »George Dandin« vsled tehničnih ovir odpasti. Vrši se v nedeljo 15. t. m ob 4. uri popoldne. Reprize ne bo.
Iz Maribora
—m Gorenjski slavček na mariborskem
odru. Letošnja gledališka sezona se stvori v soboto 14. novembra 6 Foersterjevo komično opero ^Gorenjski slavček«, ki se ponovi tudi v nedeljo 15. novembra, obakrat ob 3 (20.) url Izven abonmana. Ta melo. dijozna in zabavna opera je imela v Ljub. Ijani največji uspeh od vseh oper, katero so tam kdaj uprizorili: šla je okoli 40krat. Saj pa je to prava domača opera, v katero je vpletenih mnogo narodn'h pesmi, na drugi strani pa je bogata na prekrasnih melc. dijoznlh in fino muzikalnih mestih. Kot ko mična opera pa ji ne manjkajo tudi mnos-3 vrlo Immoristlčne točke. Gotovo je, da bo tudi v Mariboru jako ugajala in doživeia celo vrsto repriz.
—m Repertoire Narodnega gledališča v Mariboru. Soboto dno 14. novembra ob 20^ uri r>G0Tenjski slavčekc, premijera. — Nedelja dne 15. novembra ob 20. uri: »Ooronj-ski slavček«. — Ponedeljek dne 16. novembra: Zaprto _       Torek dne 17. novembra ot
20. uri  ^-Zakleti grad.-, premijera.
Iz Trbovelj
—t Članski sestanek Društva rudnlšktfi nameščencev. Pretekle dni je referiral dr. Obersnel z Jesenic pri Forteju na Vodah o pokojninskem zavarovanju ter o razmerju do bratovskih . skladnic. Velezanimi-vo predavanje se je vršilo pod okriljem Društva rudniških nameščencev.
—t Centralno ravnateljstvo TPD. v Ljubljani je podelio rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah subvencijo v znesku 5000 dinarjev.
—t Prireditev Ciril - Metodov podružnice. V nedeljo 15. t- m. priredi tukajšnja Ciril - Metodova podružnica svoj vsakoletni Martinov večer, ki je zelo priljubljen med občinstvom, katero se zaveda, da ne srremo nikdar pozabiti na našo mladino onkraj Karavank ter notranjskega Snežnika in Triglava-
—t Več tisoč Hudi bo zbranih danes v nedeljo pred rudniško restavracijo na Vodi, ker se bo vršila zaprisega vojaških obveznikov. Dopoldne bo koncertirala vojaška godba \z Banjaluke, popoldne pa domača rudniška godba.
—t Otvoritev Ljudske visoke šole se bo vršila danes v nedeljo ob pol 3. popoldne ob prisotnosti zastopnikov raznih kulturnih društev.
VREMENSKA KASTROFA NA DUNAJU
— Dunaj, 13. novembra. Zaradi trajnega deževja so mnogoštevilne hiše močno poškodovane. Požarna hramba ie morala včeraj posredovati v 77 slučajih, pri katerih je morala podpreti ogrožene hiše, deloma pa odstraniti razpadajoče dimnike in stene raznih poslopij.
Najstarejša slovenska pleskarska in ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana
Dunajska cesta 15 is Gasposvetska c 2 (dvorišče kavarne „Evropa")
se priporoča. — Izvršitev točna,
cene zmerne.
72-L
Damska konfekcija in modni salon
TKnilC    Mesta! trg, ■ AlUIVj Pod Ti finćo
Blagovi in svila v zalogi. Najnižje centi      Prvovrstno delo!
ioi
Svarilo.
4309
Podpisana svar m vsakogar, ki b! o meni razširjal lažnjive govorice, ker bom proti njemu sodni sko postopala. Jazeflua Scfamuck
mo
Creua
vsakovrstna, po najugodnejši ceni, kakor vsako leto vedno na zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni loj in ga plačam po najvišji dnevni ceni.
Jot. Bergmao, Ljubljana, Poljanska cesta 85
Edino najboljši iivalai stroji sa Is
Josip Petelinca
znamke GRITZNER, ADLER,
P H ON IX za rodbino, obrt in industrijo. — Posamezni deli za
stroje in kolesa, Lamerz igle. Istotam najboljši švicarski pletllni stroji DUBIED
LJUBLJANA 1644. blizu Prešernovega spomenika
Dr. Miroslav Lukan
bivši veliki župan, agrarni direktor In krajni komisar za agrarne operacije
pfevitma pravno zastopstvo strank ter intorvoneijo v vseh strokah državne uprave (politična uprava
zlasti vodopravne, obrtne* gradbene, gozdarske, ribiške, lovske, drtavljansko-opci]ske, občinske zadeve itd. itd. asjrarvt« epsrieljs, •*rareta reforma), posvađaj« pri nnrtjoznlh poslih vsako vrsto In dajo
!
Ob enem naznanja, da je ustanovil v svoji pisarni tudi aavoiel selslolok, pri katerem sodelujejo kvalificirani
strokovnjaki.
Pisarna v hiši Pokojninskega zavoda, Glsalallska avL sto*. O v trotjaai easstropja (lift). Vbod nasproti vbodu v palačo Trboveljske. Telefon št 921.
i
Dr. Tone Jamar
so Jo preselil na Miklošičevo cesto, novo palačo OUZD (bolniška blagajna) ==   nasproti sodni)!. =====
425*
**~ Vinogradari!
2—3 godišnje razsadnici sa korenom 1. godišnje amer loze sa korenom i glatke divljake svake rase, kao i ple menite 2—3 godišnje voćke i ruže može se naručiti kod Ladislava Sevar, Petrova radin 19 4293
Preselitev.
Naznanjam cen/, odjemalcem in naroč-nikom, da sem svojo kleparsko delavnico iz Prešernove ulice št. 5 preselil na
Turjaški trg štev. 5.
Zahvaljujoč se za dosedanja naročila se priporočam v nadalje.
Z velespoštovajem
JAKOB F L/G L
stavbeni klepar.
Dražbeni oklic.
Lepa stavba, neposredno pri kolodvoru v Lescah, obstoječa iz stanovanjskih prostorov, prostornih maga-zinov i. t. d., prikladna za obratovanje trgovine na debelo in na drobno, dalje več zemljiščnih parcel, deloma tudi stavbišče in skladiščni prostor ob železniški progi, se predalo v ponedeljek, dne
23. novembra 1925 ob 10. uri dopoldne
potom prostovoljne javne dražbe, katero je dovolilo okrajno sodišče v Radovljici glasom sklepa z dne 12. novembra 1925 oprav. štev. Nc L 577 25—1, ki se vrši na licu mesta prodajnih predmetov (glede stavbe nasproti kolodvora Lesce).
Dražbeni pogoji se razpoloženi v pisarni podpisanega sodnega komisarja v Radovljici. Na željo da natančne informacije odvetnik dr. Mirko Triller v Radovljici.
V Badefl]lei, dne 13. novembra 1925.
Alojzi) Pogan,
notar kot sodni komisar
Banani
biev. ZDI
»SLOVENSKI NAROD*   dne 15. novembra 1925.
Stran o.
Zopet senzacije v cirkusu JUunsRf
Lev se je zoperstavil krotilcu.
menjen strel zadel
Ljubljančanom dobro znani cirkus *Kludsky« je imel v sredo v Košicah na Slovaškem svojo senzacija Pri večerni predstavi je delal krotilec Schmierer napeto produkcijo s skupino levov. Največji lev, ki smo sa videli tudi v Ljubljani in ki je pri vsaki predstavi srdito renčal, pa n: hotel krotilca ubosari. Odprl je svoje žrelo, zarenčal in pokazal strašne zebe. Občinstva se je lotila nepopisna groza. Bila je nevarnost, da nastane v cirkusu prava panika. Vsi so pričakovali, da plane razjarjeni lev med prestrašeno občinstvo in začne na desno in levo trgati z zobmi svoje žrtve. Krotilec se pa ni ustrašil razkačene zveri. Mož se |e dobro zavedal, da bo takoj po njem in da se lahko zgodi največja nesreča, čim lev opazi, da se ga boji. Pri krotilcih ijjra namreč najvažnejšo vlogo po enim in neustrašen nastop. Levu je treba gledati vedno naravnost v oči in kričati nanj tako, da mu niti na misel ne pride, da se ga človek boji. Najmanjša neprevidnost, korak nazaj ali nepreviden pogled v stran lahko poplača krotilec s svojo glavo. Pa ne samo to. Će bi lev napadel in razmesari! krotilca, bi se ne zadovoljil z eno žrtvijo. Planil bi čez ograjo ali pa zlomil z močnimi tacami železno ograjo ter nadaljeval klanje med občinstvom. Zato je razumljivo, da mora biti vsak krotilec mož na svojem mestu, saj je od njegovega nastopa pogosto odvisno življenje drugih.
Tudi Schmierer se je te naloge debro zavedal. Čim se je lev- pripravil na skok, je potegnil krotilec pištolo in ustrelil ren-
— Krotilec strelja« — Levu na-uradnika Quittnerja.
čeči zveri dvakrat v glavo s slepim nabojem. Prestrašenega občinstva se je lotla panika. V gledališču je zavladalo nepopisno razburjenje. Vsi so napeto pričakovali, kakšne bodo posledice strelov. Po drugem strelu se je začni med občinstvom obupen krik in ko so se ljudje ozrli v tisto stran, so videli, kako se je nekdo prijel za glavo in omahnil na svoj sedež. Roke mu je takoj oblUa kri. Bil je uradnik sladkorne tavarnc v Košicah Juiios Ouittner. Takoj so mu priskočili na pomoč. Navzoči zdravnik mu je obvezal rano. K sreči rana ni bila težka. Ves cirkus je bil na nogah. Predstavo so takoj prekinili in občinstvo je začelo v nepopisni paniki bežati. Nudili so se prav komični prizori. Ženske so skakale kar čez glave, mnoge so plezale po moških hrbtih in se skušale rešiti na ta način, da so jadrale po valoveči množici, ki jih je premetavala sem in tja. Srečnemu naključju se je zahvaliti, da v gneči niso nikogar pohodili.
Pogumnejši del občinstva se je pa skušal preriniti k ranjenemu uradniku Quit-tnerju, okrog katerega se je kmalu zbrala množica radovednežev. Zdravnik je ranjenca preiskal in ugotovil, da je ranjen v glavo. Slepi strel, namenjen levu, je zadel njega. Dasi je bil Ouittner oddaljen 8 metrov, je bil vendar nabej tako mečan, da mu je razmesaril kožo na glavi. Ouittner j a so odpeljali takoj z rešilnim vozom v bolnico. Njegova rana ni nevarna. V cirkus je bila poslana sodna komisija, da ugotovi, v koliko je krotilec odgovoren za Ouhtner-jevo nesrečo.
Gospodarstvo
Zanimivo mnenje ljubljanskega trgovca o češkem in italijanskem tekstilnem blagu
Dolžnosti kupujočega občinstva. — So; ličnost in cena blaga. — Dobri stari časi!
Na naš uvodni članek eNaš pravi odgoa voi> pred par dnevi, v katerem smo pisali, da bi bil umesten bojkot italijanskemu bla= gu, nam piše trgovec sledeče:
Xisem niti upravičen, da govorim vimenu trgovstva, šc manj pa pooblaščen. Vendar mislim, da ne bo škodilo, ako se v tej zadevi kdo oglasi. Trgovci imajo v teh žalostnih časih gotovo malo ali nič volje polemizirati, ker jih tarejo druge skrbi, toda nekaj je treba le povedati.
Da bo v enem ali drugem časopisu izšla norica, ki bo po teh demonstracijah pozi« vala na bojkot, sem že itak naprej vedel in slutil. Ker se je to ob takih prilikah vedno zgodilo. Poglejmo si stvar nekoliko bližje. Jaz za svojo osebo se popolnoma strinjam s tem. Zakaj naj bi kupovali od naših naj; večjih neprijateljev, da ne rečem ravno so* vražnikov, ki nam nikoli ne bodo odkrito* srčni. To, kar sklepajo diplomati, bodisi v Locarnu ali kje drugod, so le fbrmalitetc. Toda k stvari! Kakšen bi bil tak bojkot v praksi?
Pred vsem moramo pomisliti, da je itas lijanska industrija imela ves čas vojne do* volj surovin na razpolago, tako da je po končani vojni mahoma poplavila vse naj* bližje kraje, katere je zasedla, to je: vse do Logatca, Cerknice, polovico Dalmacije, Sušak itd. Razpečala je z lahkoto na miliš ione in milijone blaga, za kar so se trgovci kar trgali. Nasprotno češka in avstrijska in* dustrija: Surovine so že davno pošle, kje nabaviti nove, posebno še pri tako nestalni in nesigurni valuti? Kje so bili delavci, ki so med vojno morali v vojake, vse raztre* seno po svetu, vse še neorijentirano. Tisti, ki so pričakovali, da bodo takoj po vojni češke tvrdke že ponujale tekstilno blago, so se vsi prevarili.
Trgovci in kontrobantarji so navozili in nanosili na ta način velikanske količine bla? ga ne samo k nam, ampak v vse sosedne dr« zave Italije. Italija ima delavske moči cenej* še kot druge države, ker so notorično južne dežele bolj skromne ter tudi ljudje sami za lastne potrebe manj rabijo.
Velike tvrdke so med vojno in še po* zneje silno obogatele, tako da so mogle sča* soma tudi večje kredite dajati, kakor n. pr. češke tvrdke, ki še danes ne morejo v tem pogledu nuditi iste ugodnosti. To je že eden prvih vzrokov, zakaj kupujejo grosisti toli* ko italijanske tekstilne robe.
Će bi češke tovarne nudile ali mogle nuditi v kreditnem oziru take ugodnosti, kakor italijanske, bi se njihov konzum izs datno dvignil*
Kakor sem že omenil, imajo Italijani zelo ugodne, cene delavske sile. Blago se eicer v splošnem glede solidnosti bodisi v kvaliteti, kakor v barvah nikakor ne more meriti s češkim ali kakim drugim, glavno so vendar navidezno nizke cene. Temu pa je v nazvečji meri krivo kupujoče občinstvo samo. Pred vojno so imeli ljudje vsaj nekaj zaupanja do trgovcev. Slabega blaga se je pri nas zelo malo prodalo. Sedaj je vse do* bro, samo da je poceni. Občinstvo je zgu* bilo vso moralo. Da so nekateri elementi med vojno zelo veliko zaslužili in drago pro* dajali, je resnica. Večina ljudi še danes mi» sli, da trgovec dela z najmanj 50 %, toda kdor vidi malo za kulise, kmalu uvidi, da Janes pri obilici blaga, pri vedno menjajoči *e valuti, pri vedno rastočih davkih, pri ved* bo in hitro se menjajoči modi, o kakem ves ikem dobičku ne more biti govora. Občin* »tvo gleda le na nizko ceno, in kaj naj stori ;rgovec kakor da kupi blago, kjer je cenej« le in četudi te navidezno cenejše, kakor v CUliji.
V splošnem treba tudi ločiti grosiste in fettjliste. Dctajlist, posebno tisti, ki ima
boljše odjemalec, bo danes še lahko brez italijanskega blaga izhajal. Grosist pa, ki ima, četudi v Ljubljani, različne odjemalce iz raznih krajev naše države, tega ne bo mogel storiti. Tudi ne ve, kje bi naenkrat dobil take, če treba tudi dolgotrajne kre* dite, kakor jih dovoljujejo ravno Italijani.
Trgovec v tem pogledu ne more biti politik, če je tudi sicer narodnjak, Sokol, ter kupiti tam, kjer mu ugaja. Obstoji težak boj med italijansko in češko industrijo.
Pa če raztegnemo to vprašanje še dalje in bi bilo mogoče, da dobi tak bojkot kon= kretne oblike, kaj potem? Ali ne bodo naši odobri sosedje» odgovorili tudi klin s kli* nom in bojkotirali naše izdelke, kakor les, živino in drugo. Vse bi se ravnalo po načelu: kar nečeš da ti drugi stori, tudi ti ne delaj drugemu.
Treba je vse mirno presoditi. V praksi vidi vse drugače, kakor si vse to mnogi pred* sta vi j a jo.
Sicer bo pa stvar kupujočega občinstva, če bo to enkrat tako zavedno in disciplini* rano, da bo zahtevalo le dobro, sigurno bla* go, pa če bo tudi nekaj dinarjev dražje kot drugo manj vredno, pride tak bojkot sam od sebe. Trgovec pa. če hoče biti trgovec, se mora pač obračati po željah in potrebah svojih odjemalcev ter jim v vsakem oziru ustreči.
To vprašanje bi se, kakor vsako, dalo še zelo raztegniti ter se morda oglasi kako spretnejše pero, zato naj zaenkrat to zado* stuje.
Vse navedeno velja za tekstilno stroko, v drugih strokah so razmere morda drugač* ne, a o tem pisec ne more soditi.
Sladkorni trg
Nekoliko povoljnejša tendenca na sladkornih tržiščih se je držala do konca minulega tedna. Vendar je pa trgovina zadnje dni pojemala in napovedi za daljšo dobo so nezanesljive. Vzrok je ta, da je bilo začasno zboljšanje tehničnega značaja. Preokret na sladkornem trgu so podpirala poročila o suhem vremenu na Kubi in zaloge sladkorja za prvo silo. Na Kubi je bilo vreme ves čas idealno in šele nedavno je nastala suša. Na sladkorno letino suša sicer še ne vpliva, vendar so pa verižniki ostali oprezni. Začeli so kupovati, da se za vsak slučaj zavarujejo. Nadaljni razvoj je odvisen od vremena. Če začne na Kubi deževati, se tečaji na ameriških tržiščih takoj znižajo. Koncem tedna je prevladovalo nazi-ranje, da nastopi po vročih dneh na Kubi deževno vreme. Zato je tudi promet na newyorškem trgu popustil in znašal dnevno 78.000 ton. Koncem tedna je pa padel na polovico. V Ne\vyorku je notiral kubanski sladkor koncem tedna blago zacarinjeno 3.96, za december 2.19, za januar 2.25, za iebruar 2.36, za maj 2.46. Cene se drže torej še nad tečaji od konca oktobra, toda v primeri z najvišjimi cenami sredi tedna so že popustile. Londonski trg se je polagoma teda nerad prilagodil ameriškemu in tečaji so nekoliko poskočili. Začetkom in koncem tedna je notiralo blago za december 13.3K—13.6^. za januar 13.5K—13.83-, za februar 13.9'/»— 14.3K; za maj 14.3— 14.6, za avgust 14.7Yz—14.10^.
Tržišče na kontinentu je bilo zelo mirno. Stabilnejši tečaji so se držali sicer tudi tu. toda kupovati ni hotel nihče. Pa-riški Sladkorni trg je bil stabilen iz povsem krajevnih razlogov. Porast sladkornih tečajev odgovarja kolebajočemu tečaju franka in nezaupanju v francosko valuto. Na praškem trgu so notirale surovine loko Usti ves teden 137 H denar, dočim je bilo blago na razpolago samo začetkom tedna po 142M, koncem tedna ga pa sploh ni bflo. Statistični položaj se ni tepremenil. Na Kubi računajo s 6 milijoni ton, čeprav bi snsa poškodovala nasade. V Evropi se pa po mnenju strokovnjakov položaj dosti se spremeni. Edina nada je porast konztrma, ki ga pa tudi ni pričakovati, vsaj v večjem obsegu ne, ker ljudje ne potrebujejo več toliko sl&dfcoria, kakor prva leti i*> vojni
—d Likvidacija osrednje poljedelske in zadružne banke v Zagreba. Osrednja polje* delska in »družna banka d. d. v Zagrebu, dete Hrvtasko» slavonskega gospodarskega društva, je objavil« bilanco za 1. 1924. ki iz* kazuje 7,542.400.78 Din izgube, dočim znaša delniška glavnica 10,000.000 in rezerva 650 tisoč Din. Izguba presega torej tri četrtine delniške glavnice. Zavod je sklical na dan 3. decembra glavno skupščino, na kateri bo predlagana likvidacija. Likvidacijo prevza* me Prva hrvatska štedionica,
—g število potnikov na progah zagreb* ške direkcije. V juniju 1925 je potovalo na progah zagrebške direkcije 729.750 potni* kov. Prejšnja leta je znašalo število potni* kov v istem mesecu: 1. 1919 — 703.508, leta 1920 — 646.552, 1. 1921 — 667.614, 1. 1922 — 755.113, 1.1923 — 763.226 in 1.1924 — 731.212. Letos je bilo najmanj potnikov v februarju (590.970), največ pa v maju (754.346). — V prvem poletju 1925 je potovalo po progah zagrebške direkcije 4,195.634 potnikov.
—£ Trgovina med našo državo in Albas nijo. L. 1923. je uvozila Albanija v Jugo* slavijo za 3,590.702 Din blaga, naš izvoz v Albanijo pa je znašal 42.599.724 Din. Leta 1924. je narastcl uvoz iz Albanije za 30 %, naš izvoz v Albanijo pa za 127 %. Albanija je namreč uvozila v našo državo \. 1924 za 5,178.298 Din, mi smo pa izvozili v Albanijo za 18,777.145 Din blaga.
—g Prodaje. Dne 17., 18. in 10. novembra t 1. se vrši pri Ljubljanski carinarnici javna dražba raznega zaplenjenega svilenega blaga. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se vrši dne 7. decembra t. 1. licitacija za prodajo okrog 600 komadov rabljenih pločevinastih karbidnih kan t. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v
pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled, —S Britanska industrijska razstava se
bo vršila od 15. do 26. aprila 1936 kakor pretekla leta deloma v Londonu, deloma v Birminghamu.
—g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. novembra t. L ponudbe za dobavo 50 komadov karbidnih svetiljk; do 27. novembra t 1. za dobavo steklenega inventarja ter za dobavo 550 komadov zavornih cokelj. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odclenju te direkcije. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 23. novembra t. 1. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 200.000 kg sena. — Dne 7. decembra t. L pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave strešnikov in opeke ter glede dobave vijakov z maticami; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 4120 komadov električnih žarnic. — Dne 9. decembra t. I. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 16.000 kg okroglega bakra; pri direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani glede dobave 12 polnogumijastih obročev (pogoji so na vpogled pri omenjeni direkciji); pri dikciji državnih železnic v Zagrebu g1 de dobave materijala za varnostne nap; a ve. — Dne 10. drc^m-bra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani gl.de d~b-n-e raznega železniškega materijala za gornji ustroj; pri direkciji državn:h železnic v Zasrcbu triode dobave 11.000 kg bakrenih palic. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Majvefeja zaloga gotovih oblek ga gospode, dame in otroke, vedno novi modeli samo pri tvrd k i
Bernafović
„Suneb z bodalom" v nemšHo fronto
Senzacionalna pravda v Monakovem.
Revolucija smrtni sunek za zapadno fronto« — Prikrivanje resnice najtežja napaka.
Izvedenec polkovnik Schwertfe-ger pripoveduje, da od takrat, ko je dobil nalogo, pregledati belgijske akte in ga je pot vodila v politični oddelek generalnega goLvernementa v Bruslju, je deloval na to, da se pobije laž o vojni krivdi. Sunek z bodalom iz domovine je po njegovem prepri-čaueju najhujša priberitev povojnega časa. Pri presojevanju vprašanja mora biti čas točno določen. Ako premotrimo položaj na zapadni fronti začetkom novembra 1918., potem se mora ugotoviti, da je bila revolucija za tam bojtrjočo se armado smrtni sunek. Kdor je le količkaj doprinesel k temu, da je bila neprekosljiva disciplina v armadi zrahljana, se ne da več izbrisati njegova krivda, ta je sokriv nemške bede in pozni rodovi ga bodo preklinjali. Za prejšnjo dobo je neopravičeno govoriti o sunku z bodalom iz domovine. Po požrtvovanja polnih mesecih verdunske ofenzive se je vedno bolj čutila blokada in kolikor boli je naraščala lakota, toliko hujši so bili učinki na fronto. Velika ofenziva 1918. se nam je zdela edina pot do skorajšnjega miru. Že radi tega, ker bi jih spravila iz pozicijskega boja, so jo frontni bojevniki po večini z veseljem pozdravljali. Ko je bilo jasno, da odločilni uspeh ni mogoč, se je razpoložeiie pi obrnilo. Zahteva po premirju v najkrajšem roku je morala na fronto kakor na domovino usodno učinkovati, zlasti se je opustilo naslikati pravi skupni položaj resnično. To je bila morda najtežja napaka tekom vojne.
Osebna vivisekcija
Izvedenec izjavlja, da se čuti zgodovinarja in hoče radi tega povedati svoje mnenje, da smatra razjasnjevanje zgodovinskih resnic potom procesnih razprav za absolutno izključeno. Pot zgodovine je dolga in truda polna in se je ne da nadomestiti z brezštevilnimi izpovedbami prič. Ako bi zaslišali na tisoče oficirjev in moštva, bi bile to le posamezne sodbe, nedostaja pa bi duševna vez, katero da še le zgodovinsko poizvedovanje. Nečuven način, kako so bile v javnosti napadene osebnosti, katere so v vojni vendar hotele domovini vse najbolje, je vzbudil v meni pogostoma globok stud. Tako se zastruplja vsa atmosfera.
Razlaganje svetovne vojne se vrši pri nas v obliki osebne vivlsekcije.
Največja Bethmannova napaka.
Kaj je nam ustvarilo enodušnost obrambne volje? To je bilo prepričanje, da moramo dati vse za ljudstvo v nam usiljeni obrambni vojni. Usiljena nam je bila z rusko mobilizacijo, šlo je za odbitje cariz-ma in izrastkov ruskega sistema. To je bila misel, ki je združila ves narod. Ta volja je bila čista in nepokvarjena, dokler se je vlada ttrdi držala misli, da vodirno obrambno vojno, da nočemo nikakih aneksij, da hočemo samo status quo. Kak vojni cilj naj bi imeli? Pač samo enega, da v usiljeni vojni zmagovito vzdržimo in ščitimo meje. Za rajvečo napako Bethmannove politike smatram pripustitev razpravljanja o vojnih ciljih. V trenotku, ko se, je pričelo razsojanje o vojneih ciljih, je bilo nemško javno :r?nenje vznemirjeno in pravi značaj vojne se je potvarjal pred vsem svetom. V inozemstvu se je pričela agitacija proti Nemčiji, da je šla v vojno iz pohlepnosti po svetovnem gospodstvu.
Belgija
Pred vojno se ni nikdar govorilo o tem, da bi se Belgiia priključila Nemčiji ali da bi se odtrgali deli Belgije. Nikdar ni bila Belgija nemški vojni cilj. Vsi zavezniki so bili na strani Belgije. Napačno je bilo na strani nemške politike, da se ni izrekla o Belgiji Jasni beseda. Ne b;1a bi nam sicer še prinesla miru ali podala bi bila predpogoj za mirovne pogovore. Izvedenec priznava, da je zahteva po premirju izzvala v Berlinu paniko. Državni kancler Max von Baden je imel težko nalogo, v znamenju propadanja s sredstvi diplomacije rešiti, kar še sploh mogoče. Široki ljudski krogi so pričeli spoznavati, da z nemškim cesarjem na Čelu ne bo mogoče doseči miru. Po mnenju izvedenca js bila revolucija v mornarici odločilna iskra za vsplamtenje revolucijonarne-ga gibanja v Nemčiji. Ko so se zadnji ostanki držav, odporne sile v Berlinu 9. novembra zdrobili, je bila kapitulacija na milost in nemilost neizogibna.
Zaključek.
Izvedenec je zaključil; K procesuami strani vprašanja izjavljam, da ne morem očitka vedoma Izvršenga potvorjenja zgodovine, v nasprotju z raznimi  tovariš!, v
(A.
Ponosna sem
oa svoje belo perila.
Kdor hoče Imeti enako snežno* belo perilo, mora uporabljati samo Gaj boljša pralna sredstva. Tako sredstvo pa Je samo »Gazela*-mik*
GAZEJLArlILO
nobenem slučaju priznati opravičenim. Imam pa literarne pomisleke proti zvezkom »Sunek z bodalom«, tako proti ovojni strani prvega zvezka, proti raznim nadpi-sora in proti nejasnemu ločevanju večinskih secijalistov in stranke neodvisnih socijali-stov. Ne morem priznati, da bi zvezki predstavljali zastrupljevanje najhujše vrste. Njihov smisel |e. da pripomorejo k rešitvi jednega najtežjih problemov.
Potreba odmora«
General von Kuhi zopet zaslišan, pravi k vprašanju, ali bi se bila mogla Nemčija septembra 1918. in še nadalje bojevati, ako bi ne bila izbruhnila revolucija, da bi bili khko začetkom novembra dobili pavzo za oddih. Tudi Ludendorff je mislil na možnost I takega nadaljevanja, ako dobimo odmor. I Aliiranci v času, ko smo sklenili premirje, J niso bili več v položaju slediti dalje, marveč so potrebovali tudi daljši odmor. Francoski strokovnjaki so izjavili, da ako bi bili mi Še naprej rušili železnice, bi O'lo trajalo mesece, predno bi bili mogli Francozi nam slediti Moštvo je trdilo, da se bomo lahko dalje borili, ako se malo oddahnemo.
Ofenziva leta 1918*
Vrhovno armadno vodstvo je pričelo z nenavadno spretnostjo ofenzivo 1918. Da končni uspeh v strategičnem pogledu Kljub na/večjim taktičnim uspehom ni bil na naši strani, tiči v številnih razmerah, ki jih vod-* sivo ni moglo premagati
Delo radikalnih socijalistov.
Izvedenec major Volkmann pove znova, da so levičarski socijalisti stremeli po revolucijonami zmagi in so si hoteli zagotoviti to zmago z željo, vstvariti atmosfero za svetovno revolucijo. Ni sa postavil nikak odpor proti razpadajoči armadi, marveč še pospeševalo se je njeno razkro-jenje. Posledica je bila popolno vojaško odpadanje moštva v času, ko so se vršila mirovna pogajanja. Druga posledica je bili, da se je mogla mirovna blaznost neovirano razkričati. V Parizu se je razkoračil naci-jonalizern, v Nemčiji je zavladala smer stranke, ki je javno zastopala edino krivdo
Nemčije  na  vojni___ Značilen  je oklic
stranke neodvisnih sociialistov z dne 12. novembra, v katerem se naglasa, da so nositelji oblasti delavski in vojaški sveti. Stranka je spoznala že s početka bližnji konec imperijalizma in militarizma, pri zbiranju delavskih moči pa so jo ovirali večinski socijalisti, ki so zasramovali predbojev-nike revolucije... S skupno modro politiko večinskosocijalističnih voditeljev in armad* nega vodstva je bila Nemčija obvarovana pred radikalnim socijalizmom. Boj v prvi polovici 1919. se je zaključil s porazom mednarodne revolucijonarne smeri nemškega socijalizma, ki je rezultat največje zgodovinske dalekosežnosti. Nemško ljudstvo se ima zahvaliti za to trajni zvezi med Ebertom in Gronerjem.
Razredna zmaga nad narodom.
Izvedenec se dotakne strašnega divjanja in nepokorščine vojaštva pri umiku hi kaosa v domovini ter pravi, da ako se je vse to zgodilo, ni kriv na tem samo vojaški poraz in lakota, marveč tudi oni, ki so oslabljene in izmučene ljudi pripravljali na dobro, ko revolucijska vstaja prinese srečnejšo bodočnost. Sokrivi so oni, katerim jo bila zmaga razrednega boja višja nego narod.
Haasejeva amnestija.
Prečita se izjava Haaseja na zborovanju neodvisnih socijalistov leta 1919., ko je proti očitkom poudarjal, da se mu je posrečilo pripraviti vojaške oblasti celo d3 tega, da so razglasile amnestijo za vse vojaške prestopke in pregreške, tudi za de« zerterje in za strahopetce pred sovražnikom. Še nikdar se ni zgodilo, da bi bili vsi vojaški prestopki In zločini amnestirani In da so b!H tako' izpuščeni l»ud»e, obsojeni na 10 do IS let prisilnega dela.
Zre&nnje sokolske loterije
za Mor-15. temam t,i.
Julijsko krajina
_j Razstava goveje živine in žrebet n
Kobaridu  V ponedeljek 16. t. m. se otvori
v Kobaridu razstava goveje živine belan-&ke in žrebet kobariške pasme. Za razstavo vlada veliko zanimanje. Prlpravljamemđ odboru predseduje g. Anton JuretLč.
—j Cena goriškemu vinu. »Gospodar, ski Vestnik« poroča, da je letošnji vinska pridelek mnogo slabši od lanskega. Po kakovosti je vino pac raz-liono. Mnogo je odvisno od tega. kdaj Je vinogradnik trgal^ Vina se ponujajo po 2 50 do 270 lir za hI. dobra vina po 280 lir. Cena je najbrte ma. Io previsoka in utegne biti celo na 6ko3o vinogradnikom. Gostilničarji se že sedaj obračajo za nabavo vina v stare province.
—j Smrtna kosa. V Gorici je nmrl g. Jakcb M e d v e š č e k, oče gosp. odvetnika dr. Petra Međveščeka.
—j V Dornbenra vprizore 15. £ m. ža* loigro »Mlinar in njegova hči«.
—j Koncert operne pevke gospodična Sflligojeve v Gorici se vrši 14. t m. z zanimivim vsporedom.. Na klavirju Jo spremlja talentirana pianistka gospodična Marica Vogelnik.
—j Promocija. Na trgovski univerzi v Trstu je promoviral za doktorja trgovski!! ve4 g. Drago Oovgan iz Skednja.
Stran
•SLOVTNSKI  NAPO D*  drt* 15 novembra 1925.
=lev. 2ol
Moda
To in ono
Neopazen o so Je prikradlo v naše obleke nekaj mehkega rn nežnega, ki obdaja ženske v dnevnih in večernih toaletah z neko pravljično čarobnostjo. Svila, čipke in ko-ralde, iz katerih se izdelujejo najnovejše večerne obleke, eo gotovo največja pridobitev letošnje mode. Večerna obleka brez rokavov, ki jo vidimo na slikah od spredaj in od zadaj, je Iz mehke svetlo rumene svilo, okrašene s čipkami enake barve, krilo je spodaj široko nabrano, vsa obleka pa okra-
šena s Čipkami in koraldami, ki s leskečejo v vseh mavričnih barvah. Eleganten vtis, ki ga napravi ta razkošna obleka, poveča še žametasta vlečka ob strani Vsem novim vzorcem se pozna, da posveča novejša moda vso pozornost Ženski zunanjosti, čipk>-igrajo pri rečernih oblekah zopet zelo važno vlogo. Tehnika te Industrije je zadnja leta tako napredovala, da se damam ni treba bati pomanjkanja najfinejših vzorcev
Moško perilo
Moškim ne more nihče zamerrti, Ce * modi malo zaostajajo m če nteo oblečeni vedno tako, kakor zahtevajo razni modu« žurnali. Na moškem vpliva včasih kričeč* novost celo smešno. Pač pa mora biti moško 5>erilo brezhibno. Ovratnik in irrajca je s a vsakega moškega tako važna, kakor za Sen. *feo obleka. Vsa zunanjost moškega je pogo vto odvisna od ovratnika in srajce. NekoTi. ko preveč pisana srajca in že je gentleman boljše vrste seljak če je pa ovratnik mna-ean, tedaj splon * ne moremo govoriti o gentlemanu. Po kričeči srajci spoznaš pred mestnega gis&allna na sto korakov. Najlepša moSka srajca je iz mehkega belega krem-bi aga e bleščečimi beKmi proganv. To je tudi srajca, ki moškemu največ kori-eti, ker jo lahko redno obleče. Nosi se lah ko k vsaki obleki, harmonizira z belimi i>. pisanimi spodnjimi hlačami, noćimo jo k eportni rae&tni al? pa orni večerni obleki. Sploh je lepša kakor trdo polikana srajca. K taki srajci spada mehak in trd ovratnik. feckoT pač nanese slučaj Za smoking in frak je treba imeti seveda trdo belo naškrobano srajco iz platnenega batista e prlšitim tr-clrm ovratnikom. Za sport so flanelaste angleške srajce, ki so lahko tudi pisane ali temne. Angleški flanel ima krasne barve in za smuče ali kakršenkoli zimski šport si ne moremo misliti nič lepšega. Za mestne pbleke so najlepše fino progaste »raje« iz zeflrja. Svile moške srajce nimajo posebno rade, dasi se pogosto rabi^ To je hiksusno perilo. Luksus in moški si pa večinoma  nas protu je ta (
Grde in lepe ženske
Znano je, da lepota nI trajno mikavna. Cesto se čuje, da možje zanemarjajo svoje priznano lepe žene in da se ukvarjajo s takšnimi, ki so po mnenju veČine grde. Razlaga za to je po mnen:n nekega dunajskega časopisa v dejstvu, da lepota sama pomeni malo, ako ni združena s posebno mikavnostjo.
Sicer pa le lepota stvar okusa. Gre za to. kaj posameznik ali celota razumeta pod Izrazom *lep«. V tem pogledu so obstojala v vseh časih in pri vseh narodih različna naziranja. Danes velja v .splošnem, da je lepo to, kar ugaja. Ugaja pa, kar je mikavno. Glavni pogoj ideala lepote je dandanes na vsak način, da mora mikavnost trajno učinkovati. Potrebno pa ni. da ta rr.ikav-nost obstoja vedno le v telesnih prednostih, temveč mora obstojati v različnih drugih momentih: v obleki, frizuri, gibčnosti telesa, v glasu in tako dalje. To se pravi, ženska mora imeti makavnosti, ki trajno učin-kuleo, to je ono stran privabljivosti, ki se ne da prav točno izraziti z besedami. In to rosebno mikavnost in privabi ji vost najdemo mnogo češče pri grdih nego pri lepih ženskah.
Kako pa pride do tega. da ima grda ženska prednost pred lipo? Odgovor je laže najti, ako premotrimo potek razvoja ki.ih in grdih žensk. Človek je proizvod svojih skušenj in svoje okolice. Lepi ženski se že od prve mladosti neprestano zatrjuje, da je lepa. Njena lepota se priznava vedno in povsod. Navajena je, da brez vsakega truda učinkuje. Lahka xrr.aga povzroča pri takih ženskah, da se v duševnem oziru, od-icsso v svojem notranjem šivi jen ju saae-
marjajo ter da postajajo na ta način površne in nezanimive.
Drugače je pri grdth. Te zapostavljajo že kot otrojte. Nihče se mnogo ne briga zanje, nihče jim ne daje besedice prizr.anja. navezane so popolnoma same na sebe in zato se navadijo tudi zgodaj na razmišljanje. Grda ženska kmalu spozna, da se mora posebno prizadevati, ako hoče doseči vt-oštevanje Dočtm se lebko le^a ženska oblači brez izbire, ker ji vse enako dobro cicbro pristo a, mora gida polagati veliko skrb na izbiro oblek. Ona mjra sebe in svojo okolico proučevati, svoj učinek nadzorovati ter se vedno znova prilagajati onerru, kar ?i prisroja Tako pride taka žerska tudi v drugih pogledih počasi do tistega, kar jo napravlja zanimivo.
Tako svojo zunanjost kakor svoje noti aire življenje mora grda ženska mnogo bolj gojiti, kakor lepotica. Grda ženska, ne* razvajena od svoje okolice. je od svoje zgodnje mladosti navezana r.a to, da peča z resnešimi stvaimi. Ona razvija svoje skrite sposobnosti, bogati svoje znanje in si Siri svije obzorje. Vse to priponorc k njeni zanimivosti. Zato pač mora grda ženska, seseda samo kultivirana, trajnejše učinkovati na moškega kakor najlepša lepotica, kajti oko vtopi za lepoto prav tako kakor za grdost, dočim ostane zagonetno bitje vedno enako privlačujoče.
nogavic a žigom in znamko (rdeč\ medro aH zlato)
„klju6"
4a te prepričate, kako tn par traja kakor Staje pari drugih Dob; vajo te v proda alnah. Nogavice brca žiga .ključ so ponarejene.     M~a v
Cežni plašči
Dežni plašč je del moške garderobe, ki bi ga ne smel nihče pogrešati. Tudi najtr-pežnejše angleško blago trpi na dežju, rn če ga ne poškoduje voda, Be začne svetiti pod likalom tn ostro krtačo. Vsi svršnlkl. zabardinovi In homespunovi plašči nič ne pomagajo, ker ne morejo nadomestiti pra vega dežnega plašča, ki se da tudi po najhujšem nalivu lepo oprati in posušiti. Tak dežni plašč je neobhodno potreben ljudem, ki stanujejo daleč izven mesta to morajo hoditi ob slabem vremenu na službo, V urad pridejo suhi, obleka ni zmečkana. Dežni plašč se takoj posuši, in ko se po končani službi oblačijo, jim ni treba s težavo vleči naae mokre suknje Tudi za športnike je dežni plašč neprecenljiv. Da se zaviti, zavzema malo prostora, ob nali rib pa pokriva nahrbtnik Is ga varuje mokrote. Za smučarje dežni plašč sicer ni, ker je predolg In bi se opletal okrog nog In oviral smučarje. Zato Je pa imeniten sa turisti ko. Ne stane mnogo in traja leta in leta. Kdor si ne more nabaviti pravega dežnega plafiča. naj si kupi impregrtrairi plafič, ki ni sicer tako praktičen, vendar pa za življenle t mesta neobhodno potre-bes.
Strašna slika iz dna berlinskega življenja
Iz dna berlinskega življenja dohajajo v časopisje razni dogodki, M razkrivajo v vsej nagoti tamošnjo brezmejno propalost. Tako so pred mesec! poročali, da so propadli starci čakali desetletno mladino, jo mamili z bonbonč&l, jo privabili k sebi in vršili brezdušne pregrehe.
Slika še hujše propalost! se nam odkriva ob dogodku, ki se Je pripetil te dni. Polioija je odkrila strašen zločin. Na ne. kero predmestnem gnojišču je našla raz-sekano telo ženskega spola. Začela je z natančnim preiskovanjem. Po dolgem brez. uspešnem povpraševanju je zasledila sled. ki je pokazala na pravo pot. Agente je poslala na vse strani z nalogom, da stikajo za izginolo ženo. Agentje so kmalu na podlagi govoric našli, da pogreša družina zidarja Brhrensa ženo in soprogo. Ker so agentje glede tc;ja zidarja In njegove hčerke zaznali še druge, sila nenaravne stvari, so moža odvedli na policijo, kjer so ga spretni policisti ujeli v protislovja, tako da je mož skesano začel pripovedovati sledečo strašno dogodbo:
Ko mu Je pred leti razcvetela hčerka, 6e je nesrečno zaljubil v lastno dete. Svoja strasti ni znal brzdati. In nekega dne mu Je hčerka vrnila vroča čustva ter t§e vdala. Od tedaj se je med očetom In 'artno hčerko kakor na moža ljubosumna. V drn-Matj je zapazila spremembo In postala na hčerko kakor na moža Ijubosrmna. V družini Je nastal prepir. Mož in hčerka sta tajila razmerje. Pred kratkim pa Ju je zasačila v samem grehu. Mož to hčerka sta ee zbala posledic ter v hlpr.ero navalu et .-sti s kuhinjskimi noži zaklala žrtev, meneč, da se na ta način obvarujeta javnosti in preganjanja. Zaklano trtev sta razmesa. ril a na koščke m odnesla na gnojišče ▼ predmestje.
Policija je razuzdanega očeta !n hčerko takoj odpeljala v sapore. Oddana eta sodišču, da ju sodi ta obsodi. Pač žalostna slika iz protinaravnega razuzdanega življenja Velikega Berlina . .
Polet na severni tečaj
Ia Amnndsenove knjige »Polet na severni tečaj*, ki je izšla tudi že v prevodu na mnogih tujih jeziki, posnemamo nekatere zanimive podatke o dogodku, ki je postavil pred meseci na noge vos civilizirani svet
»Namen ekspedicije Je bil, r.piše Amundsen, »prodreti kolikor mogoče daleč t neznane kraje med Spitabergi in severnim tečajem ter ugotoviti, kaj je in Česa ni tam. Naloga zemljepisnega raziskovanja nI samo ugotoviti, da je na tem ali onem kraju zemlja. Enako važno je tudi najti morje. Po poročilih Nansenove in tudi drugih eksnedicij se je dalo domnevati, de v teh krajih Ledenega morja ni snhe Remije, toda ml se nismo mog!! zadovoljiti samo z demnevanji. Moderno raziskovanje n -~o imeti zanesljive podatke. Posledica teh do muev je bila, da smo imeli zelo pomanjkljive zemljevid« teh krajev Namesto morja je bila označena suha zemlja In nasp^«t no. Ti zemljevidi »e zahtevali še mnogo žrtev Poleg tega smo upali, da nam bo orno počeno tudi meteorološko opazovanje !n da ee vrnemo z bogatimi izkušnjami. Naši upanje, da dosežemo severni tečaj, je bilo vse prej kot trdno. Sicer pa tudi nisem Imel nobenega Interesa na tem, zakaj vedno sem ematra Peardv'a za prvaga, ki je dosegel severni tečaj. 9 aprila so bile končno dolge in naporne priprave končane in ob 6. zjutraj smo se odpeljali iz Tromso. Ekspedicija je imela dve ladji, in sicer mo torni parnlk »Hobby>, ki naj bi pripeljal obe letali na Spitzberge, ter vojaško tovora > ladjo »Farm«, ki nam jo je dala na razpolago država.
Ko so bili aparati za polet pripravljeni, smo videli, da bo maksimalna teža, ki U* je določila tovarna sama — 2600 kg za vsako letalo — anatno večja. Prepričali smo se. da moramo vzeti na pot najmanj po S000 kg ali pa Se več Oba pilota — Riiser Larsen in Dietrichson — sta bila mnenja, da bo mcereče natovoritl letala tako šele na ledu. Vsi smo se strinjali s tem, da je n start z morja taka teža prove1 ika. Ko sem ponudil 21. maja nos »kozi okno, sem ta koj opazil, da Je nastal odločilni trenotek. Bilo je vroče poletno vreme lahen veter je pihal od žariva — torej baš tako, kakor sta si želela pilota. Polet je bil določen za 16 uro popoldne. Ob tem času je bilo soln-ee* kot nalašč za polet. 2e po zajtrku smo opazili, da se bhJnmo odločilnemu dogodku. Nekaj dan v ekspedicije je takoj po zajtrku izginilo. Nikogar ni bilo treba opozoriti, da je polet določen za ta dan. Vsi so se z vnemo lotili dela in naposled so bile pr'?rave končane. Na vsako letalo smo natovori.i 3100 kg raznega materijala Ravnatelj Frohlinde je neprestano trdil, da bi morali najprej napraviti nekaj poskusnih poletov. Pilota sta bila nasprotnega mnenja. Ob treh popoldne smo bili vsi zbrani pri aerou planih. Kakor sem že omenil, ni človek nikoli siguren. Ravnatelj Frohlinde bega s; rn ta tj« ter se čudi- Mehanik tvrdke Rolls-Royce Breen posluša »daj ta, zdaj oni motor Ob 16. popoldne že po jo vsi štirje motorji, oba solnčna kompasa sta spuščena. Vseh Seat članov ekspedicije je v debelih letalskih oblekah. Tudi pilota tn opazovalci so Že preoblečeni. Debelo volneno perilo, zgoraj pa usnjene obleta. Najbolj sem sj bal pri poletu sa nose. Nagli polet in nizka temperatura bi utegnila delati naši obutvi hude preglavice Na svojih prejšnjih eks-pedicljah sem moral večkrat po cele ure stati In opazovati termometer. Ce doseže temperatura 50 do 60 stopinj pod ničlo, kar se je pogosto pripetilo, mora biti človek dobro oblečen, osobito oa obut. sicer
so noge v nevarnosti. Takrat sem se prepr'-čal, da so kožuhovinasti čevlji najboljše sredstvo proti mrazu. Kožuhovinasti čevlji im nogavice ha pasje kože so tdealen pripomoček za borbo proti hudemu mrazu. To pot sicer nismo Imeli koSi^hovinastlb čevljev, pač pa iz klobučevine, preko katerih smo obuli še velike škornje !z platna za jadra. Ta obutev se je obnesla sija'no Nekateri so celo tarnali, da jim je v noge prevroče. Xa rokah sta imr'a pilota debeTe ko-žuhovinSFto rokavice. Jaz sem Imel par starih volnenih rokavic, ki Jih med potjo sploh ni^em odložil, dari sem meral ves ča^ pisati. Mehanika rta bila ob'er-ena Iaž*e, ker sta morala stati med poletom neprestano med skladiščem bencina in m**tor*i.
Ko smo se oblekli. Je zavzel vsak sto. *e mesto. V opazovalce m oddelku ja? Ells\verih, v pilotskem oddelku RHser-L4U% sen in Dietrie^ • 07:. nri •-"h ->a oba mehanika Feueht in Omdal. Kazalci kaSeJo 5 10. Motorji so že dovolj segreti in Green kima zadovoljno z slavo, šo enkrat, selimo v roko ravnatelju Knutsenn in hajoi na prt. Vctor doseže maksimalno brzino. letalo ?t. 25 se mo?no trese in dvigne nad za1 i v. Xa svidenje že Jutri — to eo sadnje beser"^, ki jih slišimo. Polet se pričel. Z neverjetno brzino — motor se zavrti lSGOkrat v minuti — se b'i?amo odurtemu morju. Tu opazimo, da je led razpokan in da je razliti daleč naokrog voda V trenotkn je leta'o obrnjeno v drugo stran In motor se suče že z brzino 2000 v minut? Napetost Je -o-aeg-la vrhunec. Ali bo letalo kos toliki teli ali pa ^a bo treba razbremeniti? Pilct seli pri krmilu, če bi sedel doma za mizo, bi ne mogel biti bolj miren. Drvimo po ledu ki. kor vihra. Brzina nepreslano narašča in kar se dvigne letalo od tal. Zdaj smo v zraku. Najtežje delo je končano Pri rtiča Kttra cmo že 400 m visoko. Opel "ano se ostram po drueem letalu, pa ga ni nikjer. Naše letalo se obrne in leti nazaj, da prepričamo, kaj je z letalom št. 24. In kar se je nekaj zalesketalo Solnce je obsijalo našega ponosnega spremljevalca, ki reže zrak in drvi za nami. Vse je torej v redu Ce bi bil vedel takrat to, kar sem zdaj. bil imel čt^pico pred možem, ki je sedel pri krmilu. Toda o tem pozneje. Zopet se let "M obrača proti severu In skupaj se napotiti obe ogromni ptici v neznane daljave.
Ljubav in zločin
Dvojna smrtna obsodba v Banjaluki.
Neke noči meseca februarja tega leta Je bil posestnik Cvijo Rcgić na krstni slav4 pri svojem sosedu. Po slavi se je pozno zvečer vračal domov, odšel je v svoj hlev in pogledal po živini, predno je legel spat. Ko je šel preko njive, je nenadoma počila puška. Cvijič je kriknil. smrtno zadet ter se zrušil mrtev na tla. Zločin se je dogodil v selu Slavicka. oddaljenem 10 lan od železniške postaje v Piskavc?, ležeči na prog: BanjaTnka — Prijedor.
ŽTIočina je bil takoj osumljen GJorgje R*>g:č, v ostalem imovit seljak iz • Slavičke. ki le radi zemlje 2ive! v snoru z Robcem. Cvijo in Djordje Ilogič sta se prepirala radi nekt-ga velepose^tva. katero je spadalo pod agrarno reformo in sta ga oba hotela kupit? Meseca januarja t. 1. je prišlo do pretepa med obama rodbinama, pri Čemer je bij član Gjorg-'eve rodbine ranjen. Gjorgja je to silno razburilo in ukazal js orožnikom, da Cvi:o aretirajo. Ker niso ugodili njegovi želji, je zagrozil, da se bo Cviju že sam osvetil. Gjorgiev sin TliJa je porabi' nekega dne ugodno priliko in se splazil v hiSo Olje Rogića, kateremu je odnesel lovsko puško in jo skril doma.
Hčer za ženo, ako ubije . > .
Za Gjorgjevo hčerko se je zanimal seljak Peter Kuzmanovič, njegove šanse p* ravno n^so bile bogvekaj ugodne, zakaj stari GJcrgje je po tamošnjem običaju zahteval od Knzmanoviča. da ima ženin posestvo in kos sveta. Petrv brat Jovan, ki je bil sam siromak, ni hetel deliti bornega svet* s sroj'm bratem, in to priliko je izkoristil stari Gjorg^e. Rekel je Petro, da mu da svojo hčerko samo v tem slučalu za ženo če skupno z njegovim sinom Ilijom ubije njegovega sovražnika Cvija Rog:"a. Peter Kuzmanovič tse je sprva temu uprral, ker pa je uvidel. da v nasprotnem slučaju ne dobi Kitke za ženo, je pristal na zahtevo starega Cjcrgja.
2e zgoraj omenjene nrči sta se sestala Tii'a Rcnč in Peter Kuzmanovič v nekem mlinu, nakar sta odšla po puSko, ki jo Je Imel Ilija skrito doma. Takoj nato sta sa vrnila na mesto, katero je Imel pas' ati domov se vračajoči Cvijo Roglč. Dospevša tja, sta čula. kako se je Cvijo veselo pr«3 pevaje vračal domov. Ilija se je skril s puško v roki za smreko. Kuzmanovič pa je ostal zadaj, da bi mu v slučaju potrebe priskočil na pomoč. Ko je prišel Cvijo . dva koraka blizu, je ta sprožil puško in ga zadel v levo stran prsi. Strel je bil smrten. Orožniki so takoj prijeli Rogiča iu Petra Knzmanovlča, vendar oba nista hr>-tcg3 ničesar priznati.
Povodom obdukcije trupla Cvije Rogiča so bili navzoči tudi Gjorgje to Ilija Rogič. Pove dom tega se je odigral zanimiv slučaj narodnega praznoverja, beljaki so zahtevali od preiskovalnega sodnika, da dovoli, da s» pred truplo   umorjenega   pripeljeta tuli osumljena Gjorgje in Ilija Rogič, čes da bo tekla kri iz ran pokojnega v slučaju, da sta ga res umorila   Sodnik se je smejal temu predlogu, vendar je ugodil želji  seljakov. I Ko sta oče ia sin stopila k truplu u morje- I nega, je začela iz ran kapljati kri. Navzoči 1 zdravniki so trdili, da je to slučaj, vendar j so bili seliaki trdno prepričani, da sta Ro- j giča zločinca.
Pred okrožnim sodiščem v Banjaiuki se | Je te dni vrSila razprava proti Gjorgji in ; Iliji Rogiču ,in sicer na podlagi priznanj* | Petra Kuzmanovia, ki je skesano priznal evoje sodelovanje ter izdal tudi oba Rogi-
ča. Oba, Gjorgje In Ilija Rogič, oče in slu, sta bila ob?ojena na smrt na vešr':*\ In sicer bo najprej« obešen Ilija, kasneje pa njegov oče. Peter Kuzmanovič jo bil obsojen vsled krivdo soudeležbe na 2 leti tež. ke ječe.
Ilija in Gjorgje Rogič sta vložila ničnostno pritožbo na vrhovno sodišč*} v Sarajevu
Proti Q«8»»8!c!ostl •tŠAJŠŠŠF
- VILFANOV ČAJ -
kai piizi.iv.Tji v si  3iro • o -'ijaki    -   Dooiva      v vse■■ I lil in droger--*..       i^oizva a
Kem. phaim. laboratorij Itlr. O. VILFAN,
ZAGREB, LUCA M i
Nezaslišana zavarovalna
sleparija
Inženjer, kl si jo odsekal noga, da prejm? zavarovalnino.
Medna red ra   kronika  nezasijanih pobojev, sleparij in budode'si-ev je te dni do-1 : -ria   na   Dunaju   rekord.   Tarnosnjj 1 njer Marek «0 ja poleti zavaroval pri veliki amerikanski zavarovala! tvrd ki za aoesek ~ ■      1 -]oi iTj'*v. : ar tvori ogromno vsoto v šilingih, pa tudi v dinarjih. Nekaj dni po sklenjeni zavarovalni pogodbi pa si je ia-ienjer odsekal no^o nad gležnjem. Nato je. z amputirano no?;o odoel v zavarovalnice i u terjal dolarje, Truii jo, da se mu je pri putila nebreča V smis.u svoječasue zavao vaine pogodbo Je zahteval celokupno zav* rovalaino. Tvrdka je pač morala v smisl* pogodbe izplačati inženjerju celo vsoto.
Kmalu nato je tvrdka izvedela po ovlu klh, da se lnženjerju najbrž ni pripetil« nesreča, nego da je storil nezaslišan aločii nad lastnim telesom in ji svojevoljno pre sekal neso nad gležnjem, da se lakomnt polabtl zavarovalnine. Nesrečnik je mor.Tl ravnati popolnoma premiS'jeao in je sko val načrt sleparije na škodo zavarovain* tvrdke že tedaj, ko se je zavaroval sa vi soko vsoto.
Zavarovalna tvrdka je slučaj prijavil* policiji, ki je stvar oddala državnem* pravdnižtvu. SodiSče je odredilo proti ele parskemu lnženjerju precej mučno prelska vo in sklenilo, da ga morajo preiskati naj znamenitejši dunajski operaterji z n: > gem, da ugotove, ali so mu je dogodila res nična nesreča ali pa se je svojevoljno po škodoval.
Inženjerjevl zagovorniki »o zaman pro testirali proti sodnemu sklepu. Sodišče j« zavrnilo protest ter vztrajalo pri zahtevi da ee inženjer pregleda. Znameniti dnnaj ski specijalist, profesor Melzner, je po pre gledu izjavil, da ne veruje v nesit no po Skodbo in da gre po vsej priliki za samo voljno poškodbo v svrbo pridobitve ogrom ne zavarovalnine. Ker to mnenje poedlnes za sodišče še ni moglo biti merodajno, j« državni pravdnik odredil nadaljni pregle-J po drugih specijalisti*, nakar bo nastop, v pozitivnem slučaju proti kleparskemu ln Senjer j u ter bomo Imeli priliko poročat nadal„'ne podrobnosti o tem velezanim'ven slučaju. Velika je pač iznajdljivost Človeka k! se ga polasti lakomnost . . . Ne prizanaša lastnemu telesu.
Oporeka na 1066 straneh
Oporoka, ki zavsema 1066 strani, ]k noto v o nekaj redkega. Ta rekord je d ose* gla angleška gospa Cook, ki le umrla v letošnjem januarju In zapustila okoli 20.000 sterlingov. Registracija oporoke, ki se It izvršila te dni, Je pokazala, da obsega zadnja volja gospe Cookovo nič več in nič manj kot štiri zvezke. Izmed katerih sta dva sestavlena iz 762 strani, ostala dva pa iz 4ftt, pa so vsi popolnoma popisani. Natančno je označen In napisan vsak objekt za dediče. Vseh besed v oporoki je 95.540. (Kdor jih je štel, ta je tudi čudak, ki spada k čudni oporoki). Listi prinašajo obširno poročilo o tej fenomenalni oporoki in pripovedujejo, da sta bili zadnji dve izredni: oporoka vojvode Devonshire s 197 stranmi in lorda Burtona s 106 stranmi in še z dodatnimi 400. Ob tej priliki pa navajajo anghški listi tudi dve najkrajši oporoki. Neki mornar, ki je umrl v vojni, je napisal na svo o vojaško zaslužno koiajno: Vse moji materi!, drugi navaden vojak, ki ga ie tudi vojna ubila, je napisal na fotografijo neke ženske: Vse njej!
* Dni7; In delkoltlrane Francozinje. Ge
neral Sarrail, francoski vrhovni poveljnik v Siriji, Je priredil nekoč v Sueidl ve4«k ples, ki so ga posetile dame francoskih oficirjev zelo dekoltirane. Povabljeni so bili na piireditev tudi ugledni domačini in med njimi viš i duhovnik Druzov. Ta cerkveni dostojanstvenik, ki uživa pri ljudstvu sloves svetosti, je bil tako začuden, ko je gledal napol nage »hudičevkekakor jih je on san označil, in potem tako ogorčen, da se Je drugi dan zaklenil v .nošejo in tam ostal tri dni v molitvi m postu, da so pokori za neprostovoljne grehe svojih oči...
* Poroka na smrtni postelji. lPletnl Clio Goglla v Pavifl v hali i se je zaljufil v vdovo Dernocchi, staro kako leto več od njega. Hotela sta se poročiti aH družina se Je sslavFa njegovemu namenu z vso odločnostjo. Ello je bil obupan, nato pa >e pil strup. Spravili so ga v bolnico in ko je Slo k koncu, je zahteval poroko. Starši so privolili, ga prenesli domov in nato se je Izvršila poroka. Nevesta je stala ob njegovi postelji in mu skrbno stregla. Pogovarjala sta se in menda sklenila, da ne smeta drug drugega preživeti. Ko so se starši odstranili, je šla v drugo sobo in se tam z revolverjem ustrelila v srce. Obležala je mrtva. Umirajoči ClIo je slišal strel, zasmejal se Je in rekel: »Sedai rad umrjem,« padel Je v agonijo in dve uri potem te bU mladi Dar na ntrtva£k«*n»
Ste v. 261.
'•BBBBBMBBBBBnuuiBUUUBBBUnBBl
UNDERWOOD| pri LUD. BARABA, LJnUJana, Selenbnrgova trtica 6\I.
it* SSO
Mah oglasi, ki služijo v posredovalne in   socijalne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
SRati oglasi
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din V—. Najmanjši znesek Din /O*-***
Dvokolesa;
r.ajceneje in največja za« loga pri — «Tribuna» F. B. L. Ljubljana, Karlov; ska cesta 4.
Pneumatika
za dvokolesa, motorje, otroške vozičke iz naj« boljših nemških, franco* skih in angleških tovarn, na veliko in malo — pri Batjelu, Ljubljana, Kar* lovska cesta 44.
Holenderji
za dečke in deklice od 4 do 8 let — se dobijo po prav nizki ceni pri «Tris> buna» v Ljubljani, Kar» lovska cesta 4.
Motorji:
«Frerax> in druge angleške znamke v zalegi; velika izbira po konkurenčnih cenah. — Franc Batjcl, Ljubljana, Karlovska cc* sta 4.
Nepremičnine
Kupim hišo
v Sentpeterskem okraju, Vodmatu ali Mostah. — Izpruznenje stanovanja takoj ali v najkrajšem roku — pogoj. — Pon- d* be z navedbo cene, lege in pogojev na upr. «SL Naroda» pod «Svoj dom 4302» do 18. t. m.
Pet stavbnih parcel
naprodaj na Glincah. —
Suha lega, najboljša zera« lja, dobra kanalizacija. — Naslov pove uprava «Slov. Naroda*. 4315
Triciklji in mala dvokolesa
za dečke in deklice na krogljičnih ležiščih, z ve* rigo. izdelana kot nor* malna dvokolesa v manjs ši obliki — pri Francetu Batjclovem v Ljubljani, Zvona rska ulica 1.
Mehanična delavnica«
Posebni oddelek za popra« vo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Stara dvokoie* sa se popolnoma prenove in shranijo čez zimo. — «Tribuna» F. B. L. Ljub« Ijana, Karlovska cesta 4.
Ceniki
dvokoles, motorjev, otro* ških in igračnih vozičkov, šivalnih strojev in delov franko. Prodaja na obro* ke. — «Tribuna» F. B. L., tovarna dvokoles tn otro*
ških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Pouk
Sprejmem vajenca
za pekovsko obrt, ki naj bo sin poštenih staršev z dežele, star 14—16 let. —. L'čna doba traja tri leta. Hrana in stanovanje v hiši. — Ivan Vrtačnik, pekovski mojster v Ljub* Ijani, Tržaška cesta ly.
4293
Učenca
sprejmem takoj v trgovi* no z železnino, starega 14 let in ki je dovršil osnov* no šolo z dobrim uspe* hom. Fran Guštin, Met* lika. 4269
Šivalni strop
za domačo rabo, šivilje, krojače in čevljarje — po znižani ceni pri Batjelu, Ljubljana, Karlovska ce* sta 4.
Otroški vozički
Igračni vozički in stolice
Mamice, ne zamuditi pri« like si ogledati velike iz« bire vsakovrstnih mode* lov po čudovito nizkih cenah — v tovarni «Tri* buna», Karlovska cesta 4
Priporoča se siarosnana solidna tvrdila
Gričar Mejač
konfekcija.
samo Selenburgova ulica 3*
Razno
Blagajne
«\Verthcim»   in JEKLE NE  DENARNE OMA RE za vzidavanje — pri* poroča   Ljubljanska ko* mercijalna družba. Ljub* liana, Bleiweisova c. 18.
Lokal?
Večji prostor
za ključavničarsko obrt iščem za takoj; po mož* nosti s stanovanjem. — Dopisi pod »Večji pro* stcr/4283» na upravo «S1. Naroda*.
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BAR, Ljubljana,
j Cankarjevo nabrežje štev. 5
Zdravo čebulo
razpošilja cd 100 kg na* prej po 160 Din; pri pol ah vagonskem naročilu ceneje. Josip Lah, Mo* škanjci. 4312
Radio-aparate
slovitega sistema cSftb (čuje sc celo Amerika!! prodaja Ljubljanska ko* mercijalna družba, Ljub* liana, Blciweisova cesta št. 18. 199'L
Čevlje na obroke
proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljub* Ijana, Sv. Petra cesta 6.
42S0
Samotno opeko
za vse svrhe, v najboljši kakovosti in po najnižjih cenah — nudi Ljubljan* ska komercijalna družba, Ljubljana, BIeiweisova cesta št. IS. 200; L
Otomane
v blagu Din 850.—, afrik modroci Din 250.— in vse tapetniške izdelke, solidno in najceneje — dobavlja Rudolf Sever, Ljubljar. , Gosposvetska cesta 6 (v hiši mesarja Slamiča). 194;L
Starine:
tabernakljc, sekretarje, garniture, ure, komode, starinska stekla in por* celan — kupujem po naj* višjih cenah. — Dopisi z natančnim popisom in ceno na: Julij pl. Hueb* mc-rshofensSilbcrnagl, Za* greb, Ilica 131 a. 4281
Opreme za
neveste
store, zastore, jedilne in spalne garniture, namiz* na in posteljna pregri* niala in vse vrste vezenin veže ročno najceneje Af. ZorsJežek Ljubljana, — Stritarjeva ulic* 7. Prc* vzame vse kombinacije iz motivov. Predtiskanje. Največja izbira načrtov.
196/2
Špago, dreto
in vse vrste vrvarskih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago dobite v skladišču «Konopjutai Liubliana, Gosposvetsk i cesta 2 103/c
Rabljena
dvokolesa
motorji, automobili, šival* ni stroji — sc kupijo pro« ti izkazu lastnine. Franc Batje!. Ljubljana, Zvo« narska ulica 1. 197/L
za otroke, zložljive kot stolček in mizica za se učiti hoditi. Igračni vo* zički več rst v poljubni velikosti — se dobijo po znižani ceni v tovarni «Tribuna», F. B L. Ljub* Ijana, Karlovska cesta 4.
Službe
Uradnik
zmožen slovenskega, art* gleškega in nemškega je* zika v govoru in pisavi — išče službo. Ima 50.000 dinarjev kavcije. — Po* nudbe pod London/4303 na upravo «Slov. Nar.».
Gospodična
z večletno prakso išče sli žbo v pisarni ali trgo* vini. — Dopisi pod «Do* bra moč/4284» na upravo «Slov. Naroda».
Starejša dekle,
poltena, izučena šivilja, vajena tudi nekoliko tr» govine in gostilne ter vse« gi gospodinjskega dela, išče službo. Gre najraje kot opora gospodinji ili kot samostojna gospodi* nja; cvent. tudi k otro* kom. — Naslov pove uprava cSl. Nar.». 4268
Stanovanja
Odda se soba
solidnemu gospodu ali gospodičnu — Naslov pove uprava «Slovcnske* ga Naroda«. 4318
Prodam
Pisalni stroj
«Rofa» malo rabljen — se proda. — Raf. Thaler, Skofja Loka. 4299
Kupim
Telovadna blazina
dobro ohranjena — se kupi. — Ponudbe z na* vedbo cene pod «Telo* vadba/4273.
Dopisovanja
Premožna vdova
želi poročiti starejšega gospoda. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda» pod «desen/4307».
Broj: 10,815/1925.
atiećai
4296
Kod Okružnog Ureda za Osiguranje Radnika u Ban joj Luci imaju se popuniti slijedeća službenička mjesta:
1. Kod Ureda a Banjo« Luci.
a) 1 mjesto činovnika administrativne struke kategorije B, položaja VI.;
b) 2 mjesta činovnika knjigovodstvene struke kategorije B, položaja VI.;
c) 13 mjesta činovnika kancelarijske i pomoćno tehničke struke kategorije C, položaja IX.;
d) 1 mjesto poslužitelja kategorije D, položaja X.
2. Kot ambulante (bolnice) u Gor. Podgradcima.
1  mjesto poslužitelja kategorije D, položaja XI,
3. K°t ambulante (bolnice) u Drvaru.
1  mjesto bolničara  kategorije D, položaja IX.
4. Kot ambulante (bolnice) u Srnetici.
1 mjesto bolničara kategorije D. položaja IX. .
5. Kot ekspoziture u Bos. Dubici.
1 mjesto voditelja ekspoziture, kategorije C, položaja VIII.
Prinadležnosti ovih službenika su ove:
Godišnja sistematska plata iznosi u kategoriji B Din 10.800.— ; u kategoriji C Din 9600.— ; u kategoriji D Din S400.
Godišnja položajna plata iznosi u VI. položaju Din 15.000; u položaju VIII. Din 9000; u IX. položaju Din 7200, u X. položaju Din 4200, u XI. položaju Din 3600.
Dodatak za porodicu iznosi za sve službenika bez obzira na kategoriju i položaj za ženu i za svako dijete Din 1S00 godišnje, ali ukupna dodatak za porodicu ni u tom slučaju ne može biti veći od Din 7200 godišnje.
.Mjesni dodatak iznosi 15 po sto sistematske plate.
Uslovi namješteni a su slijedeći:
1. da Je natjecatelj državljanin Kraljevine Srba, Hrvata I Slovenaca i da znade srpsko-hrvatski ili slovenski jezik;
2. da ima tjelesnu, umnu i moralnu sposobnost za službu kot Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika;
3. da je navršio 18. godinu života I da nema više od 40. godine života, izuzev slučaj, da je prije toga bio u službi kod Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje, u državnoj ili drugoj Javnoj službi;
4. da ne stoji pod starateljskom ili stečajem, da nije pod isledjenjem za zločinstvo ili prestup Lz koristoljublja, te da nije presudom redovnog suda pravomoćno sndjeu za zločinstvo ili prestup iz koristoljublja, te da nije osudjen na gubitak službe odnosno političkih prava za vrijeme ntvrdjeno sudskom presudom;
5. da mu služba kot Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika ili drugog kojeg zavoda za socijalno osiguranje, kod državne ili druge javne službe, nije prestala iz uzroka spomenutih u §-u 112. i u tačci 5. i 7. .§-a 113 Službenog Pravil, službenika Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika;
6. da ima: a) za mjesto kategorije B potpunu srednjoškolsku spremu, odnosno u koiiko nema iste, da dokaže sposobnost za vršenje stručnih poslova, znanje zakonskih propisa o osiguranju radnika i potrebnu inteligenciju za saobraćaj s publikom i službenicima; b) za mjesta kategorije C da je navršio 4 razreda srednje škole, odnosno u koliko nema toga, da dokaže sposobnost za vršenje stručnih poslova i potrebnu inteligenciju za službeni saobraćaj s publikom i službenicima; c) za mjesto kategorije D da ima najpotrebniju pismenost, za mjesto bolničara osim toga da Je svršeni bolničar i da ima višegodišnju praksu.
Uz molbu imade svaki natjecatelj priložiti: svjedočanstvo o Hanu rodjeuja, uverenje o nadležnosti, o zakonite] bračnoj vezi, o godinama djece, školske svjedodžbe, uverenja o dotadanjem zanimanju, o zdravlju, o regulisanju vojne obaveze. Zdravlje se mora dokazati svjedodžbom ljekara Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika ili njegovih mjesnih organa ili ljekara državnih ili samoupravnih vlasti, te Još jednom svjedodžbom Izdanom po državnom ili drugom javnom dispanzeru, odnosno lekarn specijalisti za tuberkulozu.
Sva ostala prava i dužnosti utvrdjena su Službenim Pravilnikom službenika Središnjeg Ureda za Osiguranje Radnika.
Vlastoročno pisane I potrebnim dokazalima valjano obložene molbe, im adu natjecatelji podnijeti potpisanome uredu do uključivo 1. decembra 1925. do 12 sati o podne.
Na zakašnjele molbe ne će se uzeti obzir.
Banja Laka, oan 7. novembra 1925.
Okružni ured za osiguranje radnika u Banjo! Luci.
SllkUO In vetourza plašče
DOUbl za površno nukaje
Kamgarn i* modni ševijot
za moške in ženske obleke in drugo manufakturno blago v veliki izbiri po zanesljivi nizki ceni priporoča občnoznana tvrdka
-- R. M3KLAUC, „Prl škofa, Ljubljana
Zunanjim narod nI!: o m se dopošljejo vzorci na zahtevo —       poštnine prosto. ■
IV. HHE 8 ll S
pleskarja is i:**rjp Ljubljana, Karel Kotnikiva ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točn2.
Triletna garancija.    iei l
Mi\ Mati Mm
kakor tudi FILCI v vseh modnih barvah v veliki izbiri in po nizkih cenah
pri Miflki Horvat, nmalstlri. Lju^na, Stari trg 21
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesla st. 3.
krovec stavbni, galanterijski in okrasni
klepar. Instaladie vedovodov. fiS7?ava stretovadov Kopališka in klosetne naprave Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) 105 L     za konserve.
Najcenejše kupite
samo pri
Josip Pefglžncu
Volno, trikotažo, rokavice, nogavice,
nahrbtnske za šolarje in turiste, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sed!arje
NA VELIKO     IN MALO
LJubljana I3SL
(blizu PreSsrncvega spomenika sb vođi)
Najnovejši epohalni Izum, petrolejska plinska bvettljka
,AIDA* z Emona žarnico
200-500
sveč moči. Krasti s bela luč. Neznatna poraba petroleja
SveJ kakor elektrika'
„A ! D A"
se rabi za razsvetljavo prodaialnic, uradov, gostilnic, sol. cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS Im3 elektrotehnična firma
▼ I57-l
SVARC i drug
ZAGREB,  Preradovičeva ulica 1
— Iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takoj prospekte! —
ČREVA
Suha goveja čreva, najboljšo kvaliteto, dobavlja franko v poštnih pošiljkah meter po 1 Din
— Dugočreva —
Zagreb, Petrova ul. 2 a
Pošilja se od 500 metrov naprej.   Pri isti firmi tudi vsa druga Čreva in vse klo-basicafske potrebščine.
4200
Radi vpeljave naših prvovrstnih čevljev prodajno iste do 10. decembra t. L
brez vsakega dobička.
Izrabite ugodno priliko in oglejte si našo veliko zalogo raznih čevljev za gospode, dame in otroke, kakor tud?" vseh vrst domačih čevljev, copat i. t. d.
Fran Derenda & Cie9 Ljubljana,
Erjavčeva cesta št. 2.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša nadvse ljub* Ijena soproga, gospa
I Viljemina Tomšič
soproga meainega občinskega tsjniUa
danes ob 9. dopoldne po mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere, v 59. letu starosti umrla.
Pogreb nepozabne rajnke se je vršil v Slovenski Bistrici, dne 13. novembra 1925 ob 4. popoldne.
Prosimo tihega sožalja! SLOV. BISTRICA, 14. novembra 1925.
4311
Rodbina Tomšičeva.
PRESELITEV KONJSKE
Uijtidno naznanjam še enkrat, da sem
PRESELIL KONJSKO MESNICO v lastno hišo, Prečna ulica štev. 6
nasproti mestne kopeli. ,
KONJE KUPUJEM po dnevnih cenah.
IVAN MASIN&EH, mesar v LJubljani.
OBJAVA.
Dne 17., 18. in 19. novembra 1925. se vrši javna dražba zaplenjenega Dlaga. Razprodaja se vrši v par« tijah, malih količinah, po komadu in po metru. Dražba se začne ob 10 uri v sladišču UA" Ljublj. carinarnice. 1 sanduk IS broj 3a i to:
0700 kg: Šivena roba od česte svilene tkanine višebojne — 5 komada — bluze — vrednost 800 Din.
9 kg: Šivena roba od vunene tkanine do 300 gi težine na 1 m2 višebojne, ukrašene svilenom pozaman-terijom 42 komada — marame — vrednost 2700 Din.
1 kg: Šivena roba od vezova na vunenoj tkanini vezena svilom — 4 komada— bluze — vrednost 800 Din.
1 sanduk IS broj 3 i to:
5 kg: Ceste svilene tkanine dvobojne, desinovane, odredjene dužine, porubljene — 73 komada — marame
— vrednost 3000 Din.
27 kg: Cesta svilena tkanina bojena — 254 m — vrrednost 24.300 Din.
1 sanduk VG broj 36 i to:
30 kg: Polusvilene tkanine, desinovane, dvobojne, odred lene dužine,  porubljene — 392 m — vrednost
11 900 Diin.
45-800 kg: Svilena tkanina, desinovana, dvobojna, odredjene dužine, porubljena — 705 komada — marame — vrednost 38.075 Din.
7 kg: Polusvilene tkanine višebojne, desinovane — 70 m — vrednost 3500 Din.
7-500 kg: Svilena tkanina bojena — 95 m — vrednost 6750 Din.
28*300 kg: Polusvilene tkanine desinovane, bojene, odredjene dužine, porubljene — 452 komada — marame — vrednost 11.320 Din.
7*500 kg: Pozamanterija svilena jednobojna 2000 m — vrednost 6750 Din.
28-300 kg: Polusvilene tkanine desinovane, bojene, odredjene dužine, prosto porubljene — 452 kom.
— marame — vrednost 11.320 Din.
7*500 kg: Pozamanterija svilena bojena — 2000 m
— vrednost 6750 Din.
38 kg: Šivena roba od pletene svilene materije višebojne, koja se u komadu na metar prodaje 248 jumpera — 260 kapica i 32 para čarapa — vrednost 49.000 Din.
11*500 kg: Svilena pletena materija u komadu, koji se na metar prodaje bojena — 60 m — vrednost 5450 Din.
2*500 kg: Čipke pamučne beljene 230 m — vrednost 2500 Din.
2 kg: Čipke svilene jednobojne — 200 m — vrednost 3000 Din.
3 kg: Šivena roba od česte svilene tkanine jednobojne obšivene svilenom pozamanterijom — 3 komada
— marame za na ledja — vrednost 3800 Din.
Glavna carinarnica I. reda
u Ljubljani.
■1269
JKU
Stran 8.
•SLOVfcTNSKt NAROD«  dne 19. novembra IV25
<tev 261.
Seniacila letošnje Jesenske in zintfVe seziiel
Prava resnica!
Zastonj!
™1
Seniacila letošnje jesenske in airmske tgnffel a
Zastonj!
Nobena prevara!
Prava
resnica!
E o
*n
Da si pridobimo nove in stalne odjemalce za naia novoustanovljena podjetja, izde-lovalnico KONFEKCIJE in čevljev .VOIKA«, dajemo v casn od 12. novembra de 22. decembra 1.1. zastonj sledeče:
1 par lepih, motnih „VuiKA" čevljev,
1 fino cetir srajco.
2 ovratnika,
1 bele spodnje hlače, 1 svileno kravato in 1 par nogavic ,,VO<KA"
° I
Da si pridobimo Se boli sloveče ime za naše povsod hvaljene čevlje in noga-vice .VOIKA* In za našo novoustanovljeno izd lovalnico oblek in perila, razpisujemo za čas Od 12. novembra da 22. dacembra 1.1. zastonj:
O O
a
ako kupite ali naročite pismeno v gori om.njenem času eno elegantno moško obleko ali pa fino vrhnjo zimsko suknjo za originalno ceno Oin 900"—. Vsakdo si naj sam ogleda in se prepriča, da le obleka sama res vred ta Oin 900'—, O
vse drugo pa je zastonj. Izeotovimo obleko tudi takoj po meri, ak^ si izt erete « blago. Zunanji naročnki!  Zah evajte ilustrovani cenik !  Ne zamudite! P.ačate samo vrednost vrhnje obleke, z vsem drugim pa se oblecete od nog do glave zastonj. Zato vsi na
Krekov trg 10, k TEKSTI1B AZAR JU!
E 1 oar finih damskih in* m ..VOlKfl'-. 1 • 1 svileno b'uso ali pa 1 g 1 vrhnje sukrermo krila*
par rfoTRcf, čevljem iz fflca in psr finih flor nogavic „V0iKA*\
zimski plašč iz finegT prepnča i se bodete, da
ako kupite ali pisneno naročite 1 m^dern. damski vrloura ali modnega sukna.  Oglejte si osebno zalogo in
je plašč <am vreden Din 900'—, vse drugo pa ie zastonj. Ce s« blago izberete, pa Vam takoj .zgotovimo plašč po Vašem okusu. Vranje naročnice, zahlcvajte cenik!
3 a
3
TSKS7ILBSZA
LJUSUAriA, Krekov trg 10.
Naznanilo.
Ceni. občinstvu naznanjam, da sem preselil svojo pleskarsko delavnico z Dunajske c. 19
na dosposveisko cesto 2 in   Dunajsko cesto 15
Cduorišče kovan e »Evropa"}
Priporočam se v nadaljno naklonjenost vsem naročnikom*
Iran Bricelj*
pleskarski in ličarski mojster.
J
PUH - PERJE m R.MIKIAUC LJUBLJANA
ilailollii i\M\ p!« slroij
na svetrt — znamke DUBIED
j
za obrt in industrijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenijo
Josip Peteline, vmm \
bifzu Prešernovega spomenika 215-L
za Sokolski Tador!!
ZlDtoroj terpčntinoso milo.
Pesnik mn Je dal lepo Ime, — kemik pa idealno sestavo I
Terpentin fe že od nekdai rnan ko' t2vrsino -r^dstvo za čiŠčene madežev in pa uporaMja kot tako vsaka gospodinja
Kakovost   z! afore9 * je povsod znana, kar dokizujc njegova splošna uporaba in priljubljenost.
Ta dva mogočna čistilca sta združena v „Ztatoroji terpentinovem milu" vne-»rekosljivo  pr. Ino sredstvo. — Napravi e tu Ji Vi poskus in kupite to idealno milo — v vs* ken. nsočem komadu <e vpie-■^n ?i- ~:\t po tO f<ankov Mcgcke,d< mateiavm /1 s;eco u 1 ajdele cekin.
iT
aU
e na> najboljši domtcl ratorTraćnl rartvi ima v vseli mestih xanc-;jive paverierrae daje in ormselie o vem, posebno pa tto imovnem nanju denarnic eavedov. tr^ov-sJco- ndustnjskih pod etit ♦« privatnih oecb -ove informacije •«> točne, izčrpne in bf«e so nahaja v vnka Katadžiee ql 11-, Beogred -cv telefon ie 6-38. a brzojavni nasl. ArrUfi
*ss**-   Ako potrebujete sveže ali suhe vence, šopke in aranžmaje, pokliči**? M Ionako številko
= 341
cvetličarna
Aleksandrova cesta
Naročila se pošiljajo na dom
187 :
Altbazla —
(OPATIJA)
SunotoiH 4r.R.Sieg§ _
Zdravljenje z uirjevan|era in ačvrščevanjem,
Naiprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tudi brez spremstva. Nudi otrokom vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje,
60 T
lu m prss t
dalje:
Dežni plašč
B ane/eške sumiran* tkanine Din 270 —, jmsebrro t'obra kakovost Din 300*—. spacialfteta Cotertcet Din 850*—, dežna pelerire iz nopremoiilvega ledna Sin 380'—. za de?ka Din 150"—, razpošilja veletrgovina R. STERMKK1. Celje it. 21. Ilustrovani cenik s čez 10110 slikami se nosila vsćkemu za sto n1, vzorci od sukna, karagarna in razne manufakturne robe oa samo 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno IroDOvat, dobi na kapu nrimerno pavrnltev cožnie ler ne ugaja In ni odrezane, se zamenja eli trne denar. NaroČila tez Dta 300*— poštnine prote. -
Trr»nwl cn^ns ren* MIH IPP I        IMIMBB Uli
ttBiBlfti privre- m      _ v PofJt* f aSflgi!
0,eichenber^ei.
Konstantin-u. W "mmaquelle
Zdravnica «223
dr. med. eisonora jenbo-Groverleua
naznanja, da se je preselila v poslopje Jadransko* podunavske banke
Miklošičeva cesta št. 13
Ordlnfra od S, zjutraj do 1. pop za splošne bolezni.
Ivan Jax in sin,
H L
L'ubljai.a
Gosposvetska ca sta št 2.
Najboljši šivalni stroj! in pleti'ni stroj«', borna konstrukcija in elegantna Izvršitev iz tovarne v Lincu
;tanovf}ena 1837.        Ustanovljena 1807.
Vezenje poučuje brezplačno.
""osamezni deli koles In Šival, strojev.
10-Setrta garancija.
saine stroje ADLER in URANIJA. s\olesa iz prvih tovarn .Dflrkopp*, .SrjTia', ,Waffenrad" ^Kayser*.
pri obolenju
JohanR-sbrunnen
zdrava, osvoiu'oča nami na el*a£a.
17 -
ihalnih organov
Suellsole
aafbellie In Ma*a6iiko-vltejie ca inhallras!e-
Mehanično umetno vezenie
lastorov, perila, oblek bltfz, morsorjrnvnev, fino be
tn barvasto en ti nje ai«*r* ran wjs«
MATEK * MSjs^š. L'ub^ana. i*.
■    dalmatinova 13 -■—
Vsled strokovnega znanja najfinejša izvršitev in bre,:konkurenčni cene.   Najcenejši in čisti predi Vk ženskih ročmh del v naiodmh in modernih vzorcih tsr lastarii orle "»Irh.
P. Stfepfisšiii
— Slsak—
prenontCa niuo'ie tambure. 2ice partiture. Škote ostala potreb* Stine za sva eiaztela Odlikovan na pariške] izlefti. — Clerld franko*
žrslci za pleore In koD)l la tovor oaproda] Iz prvo roiie pri
E. VA.IĐ \, Čakovec (Medjimorje)
JUGOSLAVIJA — Brzojavni naslov: E. Vaida, Čakovec,
Te'efon Intemrban št. 59. ^0, 3. 4. 4j->
Popolnoma varno naložite denar u
"H
lubSIansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg štev. 6
alama
prvovrstna nova roba povsem zrela
se dobiva povsod
Prva hivatska tovarna salame, snSenega mesa in masti
tGAOLOnCAmit Petrinji
Zas opstvo za Ljubijanj in okolco:
B.BUSG  IN D B U 0,
ker ima že nad
11,030.000 Din  iamstvene olavnice.
Vloge na hra?u'ine knjižice <n tekoči račun obrestuje
na;u£godneae.
Stalne vlo^e i odpovednim rokom onrestu'e po dogovoru. Sprejfma v inkaso fakt«ire in ce=ije terjatev. Posojila daje. le proti polm varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Teieton štev. 9.
23 L
feleton štev. 9
ttmfk ROČKA
ru/etva
priljahtjena in prijetna čajna mešanica
2M obitelj,
tudi pri trojnemu uzimanja nobena okusna utrujenost.
Prometni zevod za premog d. d.
v Liubljani
prodaja
22 L
og :s
iz slovenskih prem
vseh kakovos:!, v celih vagonili po originalnih eenih premogov« kov za domačo up rabo kakor tudi za   industri ska   podjetja   in   razpečava   na   d belo
inozemski   premog  in koks
vsake vrs!e in vsakega izvora te priporoča - osebno prv<v-vrstni če§kosko\aški in angleški koks za livarne in domačo uporaoo, kovaški premog, črni premog in br kete
• Prometni zavod za premog d. d
Naslov:
v Ljubljani, MSkSešE&eva cesta 15/1.
sv
i
TRGOVSKA BANKA d. d
PODRUŽNICE i
Maribor. Kamnik, Slovenske Konjice, Slovo mesto, Ptuj, Rakek, Slovsnigratfec.
oesta ost. 4   (v lastni stavbi) KAPITAL in REZERVE Din 19,000.000--
M l :-: Izvršuje vse banče posle najtočneje in najkulantneje :•:
Braaiavli Tpgottka Telefoni: 139, 140, 458
EKSPOZITURA e
JUi«iu>: Joufi ZumoOB. m M «Nuoaao aaanmM lam Ji—iak. — & anenaai del ImUi Oton Ouutof. — Va » LiabltaaL
B3
38
7B