Izhaja v Celovcu — Erscholnungsort Klagenfurt	Posamezni izvod 1.S0 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov
P. b. b.
Letnik XXV.
Pogajanja o novi vladi se nadaljujejo
Za predsednika parlamenta prvič izvoljen socialist
V torek se je na Dunaju sestal k prvi seji pri državnozborskih volitvah 1. marca izvoljeni novi parlament in prvič v zgodovini druge republike je bil za predsednika ustavodajne skupščine izvoljen socialist — namreč prejšnji drugi predsednik parlamenta dipl. ing. Karl Waldbrunner, medtem ko sta bila za drugega in tretjega predsednika izvoljena dr. Alfred Maleta (OVP) in Otto Probst (SP'Oj.
Novi predsednik Waldbrunner je v svoji nastopni izjavi ugotovil, da ima Avstrija zdaj sicer nov parlament, nima pa še za delo sposobne vlade. Da ne bi motili vladnih pogajanj, je dejal predsednik Waldbrunner, se začasno odpovemo vsaki parlamentarni dejavnosti, pač pa ne sme biti nobenega dvoma, da to ne more dolgo trajati, kajti parlament ima preveč nalog, da bi se lahko za dalj časa odpovedal svojemu delu.
S tem je novi predsednik parlamenta dovolj jasno opozoril na dejstvo, da se sedanja pogajanja o novi vladi ne morejo vleči v nedogled. Seveda Avstrija tudi zdoj ni brez vlade, saj je zvezni prezi-dent dosedanjo vlado pod vodstvom kanclerja Klausa poveril z nadaljnjim vodenjem poslov. Toda ta vlada je samo začasna in pro-
vizorična. In še več:	ta vlada
nikakor ne odgovarja več političnemu razmerju, kot ga je ustvaril iziid letošnjih državnozborskih volitev. Zato je vzrokov dovolj, da bi bila vladna pogajanja čim prej zaključena in bi Avstrija dobila novo zvezno vlado, ki bi bila* sposobna vladati in ki bi odražala novo politično stvarnost v državi.
Poziv iz Stockholma
Da bi bile spoštovane temeljne nacionalne pravice vietnamskega ljudstva: neodvisnost, enotnost in ozemeljska nedotakljivost;
da bi bila spoštovana pravica ju-žnovietnamskega ljudstva do samoodločbe
zahtevamo
popoln, takojšen in brezpogojen u-mik ameriških čet iz Južnega Vietnama.
Tako se glasi poziv, katerega je vsemu svetu poslala mednarodna konferenca o Vietnamu, ki je pred dnevi zasedala v Stockholmu. Na tridnevnem posvetovanju, ki se ga je udeležilo nad 300 uglednih politikov, znanstvenikov in javnih delavcev, predstavnikov mednarodnih in narodnih organizacij iz 56 držav, vključno tudi Amerike, so opozorili na izredno zaskrbljujoči položaj v jugovzhodni Aziji. Zahtevali so prenehanje agresije do Vietnama čez Laos in prenehanje intervencije v Kambodži. Prav tako je konferenca tudi sklenila, da bodo ustanovili mednarodno komisijo za proučitev ameriških vojnih zločinov v Vietnamu. Naloga te komisije, ki bo imela svoj sedež v Stockholmu, bo zbiranje dokazov o vojnih zločinih in njihovo objavljanje pred svetovno javnostjo.
Mednarodna konferenca o Vietnamu si je zastavila štiri glavne naloge:
= Proučiti politični položaj po ameriškem sabotiranju pariških pogajanj.
= Zbrati vse sile, skupine, gibanja in posamezne osebnosti, ki se strinjajo z oceno o ameriški agresiji in o metodah, s katerimi bi bilo mogoče rešiti najhujši in najbolj usodni spor našega časa.
= Posredovati svetovnemu javnemu mnenju informacije o naravi vojne, o zločinih, o dejanskih namerah ameriške vlade in končno o ne-uresničljivosti miru brez dejanskega priznanja neodvisnosti celotnega Vietnama.
= Koordinirati in okrepiti politično in materialno podporo hanoj-ski vladi in fronti narodne osvoboditve.
Stockholmska konferenca je sovpadala z novo fazo vietnamske vojne, ko je vojni požar presegel meje Vietnama in grozi, da bo zajel ves indo-kkajski polotok. Državni udar v Kambodži in zaostritev vojne v Lao-
su „ - pcdedice nove ameriške strategije na azijskem jugovzhodu, strategije, za katero se je ameriški predsednik odločil potem, ko so se izjalovili vsi njegovi poskusi, da bi napravil konec vojni, hkrati pa ohranil Vietnam pod ameriškim okriljem.
Tako se vietnamska tragedija nadaljuje in ni nobenega znamenja, ki bi kazalo, da se bo v doglednem času zaključila. S tem pa so tudi Ni-xonove volilne obljube, ki so mu o-mogočile vstop v Belo hišo, pokazale svojo pravo naravo — da so bile le pesek v oči ameriški in svetovni javnosti.
Vendar pa so ledni po 1. marcu pokazali, da pogajanja o novi vladi ne bodo tako lahka in enostavna, kot bi bilo pričakovati na podlagi izida volitev. Ta pogajanja so namreč še vedno polna raznih u-gank in danes še nihče ne more zanesljivo povedati, kako bo iz-gledala bodoča vlada. Dosedanji potek pogajanj pa je predvsem pokazal, da se gotovim krogom v 'OVP očitno prav nič ne mudi, da bi prišlo do sporazuma o novi vladi in s tem seveda tudi do dokončnega odstopa stare vlade. Raje se poslužujejo najrazličnejših ^izgovorov", dobrodošli so tudi »namigi" o takih in drugačnih »kontaktih”, samo da ne bi bilo treba resno in stvarno razgovarjati o tem, kako naj bi izgledafo in funkcioniralo bodoče sodelovanje obeh velikih strank. Se je pač težko sprijazniti z dejstvom, da je doba sa-mavladanja minila; še težje pa z bridko resnico, da pot naprej ne bo več šla pod vodstvom OVP, kajti to vodstvo je večina avstrijskih volivcev tokrat zaupala socialistom.
SPO je odtočena, da pogajanja o novi vladi čim hitreje privede do zaključka. To je predsednik dr. Kreisky že ponovno zelo jasno izpovedal in pri tem tudi opozoril na številne važne in odgovorne naloge, ki čakajo bodočo vlado. Prav tako je odločno zavrnil tudi vsa »namigovanja" o dozdevnih pogajanjih s FPO. Odkar je OVP izrazila pripravljenost na vladna pogajanja, je SPO predložila zelo konkretne predloge za oblikovanje bodoče vladne politike in o teh predlogih hoče tudi resno in brez vsakega zavlačevanja razpravljati.
Deželni glavar Sima:
Trudili se bomo za stalne stike z manjšino
V zadnji številki se je v poročilu o prvi seji novoizvoljenega deželnega zbora in zlasti o govoru, ki ga je ob tej priložnosti imel ponovno izvoljeni deželni glavar Hans Sima, pripetila neljuba pomota: članek je bil tako zalomljen, da je bilo težko najti pravo povezavo. Zato danes še enkrat ponavljamo tisti del izvajanj, ko je deželni glavar govoril o manjšinskem vprašanju.
Politično delo na Koroškem — je dejal deželni glavar Sima — je vedno temeljilo na spoštovanju verskega, narodnostnega, socialnega in političnega prepričanja vseh deželanov. V jubilejnem letu ljudskega glasovanja smatramo kot oporoko, da premagujemo nasprotja preteklosti in s tem utrjujemo miroljubno sožitje v skupni domovini.
»Pri vrednotenju vsakega prebivalca naše dežele je merodajno edinole razmerje do demokratičnih oblik življenja, priznavanje k skupni domovini in k republiki Avstriji. To velja za vse deželane in seveda tudi za prebivalce dežele, ki se priznavajo k slovenski narodnosti. Zato bo naša samoumevna naloga, da bomo upoštevali tudi njihove kulturne, socialne in gospodarske težnje. Poleg tega bo koroška deželna politika vedno stremela za tem, da z večkrat pristojno zvezno vlado sodeluje pri reševanju danih problemov, pri čemer se bomo trudili za stalne stike z manjšino.”
Vojni zločinci pred sodiščem
Tako v Gradcu kakor v Solnogra-du se je v sredo začela razprava pred porotnim sodiščem; v obeh primerih gre za zločine, ki segajo nazaj v zloglasno dobo nacističnega nasilja.
V Gradcu stoji pred sodnikom danes 58 let stari nekdanji SS-Haupt-sturmfiihrer Karl Macher. Med vojno je bil nekaj časa gestapovski šef v poljskem mestu Tomaszov-Mazo-wieski ter je obtožen, da je sodeloval pri umoru tamkajšnjih Zidov. Macher je bil kot obtoženec pred sodiščem že lani, ko je graško porotno sodišče sodilo skupini pripadnikov nekdanjih nacističnih edinic. Dva Izmed obtožencev — Gerulf Mayer in Alfred Lusser — sta bila takrat obsojena na 11 oziroma 7 let ječe, medtem ko je bila razprava proti Macher-ju odložena, ker je sodišče zvedelo za nove obremenilne podrobnosti o njegovi dejavnosti v nacistični dobi
in bodo o njih odločali na sedanjem procesu.
V Solnogradu pa se mora zagovarjati nekdanji SS-Unterscharfiih— rer Anton Siller, ki ga obtožnica dolži, da je med vojno v nacističnih taboriščih na Poljskem streljal židovske jetnike oziroma dajal povelja za ustrelitve. »Podrobnosti" o njegovih dejanjih so prišla na dan pred štirimi leti, ko je bil v Stuttgartu v Nemčiji iproces proti zločincem iz nacističnih taborišč; med obravnavo je bil težko obremenjen tudi Siller tako s strani takratnih obtožencev kakor s strani zaslišanih prič ter so ga na podlagi tedanjih izpovedi tudi a-retirali.
Oba procesa bosta predvidoma trajala tri tedne, kajti v obeh primerih je sodišče ^povabilo tudi večje število domačih in inozemskih prič.
Načela in cilji politike neuvrščenosti
postajajo za mnoge dežele in narode vedno bolj sprejemljivi
V široki mednarodni javnosti je vzbudil splošno zanimanje govor, ki ga je v torek imel jugoslovanski predsednik Tito v zvezni skupščini, kjer je poročal o svojem nedavnem o-bisku v prijateljskih afriških deželah. Posebno široko je svetovni tisk komentiral njegove izjave o politiki neuvrščenosti, o pripravah na novo konferenco šefov neuvrščenih držav ter o stališču teh držav do OZN in njene vloge pri reševanju svetovnih problemov.
Predsednik Tito je dejal, da so vse države, ki jih je obiskal, neuvrščene, ker so globoko prepričane, da ta politika najbolj ustreza njihovim nacionalnim interesom in prizadevanjem ohraniti neodvisnost in suverenost ter zagotoviti enakopravno sodelovanje v mednarodnih zadevah. Te države vidijo, tako kot mi, v politiki neuvrščenosti pomemben maralno-politič-ni dejavnik in menijo, da jo je treba še nadalje uveljavljati 'in krepiti, da bi bil njen pozitivni prispevek čim bolj učinkovit.
Z zadovoljstvom poudarjam, je izjavil Tito, da se je pokazala popolna identičnost v naših mnenjih o tem, da je treba okrepiti dejavnost neuvrščenih držav, s čimer naj bi razrešili pereče mednarodne probleme in zboljšali mednarodni položaj. Strinjali smo se tudi, da 'bo prihodnja konferenca voditeljev neuvrščenih držav izredno pomembna. Ugotovili smo, da jo je treba čimprej sklicati, seveda pa so potrebne temeljite priprave. Pokazalo se je 'skupno prepričanje, da naj bi bila konferenca pred 25. jubilejnim zasedanjem generalne skupščine OZN. Tako bi neuvrščenim državam dali prilož-
nost, da uskladijo svoja stališča o bistvenih mednarodnih vprašanjih in da nastopijo s skupnim akcijskim programom. Tako bi te države najbolj učinkovito pripomogle k uspešnemu delu jubilejnega zasedanja.
Glede odnosa neuvrščenih do OZN je predsednik Tito poudaril med drugim: Mi smo zlasti vztrajni pri tem, da 25-letnice OZN ne bi smeli prarnovati s prireditvami, temveč naj bi imelo jubilejno zasedanje generalne skupščine delovno obeležje, tako da bi začeli reševati vsaj nekatero od najpomembnejših vprašanj, kot so dokončna dekolonizacija, pomoč državam v razvoju, razorožitev litd., o katerih se govori že 25 let.
»Še enkrat bi rad poudaril, da jubilejno zasedanje ne bi smeli omejiti na formalno proslavitev pomembnosti svetovne organizacije, še manj pa, da bi bila to komemoracija njenih slabosti in neuspehov. Kljub vsem pomanjkljivostim je imela ta organizacija pomembno vlogo v svetovnih dogajanjih 'in njen prispevek, zlasti v nekaterih kritičnih trenutkih, je bil izredno velik. Skrajni čas pa je, da se ugotovi in oceni, zaradi česa nekatera dobra in pomembna priporočila in sklepi OZN niso bili uresničeni. Ce bi še nadaljevali s talko prctkso, bi to zmanjševalo ugled svetovne organizacije in ogrožalo njen obstoj, kar bi imelo za človeštvo usodne posledice."
iPotem je predsednik Tito menil, da dandanes ni treba znova .poudarjati, kakšno vlogo so doslej odigrale neuvrščene dežele. Tudi ni vprašanje, ali je njihova dejavnost še nadalje po-
Gre samo za to, kako naj neuvrščene v sedanjih zaporednih in spremenjenih
trebna. dežele
razmerah nadaljujejo svoje konstruktivno delo in postanejo še učinkovitejše. Načela politike neuvrščenosti in cilji, za katere se ta politika zavzema, postajajo za mnoge dežele in narode vedno bolj sprejemljivi. Dejstvo je, da se je od beograjske konference pa do danes, v slabih desetih letih, število neuvrščenih povečalo skoraj za trikrat. Tudi to je dokaz pravilnosti in moči te politike.
»Kar zadeva nekatera najvažnejša vprašanja, kot so mir in varnost, nevmešavanje v notranje zadeve drugih, dekolonizacija, razorožitev, pomoč deželam v razvoju in ustvarjanje pogojev za enakopravno gospodarsko sodelovanje, krepitev vloge OZN in zagotovitev njene univerzalnosti itd. — imajo neuvrščene dežele skupne interese in v glavnem enaka stališča. O teh kakor tudi drugih vprašonjih, ki neposredno ogrožajo svetovni mir in varnost, lahko dosežejo soglasje in se dogovore o konkretnih skupnih akcijah, pri tem pa puste ob strani tisto, kar bi lahko slabilo njihovo povezanost.’
Ta vprašanja — je poudari! predsednik Tito — pa vzbujajo skrb večini človeštva in takšno izhodišče bi lahko združilo v skupni akcij! ne samo neuvrščene, ampak tudi druge dežele in sile, kfi jim je do miru in napredka no svetu. Miroljubna in demokratična javnost sveta veliko pričakuje od bližnje konference »na vrhu*; to pričakovanje pa nalaga neuvrščenim deželam še večjo obveznost, storiti vse, da ga tudi izpolnijo.
Val podražitev narašča
šilingov. Narodni dohodek je porasel za 21,8 milijarde šilingov in je bil z 240,7 milijarde šilingov za 10 odstotkov višji od onega leta 1968. Znesek mezd in plač se je celokupno povečal za 9 odstotkov in po osebi za 8 od-
stotkov; s tem se je bolj povečal kot leta 1968, ko je povečanje znašalo 6 in 7 odstotkov. Vendar pa se ni povečal tako kot podjetniški dohodek; ki je porasel kar za 13 odstotkov.
Leto 1969 je v naši državi šlo v zgodovino kot leto izredne gospodarske konjunkture. Narodni bruto proizvod je nominalno porasel za 9,6 odstotka, realno pa za 6,4 odstotka na dotlej še nikdar doseženo višino 323 milijard
Ti podatki o gospodarskem razvoju v našli državi v minulem letu so povzeti liz zadevnih analiz inštituta za gospodarsko raziskovanje. Ko inštitut ugotavlja, da take ekspanzije gospodarstvo Avstrije še ni doživelo, hkrati naglasa, da je bila v bistvu sad ugodne mednarodne konjunkture. Na njej je avstrijsko gospodarstvo participlralo bolj kot na po vpraševanju na domačem trgu. Če bi bil gospodarski razvoj v prvi vrsti odvisen od povpraševanja na domačem trgu, bi ne moglo priti do tako močne konjunkture, kajti investicijska dejavnost je v prvih mesecih 1969 stagnirata podobno kot leta 1968. Do vidnejšega razmaha je prišla šele v drugi polovici leta, vsled česar je bila v letnem povprečju le za 5 odstotkov večja kot leta 1968.
Na področju razvoja cen je bito leto 1969 relativno „mirno” teto. V povprečju so cene porasle le za 3 odstotke. Vzrok, da niso močneje porasle, je iskati zgolj v politični konstelaciji proti koncu teta. Samovlada OVP je stala pred volitvami. Zato je napravila vse, da rast proizvodnje in izvoza ni že lani spremljal val podražitev. Sta je celo še dalje: ko je zaradi zvišanja vrednosti nemške marke pretila nevarnost podražitev irmportiranega blaga, je nastopila s „flanki-rajočimi ukrepi", s katerimi je ta val za nekaj časa zajezila. V ostalem pa lani za večje podražitve ni bilo resničnega povoda, kajti — kakor -rečeno — povpraševanje na domačem trgu je dobršen del leta stagniralo, cene izvoženega blaga pa so naraščale. Podjetniki so lahko v njih našli izravnavo za zvišanje mezd -in za podražitev pri importiranem blagu.
Sedaj, ko so volitve mimo, val podražitev narašča. Z njim nima le opravka vlada, marveč zlasti delodajalci in delojemalci. Val podražitev je na eni strani razburkalo dejstvo, da se je v povprečju industrijskih dežel blago že lani podražilo za 5 odstotkov, rva drugi strani pa skrajšanje delovnega tedna začetkom leta. Obseg podražitev, s katerim se bo treba soočiti tekom prihodnjih mesecev, postaja očiten, če upoštevamo sedanjo podražitev piva in pa to, da je strojna industrija deponirala zahtevo po podražitvah svojih izdelkov do 25 in več odstotkov.
Obseg podražitev potrebščin vsakdanjega življenja pa lahko spoznamo, če upoštevamo podražitve nekaterih osnovnih su-
rovin proti koncu minulega leta in začetkom tekočega leta. Na splošno se je med septembrom in januarjem indeks gro-sističn-ih cen povečal za 2,2 odstotka in je bil januarja 1970 za 3,7 odstotka višji kot januarja 1969. V istem razdobju so grosistične cene agrarnih pridelkov narasle za 2,5 odstotka, surovin in poifabrikatov pa za 2,3 odstotka, is čemer so bili januarja 1970 za 4,9 odstotka dražji kot leto dni poprej. Železo in jeklo sta se podražita za 9,2 odstotka, les in gradbeni material za 11,5 odstotka, nekovine pa za 15,4 odstotka.
Podražitve osnovnih surovin bodo imele sedaj za posledico podražitev finalnih iz-
Dolgoročni program razvoja:
delkov. To je jasno enako kot je jasno, da so doslej potrošniške cene že vedno vidneje naraščale od grosističnih cen. Podražitve, do katerih bo prišlo v prihodnjih mesecih, bodo tembolj občutljive, čim bolj se bo začela krivulja mednarodne konjunkture nagibati navzdol, kar pričakujejo vsi mednarodni gospodar, strokovnjaki. Le-ti so namreč začetkom leta poudarili, da je gospodar, konjunktura v industrijskih deželah svoj višek dosegla že -koncem leta 1969 In da bo začela tekom leta 1970 upadati. Njeno upadanje pa bo avstrijsko gospodarstvo močno občutilo, in to ne le zaradi tega, ker je višek konjunkture doseglo zaradi izredno močnega povpraševanja na mednarodnem trgu, marveč zlasti zato, ker je predolgo odlašalo s potrebno povečano investicijsko dejavnostjo za odpravo svojih strukturnih hib, zaradi katerih je že v -letih 1966 — 1968 doživljalo občutno gospodarsko stagnacijo in recesijo.
Gospodarski uspehi leta 1969 so brli torej le navidezni, leto 1970 bo leto strezne-nja, tu in tam pa tudi že leto težkih preizkušenj. Vlada OVP je po volitvah zapustila težko breme ne le novi vladi, marveč celotnemu avstrijskemu gospodarstvu in prebivalstvu.
(bi)
Slovenija de leta 1985
Izvršni svet SR Slovenije je prejšnji teden obravnaval osnutek izhodišč za resolucijo o dolgoročnem gospodarsko-političnem razvoju Slovenije. Ta koncept obravnava Slovenijo v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru; v njem je upoštevana tehnološka revolucija in prestrukturiranje proizvodnih sil v svetu ter konfrontacija tega gibanja z dinamiko in značilnostmi domačih proizvajalnih sil. V tem smislu je predvideno, da se Slovenija z naslonitvijo na lastne sposobnosti ter intelektualne proizvodne sile vključi v sodobne razvojne tokove.
Dolgoročni koncept razvoja predvideva, da bodo v Sloveniji leta 1985 dosegli o-krog 3000 dolarjev družbenega proizvoda na prebivalca. Povprečna letna stopnja rasti družbenega proizvoda naj bi znašala okoli 7 do 8 odstotkov. Temelj gospodarskega razvoja bo še vedno industrija, zlasti predelovalna. Udeležba industrijskega sektorja pri ustvarjanju družbenega pro-izvoda se bo sicer zmanjšala, vendar bo še vedno znašala okrog 50 odstotkov. Pospešen bo tudi razvoj terciarnih dejavnosti, zlasti trgovine, transporta, servisnih dejavnosti ter razvoj domačega in tujega turizma. V infrastrukturi bo poseben poudarek na energetiki in cestno prometnem omrežju.
Gospodarstvo bo doživljalo v prihodnjih 15 letih intenzivne strukturne, tehnološke in organizacijske spremembe. Predvidoma bo tri četrtine sedanjih proizvodov opuščenih in jih bodo nadomestili novi. Z intenzivno usmeritvijo gospodarstva na zunanja tržišča in povečanjem uvoza ter razvitejšo domačo konkurenco bodo vse ostreje prevladovala merila svetovne produktivnosti dela, cen in standardov. Predvideva se, da bo izvoz blaga in storitev leta 1985 dosegel 30 do 35 odstotkov družbenega proizvoda.
Integracije bodo omogočale številnim majhnim in srednjim podjetjem perspektivo nadaljnjega razvoja. Z integracijskimi procesi bodo dosegli večjo proizvodnjo, zgradili optimalne zmogljivosti in tako lahko sprejemali najnovejše rezultate napredka znanosti in tehnike v svetu.
Število prebivalstva Slovenije bo do leta 1985 naraslo na 1,930.000. Povprečna stopnja zaposlovanja v naslednjih 15 letih bo znašala previdoma okrog 2,5 odstotka aktivnega prebivalstva letno. Prebivalstvo v zasebnem kmetijstvu naj bi se zmanjšalo za okoli 100.000; tako bi znašal delež kmečkega prebivalstva okrog 15 odstotkov.
Glede izobraževanja predvideva predlog, da bi se priprave za osnovni pouk pričele že pri petih letih starosti, v gimnazije in srednje strokovne šole naj bi bilo vpisane okoli 70 odstotkov mladine od 15 do 19 let starosti, kvalitetni razvoj gospodarstva in družbe pa bo zahteval, da bo višje in visoke šole obiskovalo okrog 20 odstotkov mladine med 19 in 24 letom.
VTISI S SVETOVNE RAZSTAVE V OSAKI
Že prvi občutki poročevalcev o letošnji svetovni razstavi v japonskem mestu Osaka so precej mešani, ko da se ljudje 20. stoletja nekako ne morejo znajti v 21. stoletju, kii ga želi prikazati ta doslej najdražja svetovna razstava, Cisto v duhu letošnje svetovne razstave je bilo, da je ob otvoritveni svečanosti skočil iz trebuha premikajočega -se ogromnega robota otroški zbor. Motiv vsega sta „napredek in harmonija za človeštvo", toda če hočeš na svetovni razstavi v Osaki ostati v harmoniji z napredkom, se moraš podrediti, prilagoditi in biti mravlja.
»Sončni stolp", velikanski malik, presega podobo prostora za svečanosti, obloženega Z belimi ploščicami, nad katerim trideset metrov visoko počiva na čudnih stebrih iz cevi jekleno -nebo, dolgo 191 in široko 108 metrov. Tu pride človek do veljave le še v množici.
Pogled pompozne grdosti se odpira obiskovalcu, ki gleda od tod proti zelenim sen-rijskim gričem. Tu so natlačene vse oblike razstavne arhitekture, kolikor jih je mogoče uresničiti -s sodobnimi materiali. 77 sodelujočih nacij in polnaoij jih je tu uresničilo brez slehernega dogovora: jeklena ogrodja, krogle in valji, cilindri in prizme, bobni, satovje in kubi, nabrekla plastika, pnevmat-
ski rilci, ogromni likalniki, krožniki, viseče strehe, jekleni šotori in bunkerji, narobe o-brnjene kopalne kadi in na veliko žalost dr. Tangea, arhitektonskega dirigenta te prve azijske svetovne razstave, tudi staromodna pagoda, polna Furukavovih com-puterjev.
Za ceno 2,3 milijarde dolarjev je tu predvsem ponazorjeno, kako malo harmonije prinaša s seboj napredek. V resnici ni mogoče tri leta po svetovni razstavi v Montrealu pokazati kakšnega večjega napredka — razen napredka v metodah prezentacije. V času, ko dobi človek o vsaki tehnični senzaciji novico v nekaj urah naravnost v hišo, so svetovne razstave predvsem dobre kot shajališče „public relatlons", ki tu uporabljajo -izvrstna sredstva akustične in optične sugestivnosti, da bi z njimi prepričali ljudi in potrošnike o tem, da so na pravi poti.
Tekoči trakovi peljejo obiskovalce pri Mi-ciju naravnost v žarečo notranjost jeklene hruške v modro zeleni palači iz plastike, ki jo je postavil Micubiši, vodijo jih skozi-morski vihar iln umetno nevihto, skozi krater vulkana in neskončnost vesolja, v katerem že leti -srečna družina bodočnosti v svojem u-dobnem letečem krožniku.
Pepsi kola spravlja s pomočjo pop umetnika Rauschenberga in njegovih apostolov -množice pod zrcalno kupolo v psihedelično zmedo. Tu imajo avantgardisti in celo levičarja proste roke.
Skozi -razsežne votle prostore uradnega japonskega paviljona, ki je za 17 milijonov dolarjev dobil obliko petih med seboj spojenih bobnov, in v rumeni stonogi iz plastike družbe Telekomunication, spremljajo gosta elektronski zvoki. Pol ducata filmov, ki jih hkrati predstavljajo na enem samem filmskem platnu, mu pove vse o Japonski in po computerski tabli, visoki za celo hišo, brzij-o številke japonskega gospodarskega uspeha.
V japonskem paviljonu se spominjajo tu-ti Hirošime. Na eni izmed stranskih fotografij je videti otroka, ki trpi zaradi okuženega zraka, okužene vode in ropota napredka. V pnevmatskem oboku skupine Fuji, ki je podoben predoru iz samih jetrnih klobas, se pojavlja razen drugih neprijetnosti tega sveta še berlinski zid na filmu.
Drugače pa se razkriva svet, -ki ne pozna krivice in lakote, vojn -In zatiranja. Amerika je izpustila Vietnam in segregacijo, bedo in politični umor. „Americans like sports" je (Dalje na 5. strani)
posiROKetDsvecu
ISTANBUL. — Zahodni del Turčije je prizadel katastrofalen potres, ki je po nepopolnih vesteh zahteval daleč več kot tisoč človeških življenj, najmanj 5000 oseb je bilo poškodovanih, kakih 100.000 ljudi pa je ostalo brez strehe. Najhujši potresni sunek so zabeležili v soboto zvečer, ko je bilo mestece Gediz dobesedno zravnano z zemljo. Pa tudi v naslednjih dneh so sledili še številni sunki, ki so močno prizadejali okoliške vasi ter zahtevali nadaljnje človeške žrtve. Ta potres je doletel zahodno Turčijo samo dan pred obletnico potresa v Anatoli-ji. Po silovitosti pa je mogoče sobotni potres primerjati s potresom leta 1966, ko je zgubilo življenje 2242 ljudi. Turške oblasti so takoj uvedle obsežne akcije pomoči, turškemu Rdečemu polmesecu pa so se v svetovnem merilu pridružile organizacije Rdečega križa.
WASHINGTON. — Svoj prvotno za 10. april predvideni obisk v Ameriki bo za-hodnonemški kancler Brandt začel že jutri. Glavni namen tega obiska so razgovori s predsednikom Nixonom, s katerim bo Brandt predvsem razpravljal o načrtih in dosedanjih uspehih svoje »vzhodne politike". Zato je razumljivo, da ga na obisku v Ameriki spremlja tudi državni tajnik Bahr, kateri se je večkrat razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom o morebitnih sovjetsko-zahodnonemških pogajanjih za prepoved uporabe sile v medsebojnih odnosih.
PHNOM PENH. — Novi režim v Kambodži se mora boriti s čedalje večjimi težavami, ker mu ni uspelo pridobiti podporo širokih plasti prebivalstva. Množijo se protivladne demonstracije, pri katerih pošilja vlada nad demonstrante vojsko, ker se ne more zanesti na krajevno policijo. Prejšnji predsednik princ Sihanuk, ki trenutno biva v Pekingu, je medtem ponovno obsodil Ameriko in ji očital vmešavanje v notranje zadeve Kambodže. Proti novemu režimu so se izrekli tudi mnogi diplomatski predstavniki Kambodže v -tujih državah ter zagotovili zvestobo dosedanjemu predsedniku Sihanuku.
PARIZ. — Skupina francoskih fašistov je razdejala Leninov muzej v Parizu, urejen v poslopju, kjer sta Lenin in Krupskaja živela v letih 1911 in 1912. Fašisti so vlomili vrata in razbili vitrine, okvire slik in poprsje ustanovitelja prve socialistične države. Poškodovali so tudi maketo Leninove sobe v Kremlju, več redkih fotografij in mnogo zgodovinskih dokumentov. Komunistična partija Francije je pozvala svoje člane in druge antifašiste na protestno demonstracijo pred Leninovim muzejem.
MOSKVA — Sovjetski tisk je pred dnevi spet objavil ostre in kritične članke o politiki kitajskega vodstva. Tako je »Sov-jetskaja Rosija“ v članku napadla politiko kitajskega vodstva do narodnoosvobodilnih gibanj nekaterih novoosvobojenih držav. List trdi, da ponujajo pekinški teoretiki deželam Azije, Afrike in Latinske Amerike avanturistični koncept oboroženega boja. Sovjetska agencija pa je objavila daljše poročilo o kitajskem notranjepolitičnem položaju, ki ga označuje „nov val javnih sojenj in eksekucij", ki da so odsev »nestabilnega položaja" v deželi in prizadevanja vodstva, da bi tako »odstranilo nasprotnike s političnega odra".
DUNAJ — Prejšnji teden so bili na Dunaju pogovori med predstavniki avstrijskih in jugoslovanskih sindikatov o vprašanjih skupnega sodelovanja in skupnega zavzemanja pri zaščiti jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v Avstriji. Delegaciji sta izdali tudi program bodočega sodelovanja med sindikati obeh držav. Predsednik avstrijske sindikalne zveze Benya je ob tej priložnosti povabil predsednika sveta zveze sindikatov Jugoslavije Dušana Petroviča, naj septembra obišče Avstrijo.
WASHINGTON. — Gospodarski odbor ameriškega kongresa je sklenil v letnem poročilu zahtevati, naj šest dežel »male Evrope" prevzame plačevanje lokalnih stroškov za vzdrževanje okoli 300.000 ameriških vojakov, razporejenih v zahodni Evropi. Za Ameriko so po mnenju tega odbora taki stroški »nesprejemljivi" in se naj ameriška vlada zastran njih pogodi z zahodnoevropskimi vladami.
RIM. — Po dolgotrajnih pogajanjih med krščanskimi demokrati, socialisti, socialnimi demokrati in republikanci je bivšemu predsedniku italijanske vlade Marianu Rumorju končno le uspelo sestaviti novo vlado leve sredine. S tem se je končala vladna kriza, ki se je začela 7. februarja z odstopom manjšinskega krščanskodemokratskega kabineta. V novi vladi, o kateri bo parlament razpravljal prihodnji -teden, imajo krščanski demokrati poleg predsednika še 17 ministrov, socialisti imajo poleg podpredsednika 5 ministrov, socialni demokrati tri in republikanci enega člana vlade.
Delo gradiščanskih Hrvatov
bo usklajevala posebna delovna skupnost
Gradiščanski Hrvati imajo podobno kot koroški Slovenci bogato kulturno-prosvetno dejavnost, ki jo gojijo v različnih društvih širom svojega ozemlja. V zadnjih letih pa so vedno bolj občutili pomanjkanje neke vrste osred. organizacije, ki bi to dejavnost vodiki oziroma usklajevala delo posameznih društev. Zato so se že dalj časa bavili z načrti za ustanovitev take organizacije in pred nedavnim je stopila v življenje Delovna skupnost hrvatskih gradiščanskih društev.
0000000CxXXX>00000<X>000000000^0000<XX>0<X>0<X>00^0000
Podelitev priznanj OF
ob petindvajsetletnici osvoboditve
V okviru proslav letošnje 25-letnice osvoboditve bo ena izmed velikih slavnosti v nedeljo 26. aprila v Dolenjskih toplicah, kjer se bo na zborovanju zbralo okoli 15.000 nekdanjih aktivistov Osvobodilne fronte slovenskega naroda iz vse Slovenije in zamejstva.
Na zborovanju bosta govorila član sveta federacije Edvard Kardelj in predsednik republiške konference SZDL Slovenije. Po koncertnem sporedu bodo zaslužnim posameznikom in organizacijam podelili republiška priznanja OF — zlate značke in diplome. Prav tako pa bodo ob tej priložnosti odprli tudi muzejsko urejeno bazo 20 na Kočevskem Rogu.
Po občinah bodo ob letošnji 25-letnici osvoboditve podeljevali občinska priznanja OF — srebrne značke in diplome. Tako občinska kot republiška priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam, ki so plodno delovali vse od osvoboditve do danes. Prihodnje leto — ob praznovanju 30. obletnice ustanovitve OF — pa bodo izročali priznanja aktivistom, ki so sodelovali v narodnoosvobodilni borbi. V ta namen je v teku obsežen popis nekdanjih aktivistov, kajti pri podelitvi priznanj ob 30-letnici OF naj bi prišli v poštev prav vsi, ki so organizirano sodelovali v NOB.
Poleg zborovanja v Dolenjskih toplicah bodo ob 25-letnici osvoboditve priredili v Sloveniji tudi še razne druge svečanosti. Ena izmed njih bo — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — proslava 3. maja v Ajdovščini, posvečena 25-letnici ustanovitve prve slovenske vlade. Na večer pred proslavo bodo priredili koncert Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane, zbor „Srečko Kosovel“ iz Ajdovščine in Partizanski zbor iz Maribora; na , zborovanju pa bodo nastopili združeni pevski zbori Primorske.
>ooooocooooooooooooooooooooooooooooooooooo<x>oooooo
Esperanto v šoli
V tej novi osrednji organizaciji so združeni Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem, Hrvatski akademski klub, Hrvatsko tiskarsko društvo v Železnem ter Hrvatsko gradiščansko kulturno društvo na Dunaju.
Ta skupnost bo urejevala vse zadeve, pomembne za hrvatsko narodnostno skupnost na Gradiščanskem. Predvsem pa bo nova delovna skupnost usklajevala delo včlanjenih društev in tako prispevala k nadaljnjemu razvoju njihove aktivnosti. V tem smislu je ustanovitev delovne skupnosti pozdravilo tudi glasilo gradiščanskih Hrvatov — 'Hrvatske Novi n e — in poudarilo da je to izrednega pomena za gradiščanske Hrvate.
Eno izmed včlanjenih društev, to
KULTURNE DROBTINE
#	Na Madžarskem so končali z akcijo -Vsaki šoli televizor** in v sedmih mesecih zbrali denar za nakup 3000 televizorjev. V bodoče bodo poskrbeli še 200 televizorjev za šole , kjer še ni električnega toka; za te šole bodo nakupili tudi potrebne agregate.
% Foto klub Planinske zveze Slovenije je priredil srečanje slovenskih in avstrijskih planincev fotoamaterjev. Iz Avstrije se je tega srečanja udeležila delegacija, v kateri so bili predvsem rudarji iz Fohns-dorfa. Dogovorili so se, da bodo prihodnje srečanje organizirali v Avstriji.
#	Med največje umetnostne muzeje sveta sodi tudi newyorški Metropolitan Mu-seum. Ta ustanova je pred nedavnim pomnožila svojo zbirko z izredno dragocenim darom, namreč z zasebno zbirko umetnin od 12. do 19. stoletja, ki jo je muzeju podaril bančnik Robert Leeman. Strokovnjaki cenijo vrednost te zbirke na več kot sto milijonov dolarjev.
#	Danes že svetovno znani folklorni ansambel ..Lado** iz Jugoslavije je slavil svojo dvajsetletnico. Ob tej priložnosti so dobili priznanja člani ansambla in dolgoletni sodelavci, pa seveda tudi člani vodstva in razni strokovnjaki, ki so pomagali oblikovati bogati repertoar te skupine. -Lado** se ponaša tudi z bogato kolekcijo narodnih noš, saj jih premore kar nad 500.
#	Na povabilo italijanske vlade bodo predsedniki akademij znanosti in umetnosti iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Skopja in Sarajeva v maju obiskali Italijo. Obisk naj bi prispeval k poglobitvi znanstvenega sodelovanja med sosednima državama.
je Hrvatsko gradiščansko kulturno društvo na Dunaju, je pred kratkim ustanovilo svojo folklorno skupino in jo imenovalo .Kolo". V teh dneh je dunajski .Kolo" na svoji prvi veliki turneji po severnem Gradiščanskem, kjer v slikovitih narodnih nošah nastopa s pestrim sporedom hrvatskih narodnih ple-
Med novimi knjigami:
Upoštevajoč dejstvo, da manjšinska vprašanja ali boljše povedano vprašanja narodnostnih skupnosti po dveh svetovnih vojnah nikakor niso postala neaktualna, marveč nasprotno vsebolj silijo v ospredje dogajanja in zanimanja — saj se ne porajajo le v azijskih in afriških deželah močna narodnostna gibanja, ampak nastajajo celo na klasičnem prostoru Evrope novi tozadevni problemi — je v založbi Braumiiller na Dunaju izšla v zbirki .Mednarodne razprave" kot zvezek 3/1 del obsežna knjiga ipod naslovom .Sistem mednarodnega prava narodnostnih skupin". Knjiga obravnava pod redakcijo znanega avstrijskega poznavalca manjšinskih vprašanj dr. Theo-dorja Veiterja .osnove in pojme" te doslej še neobdelane problematike. Nadaljnji avtorji izredno zanimivih razprav so sami mednarodno priznani strokovnjaki narodnostnih vprašanj, kot Guy Heraud, Johann Wilhelm Mannhardt, Heinz Kloss, Fritz Munch, Friedrich Klein, Egon Lendl in Povl Skadegard.
Pričujoča zbirka razprav izpolnjuje brez dvoma občutno vrzel; sicer obstojajo že dalj časa različne manjše razprave o posameznih predmetnih vprašanjih, ki pa nikakor ne zadostujejo za temeljito, pa naj je to praktično ali teoretično obravnavanje te dificilne problematike. V tej zbirki pa so obdelana vsa področja narodnostnega vprašanja in narodnostne zaščite na osnovi zgodovinskega razvoja v perspektivi novega enotnega mednarodnega prava.
V tej kratki oceni ni mogoče, da bi se dotaknili posameznih razprav, ki vse pričajo o profundnem znanju avtorjev, zlasti ni mogoče kritično
sov in pesmi iz Gradiščanske in Hrvatske.
Za letošnjo jesen pripravlja Hrvatsko kulturno društvo na Gradiščanskem v sodelovanju s Hrvatsko izseljensko matico posebno razstavo v Zagrebu, kjer hočejo prikazati življenje in delo gradiščanskih Hrvatov. Pozneje naj bi to razstavo priredili tudi v glavnih mestih avstrijskih zveznih dežel. Sicer pa vzdržujejo gradiščanski Hrvati sploh redne stike z raznimi ustanovami Hrvatske ter je prišlo v zadnjem času že do raznih primerov uspešnega sodelovanja zlasti na kultur-no-umetniškem podoročju.
oceniti posameznih ugotovitev in zanimivih predlogov; vsekakor pa nihče, ki se teoretično ali praktično ba-vi z narodnostnimi vprašanji, ne bo mogel mimo tega obsežnega dela, ki je nov dokaz za to, kako plodovito lahko sodelujejo teorija in praksa, znanost in pravna aplikacija.
Ob tako temeljitem in obsežnem delu pogrešamo na žalost sodelavce iz vzhodnega sveta, ki bi brez dvoma osvetlili marsikatero vprašanje tudi še z druge plati. Sicer se avtorji ozirajo na poglede na narodnostna vprašanja in na njihovo ureditev tudi v deželah vzhodne Evrope, vendar pa bi sodelovanje strokovnjakov iz teh držav, ki so se ponekod zelo tehtno bavili z istimi vprašanji, pomembnemu delu le koristilo ter mu dalo še bolj objektivno in mednarodno veljavo.
V kolikor so v tem teoretičnem delu prikazana tudi konkretna vprašanja, se koroškega vprašanja največkrat dotika dr. Veiter. Njegovo stališče v tem vprašanju je znano, v marsičem pozitivno, v nekaterih bistvenih pogledih pa se z njim ne moremo strinjati. Poleg tega so navedbe imen posameznih naših organizacij deloma nepravilne, deloma pa nepopolne. Presegalo bi okvir knjižne ocene, če bi tukaj zavzeli k tozadevnim iznašanjem izčrpno stališče, ki pa ga bo treba ob danem času jasno zavzeti.
Temeljito delo ni zanimivo samo za tiste, ki jim je narodnostno vprašanje pri srcu, marveč terja najvišje priznanje zgodovinske, pravne in sociološke znanosti. Avtorjem in založbi lahko samo čestitamo.
-ci.
V	Mariboru je bila prejšnji teden III. mednarodna konferenca za uvedbo esperanta v šole, na kateri so sodelovali esperantisti iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Jugoslavije in Madžarske. Častni pokrovitelj tega zborovanja je bil republiški sekretar za prosveto in kulturo Slovenije Slavko Bohanec, ki je na sprejemu za udeležence konferen-
Pisec na rekord
V	kalifornijskem mestu Temecu-li v bližini mehiške meje je pred nedavnim v starcsfi 80 let umrl slavni pisec detektivskih zgodb Earle Stanley Gardner — .oče" Perryja Masona, detektiva, za katerega ni nerešljivih problemov.
Za Gardnerja velja, da je kot pisec prodal največ svojih del v zgodovini založništva sploh. Napisal je okoli 100 knjig, ki so jih prodali v sto milijonih izvodov. Gardner je delal dobesedno kot stroj: zgodbo je sestavil v največ pol ure, vse drugo je bilo le stvar prakse in nareka, kajti svojim tajnicam je narekoval povprečno po 20.000 besed na dan in tako vsako leto napisal kakih šest knjig.
ce poudaril velik pomen mednarodnega jezika v želji za preprostejše sporazumevanje med narodi.
Na konferenci so sklenili, da si bodo šolske komisije držav-članic te stalne konference prizadevale ustvariti stolen stik z najvišjimi u-radnimi organi, ki so pristojni za uvedbo esperanta v šole. No podlagi poročil posameznih šolskih komisij je konferenca dala pobudo, da se nadaljuje pouk v sedanjih oblikah. Zaradi nadaljnjega razvaja poučevanja esperanta pa je konferenca predlagala pristojnim šolskim oblastem držav-članic, da vpeljejo eksperimentalno obvezen pouk esperanta v določeno število šol.
Sklenjeno je bilo ustanoviti posebno delovno skupino, da bo pripravila potrebne osnovne materiale, kot so učni načrt, kompletni didaktični minimum, priporočita za učno metodo in podobno. Zaradi izkoriščanja praktične vrednosti pouka esperanta v šolah pa bo organizirana delovna skupina, ki naj bi pomagala pri praktični uporabi esperanta v obliki dopisovanja, srečanj, Izletov, razstav, kulturno-umetniških dejavnosti in tako dalje.
Pomembna knjiga o mednarodnem pravu narodnostnih skupin
PRVA KNJIGA
Znašli so se v koritasti grapi, ki je vodila v globačo iin prek potoka na drugo pobočje. Nemci so šli za njimi kot psi za divjadjo. Na robu pa jih je zaščitmica s strojnico zadržala. Ana je kolono s težavo dohajala. Bredli so čez potok. Mrzla voda je čofotala v čevljih. Bili so že precej visoko na pobočju, ko jih je presenetil ogenj za hrbtom. Umikali so se na sedlo im se razpršili po redkem gozdu. Nemci so k sreči streljali od daleč in so krogle treskale pod •njimi in nad njimi. Ana je mislila, da bo izgubila srce. Pred njo je raslo strmo pobočje z redkim gozdom, spolzko in nastlano z mokrim listjem. Dvigalo se je k megli, ki je kakor klobuk prekrivala vrh. Že je mislila, da bi se ulegla in počakala, da jo Nemci dobe, pa je vendar hitela za drugimi, ki so jih krogle poganjale, da so bežali kakor otroci pred osami. Nedaleč pred njo je nekdo kriknil, zakrilil z rokami in padel. Obležal je kot kamen med drevjem. Večina bežečih je odvrgla nahrbtnike. Bili so novinci. Imeli so polne, natlačene in nerodne nahrbtnike, pobočje pa je bilo visoko. Tudi Ana ga je odvrgla, da se je trkljal z drugimi po strmimi. Zadihala je, roke so bile proste, ko so grabile za veje im grmovje. Meglena zavesa je bila vse bliže. Prvi so jo dosegli in izginiti v njej. »Ana, še malo!" jo je spodbujali Peter, ki je z Bliskom pomagal vleči ranjenega mladeniča. Bili so med zadnjimi. Drevje je postajalo
gostejše in nemški rafali so bili vse bolj redki in nič več nevarni. Šdle na vrhu so dohiteli druge.
Polegli so kot pobiti med drevjem in čakali, da se vrneta kurir in obveščevalec, ki sta šla na ogled. Pod vrhom, od koder so jih Nemci pregnali, pa je še kar rohnelo orožje. Ko se je megla pretegnila, so zagledati steber dima, ki se je svedra! v nebo. Vmes so se mešali zublji plamena, ki se je kmalu spremenil v grozeč kres. Pogreznili so se v nestrpen molk in težko čakdli povelja, da bodo odšli naprej.
Potem so hodili do mraka, ne da bi naleteli na Nemce. Na sedlih so jih ustavile prve partizanske zasede. Sredi hribovja, v globeli pod seboj, kjer so samevale tri borne koče so zagledali ogenj. Spustili so se navzdol. Pred eno izmed koč je bilo privezanih nekaj osedlanih konj, tu se je sprehajali stražar. Bili so pred brigadnim štabom. Obveščevalec jih je pred vrati uvrstil po dva. Bilo jih je šestnajst. Izginil je v hišo. V izbi je brlela petrolejka in Ana je videla nekaj glav, ki so se sklanjale nad mizo ter uganila, da berejo specialke.
Kmalu nato je prišel visok, mlad fant v škornjih, s šmajserjem in bombami, ki so mu visele ob pasu. Rekel jim je, naj oddajo papirje in jih napotil h kuharju. Oddali so, kar so imeli s seboj pismenega s terena -in odšli k ognju za hišo, kjer je iz kotla prijetno dišalo po -mesu -in juhi. Bili so mokri, premraženi, utrujeni in lačni. Večina je bila brez skodelice in žlice. Kuhar se je norčeval iz njih, da je prač najbolje, če vse, kar prineseš s seboj, izgubiš že prvi dan, da ne Vlačiš s seboj nepotrebnih stvari. Preskrbel jim je žlice, sklede in jih nahranil. Mesna juha jih -je ogrela in počasi se je vrnilo tudi nekaj dobre volje. Kuhor jim je povedal, da so bataljoni v bližini. Zavoljo Nemcev je brigada v pripravljenosti.
Po večerji so jih razdelili. Ana in Peter sta ostala skupaj v bataljonu in v četi, Blisk pa pri brigadnem štabu.
8
Sivo, brezkrvno jutro se je trudno naslanjalo na visoka okna škofijske cerkve. Ljudje so s sklonjenimi glavami ždeli v klopeh kot tujci, ki so se slučajno sešli. Orgle so zamolklo bučale. Na oltarju so z rumenim, božajočim plamenom gorele sveče. Duhovnik se je pripravljal -k daritvi, da bo spremenil vino in kruh v kri in telo božje. Belkast dim se je dvigal pod visoki obok in duh po kadilu je polnil nosnice.
Bogdan je sedel poleg matere v prvi klopi in se predajal mističnemu vzdušju. Duša mu je drhtela v svetem zanosu. Sedaj mu ni bilo žal, da je mater spremil k obredu. Rad je zahajal v cerkev. Včasih celo sam, posebno ob večerih, kadar je bila mračna in samotna kot grobnica. Iskanje boga in miru je bila -njegova potreba in zamena za mnoge strasti, ki jih ni izživel. V cerkvi se je njegov duh sproščal posvetnih vezi. Vzpenjal se je v višave in nerazumljive globine. Njegova fantazija se je dramila, strasti pa so se pomirile. Pred oltarjem je duhovnik dvignil kelih. V Bogdanu pa so se mir, žalost in jeza prelivali v bolečino. »Prazen bi bil svet brez boga. Dolgočasen, vsakdanji in pust kakor zemlja po dnevih stvarjenja. Prazen bi bil tudi svet brez greha," je Bogdan razvijal svoj nemi monolog in se zazrl v križanega, na čigar razpeto telo je padel odsev večne luči. »Čemu nas je Bog kaznoval s svobodo -in s tem s slepoto? Spočeti smo z grehom in s trpljenjem odrešeni. Življenje je krivda in greh. Vsakdo se mora po svoje odkupovati in trpeti. Ne samo s pobožnimi željami. Z dejanji za svetost sveta in vero. Odreči se -poželenju mesa, temu poglavitnemu grehu. Moral bi ga zatreti I Ko bi se mogel
Slovenska prosvetna zveza je na željo številnih ljubiteljev slovenske filmske umetnosti izposlovala celovečerni umetniški film
SAMORASTNIKI
katerega bodo predvajali v stalnih kinodvoranah
—	v torek 14. aprila ob 20. uri v Borovljah
—	v petek 17. aprila ob 20. uri v St. Jakobu
—	v nedeljo 19. aprila ob 11.30 uri v Železni Kapli.
Kot predfilm bo predvajan dokumentarni film o ziljskem štehvanju, ki ga je pred leti v Zahomcu posnelo podjetje Viba film.
Vstopnice so na razpolago samo pri večernih blagajnah po običajnih cenah.
Razstava „Gost 70“ v Celovcu
Jutri bodo na celovškem razstavišču odprli razstavo »Gost 70', ki bo, kot smo že večkrat poročali, od prta do 12. aprila 1970. Prirediteljem je tokrat uspelo pridobiti še več razstavljalcev kot lani, saj na letošnji razstavi sodeluje 457 domačih in tujih podjetij. Med razstavljala je 249 domačih podjetij, od tega 105 s Koroške, 76 z Dunaja ostala pa .iz drugih zveznih
dežel. 208 podjetij pa je iz 17 raznih držav sveta. Med njimi je najmočneje zastopana Zahodna Nemčija s 110 podjetji. Sodelujejo pa tudi podjetja iz Italije, Švice, Francije, Anglije, Amerike, Nizozemske, švedske, Danske, Finske, Češkoslovaške, Japonske, Jugoslavije, Perzije, Škotske, Lichtensteina, Portugalske in Romunije.
Breg — Nonča vas
vrnil domov, se je poročil z Breznikovo Lidijo na Bregah. Mladi kmet Elizabetinkah v Celovcu umrl Brez- je krepko prijel za delo in že prvo
Na cvetno soboto nas je dohitela žalostna vest, da je v bolnišnici pri
nikov oče Janez Kumer, ki je podlegel nenadni srčni bolezni.
Rajni oče se je rodil v Črčejevi družini na Blatu. V šolo je hodil v Šmihel in Pliberk. Kot mladenič se je udejstvoval v slovenski prosveti, zlasti v tamburaškem zboru, pogosto
leto pri Brežniku postavil nov hlev in gospodarsko poslopje. Leta 1941 je moral k vojakom in je ob koncu vojne prišel v rusko ujetništvo, a je bil zaradi slovenske narodnosti že poleti 1945 izpuščen domov. Takoj je začel urejati svojo kmetijo. Pri
pa je nastopal tudi pri odrskih pri- tem sta mu pridno pomagala tudi
reditvah.
Ko se je po zaključeni kmetijski šoli (katero je obiskal v Št. Jurju)
Pismo krškega škofa v Celovcu
Generalni sekretariat škofijske sinode v Celovcu nas je naprosil, da objavimo v našem listu naslednje pismo krškega škofa dr. Kostnerja:
DOr. Jožef Kosfner
Krški škof v Celovcu	V Celovcu, velika noč 1970
Drage Korošice in Korošci!
Dovolite mi, da se obračam na Vas vse, katoličane in nekataličane, v važni zadevi katoliške Cerkve na Koroškem. V času, ko se medsebojno ozko prepletajo ne samo usode poedincev, marveč tudi vseh ljudskih skupin, Vas ta korak gotovo ne bo presenetil.
V letu 1971 hočemo katoličani v deželi izvesti sinodo, katere se bodo poleg duhovnikov prvič udeležili tudi laiki. To zborovanje naj prikaže kar najbolj resnično sliko o položaju Cerkve In naj rodi jasno spoznanje njenih bistvenih in v našem času nujnih nalog, da bo Cerkev na Koroškem lažje služila blaginji skupnosti In poedincev.
sinova Anzej in Lekšej, tako da je Brežnikova kmetija kmalu veljala za eno izmed najbolj naprednih gospodarstev. Oče je kasneje pomagal tudi svojemu starejšemu sinu pozidati Pučnikovo kmetijo v Dobu, kamor se je priženil. Pokojni Brežni-kov oče je bil zelo spoštovan, ker je bil vsem dober sosed. Skrbel je tudi za napeljavo vodovoda iz Pliberka ter za asfaltiranje ceste, toda pri tem prizadevanju ga je prehitela smrt.
Pogrebnih svečanosti se je udeležilo veliko število žailnih gostov, kar je bilo potrdilo o veliki priljubljenosti pokojnega Brežnikovega očeta. Pogrebni obred je opravil domači župnik ob asistenci dekana Srienca, selskega župnika Vavtija in kaplana Štikra.
Janeza Kumra bomo ohranili v dobrem spominu. Zaostalim naše iskreno sožalje.
Bila bi dragocena pomoč, če bi nam Vi hoteli dati odgovor na naslednja vprašanja:
1.	Kakšen pomen ima po Vašem mnenju krščanska vera v našem času?
2.	Katere posebne naloge ima danes katoliška Cerkev na Koroškem?
3.	Katere spremembe v bogoslužju in pridigah, v dušnem pastirstvu in v službi ljudem bi Vi želeli?
4.	V kakšnih okoliščinah im v katerih področjih bi bili Vi pripravljeni sodelovati v primeru, da pripadate katoliški Cerkvi?
Bil bi Vam hvaležen, če bi se potrudili za razgovor o teh vprašanjih v krogu Vaše družine, Vaših prijateljev in znancev in če bi mi sporočili Vaš odgovor. (Postfach 2000, 9010 Klagenfurt).
Prisrčno Vas prosim, da sodelujete pri tej možnosti sooblikovanja Cerkve.
Iskreno Vas pozdravljam Vaš
Joseph Kosfner
krški škof v Celovcu
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo »Danica” v Št. Vidu v Podjuni vabi na veseloigro Branislava Nušiča
ŽALUJOČI OSTALI
s katero bodo v soboto 4. aprila 1970 ob 20. uri pri Voglu v Št. Primožu gostovali igralci Delavsko-prosvet-nega društva z Jezerskega. Ljubitelje odrske umetnosti in dobrega razpoloženja vabi
društveni odbor
PARTIZANSKA GROBIŠČA NA KOROŠKEM
Borovlje
Na starem pokopališču v Borovljah, ki je že nekaj let opuščeno, je 12 metrov dolgo partizansko grobišče, kjer počiva 48 padlih partizanov. Svoja življenja so izgubili v bitkah z nemškimi edini-cami, ustaši in belogardisti, ki so se od 9. do 14. maja 1945 umikali iz Jugoslavije. Mnoge padle partizane so SS-ovci in belogardisti ob dravskem mostu pometali v Dravo in je za njimi izginila vsaka sled.
Padli borci, ki so bili pokopani po vaseh in gozdovih okoli Borovelj — teh je bilo 22 — so bili 1. decembra 1946 prekopani na boroveljsko pokopališče, kjer skupaj počivajo s tovariši, ki so bili tam pokopani že takoj po bitkah. Ob prekopu je spregovoril tudi č. g. dekan Košir in med drugim dejal: „Tvegati življenje za svobodo drugih je največja žrtev, ki jo more doprinesti zemljan".
Zveza koroških partizanov se je vsa povojna leta trudila, da bi tem padlim borcem za svobodo postavila dostojen spomenik. Občina Borovlje je na prošnjo Zveze koroških partizanov 30. aprila 1959 v ta namen določila primerno zemljišče na novem pokopališču. Ko je nato ZKP hotela prekopati posmrtne ostanke partizanov s starega na novo pokopališče in postaviti spomenik z napisom v obeh deželnih jezikih, jo je prehitela občina in na odkazanem zemljišču postavila spomenik, na katerega pa je napravila samo nemški napis. To izigravanje Zveze koroških partizanov gotovo ni prispevek k enakopravnosti koroških Slovencev.
Črni križ je na partizansko grobišče na starem pokopališču v Borovljah postavil železen križ z napisom: „30 unbekannte Solda-ten Mai 1945“ (30 nepoznanih vojakov maj 1945). Večina padlih partizanov v Borovljah je res neznana, ker so prišli iz Bračičeve brigade, ki je vodila najtežje bitke s fašističnimi tolpami. Med pokopanimi borci pa so znana naslednja imena: Štefan Trbovšek-Zdrav-ko, politkomisar, doma iz Raven na Koroškem, Anton Bohorič iz Tržiča, Miloš iz Kranja, Gustl Osenk, minerec iz Kranja ter Ci■* govc Jožef in Rus Štefan iz Borovelj.
KOT ŽRTVE SO PADLI V BORBI ZA NAS!
Nesreča nikoli ne počiva
V	sodobnem svetu čestokrat slišimo o človeških žrtvah, !ki jih terjajo prometne, naravne in druge nesreče. Žal so take nezgode, zlasti v cestnem prometu, stalni spremljevalec sodobnega življenja in ljudje postajajo tudi ob še tako groznih nesrečah brezbrižni. Le ob nenavadnih primerih, ko smrt popolnoma nepričakovano poseže v naše življenje in iz naše srede iztrga človeka, osupnemo in vsa javnost sočustvuje s prizadetimi svojci.
Tako se je pred nedavnim zgodilo v Večni vasi pri Globasnici, ko se je cerkveni stolp nenadoma porušil In pod seboj pokopal mež-narja Boltežarja Pritožnika. Nesrečnika je smrt dohitela, ko je v me-žnoriji prebiral časopis. Plaz ruševin je namreč pokopal tudi poslopje mežnarije in tako usodno končal življenje 69-letnega mež-narja.
V	nedeljo 15. marca 1970 pa je smrt tragično posegla v Brelihovo družino v Mokrijah. Devetletni sin Peter Potočnik in njegov štirinajst-
letni brat Marijan sta se igrala s floberfovko. Pri tem je mlajši Peter sprožil puško in strel je Marijana zadel v oko. Marijan je na licu mesta obležal mrtev.
Ob tragičnem dogodku, ki je tako usodno posegel v Brelihovo družino, izražamo naše globoko sožalje.
Priprave novega mostu eez Dravo
Namestnik deželnega glavarja dr. Weismann je J>red kratkim napovedal, da so načrti za gradnjo novega humberškega mostu pripravljeni in da bodo gradnjo verjetno pričeli v letu 1971.
Ta most bo eden najdaljših na Koroškem. Njegova dolžina bo znašala 770 metrov in širina 16 metrov, zgrajen pa bo 25 metrov nad vodno gladino. Stroški gradnje bodo znašali okrog 80 milijonov šilingov. Nov most je v načrtu izgradnje Ljubeljske ceste, ki bo do tega mostu deloma speljana po novi trasi. Pri načrtovanju mostu je že upoštevana tudi gradnja elektrarne pod Humberkom.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
vsemu odrečiI Moj bog, žal mi je,' je pomislil. »Slab sem In malodušen. Daj mi moči!" Gledal je križanega, misel pa se mu je medla in se odvračala od boga, vmes pa se je vrirvjala misel na Ano. Podil jo je. Hotel jo je izriniti iz svoje zavesti in se predati čisti pobožnosti. Toda volja je obtičala v mesu. Jeza je plapolala v njem kot pritajen ogenj, ki ga posipamo z zemljo. In ko mislimo, da je že zamrl, spet buhne na dan. »Kakšno krivico mi je storila ta ženska. Moral bi jo ubiti," je pomislil in se obenem prestrašil svoje misli. Njeno ravnanje ga je tako globoko ranilo, da je nekaj dni taval okrog kot izgubljen In premišljal le to, kako bo popravil, kar se je zgodilo med njima. Nekaj upanja je le še ostalo, čeprav mu kaj pametnega ni prišlo na misel. »In ta zadnji udarec. Kaj sem dosegel s svojo dobroto? Najvišja čustva je zbudila v meni, ravnala pa je z menoj kakor otrok z igračo. Navduši se, ko jo dobi v roke, čez nekaj dni pa jo vrže v pozabo. Osmešita me je pri domačih, prijateljih in zastrupila me je z bolno željo po njeni bližini. Brezsrčna je in kruta! Ušla je rokam moje jeze. Toda Melita mi ne uide. Bogdana, ki so ga imeli za revo, bodo spoznali! Melita, ta mi je bila vedno sovražna. Njenega ironičnega izraza in njenih zmagoslavnih besed ne bom pozabil." Srečal jo je, ko se je vračala iz šole, in jo je povprašal po Ani. Posmehljivo ga je pogledala in mu prizanesljivo dejala: »Čemu se zanimaš zanjo? Nič ji ni do tebe in ji nikdar ni bilo." Prebledel je in se obvladal. »Vedeti hočem, Melita, če je doma," je dejal trdo. »Prav, če hočeš. Ni je doma. In je za tebe tudi več ne bo." Trdo jo je prijel za roko iin jo močno stisnil. »Kje je?"
»Ne vem, kje je. Verjetno tam, kamor si jo pognal , s svojimi opozorili. To je vse, kar vem, in pusti me!" Spustil jo je 'in odvihral po ulici. Te neumnosti si ne bo oprostil. Popravil bi jo, če bi bilo mogoče. Zvečer je sedel pozno v noč in Ani napisal dolgo pismo. Tedaj mu je prišlo na
misel, da ga je Melita morda prevarala. Prepričal se je naslednji dan, ko je bil pri njih doma in mu je mati potrdila to, kar je zvedel od hčerke. Se istega dne je dobil od neke belogardistične obveščevatke iz gimnazije spisek skojevcev in simpatizerjev Fronte iz Melitinega razreda. Po šoli so pisali parole in trosili po mestu letake. Na spisku je bila tudi Melita. Bil je zadovoljen. Zadostil bo vsaj svojemu maščevanju, če ljubezni ne more. »Vse, kar je velikega, vpije za žrtvami. Melita naj bo žrtev za mojo mehkobo! Aretiral jo bom In vse bo v redu. Od nje pa bom zvedel za Ano.”
Duhovnik je dvignil hostijo. Ljudje so padli na kolena, sklonili glave in tiho molili. Bogdan pa je obsedel, kot bi bil sam s svojim zlim naklepom. Mati ga je začudeno pogledala! Bil je bled in oči so mu vročično sijale. Dregnila ga je. Zdrznil se je, pokleknil, sklonil glavo in zašepetal: »Bog, bodi milostljiv moji duši!"
Ko sta se vračala domov po skoraj praznih ulicah, jo je držal pod roko. Mati je slutila, da z njim ni nekaj v redu, rada bi mu pomagala, pa ni mogla. »Na boga pozabljaš in nase zavoljo te ženske," mu je očitala. Svetovala mu je, naj jo pozabi in naj se ne muči z njo, češ da ije dosti krščanskih deklet, ki bodo znale ceniti njegovo dobroto. Mati je menila, da to ni ženska zanj, da so to Izgubljeni in vetrnjaški ljudje, oni pa so poštena družina, ki vedo, kaj hočejo. Govorila mu je o očetu, o dedu in vseh njenih, ki so živeli urejeno in bili spoštovani, ker so spravili skupaj premoženje, ki ga imajo. 'Prosila ga je 'm rotila, naj hodi po očetovih stopinjah, briga naj se za tovarno in naj se ne bori z zlom proti zlu. Ni ji 'bilo prav, da se je povezal s policijo.
Bogdan je gledal v tla. Davno se je že naveličal materinih nasvetov. Hotel je zaživeti po svoje rn ne več biti otrok, za katerega mislijo mati, učitelj, oče in sorodniki.
Ni je več mogel prenašati. Očital ji je, da je starokopitna in ne razume politike. Bil je razdražen in živčen. »Mama," ji je dejal, »razumi me, sicer pa kakor hočeš! Jaz bom ukrenil po svoje. Nikoli ne boš razumela današnjega časa. Tvoji dobri časi so mimo. Po tvoje bi bito najbolje čakati in povečevati očetovo bogatijo, potem pa podjetje in vse, kar imamo, lepo položiti v naročje komunistični revoluciji in v beraških cunjah čakati brezrazredna nebesa."
Mati je bila prepadena. Bogdan pa je nadaljeval: »Razumi me, naši so izkrvaveli v Grčaricah in na Turjaku. Zdaj moram iz otroške stajice tvoje ljubezni, ne morem več prenašati, da drugi delajo zame. Kriva si, mama, za vse. Tudi ona me je zapustila zato, ker si me ti napravila za razvajenca. Odšla je v hosto. Pa ne bom, mama, ne bom to, kar želiš. Videla boš, 'kdo je Valjhun," je Izbruhnit, mati pa je onemela. Molčala sta do doma.
Doma je še enkrat skušala vplivati na sinove odločitve. »Poslušaj očeta, če jaz ne razumem današnjega časa. Pusti delo pri policiji. Mi imamo denar, ki ga lahko žrtvujemo. Izpostavljajo pa naj se tisti, ki jim je do denarja in ki se morajo. Vsi sinovi očetov, ki imajo količkaj v rokah, 'so doma ali na študiju v tujini. Oče bo dal vse, če le hočeš oditi na študij v Rim ali v Nemčijo. Izogni se enim in drugim. Konec vojne je negotova stvar."
Zaman ga je mati pregovarjala. Zaklel se je, da bo ostal na braniku vere in kapitala in da bodo vsi spoznali Valjhuna.
Naslednjega dne je Bogdan z dvema agentoma aretiral Melito. Prepadeno je strmela vanj in osupla drhtela, ko ji je natikal na roke lisice. Gospa Bergel se je razburila, da je dobila živčni napad. Zmerjala jih je po nemško in naloga za aretacijo niti pogledala ni. Stopila je med Melito in njega in ga poskušala odriniti od hčerke. Eden od ogentov pa jo je pahnil vstran, da jo je zaneslo na sredo
k > w a -> i	u
v-exvc/nx^g
Prizadevanja za industrializacijo
Čeprav zavzema turizem v koroškem gospodarstvu prvo mesto, te v njem tudi industrijska dejavnost čedalje močneje razvija. V smer njenega razvoja, zlasti pa v smer povečanja števila stalnih delovnih mest v obstoječih in novih industrijskih podjetjih, so ie pred leti osredotočili svoja prizadevanja vsi merodajni činitelji — koroš. deželna vlada, zbornica obrtnega gospodarstva in delavska zbornica enko kot pa občine in različna druga interesna združenja. Pa tudi industrijska podjetja sama se pred temi prizadevanji niso zapirala. Racionalizacijo, specializacijo in koncentracijo so postavila za osnovni cilj svojih prizadevanj._
Po tej poti je zlasti podržavljenemu podjetju KESTAG, to je Koroškim železarnam in jeklarnam v Borovljah, uspelo, da si je ob mednarodni koncentraciji industrije železa in jekla zagotovilo trdno mesto na trgu. Specialitete KESTAG zvrsti jeklenih žic in orodje za obdelavo jekla imajo v Afriki, Aziji ter Ameriki enako dober sloves kot v Avstriji in širom evropskih dežel. Ob boroveljskem puš-karstvu je torej KESTAG, ki sodeluje tudi z železarno Ravne, podjetje, ki prispeva ^pomemben delež k deviznemu donosu koroškega gospodarstva in ki istočasno stabilizira položaj na trgu z delom rožanskih občin.
Trdnejše pozicije v mednarodni konkurenci so ustvarila tudi druga pomembnejša industrijska podjetja na Koroškem. Bližnja tovarna akumulatorjev dr. Leopold Jungfer na Bistrici v Rožu s 350 delavci zaposluje sicer polovico manj ljudi kot boroveljska KESTAG, toda mednarodno nima nič slabšega slovesa. Vsaka druga avtomobilska baterija iz te tovarne gre v izvoz in je poznana po vseh petih celinah zemeljske oble.
Iz zaostalosti si je medtem opomogla tudi Plajberška rudniška unija, ki ima rudnik svinca v Nemškem Plajberku pri Beljaku, tovarne finalnih izdelkov pa v glavnem na Ziljici pri Podkloštru blizu avstrijsko-italijansko-ju-goslovanske tromeje. Podjetje krije sedaj avstrijske potrebe po svincu do 40 odstotkov, potrebe po cinku pa do 60 odstotkov. Doslej je podjetje delalo na bazi 185.000 ton nakopane rude, že letos pa bo to bazo povečalo na 300.000 ton. Tako prihodnje leto ne bo le v stanju kriti vse avstrijske potrebe po cinku, marveč bo lahko povečalo tudi izvoz. Podjetje je leto 1969 ugodno zaključilo zlasti zaradi porasta cen svinca in cinka na mednarodni borzi za 19 oz. za 8,5 odstotka. To je na podjetje, katerega promet je do več kot dveh tretjin odvisen od cen na londonski borzi kovin, izredno ugodno vplivalo. Pomagalo mu bo, da se bo lažje izkopalo iz težav preteklosti, ko je marsikateri potrebni ukrep za svojo stabilizacijo omalovaževalo in podcenjevalo.
Največje industrijsko podjetje Zgornje Koroške, Avstrijsko-ameriška družba magnezita v Radentheinu, je lani doseglo nov rekord svoje proizvodnje. Nakopalo je 910.000 ton
surovega magnezita in iz njega izdelala 210 tisoč ton sinter-magnezita in 160.000 ton ne-zgorljive opeke. Ta družba, ki ima tovarne magnezita v Radentheinu, v bližnjem Fern-dorfu pa tovarne heraklita, je zadnja tri leta za racionalizacijo obratovanja investirala 210 milijonov šilingov, toži pa, da ima zaradi konkurence na trgu s heraklkom velike težave.
Tudi tovarne kemičnih izdelkov v Treibach-Althofnu nad Št. Vidom ob Glini so bile ob koncu minulega leta na trdnih nogah. Kakor izgleda, se bodo še tekom leta spojile s podobnim večjim zahodnonemškim podjetjem, da utrdijo svoj položaj na trgu. Doslej industrijsko revni okraj Št. Vid ob Glini pa bo z novim podjetjem, ki ga ureja avstrijska družba Philipsovega koncerna v Althofnu, po malem zgubil svojo podeželjsko izrazitost, kajti to podjetje bo že od začetka zaposlilo okoli 400 oseb in pozneje okoli 800.
Ob tem pa je za okraj Št. Vid in za Koroško usoda rudnika železa v Hiittenbergu slej ko prej negotovo vprašanje. Rudnik, ki sodi enako kot boroveljska KESTAG v sklop Alpine koncerna v Donasvitzu, hočejo ukiniti, ker pride pridobivanje železove rude v njem predrago. Ker bi s tem zgubilo okoli 300 rudarjev svoje delovno mesto, koroški deželni zbor ostro obsoja namen Alpine koncerna, koroška deželna vlada pa je pripravljena, da s finančnimi injekcijami pomaga, da bo rudnik čim prej prišel do rentabilnosti kopanja železove rude.
Ugodnejši razvoj od Hiittenberga je v letu 1969 zabeležil rudnik železovega luskovca Waldenstein v Labotski dolini. Lani je bilo v njem nakopanih 8400 ton rude, kar je za 15 odstotkov več kot leta 1968. Iz te rude izdelujejo razne pigmente železovega luskavca in barve zoper rjo, katerih so lani vnovčili 5470 ton, od tega 90 odstotkov na mednarodnem trgu, celo v Afriki, Avstraliji in Novi Zelandiji.
Navzlic svojemu lepemu uspehu se to podjetje ne more meriti s tovarno papirja v Fran-tschachu v Labotski dolini. Lani je to podjetje papirne industrije s 1100 zaposlenimi doseglo promet v vrednosti 500 milijonov šilingov. Podobno kot druga koroška podjetja tudi
tovarna papirja v Frantschachu posveča največjo pozornost racionalizaciji obratovanja. Od leta 1967 obratuje v podjetju stroj, ki je dnevno zmogljivost podjetja zvišal na 80.000 ton papirja. Ta stroj je stal 120 milijonov šilingov. Sedaj pa podjetje realizira investicijo 180 milijonov šilingov, ki bo proizvodnjo povečala za 20 odstotkov in s katero bo u-stvarjenih nadaljnjih 100 delovnih mest. Tovarna Frantschack je že sedaj na avstrijski proizvodnji papirja udeležena z 12 odstotki.
V	Labodski dolini se razvija tudi tekstilna industrija, specializirana na izdelavo ženskih jopic in plaščev. Zahodnonemško podjetje LEBEK iz Marienburga jo je ustanovilo leta 1956. Od 100 zaposlenih na začetku se je njihovo število povečalo na 500, do konca leta 1970 pa se bo povečalo na 800.
Manj kot drugi okraji in doline Koroške občuti val industrializacije Podjuna oziroma velikovški okraj. Od tradicionalnih industrijskih podjetij, tovarne ivernih plošč Leitgeb v Sinči vasi in tovarna papirja v Rebrci, slednja ne pride iz gospodarskih težav. Zaradi kon-kursa matičnega podjetja Arland v Grazu se je tovarna v Rebrci znašla sredi boja interesnih sfer kartela papirne industrije, ki ga tem težje občuti, ker je obratovanje precej zastarelo. Zadnje čase se podjetje resno trudi, da bi prebolelo krizo s pomočjo izvedbe programa najnujnejših investicij. V teh prizadevanjih ga ipodpira tudi koroška deželna vlada, v precejšnji meri pa mu pomaga tudi kooperacija s tovarno papirja Vevče v Sloveniji.
Na stabilnejših nogah od Rebrce stoji tovarna ivernih plošč Leitgeb v Sinči vasi. Toda tudi njene zmogljivosti niso take, da bi mogla dati delovno mesto in zaslužek vsaj desetini prebivastva, ki v tem okraju iz kmetijstva prehaja v druge poklice.
Ko tako krog opazovanj razvoja industrijske dejavnosti na Koroškem zaključujemo, je prav, da tudi v Podjuni omenimo najnovejše poskuse za njeno gospodarsko poživitev. Pri teh poizkusih gre na eni strani za vsidranje tekst, industrije v okolici Zel. Kaple in Žitare vasi s strani deželnih in občinskih činiteljev v sodelovanju z zahodnonemškim podjetjem FLORBELL, na drugi strani pa za tovarno filtrov, ki je ob podobni podpori in v sodelovanju s tovarno Tesnilka v Medvodah nastala v Šmihelu nad Pliberkom in ki bo do konca leta zaposlila okoli 100 delavcev.
V	našem pregledu ni bilo mogoče zajeti vseh industrijskih podjetij na Koroškem. Ta pregled je zajel le najbolj karakteristična podjetja, ki postajajo v razvoju gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo zanimiva tudi za poslovne kroge zlasti pa za vrsto industrijskih podjetij v Sloveniji.
S pomočjo uvodoma omenjene koncentracije prizadevanj za boljšo industrializacijo Koroške je samo v zadnjih dveh letih uspelo ustvariti 2200 novih stalnih delovnih mest. V ta namen je koroška deželna vlada zainteresiranim podjetjem zagotovila pomoč v obliki jamstva za najetje kreditev v višini 124 milijonov šilingov ter v obliki prevzema bremena obresti za 134 milijonov šilingov.
Pri tem pa še ni upoštevana pomoč, ki jo za naselitev novih industrijskih podjetij nudijo občine v dbliki zemljišč, ki jih stavljajo večinoma brezplačno na razpolago.
(bi)
VTISI S SVETOVNE RAZSTAVE V OSAKI
(Nadaljevanje z 2. strani)
najbolj glasna informacija, ki jo dobiš pod velikansko, na zračni blazini ležečo sfreho iz plastike.
Čehaslovaki se v svojem paviljonu z zlatimi črkami predstavljajo za »nasprotnike vojne in vsega, kar vzbuja silo in ustvarja ne-harmoničnost in strah". Kažejo gotske svetniške kipe kot napotilo za svojo zgodovino. Toda tudi Sovjeti čisto poleg sodijo, da se zlate ikone ortodoksnih samostanov kar zbogajo s spomini na Lenina. V njihovem paviljonu, ki je najvišji in najbolj svečan na svetovni razstavi (109 metrov) in ponazarja jekleni simbol rdeče zastave, se ponosno izpovedujejo k takšni neomejni ponudbi svojih kakovosti in proizvodov, za katere se druge industrijske sile včasih čutijo preveč ugledne.
Leninova slava žari iz največjega projektorja na svetovni razstavi. Vesoljske ladje, protonski pospeševailnik (največji na svetu), toda tudi slabe budilke so dokaz produktivnosti, o kateri nihče ne dvomi.
Francija ponuja v treh okroglih zgradbah, ki pa v notranjosti zanikajo svojo drago okroglo konstrukcijo, z več gracioznosti, toda s podobno temeljitostjo svetu tisto, kar svet že pozna: concarde, camembert, sev-res, chanel.
Bolj Igraje kažejo yankeeji svoje dobre strani: seveda Mesečevo vozilo in vesoljske ladje apollo z zgorelo varnostno oblogo, toda v sosedjnem prostoru tudi vetr-njače (vsaka zgodnja ameriška farmarska hiša je imela tako vetrnjačo), indijansko umetnost in pa za tiste moške, ki so nori na basseboli, srajce, ki sta jih nosila Joe Dil-laggio In Babe Ruth in so spravljene pod zaščitnim steklom kot tr.ierski sveti plašč. Zraven zasilnega izhoda pa so še Nixanove pozdravne besede.
Na vprašanje, kaj lahko počne kaka u-gledna proizvajalska nacija na svetovni razstavi, še bolj suhoparno odgovarjajo Švicarji, ki ne razstavljajo švicarskih ur, marveč samo kolesa, in tudi ne Alp, in ki z graciozno ogromnim svetlobnim drevesom iz lahke kovine in žarnic prispevajo noč in dan najbolj markanten simbol te razstave: tu ne razstavljaš, marveč svetiš.
Nobenega dvoma ni, da se mora za Japonsko končati ta svetovna razstava z debelim plusom, kajti Japonci so tudi to že vnaprej zračunali: svetovna razstava, na katero so čakali že od leta 1940, stane komaj nekaj več kot olimpiada, traja pa dvanajstkrat tako dolgo in bo pripeljala dvanajstkrat toliko tujcev in Japoncev k blagajnam in pa svetleče ime japonske industrije tudi na najbolj oddaljene televizijske zaslone.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
kuhinje. Bogdan ji je rekel uradno: „Ne razburjajte se, gospa! Rad bi pomagal, pa ne morem. Vaša hčerka je osumljena kat agitatorka OF. Zelo ste privrženi nemški o-blasti. Več vemo o vas, kakor si mislite." Ironično se je zasmejal.
»O ti, ničvrednež zanikrni! Kaj počenjaš z mojim otrokom in kaj nam očitaš? Vso vojno se skrivaš. Bodi preklet od trenutka, ko si prestopil prag naše hiše!" je zaihtela gospa in se sesedla na stol.
»Gremo! Delam po zapovedi višjih!" je ves iz sebe dejal Bogdan.
»Mami," je zajokala Melita in solze so jo zalile.
»Ne boj se, Melita!" se je gospa Bergel nenadoma znašla. »Takoj bom šla na nemško komando, in kmalu boš doma. Tale predrzneš bo drago plačal svojo nesramnost."
Vrata so se zaloputnila s treskom. Gospa Bergel je stopila h kuhinjski omari, vzela stekleničko baldrijanavih kapljic in si jih nakapala na sladkor. Potem je stopila k mizi, kjer je še pred nekaj trenutki sedela Melita in pisala dnevnik. Zvezek je ostal odprt, stran na pol popisana in pero pomočeno v črnilnik. Prebrala je zadnji odstavek hčerkinega pisanja: »Ljubim jesen, čeprav je ženski običajno bližja pomlad. Ljubim gozdove, ko plamenijo kot ognji v jeseni, ko življenje umira. Ko se listje preliva v tisočerih barvnih odtenkih, takrat me prevzema otožnost in se vdajam melanholiji. Rada gledam jesen. Golo drevje, mrtvo listje na mokrem tlaku, težko, sivo nebo in žalost je v moji duši..."
Naglo se je odločila, da bo poiskola majorja Wolta.
Ustavili so se v prazni ulici in vstopili v sivo poslopje. Bilo je mnogo hodnikov in mnogo vrat. Betonske stopnice so vodile navzdol. Agenta sta šla pred Melito, Bogdan za ojo. Osvobodila se je strahu in osuplosti. Sklenila je, da bo molčala, naj počno z njo, kar hočejo. Obstali so. Vrata
okovana z železjem, so se škripaje odprla. Agent jo je pahnil v samico. Padla je po tleh in obležala, ne da bi se premaknila. Objela jo je vlažna in lepljiva tema. Kmalu je drhtela od mraza. Strah jo je bilo tihote v prostoru, katerega razsežnosti ni poznala. Tema se je zgoščala okoli nje. Dojela je, da je sama v sobi, ker mi bilo slišati nobenega šuma. Skušala se je umiriti. Spomnila se je skojevcev, s katerimi je bila povezana, akcij, v katerih je sodelovala, ko so trosili letake in se sestajali. Kdo naj bi jih izdal, je vrtalo v njej. Če so zaprli tudi druga dekleta in fante, kdo ve, kako se bodo obnašali? Skrbelo jo je, če niso zvedeli kaj o Blisku ali o Ani. Vse je pretehtala in ponovno sklenila, da ne bodo izvlekli iz nje ničesar.
Na noč se je Bogdan vrnil. Večerja mu ni teknila. Bil je nemiren in grožnje gospe Bergel so ga vznemirjale. Zato se je odločil, da bo čim hitreje izvlekel iz Melite vse, kar bi mu utegnilo glede Ane koristiti. Potem jo bo spustil. Nestrpno je čakal agenta, ki sta bila pri večerji. Ko je zosli-šal -njune korake, se je zamaknil v sveženj aktov, kot bi že dolgo študiral kočljivo zadevo. »Imenitno se bo pozabavati s to trmoglavo punco," je mislil Bogdan in opazoval agenta, ki sta lagodno Slačila plašče in jih obešala.
»S to ne bo posebnega dela, krhka je videti kot porcelan! Natakniti si moraš glaze rokavice, da je ne okrušiš," je dejal prvi agent drugemu, opominjajoč ga na na njegove mesarske roke z dolgimi prsti. Nekoč je bil pomivalec 'krožnikov in jedilnega pribora v nekem hotelu.
Ukazal jiima je, da jo gresta -iskat, sam pa se je razdražen skušail zbrati, da bi nastopil dovolj samozavestno.
Pripeljala sta jo in 'jo posadila na stol poleg njega. Potem ji je pomivalec naravnal v obraz veliko, svetlo luč.
Bogdan se je zazrl vanjo vzvišeno resen. Solze na licih so se ji bile že posušile, vendar so sledovi ostali. Oči so ji sijale sovražno, mimo. Ustnice je imela zategnjene
in glavo je držalo pokonci in uporno. Vedel je, da ga prezira, zato jo je hotel ponižati in spraviti no kolena. Nekaj časa je molčal, ker se še ni odločil, kako bi zočel, ali prijazno ali z grožnjami. Agenta sta sedela ob strani in naveličano čakala. Začel je zvijačno 'in zlepa:
»Kakšen slučaj in kakšna nerodnost, da si se tudi ti, Melita, srečala z roko pravice! Mlada si in nerazsodna. To te nekoliko opravičuje, vendar ne docela. Srečo si -imela, da si prišla meni v roke, ker te poznam, i-n se bomo lahko pametno 'in prizanesljivo pomenili s teboj. Dali smo ti nekaj časa za pomislek in zdaj bi želeli, da nam nekaj poveš o sebi in o sestri.
Dekle, ki ga -je opazovalo 's pogledom, polnim prezira, ni niti trenilo z očmi. Ko je Bogdan prenehal govoriti, je molk napolnil sobo in spravljal Bogdana v bes, ki ga je le s težavo prikrival. Se enkrat ji je pon-ovil, zdaj že ostreje, vprašanje o Ani: kdo je prihajal v hišo, s kom se je družila, zakaj je odšla v partizane in nazadnje tudi nekaj o letakih -na šoli.
Vročična radovednost mu je zaplala po žilah 'in mu pognala v glavo rdečico.
Melita, ki je takoj uganila, da jo je pripeljal sem samo zaradi Ane, se mu je pomilovalno nosmehnila. Tega njenega smeha ni mogel prenest-i. -Planil je pokonci in začel vpiti:
»Drugačne ljudi smo naučili govoriti. Ne razjezi me in ne izzivaj, dokler 'imam v sebi še kaj potrpljenja -in usmiljenja!" Pabledel je in brčice pod nosom so se mu začele tresti.
Tedaj je Melita odgovorila:
»Nič ne vem, zato ne morem -ničesar povedati."
Več ni 'izvlekel iz nje ne z lepo ne z grožnjami. Spoznala je, da go je z molkom ranila -in ponižata.
Razmah telekomunikacijskega omrežja
Katere jabolčne sorte bomo v bodoče sadili
Minil je čas, ko smo na trgu lahko prodali vsak sad ne glede na to, ali je bil dobrega ali slabega okusa, sočen ali suh, čistega olupa ali krastav. Posebno prva leta po vojni je šlo vse v denar, ali pa smo pridelke zamenjali za drugo blago, ki ga je ob takratnem pomanjkanju bilo težko dobiti. Zdaj pa imamo na trgu dobrega sadja v izobilju in tudi zaslužek delovnega človeka se je bistveno izboljšal, tako da si potrošnik lahko privošči okusno in sočno blago. In priznati moramo, da imajo prav, saj tudi mi raje sežemo po okusnem sadežu kot po suhem s slabim okusom.
Tako sadjarji, ko na novo sadijo sadna drevesca, že več let želijo dobre namizne sorte. Žal pa je poznanje sadnih sort med nami še zelo pomanjkljivo. Najbolj uspešno bi tozadevno znanje širile razstave, kjer bi interesenti z imenom o-značene sorte lahko kupili za pokušnjo. Ker pa tega nimamo, naj tukaj na kratko opišemo najboljše jabolčne sorte.
Stark Earliest: Začne zoreti okoli 20. julija. Osnovna barva je rumena, ena do dve tretjini površine pa sta rdeči; je srednje debelo, prijetno sladko (malo kisline) res zelo dobro zgodnje jabolko iz Amerike v Avstriji znano šele kakih deset let. Drevo je rodovitno, bolj slabe, pokončne rasti, trdno proti pozebi. Zelo priporočljivo najzgodnejše jabolko.
Beličnik (wei£er Klarapfel): Zori okoli 25. julija; belkasto rumeno, drobno do srednje debelo, kiselkasto, sočno jabolko. Zgodaj začne preobilo roditi in je treba krošnjo ter rodni les močno redčiti, sicer je sad preveč droben.
Rdeči Astrahan: Zori okoli 10. Avgusta; tretjina do polovica rdeče barve, obilno srednje debelo, sočno, zelo okusno jabolko, pozno zgodnje.
James Grieve (izg. Džim Grif): Zori okoli 20. avgusta tretjina do polovica rdeče barve, obilno srednje debelo, zelo
okusno; drevo zgodaj in obilno rodi.
Grafenštanjec (Grafenstei-ner): Zori okoli 31. avgusta; je rumene osnovne barve, četrtina do polovica rdeče na-dahnjena ali rdeče progasta, precej debel do debel; drevo je močne rasti, začne pozno roditi; zelo okusno in priljubljeno jesensko jabolko, drži se nekako do konca oktobra.
Labotska banana, materno jabolko (Lavantaler Bananen-apfel, Mother): Prišla je iz Amerike, kjer se imenuje Mother mati. Drevo te sorte so našli v sadovnjaku šentpavelskega samostana v Labotski dolini kot neznano jabolko. Ker ima okus banane, so jabolko poimenovali kot Lavantaler Bananenapfel, vendar ga tako imenujemo samo v Avstriji. Labotska banana je užitno zrela novembra, je zelo dobra in priljubljena na trgu, vendar v skladišču s toplejšo lego kmalu prezori in se potem
okus močno poslabša. Sad je visok, srednje debel do precej debel, bolj temno rumene o-snovne barve, rdeče nadah-njen, včasih malo progast, meso ipa je temno rumeno. Drevo je precej občutljivo za pozebo, ker ostane jeseni dolgo v rasti in torej v listju; potrebna zavetna lega.
Zlata parmena (Goldpar-mene): Užitno zrela je večinoma že oktobra, dobro leži do konca decembra, deloma še do marca. Sad je srednje debel, visoke oblike, temno rumene osnovne barve, do polovice površine navadno progasto svet-lordeč, poredkoma nadahnjen. Drevo je za pozebo precej občutljivo, sad pa je močno podvržen krastavosti. Ker se večinoma zdrži le do začetka zime, sajenje v večjem številu ni priporočljivo, četudi gre za zelo dobro in priljubljeno namizno jabolko.
inž. Marko Polzer
DROBNE ZANIMIVOSTI
Zveza inženirjev za telekomunikacije Evropske gospodarske skupnosti (FITGE) napoveduje v svoji posebni študiji, ki je bila izdelana po nalogu Evropske komisije, da se bo število glavnih telefonskih priključkov v prihodnjih 15 letih potrojilo. To predvidevanje opira omenjena študija na podatke zadevne ankete v državah članicah Evropske gospodarske skupnosti (brez Nizozemske). Prav tako se predvideva tudi močna razširitev teleprinterskega omrežja. Vendar pa se bo gostota pri teleprinterjih
Tudi v Jugoslaviji:
Poštne številke
Kakor imajo že v številnih evropejskih državah, tako tudi v Avstriji, uvedene tako imenovane poštne številke, bo s 1. januarjem 1971 tak sistem dobila tudi Jugoslavija. S tem bodo sledili priporočilu kongresa mednarodne poštne zveze, ki je na svojem lanskem zasedanju v Tokiu svetoval vsem državam uvedbo sistema poštnih številk.
Medtem ko je v nekaterih državah uveden kombiniran sistem črk in številk, v nekaterih pa sistem štirih številk (kakor v Avstriji), nameravajo v Jugoslaviji uvesti sistem petih številk:
= Prva od petih številk bo pomenila re-ubliko. Načrt predvideva, da Bo imela Sr-ija številko 1, Vojvodina številko 2, Kosovo in Metohija številko 3, Hrvatska številki 4 in 5, Slovenija številko 6, Bosna in Hercegovina številko 7, Črna gora številko 8 in Makedonija številko 9.
= Druga od petih številk bo označevala poštni center. Takih poštnih centrov je na-primer v Sloveniji osem. Ljubljana bo dobila številko 1, Maribor številko 2, Celje številko 3 itd.
= S preostalimi tremi številkami bodo o-značene posamezne pošte. Sistem petih številk bodo uvedli zato, ker je na območju nekaterih poštnih centrov zlasti na jugu Jugoslavije več kot 99 pošt in potrebujejo torej za njih razlikovanje trimestna števila.
Uvedba sistema poštnih številk pa seveda ne bo služila le poštni službi. Podobne številke imajo namreč tudi telefonske mrežne skupine, naprimer Ljubljana 061, Maribor 062, Celje 063 itd.
Take obsežne akcije, kot je uvedba poštnih številk, razumljivo ni mogoče izpeljati čez noč. Kakor svoječasno pri nas v Avstriji, tako bodo tudi v Jugoslaviji več mesecev izkoristili za potrebno propagando, da uporabnike poštnih storitev primerno in pravočasno seznanijo z vsem potrebnim. Poleg vsega drugega pa bo jasno treba izdelati tudi nove poštne žige in vse druge štampiljke, na katerih bodo navedene poštne številke.
v navedenem razdobju razmahnila največ do pet priključkov na 1000 prebivalcev, medtem ko se bo število telefonskih priključkov zvišalo na 500 prav tako na 1000 prebivalcev. S tem številom bi bila hkrati dosežena tudi točka nasičenosti oziroma na-sičišče obeh oblik telekomunikacij.
Po številu glavnih telefonskih priključkov prednjačijo v svetu daleč pred drugimi državami Združene države Amerike, Švedska, Švica in Nova Zelandija, med državami članicami Evropske gospodarske skupnosti pa zavzema prvo mesto Luksemburška z 21,8 priključka na 1000 prebivalcev, njej s precejšnjim presledkom sledijo Belgija s 13,2, Zvezna republika Nemčija z 12,2, Italija z 10,4 in Francija s 7,2 priključka. Ob potrojitvi gostote telefonskega omrežja bodo države EGS dosegle v 15 letih predvidoma stopnjo gostote, ki so jo izkazovale in tudi presegle ZDA, Švedska, Švica, in Nova Zelandija že leta 1967.
Na podlagi analize tehnične plati dosedanjega razvoja telekomunikacij v svetu prihaja študija do sklepa, da bo spričo ži-vljenske dobe zadevnih naprav stanje telekomunikacij ob koncu tega stoletja odvisno od tega, za 'katere sisteme telekomunikacijskih naprav se bodo posamezne države odločile. Če bi se posamezne nacionalne uprave telekomunikacij odločile za različne telekomunikacijske sisteme, bi bila ustvaritev enotnega telekomunikacijskega omrežja seveda bolj ali manj iluzorna, kolikor se ne bi v tem primeru našla prikladna skupna tehnična podlaga, ki bi udeležencem omogočala priključevanje ustreznih sprejemnih naprav. To bi bilo mogoče le v primeru, če bi sedanje telefonske oziroma teleprinterske centrale nadomestili s sodobnejšimi centralami, kar pa je izvedljivo le postopoma predvsem glede na to, da se sedanje centrale lahko amortizirajo šele po 20 letih. Strokovnjaki, ki so izdelali obravnavano študijo, sodijo, da bi mogle dosedanje naprave še vse do leta 1985 obvladati tudi naraščajoči telefonski oziroma teleprinterski promet. Podmorski kabli bodo še v prihodnje igrali v mednarodnem telekomunikacijskem prometu zelo pomembno vlogo, kljub čedalje močnejšemu vključevanju telekomunikacijskih satelitov nad ekvatorjem.
Čeprav se utegnejo v bližnji prihodnosti pojaviti še nadaljnji novi dosežki na področju telekomunikacijskih zvez, pa kažejo podatki, ki jih navajajo strokovnjaki s tega področja, ne le dosedanje težave v gibanju mednarodnih telekomunikacij, temveč tudi zanimiva predvidevanja v njihovem tekočem razmahu.
•	Kljub iirednemu napredku meteorologije je le zelo redko mogoče nezmotljivo napovedati vreme za S do 4 dni naprej. Najbolj zanesljive so napovedi za naslednjih 12 ur, ki so tudi najbolj koristne, posebno za letalski promet.
•	Z energijo, ki jo porabi gospodinja za svoje običajne posle v enem dnevu, bi lahko dvigaili 100 kilogramov stokrat do vižine 100 metrov.
•	Kameleon lahko zelo dolgo zdrži brez hrane, precej pogosto pa mora piti, kajti zaradi pomanjkanja vode se mu organizem naglo osuži in žival pogine.
•	Ugotovili so, da je v velemestih že najbolj čist zrak kakih osem metrov nad zemljo, medtem ko se pod to mejo in nad njo koncentrirajo najbolj Škodljivi izločki industrije in avtomobilskih izpuhov.
•	Bogomoljka, ki drzno napade tudi mnogokrat večjega sovražnika, izgubi ves svoj pogum pred mravljo.
•	Na olimpiadi v Parizu leta 1924 je znameniti finski atlet Paavo Nurmi osvojil kar pet zlatih medalj; pri tem je bilo med koncem teka na 1500 metrov in startom za tek na 5000 metrov manj kot eno uro.
Kljub temu je Nurmi v obeh disciplinah postavil nov svetovni rekord.
0 Golobi so edine ptice, ki jim ni treba piti tako,, da po vsakem požirku dvignejo glavo in spustijo tekočino po požiralniku.
0 Črnilo so poznali na Kitajskem že v tretjem tisočletju pred nažim Štetjem. Pridobivali so ga Iz brezbarvnega izvlečka hrastovih SiSk. šele ko je bil papir popisan, so ga potopili v raztopino železovih soli in črke so postale črne. še v srednjem-veku in pozneje so si menihi sami pripravljali črnilo na tak način tja do 18. stoletja.
0 Spričo predzgodovinskih naravnih katastrof, ko so oceani zalivali orjaSka prostranstva, izbruhi vulkanov pa so potem dvigali iz vode cele gorske sisteme, ni nobena redkost, če najdemo danes oka-menele ribe in školjke v skalah visokih gora ali prav na dnu globokih rudnikov.
0 V stari Perziji je Imel kralj za svoje sle izredne tekače, ki so brez težav pretekli 5D kilometrov samo s kratkimi počitki. Koža na podplatih se jim je tako utrdila, da so jim s posebnimi žeblji pritrdili nanjo Široke usnjene jermene.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA —
Ukazal je, naj jo privežeta k stolu. Agenta sta vstala in jo zgrabila za roke. Ni se branila. Kot senca je šla ponižno med njima. Ni se upirala, ko sta jo položila na stol in jo privezala z jermeni. Glava ji je visela navzdol in lasje so se ji vsuli na oči.
»Govoril* je rezko zavpil Bogdan, se sklonil k svoji pisalni mizi in izvlekel pasji bič. Stopil je k njej in jo oplazili čez hrbet. Melita je vzdrhtela, toda od nje ni bilo glasu. še nekajkrat jo je udaril z nerazumljivo ihto, dekle pa je uporno molčalo in si ponavljalo: molči, molči, molči!
Bogdan je zgubil oblast nad seboj. Tresel se je po vsem telesu in vpil z visokim, histeričnim glasom:
»Poslušaj me ti, seme zakrknjeno! Če ne stegneš jezika, te bomo slekli do golega in ti na trebuh privezali lonec z lačno podgano, da ti do jutra prežre pri živem telesu tvoj bedasti drob!*
Dekle je molčalo in negibno ležalo.
»Vem, poznam te! Računaš na Nemce. Preden bo mati pritisnila kljuko na pravih vratih, se bodo s tvojim truplom gostile ribe v reki. Bog naj mi bo priča, da boš prva, ki bo spoznala Valjhunovo jezol"
Njegove besede so šle mimo nje kot splašene ptice. Ni jih jemala resno, kot ga ni jemala resno, ko je še pri njih doma razlagal Ani svoje slabokrvne misli in bolne ideje.
»Ali poprimeva midva, Valjhun?* je vprašal toponosi agent, ko je opazil, da gospodu podrhteva bič v rokah in se mu zatika beseda.
Odrezavo ju je zavrnil, da ni potrebno, ker se je zbal, da bi jo onadva le utegnila spraviti do besed in bi ga oropala zmage.
Ukazal je, naj jo odvežeta in spravita v klet. Ko sta jo peljala mimo njega, se je okrnil, da se ni srečal z njenim pogledom. Oblekel je plašč lin odšel domov. Občutil je,
da je slast deliti udarce, 'toda težko prenašoti molk, ki vrača udarce in lomi duha. Tako ga je bolelo, da se ni pritaknil ničesar, kar mu je ponujala mati, in da ni odgovarjal na njena vprašanja. Odšel je v svajo sobo, se vrgel na posteljo in razmišljal pozno v noč, kako bi zlomil Meli-lito.
Naslednje jutro je Hilda Bergel prek svojega znanca prišla na nemško komando. Ko je povedala dežurnemu oficirju, da išče majorja VVolfa v zaupni zadevi, so jo prijazno sprejeli. Peljali so jo v prazno pisarno, kjer je čakala, da ga bodo telefonsko poklicali, čakala je nestrpno kot pri zobnem zdravniku. Nenadoma so se vrata sunkovito odprla. Pred njo je stal stasit oficir, jo prodorno pogledal in se prijazno nasmehnil.
»Gospa Hilda Bergel, kajne?"
Vstala je, se sklonila in prikimala.
Čast mi je, gospa, da sem vas spoznal!"
Ponudil ji je roko. Sedla sta.
»Pri priči sem vas spoznal, gospa. Lepa mati, lepe hčere. Ali je kaj v zvezi z Ano?” je dejal v skrbeh.
Povedala mu je o Meliti 'in Bogdanu. Pozorno jo je poslušal z na pal priprtimi očmi. Potem jo je precej podrobno spraševal o Bogdanu in povedala mu je, da ga je Ana odklonila, ker bi se rad z njo poročil. Wolf je takoj razumel in ji obljubil, da bo opoldne Melita doma. Mati se je zadovoljna, da je tako hitro in dobro opravila, prisrčno proslavila od Walfa.
Major je sedel v avto in se odpeljal na policijo. Prijetno je bil vznemirjen in presenečen, da se mu je tako hitro ponudila prilika obračunati s tem tepcem, ki ga niti ni prozna!. Spomnil se je zadnje noči z Ano in ljubosumje je vzplamenelo.
Bogdan in oba agenta so pravkar začeli jutranje zasliševanje. Dekle je bilo slabotno. Temni kolobarji so se ji
zarisali okoli oči in bolečine so jo žgale vso noč. Včeraj-nja igra prvega zasliševanja se je ponovila. Agenta sta Melito ravno privezala na stol, ko je major močno potrkal in vstopili.
Bogdan Založnik je ob pogledu na nemškega višjega oficirja, ki ga je ošinil s hladnim pogledom, vzdrhtel, ker je zaslutil, da bo nekaj narobe. Bič v rokah mu je postal neskončno odveč, vendar ga ni mogel odvreči. Obstal je in z njim oba agenta. Vsi trije so kot otrprli čakali, kaj bo.
»Vi ste Bogdan Založnik?" je dejal major rezko in vzvišeno ter ga premeril od nog do glave.
„Da," je zajecljal v odgovor in vozel sline se mu je nabral v goltancu.
»In vi?” 'je pokazal na oba agenta in enostavno preslišal imeni, ko da ju ni. »Kaj delata?" je nadaljeval s svojimi rezkimi, kratkimi in grozečimi vprašanji, kot bi streljal. Bogdan je začel jecljajoč pojasnjevati Melitin primer. Ko pa je omenil Ano in partizane, so se majorju jezno zabliskale oči. Surovo ga je prekinil.
»Po čigavem nalogu ste aretirali državljanko nemške narodnosti, vi nori pes?"
Bogdan ni vedel 'kaj reči. Začel je mencati in se prestopati, govoril pa je nekaj o agitacijskih listkih. Majorja je njegova drža in premikanje zdražilo. Vpil je nanj kot na ‘rekruta prvi dan na vežbališču.
»Stojte mirno, če govorite z oficirjem nemške armade! Prilepite roke k bedrom in ne premikajte se!"
Bogdan je obstal brez moči in utihnil. Roke je skušat pritisniti k telesu, vendar je bila njegova drža nerodna in klavrna, in major ise je zaničljivo nasmehnil.
Walf se je obrnil k agentoma: »Kaj gledata tako neumno? Vidva nora, debela prašiča! Odvežita dekle, hitro!”
(Se nadaljuje)
H E N R Y SLESAR:
Sala z babico
Flame je odprla nabiralnik in vzela iz njega pismo. Ko ga je odprla in videla, da je od tašče, je prebrala samo nekaj vrstic.
»Bi bili tako ljubeznivi," je pisala Diana Castle, »da bi me obiskali nocoj ob šestih? Pripeljite s seboj tudi Aliče."
sko. Seveda ne boš o tem spregovorila niti besedice. Si razumela?
— Prav... — je zamrmrala Aliče.
— Ti si moja velika in pametna deklica ... — ji je še rekla mati in jo poljubila na lice. — Moja velika in pametna deklica ...
Ko je Flame stopila z deklico v
Ko je pismo prebrala, se je Flame hišo, je opazila, da se v njej ni prav vprašala, kaj stara čarovnica sploh nič spremenila od njenega zadnjega hoče od nje. Nato se je spomnila, da obiska. Ko pa je videla taščo, je opa-ji je odvetnik obljubil, da bo žila, da se je starka močno spreme-Pisal starki nekaj pisem in jo sku- nila. Njeni gibi so bili počasni, ro-sal prepričati, da mora svoji snahi in ke jpa so se ji tresle. Takoj je starka vnukinji finančno pomagati. Doslej sedla v naslonjač in povabila sna-je bila starka jezna in ji po sinovi ho, naj sede njej nasproti, smrti ni odpustila. Sicer ni odpustila — Prejela sem pisma vašega odbiti sinu, ker se je oženil z dekletom, vetnika. Ta pisma so nepotrebna. Zakrni sodilo v razred njihove družine. t0 mu povejte, naj mi jih ne piše
več. Moj odvetnik me je prepričal, da po zakonu nimate nikakršnih pra-
Ko je počasi odprla vrata stanovanja, je videla, da otrok še spi. Hčerka je bila videti kot zanemarjena in odvržena lutka.
Flame jo je stresla. Deklica se je zdrznila in takoj pričela jokati. Ker je bila slabe volje, je Flame siknila skozi zobe:
— Če prenehaš jokati, ti bom povedala nekaj lepega. Nocoj bova šli na poseben obisk v najlepši del mesta.
— Kje pa je to? — je med jokom vprašala Aliče.
— Odšli bova v neko bogato hišo na Park Avenue. Veš, kje je to?
— Ne.
— Vseeno. Tam boš gotovo dobila kaj dobrega. Zato se takoj umij, o-bleci si najlepšo obleko in vzemi s seboj svojo lepo modro torbico.
Ko je počakala na hčerko, je Flame razmišljala o pismu in starki ter o dnevu, ko jo je Leonard prvič odpeljal na svoj dom. Že od tega trenutka jo je starka sovražila. V začetku Flame ni verjela, da bo starka Sana razdedinila, ker se je oženil s plesalko. Toda starka je to storila. Tudi rojstvo deklice ni omehčalo njenega srca. Flame jo je zaradi tega sovražila. Zakaj ni bila tudi ona v tistem nesrečnem vlaku, ko je pri trčenju Leonard umrl!
Ko si je nadela svoj skromni nakit, se ji je v glavi porodila misel. Nakit je bil skromen, beden v primerjavi s tistim, ki ga je imela starka. Samo en kos starkinega nakita bi bil prehranil njo in Aliče več let. Zamižala je in se spominjala taščine sobe — garderobe, ki je bila na koncu dolgega hodnika, sobe z dragoceno veliko skrinjico za nakit ter posameznimi kosi nakita, ki so nemarno ležali razmetani po vsej mizi.
— Aliče! — je poklicala. — Aliče, prosim, za trenutek pridi sem.
Deklica je pritekla s prstom v u-stih. S kratkim zamahom jo je Flame udarila po roki in ji začela govoriti:
— Poklicala sem te zaradi neke šale. Sedaj ti bom povedala, kako jo bova izpeljali.
Ker je bila Aliče neodločna, jo je Flame pritegnila k sebi in ji začela šepetaje govoriti: — Ko bova prispeli na dom stare, bogate gospe, se bom jaz z njo pogovarjala. Vem pa, •da ti nerada poslušaš, o čem se pogovarjajo starejši ljudje. Ti se boš zato sprehodila po stanovanju. Odšla boš po dolgem hodniku. Me razumeš?
Deklica je pokimala.
— Ko boš prispela do konca hodnika, boš videla majhno sobo. V njej je velika polica z ogledalom, polica, kakršna je mamina, in mnogo lepih stvari je na njej. In veš, kaj boš nato storila?
Ker je bila deklica še vedno neodločna, je Flame nadaljevala:
— Kar sama ti bom povedala, kaj moraš storiti. Vzela boš enega od bleščečih lepih predmetov. Tistega pač, ki se ti bo zdel najbolj bleščeč. To je lahko zapestnica, prstan, ogrlica ali kaj podobnega. No, to boš storila in ta predmet vtaknila v svojo modro torbico. Nato se boš vrnila v sobo, v kateri bom jaz s staro žen-
vic, da bi karkoli zahtevali od mene.
— Potemtakem, če vi menite ... — jo je ustavila Flame.
— No, prosim vas! — jo je prekinila starka. — Nisem vas poklicala,
Zakaj več Dravca ne šumi
Zakaj več Dravca ne šumi, na oknu nagelj ne cveti in fantov se ne čuje glas, kot kdaj, ko hodil sem v vas.
Nekdaj pošiljal sem pozdrave dekletu svojemu prek Drave, In pesem njena še šumi v duši moji davnih dni.
Uničen je zeleni gaj, utihnil mi je pevčic raj, še Dravca naša ne šumi, kot je šumela svoje dni.
Ustavili so ji tokove, obdali s kamni so bregove. Nekdaj ponosna hči dolin počiva mirno — mi v spomin.
Pavle Kernjak
da bi se prepirali. — Nato je pogledala na Aliče in vprašala: — Je še vedno tako sramežljiva?
— Ali bi se smela malo sprehoditi? — je vprašala Flame.
Starka je pokimala in rekla deklici: — Delaj, kar se ti zljubi, Aliče. V tej hiši ni ničesar, kar bi mogla razbiti, ničesar, po čemer bi mi bilo žal. Igraj se, otrok!
Aliče je pogledala mater in odšla na hodnik. Trdno je stiskala v roki svojo modro torbico. Ko sta ostali sami, je starka nadaljevala:
— Otrok je popolnoma podoben Leonardu.
— Kaj pa ste pričakovali?
Starka se je blago nasmehnila in odgovorila: — Upala sem, da se bova pomenili drugače. Nisem vas poklicala, da bi odpirali stare rane. Vse je končano in zdaj se je vse spremenilo.
— Kako to mislite?
— Kmalu po Leonardovi nesreči sem imela srčni napad. Potem sem se povsem umaknila v mirno življenje. Imela sem veliko časa za razmišljanje. Za Leonarda ne morem storiti ničesar več razen da mu vse odpustim. To sem že zdavnaj storila. Edino, kar še lahko storim, morem storiti za njegovo ženo in otroka.
Prepričana sem, da veste za mojo oporoko. Preden ste stopili v ži-
Izberite tudi vi!
■	Emil Sovdat: TAM KJER TEČE BISTRA ZILJA, spomini na partizanska leta na Koroškem,
132 str., slik. priloge, ppl.	36.—
| Svetozar Ševo: DESANT NA DRVAR, nemški napad na glavni štab jug. osvob. vojske, 208 str., ilustr., ppl.	43.—
■	Z OČMI ZAZRTIMI V SVOBODO, zbornik o koncentracijskih taboriščih, 392 str., slik. priloge, ppl.	75.—
| Norbert Fryd: KARTOTEKA ŽIVIH, roman iz koncentracijskega taborišča, 400 str., pl.	58.—
■	Charles de Gaulle: VOJNI SPOMINI, biografska izpoved ene največjih političnih in vojaških osebnosti
2 knjigi 1270 str., pl.	438.—
H Hans Helmut Kirst: TOVARNA OFICIRJEV, roman o
vojaški šoli, 700 str., pl.	95.—
■	VViHiam Shirer: VZPON IN PADEC TRETJEGA RAJHA,
2 knjigi 2522 str., polusnje	401.—
Posamezne knjige lahko naročite tudi po pošti KNJIGARNA .NAŠA KNJIGA" CELOVEC, WULFENGASSE
Nato je starka vstala. — Odpočiti si moram. Prosim vas, pokličite otroka.
— Aliče! — je poklicala Flame in hkrati stopila proti hodniku.
Aliče je pritekla in prestrašeno gledala naokrog.
—- Si že tu? — je rekla ljubeznivo. — Čas je, da greva. Reci gospe Castle »labko noč"!
Domov sta se vrnili s taksijem. Flame ni več mislila na drobne stroške. Ko je stopila v stanovanje, je vklopila televizor in začela plesati ob glasbi. Slednjič se ji je sreča nasmehnila. Kmalu je zazvonil telefon. Z druge strani je zaslišala glas dr.
vljenje mojega sina, je bil on	moj	Pearcea. Ko	se je predstavil	in po-
edini dedič. Ko me ni poslušal,	sem	vedal, da je	zdravnik gospe	Castle,
ga razdedinila. Toda sedaj bi	ne že- je nadaljeval:
lela pustiti za seboj grenkih	sporni-	—	Vem, da ste	vi njena edina so-
nov in hotela bi otroku svojega sina rodnica, in zato moram vam sporo-zagotoviti bodočnost. Zato bom no- čiti neprijetno vest. Takoj po vašem coj — po vajinem obisku — pokli- odhodu je dobila starka srčni napad, cala k sebi svojega odvetnika, ker Ko sem prispel, je bilo že prepozno, hočem oporoko spremeniti.	_	Kaj hočete	reči, da je umrla?
Flame se je trdno prijela za našlo-	_	Da Pustil sem ~ ;lule ,nitro_
njalo stola Starka je opaž,la, da je j.^. toda Qna	^ Ne
snaha razburjena. Blago se j. je na- & za£aj jih ni vzJela Morda se ■
smehnila in nadaljevala:	vse zgodilV	preveč naglo in nepri-
— Večino mojega premoženja	bo-	v , b	r	°	r
ste dobili vi in vaša hčerka. Bogati ca ov^°-	.....
boste do konca življenja. In morda —Aliče.	je Jtriknila Flame.
se bosta nekoč znašli pred istim vpra- Torbico, pokaži mi torbico , šanjem, pred kakršnim sem se jaz, Nato jo je videla, odprla in iztres-če se v življenju Aliče pojavi lep la na mizo vse, kar je bilo v njej._ Iz
moški, ki pa bo samo lovec na dediščino. Tedaj se me bosta spomnili.
nje je padlo nekaj bleščečega. Nekoliko večja zlata in dragocena skrinjica. V njej so bile starkine pilule.
MISLI OB DRAVI
Že dolgo je od tega, ko sem neštetokrat prehodil pot »tam dov za Dravco", ko sem hodil vasovat — bodisi, da mi je bilo dolgčas, ali da „mi je lubca pošto posvava". Ogromno vode je steklo od tedaj po Dravi, zato ni čuda, da sem to našo Dravco vzljubil in mi je nekam hudo, ko gledam, kako je mirna, kako otožna počiva vklenjena med kamnite bregove.
Nekdaj vesela, razposajena in prešerna je tekla s srebrnimi valovi po naši dolini. Ko pa je udarila ob skalo, je šumela kakor pesem, na katero se uho privadi ter jo pogreša, kadar je utihnila. Prej srebrna in živa, a danes njena svinčena barva; kakor mrtva leži med bregovi in se ne zgane. Le kadar piha rahli, južni veter od naših gora, se z drobnimi valovi pomika proti zahodu ali severu, da se ti zdi, kakor bi Drava tekla nazaj. Človek se nehote spomni prevzetnega dekleta, ki je dejalo fantu, ko jo je snubil: Kadar Drava nazaj potače, boš ti moj puab‘č jes pa tvoja dakle ...
Drava pa ni bila vedno Židane volje. Bila je tudi grozna, silovita in večkrat rjavo umazana ter je z vso silo drvela skozi doline in vasi. Takrat so rekli: Drava je svoja frava in naredi, kor hoče. Tako je večkrat prestopila bregove in poplavljala, kor je bito v bližini. Če se ne motim, je bilo leta 1909 (tako sem slišal od starejših ljudi), ko je Drava prestopila bregove tudi v Ločah ter je pri Žmahu, kakor se še danes imenuje domačija blizu Rožeka, voda tekla pri vratih v hišo in pri oknih spet ven. Hudomušneži, ki humorja tudi v težkih položajih ne zgubijo, so rekli: Drava Žmaha jemlje, Žmah pa je mi maral in je še pravočasno ušel ter se skril pri sosedu.
Tudi pred nedavnim je Drava pokazala svojo silovitost, ko je skoraj podrla novi betonski most v Že-
lučah. Poplavila je nekaj modernih strojev in zravnala nedograjeni nasip, kakor da bi se hotela maščevati tistim, ki so ji vzeli prostost. Se enkrat, morda zadnjič, je z vso silo udarila po naši dolini. Ko se je končno umirila in spet kazala svoje prijazno lice, je bilo takoj vse pozabljeno. Znova so zazeleneti naši logi lin gaji; spet so naši ptiči, štingelci, cajzelci in Senice, zapeli svoje priljubljene pesmi; ponovno so gnezdili in žvrgaleli, da je bilo veselje bivati v dolini za Dravo, kjer ptički veselo pojo.
Drugače je danes. Uničili so gaje, posekali loge in pregnali ptičji zarod. Če bo šlo tako naprej, ali bo naša dolina še zaslužila ime »rožna", ko pa na naših travnikih ne rastejo več rože, na naših njivah ne zori več ajda, z naših oken izginjajo nageljni in petje fantov postaja vse redkejše.
Razvoj časa in tudi življenje gre neusmiljeno naprej. Kar je bilo, se ne povrne več. Ko stojim zamišljen na bregu in strmim v mirno svinčeno pobarvano vodo, se spomnim na pregnane ptičice in na posekane loge; spomnim se pa tudi na naše pevce, na naše ljudi, ki so jih neusmiljeno pregnali iz domačih vasi, 'jih odvedli v hladno tujino, jih tirali v zapore, od koder se mnogi niso več vrniti.
Še ljubim našo Dravo, naše doline in vasi; ljubim naše ljudi, tudi tiste brate izven domačih krajev, v kolikor nas niso pozabili. Prav posebno mislim na naše pevce in želim, da bi še naprej peli našo pesem, dečle pa sadile rože, zilasti nageljne, rdeče ko kri, ki so simbol ljubezni.
Tako bo tebi, mladina, potekalo življenje mirno in lahko boš prenašala težave, s katerimi tudi tebi ne bo prizanešeno. Nom pa boš delala veselje, ki se nam že bliža večer in se sonce življenja nagiba v
za,on‘	Pavle Kernjak
ža dobro voljo
Ona: »Najbolje bo, da se razideva in me pozabiš."
O«; „Kako naj te pozabim, draga moja, ko pa imam tako dober spomin!“	£
Žena: „Ves dan kuham zate in kaj imam od tega? Nič!“
Mož: »Ti menda res nič, a jaz — pokvarjen želodec."
Sinko: »Očka!"
Očka: „Kaj spet sitnariš?"
Sinko: »Očka, če letalo zaide v Mlečno cesto, ali potem propeler ne napravi iz nje surovega masla?"
Tatjanca: „Mamica, kaj pomeni to ,izgubljena ženska'?"
Mamica: „ Veš, to je ženska, ki jo je povsod lahko najti."
On: „Če ne bo šlo drugače, bova stanovala kar pri tvojih starših."
Ona: »Nemogoče! Moji starši stanujejo namreč še pri svojih starših!"
»Ti ne veš, kako dobro in ustrežljivo ženo ima naš sosed. Še čevlje mu sezuva."
„To je že res, a samo takrat, ko hoče iti v gostilno."
Danica: »Vidiš, Branko, kako jasno je zapisano v mojih očeh, da te ljubim."
Branko: »Zapisano že, zapisano, a to pisanje ima preveč slovničnih napak!"	^
Sodnik: »Obtoženka, koliko ste stari?"
Obtoženka premišljuje.
Sodnik: »Nič ne premišljujte, z vsako sekundo bo več!"
Miha: »Pravijo, da so blondinke nežnejše kot temnolaske."
Jaka: »Moja žena je bila že oboje, pa nisem opazil nobene razlike."
Učitelj, ki drži v roki barometer, vpraša:
»Po čem se torej ravna tvoj očka, Vitko, ko hoče iti na izlet?"
»Po mami," je odgovoril Vitko.
Milanček: »Pika, igrajva se Adama in Evo."
Pika: »Kako pa to gre?"
Milanček: »Ti daš meni jabolko, ki ga bom jaz pojedel, ti me boš pa gledala."	£
Zena: »Kakšna sreča bi bila, če bi se poročila z Janezom namesto s teboj. On je zdaj že milijonar."
Mož: »Res je, draga moja, toda pomisliti moraš, da je postal milijonar samo zato, ker ni vzel tebe."
•
Mož: »Kako mi le moreš očitati, da sem zapravljivec?"
Zena: »Seveda si! Lani si kupil tisto gasilno napravo, ki je niti enkrat še nismo rabili."
Športni športni športni športni šp
RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT ŠPOR1	TNI ŠP
RTN! !	>PORT
RTNI !	>PORT
ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠP RTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORTNI ŠPORT
HOKEJ NA LEDU
Svetovni prvak spet Sovjetska zveza
V ponedeljek tega tedna se je v Stockholmu na Švedskem končalo letošnje 36. svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Naslov svetovnega prvaka si je ponovno osvojila ekipa Sovjetske zveze, ki je v odločilni tekmi premagala švedsko moštvo z rezultatom 3:1 (0:0, 2:1, 1:0). Sovjetska zveza je s to zmago zdaj že osmič v neprekinjenem zaporedju, v celoti pa že desetič po-
stala svetovni prvak, hkrati pa tudi zma-
k<
govalec evropskega prvenstva.
Od desetih iger so na tem svetovnem prvenstvu sovjetski igralci izgubili eno samo, in sicer prvo tekmo proti Švedski. Odločilna tekma za naslov svetovnega prvaka se je odvijala v izredni napetosti, kajti razlika med obema kandidatoma — to je med sovjetskim in švedskim moštvom — je znašala eno samo točko, tako da sta imeli obe ekipi možnosti postati svetovni prvak. Na koncu pa je zmagalo moštvo, ki je obdržalo živce in ki je sploh na celotni prireditvi igralo najlepši in najhitrejši hokej — to je Sovjetska zveza. Tretje mesto je tudi tokrat zasedla Češkoslovaška, ki je še pred leti veljala za resnega favorita na svetovnih prvenstvih.
Nepričakovano dobro se je v Stockholmu držala Finska. Bila je najbolj neprera-čunljivo moštvo na svetovnem prvenstvu, saj je premagala Čehe in celo Švede, potem pa zgubila proti Vzhodni Nemčiji. Končno pa se je uvrstila za Čehi na odlično 4. mesto. Najslabšo ekipo so na svetovnem prvenstvu imeli Poljaki, ki so si priborili eno samo točko in bodo morali na prihodnjem svetovnem turnirju, ki bo od 5. do 14. marca 1971 v Švici, igrati spet v skupini B. Namesto Poljske pa bo prihodnje leto spet igrala v prvi skupini Amerika, ki si je z zanesljivo zmago nad tekmeci v skupini B znova zagotovila v9top v skupino najboljših.
Ob zaključku letošnjega prvenstva so športni novinarji sestavili moštvo najboljših igralcev; v to »idealno" ekipo so bili predlagani: vratar Konovalenko (Sovjetska zveza), branilca Suhy (Češkoslovaška) in Sved-berg (Švedska) ter napadalci Maljcev (Sovjetska zveza), Nedomansky (Češkoslovaška) in Firsov (Sovjetska zveza).
KOŠARKA
Olimpija šestič državni prvak
Ljubljanska »Olimpija" si je na letošnjem 16. državnem košarkarskem prvenstvu Jugoslavije z zmago nad nekdanjim prvakom iz Zadra zagotovila prvo mesto košarkarskega kola in hkrati naziv državnega prvaka. S to zmago se je letošnje košarkarsko prvenstvo Jugoslavije končalo povsem v znamenju zmagoslavja Olimpije, ki je na lestvici vodila vse od prve do zadnje tekme.
Tako se je naslov državnega prvaka po štiri letih spet »vrnil" v Ljubljano, kjer se bodo čez nekaj tednov ipomerile najboljše košarkarske ekipe za naslov svetovnega prvaka.
Letošnje jugoslovansko državno prvenstvo je bilo zelo izenačeno, napeto in zapleteno, kajti boj za naslov državnega prvaka je bil odločen šele nekaj sekund pred
koncem tekme Olimpije z Zadrom. V tej odločilni tekmi je Olimpija zmagala z eno samo točko prednosti, namreč z rezultatom
78:77. Tekma za državno prvenstvo pa je pokazala, da so tudi slabša moštva zmožna poskrbeti za presenečenja ter slaviti zmago nad sicer močnejšimi nasprotniki. To priča o kvaliteti vseh košarkarskih moštev in nikakor ni pretirana ugotovitev, da se v Jugoslaviji odvija eno najboljših državnih košarkarskih prvenstev na svetu.
Drugo mesto v letošnjem košarkarskem kolu je zasedla Crvena zvezda pred Jugo-plastiko, katera je z rezultatom 93:81 premagala moštvo iz Maribora, ki bo kot najslabša ekipa državnega prvenstva izpadla iz najvišje košarkarske lige.
DROBNE VESTI
B V Beogradu se je v nedeljo začel šahovski dvoboj stoletja, namreč dvoboj med Sovjetsko zvezo in ostalim svetom. Zbrali so se najboljši šahovski mojstri, med njimi slavna imena, kot na primer Talj, Fischer, Spasski, Gligorič, Geller, Petros-jain, Larsen, Botvinik, Smislov, Ivkov, Naj-dorf in drugi. Po prvem kolu je Sovjetska zveza vodila 5,5 : 4,5.
| Avstrijski avtomobilski dirkač Jochen Rindt je v Thruxtonu na Angleškem v tekmi za evropsko prvenstvo formel-2 slavil zmago in s tem ponovno dokazal svojo premoč v tej kategoriji. Bila je to prva izmed desetih dirk za evropski pokal. Drugo mesto je zasedel Škot Jacky Stewart, svetovni prvak formel-1.
SADNA DREVESCA
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 6.30, 8.00, 10.00, 13.00, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
5.30	Kmetijska oddaja, 5.40 Jutranja opažanja, 5.43 Pisane jutranje melodije, 6.00 Jutranja gimnastika,
6.45	Deželni razgled, 7.00 Glasbeni mozaik, 7.45 Lokalna poročila, 8.05 Zveneč jutranji pozdrav, 8.15 Obzornik za ženo, 9.00 šolska oddaja, 10.05 šolska oddaja, 11.30 Oddaja za podeželje, 11.40 Nasveti za vas, 11.45 Za avtomobiliste, 13.05 Deželni razgled,
13.30	Glasba po kosilu, 14.00 Za ženo, 14.15 Slovenska oddaja, 15.30 Otroška ura, 16.00 Venček melodij,
18.15	Odmev časa, 18.45 šport, 18.55 Lahko noč otrokom, 19.03 Pregled sporeda, 19.05 Zabeležite si, 19.35 Melodija in ritem, 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 4. 4.: 5.05 Pihalni zvoki — 7.55 Naš hišni vrt
—	8.05 Godba na pihala — 10.05 šolska oddaja —
11.00	Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk
—	14.20 Godba na pihala — 15.30 Po željah — 17.10 Zabavno sobotno popoldne — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 20.10 Kabaret — 21.00 Zveneča Avstrija — 22.25 Plesna glasba.
Nedelja, 5. 4.: 7.35 Ljudske viže — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Po željah —
16.30	To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Cote d' Azur med tangom in beatom — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima
—	19.40 Deželni razgled — 20.10 Stoletnica rojstva Oscarja StrauBa — 21.30 Operetni koncert — 22.10 Občinske volitve na Nižjem Avstrijskem.
Ponedeljek, 6. 4.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Pravljice za vas — 10.25 šolska oddaja
—	10.45 Zgodovina v glasbi — 11.00 Ljudske pesmi
—	14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Kulturne zadeve Koroške — 15.00 Iz glasbenega življenja štajerske —
16.15	Za ženo — 17.10 Igrajo znani orkestri — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Radijska igra — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 7. 4..: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Človek in oblast na morju — 9.30 Vesele note — 10.05 Jutri bom odrasel — 11.00 štajerske ljudske viže — 14.45 Otrok in konzumna družba — 15.00 V planinah sem rad —
16.15	Kako se učim, povedati svoje mnenje — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji —
18.00	Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Orkestrski koncert — 21.30 Veseli prizori in šansoni.
Sreda, 8. 4.: 5.05 Pihalna godba — 9.00 Instrumenti jazza — 9.30 Vesele note — 10.15 Mladina igra ža mladino — 10.45 Stilistika za vsak dan — 11.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Dve generaciji pod eno streho — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja združenja industrialcev — 18.45 Note in beležbe — 18.55 Nogometna tekma Jugoslavija — Avstrija —
21.00	Za prijatelja planin — 21.15 Iz domovine. Četrtek, 9. 4.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Socialna utopija in zgodovinska uresničitev — 9.30 Vesele note — 10.05 Pesniški opis — 10.35 Človek v skupnosti — 11.00 Ljudske pesmi — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Graški umetniki igrajo —
16.15	Preveč prosvete, premalo nadzorstva — 17.10 Oddaja za vojake — 18.00 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 21.00 štajerska godba, koroška pesem — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjenja.
Petek, 10. 4.: 5.05 Pihalna godba za začetek dneva — 9.00 Zemlja, človek, gospodarstvo — 9.25 Kla-
Gesucht in die Schvveiz Fraulein 19 — 25 Jahre zur Betreuung von 2 Madchen und Mithilfe im Haus-halt. Guter Lohn, Zimmer mit Femseh-apparat, 15 Bahnminuten von Zurich. Moglichkeit abends Sprachkurse zu be-suchen und in der Familie englisch zu iiben. Zuschriften mit Gehaksansprii-chen an: Familie R. Comte, Burghalden-strafte 28, CH 5400 Baden (Schweiz).
RADIO LJUBJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00 14.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih):
4.45	Informativna oddaja, 5.30 Danes za vas, 6.00 Jutranja kronika, 7.25 Pregled sporeda, 10.00 Danes dopoldne, 10.15 Pri vas doma, 12.30 Kmetijski nasveti,
13.15	Obvestila in zabavna glasba, 13.30 Priporočajo vam, 15.00 Dogodki in odmevi, 15.30 Glasbeni inter-mezzo, 16.00 Vsak dan za vas, 19.00 Lahko noč otroci, 19.10 Obvestila, 19.30 Radijski dnevnik, 23.05 Literarni nokturno.
vseh plemen in jagodičje oddaja domača drevesnica MARKO POLZER, Vazar, pri Št. Vidu.
Najboljše jabolčno sadje.
Sobota, 4. 4.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola — 9.35 čez travnike zelene — 12.10 Koncertni ritmi iz Južne in Severne Amerike — 12.40 Pihalni ansambli bratov Avsenik — 14.05 Glasbena pravljica — 14.25 Igrajo veliki orkestri zabavne glasbe — 15.40 Poje tenorist Aleksander Marinkovič —
17.05	Gremo v kino — 17.35 Zveneče kaskade — 17.45 Jezikovni pogovori — 18.15 Dobimo se ob isti uri —
18.45	S knjižnega trga — 19.15 Ansambel Mihe Dovžana — 20.00 Nove melodije — 21.15 Iz zabavnih prireditev — 22.15 Oddaja za naše izseljence —
23.05	S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 5. 4.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmeftj-
ske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.56 Orkestralne skladbe za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža
—	13.50 Z novimi ansambli domačih viž — 14.05 Pihalni orkester — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Ansambel VVeekend — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Naš simfonični orkester — 17.30 Radijska igra — 18.45 Staroangleška glasba za čembalo
—	19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Zabavno-glas-bena oddaja — 22.15 Plesni orkester RTV Ljubljana vabi na ples — 22.40 Popevke iz studia Zagreb —
23.15	Jazz za vse.
Ponedeljek, 6. 4.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Cicibanov svet —
9.45	Z orkestrom Frank Valdor — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Slovenski zborovski skladatelji od romantike do danes — 17.05 Operni koncert — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Ansambel Lojzeta Slaka
SLOVENSKE ODDAJE
Razpisujemo
■službeno mesto za polno zaposlitev v Hranilnici.
Čas nastopa takoj.
■Plača po dogovoru.
Prijave na Hranilnico in posojilnica Železna Kapla.
9135 Eisenkappel
Gesucht au< 1. Juni: Tochter zur Mithilfe samtlicher Hausarbeifen. An-fangslobn 500.— (Reise wird bezahlt). Anmeldungen on: Hotel Waklli, Johann Koller, CH-9657 Unterwasser am Santis (Schvveiz).
—	20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Zabavna glasba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Plesna glasba z ansamblom Mojmira Sepeta — 23.40 Popevke iz studia Beograd-
Torek, 7. 4.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Nova gorica — 9.45 Slovenske narodne s Primorske — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana
—	14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Iz Donizettijeve opere „La Faforita" — 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.15 Ansambel Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 22.15 Jugoslovansko glasba — 23.15 Popevke iz studia Zagreb — 23.40 Ansambel Francija Puharja igra za ples.
Sreda, 8. 4.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Iz glasbenih šol — 12.10 Iz opere „Rona" — 12.40 Ansambel ..Dalmacija" poje pesmi iz svoje domovine — 14.05 Lahka glasbo
—	14.35 Voščila — 15.40 Altistika Milka Evtimova —
17.05	Mladina sebi in vam — 18.15 Rad imam glasbo
—	18.40 Naš razgovor — 19.15 Glasbene razglednice
—	20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Popevke iz studia Beograd — 23.40 Zaplešimo 2 Ljubljanskim jazz ansamblom.
četrtek, 9. 4.: 8.04 Glasbena matineja — 9.05 Linhart in slovenščina v gledališču — 9.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Bela Bartok: Čudežni mandarin, baletna suita — 12.40 Cez polja in potoke
—	14.05 Pesem iz mladih grl — 14.25 Plesni orkester RTV Ljubljana — 14.40 Mehurčki — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe Jakoba Gallusa-Pete-lina — 17.05 Glasbeno popoldne — 18.15 Morda vam bo všeč — 18.45 Kulturni globus — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.15 Koncert skladb Pavla Merkuja —
23.05	Ruske žalostinke — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.43 Popevke iz studia Zagreb.
Petek, 10. 4.: 8.04 Operna matineja — 9.05 Pionirski tednTk — 9.35 Melodije iz operete »Grofica Marica" — 9.45 Češke narodne pesmi — 12.10 Lahek spored iz del Beethovna — 12.40 Slov. narodne pesmi
—	14.05 Zaplešimo v pomlad — 14.35 Voščila — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Čajkovski: Romeo in Julija, fantazijska uvertura — 17.05 Človek in zdravje
—	17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Rad imam glasbo — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.15 Harmonikar Avgust Stanko — 20.00 Zborovski festival v Spittalu — 20.30 „Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki II logov domačih — 23.15 Jazz-klub.
rete vizi j a
AVSTRIJA
1. PROGRAM
virsko delo Roberta Schuhmanna — 10.25 Učimo se nove pesmi — 10.45 Živimo nevarno? — 11.00 Ljudska glasba iz štajerske — 14.30 Problemi koroških mest — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovski koncert — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.45 Pojoča mladina — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz starih, dobrih časov — 20.10 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu.
Sobota, 4. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj.
Nedelja, 5. 4.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 4. 4.: 13.45 Informacije — Za našo vas.
Torek, 7. 4..: 13.45 Informacije — Mali recital — športni mozaik.
Sreda, 8. 4.: 13.45 Informacije — Narodno-zabavni ansambli — Kaj lahko postanem?
četrtek, P. 4.: 13.45 Informacije — Slovenske ljudske pesmi — Našim malim poslušalcem.
Petek, 10. 4.: 13.45 Informacije — Iz popotne torbe — Živo srečanje.
Sobota, 4. 4.: 15.00 Mednarodni jazz — 16.00 Za otroke — 16.05 Daktari — 16.55 Za družino — 17.30 Boutique — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v soboto želi Heinz Conrads — 19.30 Cas v sliki — tedenski komentar
—	20.06 šport — 20.15 Kaj si želiš? — 21.45 šport —
22.15	Cas v sliki — 22.30 VVarlock.
Nedelja, 5. 4.: 15.30 Za otroke — 15.50 Jazz-Gala — 16.40 Kontakt — 16.55 Za družino — 18.30 Glasbeni koledar — April — 19.00 Cas v sliki in vprašanje tedna
—	19.30 šport — 20.15 Sam s seboj — 22.05 Car glasu: Mario del Monaco — 22.40 Cas v sliki.
Ponedeljek, 6. 4.: 18.00 Mi — 18.25 Podoba Avstrije
—	18.50 Družina Feuerstein — 19.30 Cas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 FBI — 21.00 Poštni predal 7000 — 21.15 Telešport — 22.15 Cas v sliki.
Torek, 7. 4.: 18.00 Angleščina — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Sodnik na Divjem zapadu — 19.30 Cas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Vaš nastop, prosim —
21.05	Veliki zvon, informativno-satirlčna zabavna oddaja z glasbo — 22.20 Cas v sliki.
Sreda, 8. 4.: 10.00 šolska oddaja — 10.30 Zvok iz človekove roke — 11.00 Lepotice noči — 12.20 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.15 Mednarodni mladinski obzornik — 17.35 Lassie, zgodba psa — 18.00 Francoščina — 18.25 Podoba Avstrije — 18.50 Ljubi stric Bill — 19.30 Cas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Panorama — 21.15 »Jezdeci", klasična komedija —
23.00	Cas v sliki.
četrtek, ». 4.: 10.00 Ceylon 10.30 Ceste električnega toka — 11.00 Kaj je jezik? — 11.30 Neznano sosedstvo — 12.00 Razvojna pomoč od blizu — 18.00 Italijanščina — 18.25 športni mozaik — 18.50 Severne živali — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kakor blisk — 21.25 Jour flx — 22.25 Cas v sliki.
Petek, 10. 4.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Obisk pri Alfredu Kubinu — 11.00 Ana Korenina — 18.00 Telešport — 18.25 Podoba Avstrije — 18.41 Oddaja združenja industrialcev — 18.50 Pustolovščine ob Rdečem morju —19.30 Cas v sliki — 20.06 šport —
20.15	Stari sodnik — 21.15 Aktualni dogodki — 22.15 Cas v sliki.
dežnikom, očarljivostjo in melono — 21.05 Prodor v globino — 21.50 Telereprize.
Sreda, 8. 4.: 18.30 Razvojna pomoč od blizu —
19.00	Novi svet biologije — 19.30 Cas v sliki —
20.06	šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Ana Korenina — 21.45 Telereprize.
Petek, 10. 4.: 18.30 Avstrijski iznajditelji — 19.00’ Marcel Duchateau, dokumentacija — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno-— 20.15 Duck Soup, filmska groteska — 21.20 Telereprize.
JUGOSLAVIJA
2. PROGRAM
Sobota, 4. 4.: 18.00 Umetniške tehnike — 18.30 Aktualni dogodki — 19.30 Cas v sliki in tedenski komentar — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 »Fiziki", komedija — 22.30 Telereprize.
Nedelja. 5. 4.: 18.30 Potovanje v Anglijo — 19.00 Cas v sliki In vprašanje tedna — 19.30 Umetnost črncev — 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Lepotice noči, komedija — 21.35 Telereprize.
Torek, 7. 4.: 18.30 Kaj je jezik? — 19.00 Uvod v eksperimentalno fiziko — 19.30 čas v sliki — 20.06 5p0rt __ 20.10 Vzgoja kratko in aktualno — 20.15 Z
9 ...»	■..	. _ i. ..>	ni m/ar NnonmalarnnMit IG
z o. J. Drava, Celovec - Borovlje.
Sobota, 4. 4.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove slošne izobrazbe — 11.30 Za prosvetne delavce —
17.45	Obzornik — 18.50 Narodna glasba — 18.20 Pravdač — 19.15 Mozaik — 19.20 Sprehod skozi čas
—	20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja
—	21.35 Risanke — 21.50 Geminus — 22.40 Kažipot —
23.00	Poročila —23.30 šahovski komentar.
Nedelja, 5. 4.: 9.00 Madžarska oddaja — 9.25 Poročila — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.35 Kažipot — 14.40 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu — 16.50 Nove melodije — 18.10 Zgodba o Col-ditzu, angleški film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 športn« pregled — 22.25 Dnevnik — 22.40 šahovski komentar.
Ponedeljek, 6. 4.: 9.35 šolska oddaja — 11.0U Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja
—	16.45 Madžarski pregled — 17.50 Čarovnik iz Ozza
—	18.15 Obzornik — 18.30 Od zore do mraka — 19.00 Mozaik — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.35 Služkinji, drama — 21.30 Monitor — 22.20 Poročila.
Torek, 7. 4.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnova splošne izobrazbe — 14.45 Šolska oddaja — 17.15 Veselje v glasbi — 18.15 Obzornik — 18.30 Torkov večer — 19.00 Mozaik — 19.05 Sodobna vzgoja —
19.30	Industrijsko oblikovanje — 19.45 Kako uporabljamo Slovar slovenskega knjižnega jezika —
20.00	Dnevnik — 20.50 Njeno življenje, francoski film
—	22.20 Veselje v glasbi —23.15 Poročila.
Sreda, 8. 4.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 17.15 Trapollo HH 33 — 18.00’ Nogomet Jugoslavija — Avstrija — 18.45 Obzornik —
19.00	Nadaljevanje nogometne tekme — 20.00 Dnevnik — 20.35 Teh naših petdeset let — 22.05 Ples skozi SVet — 22.30 Poročila — 22.35 Evropsko prvenstva v namiznem tenisu.
četrtek, 9. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnovne splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 Čudežni čopič — 18.00 Glasbeni ciciban — 18.15 Obzornik — 18.30 Zgodbe s popotovanj — 19.00 Mozaik — 19,05 Enkrat v tednu — 19.20 Košarkarski finale za pokal prvakov — 20.00 Dnevnik 20.35 — Portret neke gospe — 21.20 Pariški mozaik — 21.50 Zgodbe za vas — 22.15 Poročila.
Petek, 10. 4.: 9.35 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.45 Madžarski pregled — 17.50 David Copperfield — 18.15 Obzornik — 18.30 Mladth-ski klub — 19.00 Mozaik — 19.05 Razgovor s predsednikom Izvršnega sveta SR Slovenije — 20.00 Dnevnik — 20.35 Smešni obraz, ameriški film — 22.15 Malo jaz, malo ti, quiz — 22.30 Poročilo.