Štev. 115. V Uubllan?, v sv&dG 21. mala 1919. tef® III. bhaja resen r««SelJ Ir praznikov vsatc dan dopoldan. Uredništvo jo v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati In pod* pisali, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača. Inscrati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin,, pogojen prc3tor 1 K ; razglasi 5n poslano vrstica po i K; večkratne objave po dogovoru primeren popust. MS J 3 Mm llUJS piipi g§pw Slllill Glasilo JugosSov. socialne - demokratline stranke. Posamezna Stev. stani — 40 vfanrlev. —. Naročnina: Po pošti ali Z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6'1, Učiteljska tiskarna. OTMi * Telefonska it. 312. Za demobilizacijo. Govor sodr. V. Korada v Narodnem predstavništvi!. Na seji Narodnega predstavništva, ki je bila pretekli četrtek, se le vršila debata o Interpelaciji poslanca Lazareviča, v katero Je posegel tudi socialistični klub potom svojih članov, ss. Korača in Kneževina, ki sta govorila o potrebi demobilizacije za celo državo. N ta na* roen je sodr. Korač predlagal dnevn) red o demobilizaciji in tozadevno 22 člansko komisijo, ki naj stvar pro« uči ter določi stopnjevalno demobilizacijo, ki naj bi se takoj začela. Proti temu predlogu so pa glasovali vsi poslanci razven socialistov in Članov Narodnega klub*. Vsi slovenski klerikalni ta liberalni poslane! so tore! glasovali proti demobilizaciji. Ne pozabimo. -m Sodrug Korač Je v svojem gflVdrn ftvajal naslednje: Zdi se mi, da bi morali vprašanje demobilizacije razmotrlvati vse intenzivnejše. Razpravljati moramo predvsem o demobilizaciji, kako se io da izvesti najbolje in najuspešneje. Baje politična situacija Se ne dovoljuje demobilizacije. Dobro 1 Morda ni pripravno, da višja In odgovorna mesta tako govore o politični situaciji, kot bi se morda dalo govoriti Intimno. Mislim, da Je celo neumestno, da se glede demobilizacije vporablja tak prazen izgovor in se ne kaže nobene volje za rešitev tega problema, ki nam gori že na dlanJ. Politična situacija, kakoršna Je, lahko pri tem zavlačevanju mira v Parizu traja Se celi dve leti. Zdaj vas vprašam: ali moremo .vzdržavati mobilizirano vojsko Se celi dve leti? Ali zmore kaj 'akega naša ekonomska in financljelna moč? Ali ni mogoče, da se demoDlllzira Vojsko polagoma vsaj v gotovi meri, vsaj toliko, v kolikor se politična situacija popravlja? To so vprašanja, H zahtevajo temeljitega odgovora. Ali kal vidimo? tVo jaški režim se vzdržuje v polni meri, kot da se pričakuje nove volne. V toliko bolj žalostno le. če se žuje glasove, ki koketirajo z novo Vojno in trditev, da se vsled tega ne more demobilizirati. Ne vem. Če si Je gospoda, ki tako dela, svesta, da Je to Igranje z ognlem. Ne vem tudi. Če se gospoda nadalje zaveda, da Je vzdržavanje in mobilizacija volske V tem stanju tudi nevarna Igrača z ognlem. Priporočam narodnemu Predstavništvu, da se o tem temeljito PorazRovori. sp iZ' J0,ni "»inister se Je Izjavil, da v knin-nr™ tlosti naPravilo toliko. . t ( °I se ie vojakom dovoljeval coi.ust. Ta nai bi bil torej nekak su- rogat za demobilizacijo 1 Ali tl kratki drptKti obremenJnielo vsa naša nro- LISTEK^ Mii iii potomci lita. Na visoko dvigajoči skali, gledajoči daleč nad obalo in moile, stoji sredi Sicilije svetišče Derrctre z Ena. Bila je zaščitnica otoka. Stari Sicilijanci so Jo spoštovali z veliko Korečnostjo kot rešiteljico v sili in zaščitnico uboštva. Ob setvi in ob Setvi so prirejali njej na čast velika Praznovanja. Zraven Ena se razprostira travnik, na katerem Je Pluto. podzemlja, Korejo, najljubKejšo Vseh mladenk, ugrabil, ko je ravno nabirala cvetlice za venec. Hijacin-[e. narcise, vrtnice In majaron izdihujejo tu tako omotljiv vonj, da iz-Kube celo lovski psi sled za divjačino- Se se vidi tu duplina, skozi katero je strašni gospodar podzemlja p ki le moral biti v resnici oreme-**n babjek — odvedel svoj mili plen V grbav Orkus. , Na tem Enu, sedaj Castroglovanl jtnenovanem. Je prenašal EuneJ 145 ‘et pred Kristom svoje težke okove: eden prvih orednikov. slavljenega metna sredstva, ne prinašajo prav nobene odpomočl, nego celo ravno nasprotno. Mesto vsega tega Je treba stre-miti za tem, kako pomalem spraviti vojsko v stanje mirovne dobe. V prvi vrsti bi se morala mobilizirana vojska vreči prav na demarkacijske črte. Danes srečaš v celi državi na vsakem kpraku vojaka. Oreš na po-'icijo, — vojak, na železnico, — vojak, na parobrod, — vojaki Povsod komande, povsod dvojna oblast, dr-fava v državi 1 — To Je razumljivo v času vojnih operacij ln neposredno ob demarkacijskih črtah 1 AH čemu to danes, ko v resnici ne preti nobena vojna in ko vojni minister sam priznava, da upa, da Je naš položaj tak, da bo mogel v kratkem izvesti demobilizacijo? Dobro bi bilo vsaj, da se demobilizira vsaj tam, kjer le vojaštvo nepotrebno. Poglejmo policijsko službo I Po Hrvatski In Slavoniji ne dobite nobene vasi, kjer bi ne bilo vsaj deset vojakov, čeprav ni prav nobenega razloga za to ln čeprav so v vasi najmirnejši ljudje. Zakaj vse to? Kake posledice Ima to? Povdarjam Se enkrat, da le to stvar, o kateri Je treba temeliito razpravljati. Nahaja se n. pr. tu v poslopju narodnega predstavništva človek, ki Je samo na migljal nekega občinskega uradnika dobil par udarcev s puškinim kopitom v prsa. Čemu Je v Sremu toliko malih vojaških garnizij, ki se pode od krčme do krčme, pijejo Jn se upijelo in počenjajo stvari, za katere jih g. minister gotovo ni poslal tja? Pri poSti in železnici vojaške oblasti povzročujejo same zmešnjave. Vojaška administracija ni zadostno elastična; ima zmisel le za vojaško disciplino ln ne more uva-ževati mnoge razmere, ki Jih civilna oblast mora uvaževatl. Volaštvo Je pač bilo vedno vojaštvo. Zato opažamo danes pri železnici In pošti skrajno desorganizacijo, kler se ne ve, kdo pije In kdo plača. Zato pravzaprav nimamo danes niti pravih Železnic, niti prave pošte, — ni vlakov in pisma potujejo dolgih 14 dni Iz mesta v mesto. Vojaštvo naj se odstrani iz vsake policijske in vsake druge državne službe 1 Cemu rabimo vojaštvo po vaseh, pri železnicah, pri pošti, po rudnikih in drugod?! Take razmere imajo samo zle posledice. Vojaki so nezadovoljni. Hočejo iti na svoje domove, pa vidijo. da ne morejo in da zapravljajo samo dragoceni čas. Vprašujejo se, zakaj Jih ne puste domov. Predpostavljeni najdejo seveda izgovore, da lih pomirijo. Prvič so krvi socialisti, drugič katoliki, tretjič muslimani — kakor se pač dotičnemu častniku zdi bolle. da udriha črez Mig*! voditella sužnjev Spartaka, po katerem se sedaj imenujejo komunisti. Ta od boginje posvečen kraj, ljubka rožna dolina ob vznožju Etne. v daljavi pa valovito morje, katere vonj ie spojen z oblaki, kj paradiž lepo duhteča dežela, pa le bila v velikem nasprotju napram strašnemu siromaštvu tu živečih sužniev. Današnje delavske vojašnice so sijajne stavbe v primeri s tedanjimi podzemeljskimi ograiami. v kateriu so mučeniki prenočevali. Okna, visoko nad tlom predrte luknje, ni bilo mogoče doseči niti z razprostrtimi rokami. Na goli zemlji, za silo rregi-nlenl, so prebivale te dvonoge tovorne živali. Za rano so od'ia' tli na polje, na nogah so Imeli težke oku-ve, na nekdaj prostem čelu pa vžgano znamenle. Mnogi so bili oko\ 3ni celo v pasje ogrnjake, v znam?nle, da so že nekdaj pobegnili. Z bčem so lih pretepali in silili k delu. če so omagali: šele solnčni zaton lim Je prinesel počitek. Kato. imenovan kot rimski znamk čednosti, le rekel: »Sužnji morajo samo delati ln spati.« Noben paznik ni omilil stratega trpljenja. Na morju žalosti ln bede. ki se le tu valilo, ni presedala one, ki mu ne ugajajo. 0 vsem tem se je treba razgovoriti. Te razmere morajo prenehati. Nekateri gospodje so govorili o boljševizmu. Res je: boljševizem obstoja — In sicer kar dva: eden od spodaj in drugi od zgoraj. Eden kot drugi sta v tesni medsebojni vezi. Ce hočete, da ta sistem neha, potem nehajte s takim delom! Nočemo nobene policijske mere, nobenih prt* ganjanj, ker s tem se boljševizem ne ugaša! Anarhija procvita, če se ne zatvori vira, iz katerega izvira. Za stvar našega narodnega uje-dinjenja le naša vojska že storila svoje — (pravzaprav cel naiod, ker vojska ni nikako posebno telo izven naroda). Narod Je veJiko žrtvoval za svoje osvobojenje in ujedinjenje. Cc pustimo našo vojsko v tem stanju, v kakoršnem se nahaja sedaj, bo sabotirala naše nacionalno ujedinjenje, ker vrži posle (policijsko in administrativni klicana. sfrativno službo^, za katere ni po- V vseh detajlih in celem tem militarističnem sistemu, ki se pri nas umetno vzdržuje in učvrščuje, naj se potem posebnega odbora skupščine najde način, kako polagoma demobilizirati v oni meri, kot Je v danih razmerah možno. Zato predlagam sledeči dnevni red: V svrho določitve stanja mobilizirane vojske in z namenom, da se polagoma izvede demobilizacija (predvsem, da se starejši letniki takoj odpuste Iz vojske), izvoli narodno predstavništvo skupščinsko an* keto od 22 članov! (22 članov predlagam analogno po ključu, po katerem je sestavljen odbor za agrarno reformo, da bodo vse stranke zastopane). Naša dolžnost Je, da kot narodno predstavništvo premotrimo. v koliko moremo v očigled politične situacije izvesti demobilizacijo ln Jo potem zahtevamo od vlade. Govoril Je okrog dve url In pol ter nas vzpodbujal k vstrajnemu delu, dokler ni naša naloga končana. Pripovedoval Je, kakih umazanih sredstev se poslužujejo naši narodni nasprotniki potom svolih agentov v tel deželi, da bi Zasegli Jugoslovan* ske kraje. Pojasnil nam Je tudi, koliko uspeha lahko beležimo od časa, odkar se Je ustanovilo SRZ. Za nas, tukaj živeče Slovence je ležeče, da se jugoslovansko vprašanje tako reši, kakor najbolje odgovarja tam živečim narodom In da se obenem preprečijo v bodočnosti oboroženi konflikti. Udeleženci te seje so z nnjvečjim zanimanjem sledili njegovemu govoru, akoravno Je trajal nad dve uri. In marsikateri bi ga poslušal Se dalje. Vsakdo mu Je bil hvaležen za njegov krasen in velezanimiv govor. Da, njemu se imamo zahvaliti, da, lahko rečem, za vse delo v korist SRZ. Njemu se imamo zahvaliti, da Je seznanil ameriške državnike in celo ameriško javnost o pravem položaju na Balkanu in o težniah Jugoslovanov. On je spisal vse poslanice, katere so seznanile Združene države o naših željah. Ko bi njega ne bilo tukal, bi mi Jugoslovani ne bili niti za polovico toliko poznani v Združenih državah. Prepričan sem, da bomo dosegli to, za kar se borimo in ko dosežemo popolno svobodo in prostost našim rojakom v stari domovini, se bomo morali zahvaliti možu, kat-Ji: žrtvuje vse za naš narod, in to je Etbin Kristan. Brzojavne vesti. Jugoslavija. Kako sodijo v Ameriki o delovali,u s. Etbina Kristana. Glasilo ameriških rojakov Prosveta«, ki ni kakor znano, socialistični list, piše: ... Ko Je konferenca zaključila svoj program, Je nastopil kot glavni govornik nam dobro poznani Etbin Kristan. Marsikomu so stopile solze v oči, ko je videl moža, ki je žrtvoval vse svoje življenje edino v prid slovenskemu proletarijatu. Kolikokrat so že razni ljudje menjali svojs prepričanje iz sebičnih namenov, toda on je ostal značajen, in radi tega ie nekaterim trn v peti. Sroznall bomo še le, koliko se imamo njemu zahvaliti, kadar ga ne bomo več imeli v svoli sredi. Jadransko vprašan)«. LDU. Ženeva, 19. (CTUj »Tribune de Geneve« poroča Iz Pariza, da se bliža Jadranski problem svoji rešitvi. Italijani so se popolnoma odrekli svoji suverenlteti nad Reko ter so s tem zadovoljili, da prevzame zveza narodov protektorat nad tem mestom. Istotako so se odrekli Zadru ln Šibeniku. Položaj na severni mell. Ljubljana, 20. LJ. dop. urad 'dne 20. maja ob desetih: Južno od Spodnjega Dravograda smo odbili dvakratni napad nemških patrol. Sovražna artiljerlja Je obstreljevala hiše v bližini Sv. Roka, zapadno od Slovenjega Oradca. Položaj nete-premenjen. Nagrade aradolkom v Belaradu. LDU. Belgrad, 19. Ministrski svet Je sklenil, da dobe vsi uradniki, ki so prišli v Belgrad na poziv vlade, da sodelujejo pri posameznih ministrstvih, poleg plače še posebne nagrade In sicer prva dva meseca višji uradniki 30, nižji 20 dinarjev na dan. Ako ostanejo potem v Belgra-du več nego 2 meseca, dobe višji uradniki 16, nižji pa 12 dinarjev dnevno. Naredba Je veljavna Pd 15. t. m. Po svetu. CJboga 1 talila f LDU. Lugano, 19. (CTUJ »Ides Nazionale« toži: Noben dan ne preide brez novih poniževanj za Italijo ter vpraša potem z gnjevom »Kako dolgo hočejo še aliirancl s svojo opozicijo nasprotovati Interesom Italije? Razvoj tržaške luke odvlsi v prvi vrsti od prometa s Smirno. Ako Smirna pripade kakemu konkurentu Italije. Je Trst takorekoč brez ve- ljave in istotako je boj Italije za Jadran brezuspešen. Interesantno razkritje. LDU. Lugano, 19. (ČTU.) V že skoraj 2 meseca trajajočim veleiz-dajskem procesu Cavallini in so-drugi Je prišlo včeraj med zaslišanjem bivšega ministra MariinHa do ugotovitve Interesantnega dejstvo. da Je sedanji bister ra zu-nar- stvari Sonnirt ^e pred ?«. avgustom 1914. del? to, da stopi Italija v, svetovni v . na stran Nemčije. * - * 'a Izmena poobR.H . uuxko avstrijsko deW....*;iio. LDU. St. Germain, 19. (DjnKU.l Danes popoldne ob 3. uri '0 min. se Je v paviljonu Henrija IV. vršila izmena pooblastil kot prvi oJieielr.f čin mirovne konference. V vrtni dvorani paviljona, ki se rabi v mirnem času za hotel, so zastopniki velesil: Cambon za Francijo kot predsednik, lord Hardinge za Veiiko Britanijo, White za Zedinjene države* De Martino Za Italijo in baron Mat-sui za Japonsko pričakovali nemško* avstrijske zastopnike, ki so jih v avtomobilih pripeljali iz bližnje vile« kjer stanuje državni kance'-ar dr. Renner. Z nemško-avstrijske strani so se pod vodstvom državnega Uan-celarja dr. Rennerja udeležili ceremonije generalni pooblaščenci bivši minister dr. Klein, sekcijskl načelnik Peter, sekcijski načelnik E^ctihoff in sekcijski načelnik dr. Schliller. Nem* ško-avstrijske delegate je uvedel poveljnik Bourgeois, '‘šef francoske vojaške misije. Cambon ie pred izročitvijo poblastil imel kratek prijazen nagovor; državni kancelar d^. Renner mu Je odgovori! s kratkim govorom, ki ga je priče! francoski in ga nadaljeval nemški. Nato so si oddal! pooblastila. Pooblastila so oddale v nregled nastopne države: Zeimlene ar¥r«ariTmS3,agr ■> i nobena bol. Trpljenje sužujuv črncev poznejših stoletij se s tem ne more primerjati. Srečna usoda Je doletela one. ki so bili uporabni za živinske pastirj*. Ti so se mogli vsaj prosto g;batl. Nikakor se Jih pa ni oblačevalo m prehranjevalo, temveč so bili navezani na rop in umor. Demophil, eden najbogatejših posestnikov Pna, ie vprašal raztrgance, ki so v siromašnem stanlu prosili obleke: «Ali hodijo popotniki nagi skozi deželo?* S tem je mislil reči: Vzemite tam, kjer kaj najdete! Vsled tega se je zaupalo pažnjo živine samo krepkim, mladim moškim. Tako so redili roparje in morilce, vsled česar ie bila Sicilija od takrat zloglasna. Šele ko ni bil paznik za svoj r osel nič več sposoben, je nosil okove poljedelskih sužnjev. Vsaki d n sta pustila vrhutega Demophil In nie-gova žena Megalija nekatere zmed njih, zaradi malenkostnih vzrokov, pretepsti. Nobena čuda ni, da Je gnev preveval njihove duše ln da niso hrepeneli po ničesar drusrem kakor po osveti nad svojimi tirani Med njimi je bil tudi neki Sirec, Imenovan Eunei. kateri le zmogel >rerokovati in Izvrševati umetnosti, kakor bruhati ogenj. On ni pripovedoval samo svojim nesrečnim tovarišem, da se i i Je prikazala boginja In mu ozna, a, da postane kralj, toda Je s tem liotel zabavati tudi prebivalce, ki so mu dovolili ob veselih pojedinah predstavljati njegove umetnosti. Oni niso slutili, kako kmalu se bo izpolnilo to, kar so opazovali kot kako burko. Od Euneja, na katerega prerokovanje so verovali, vzpodbnleul, so sužnji sklenili neko noč, se osvoboditi. Izgubiti niso mogli pri tem ničesar. Smrt ni bila nič hujša od njihovega življenja. Štiristo se Jih Je po dogovoru osvobodilo svojih železnih okovov, tl so oprostili druge okovance okovov, napadli so višine Ena. napadli so mučitelje in pomorili vse, kar lim Je prišlo nasproti. Ko se le polegel prvi gnev, so ustanovili svet sužniev za pravosodstvo Prva obtoženca sta bila napada ubegla Demophil ln Megalija. Toda ogromne leze niso mogli brzdati. Oba sta bila še pred končanjem njihovega zagovora, umorjena: njihovim hčeram, katere so se vedle pro- ti sužnjom zmerom prijazno, so prizanesli. V gledališču Ena je zboroval oi tedaj naprej svet sužnjev. Izkazal se pa ni vseskozi kakor svet morilcev, samo na morjenje mislečih ljudi. Euneja so izvolili za kralja, (kot tak si Je pridejal ime Antioha). Ahea za vojskovodjo in obsodili vse meščane Ena, izvzemši orožarle, K smrti. Svetišče boginje Demetre sq postavili pod posebno varstvo. Kmalu je doseglo njihovo število deset tisoč. Tri leta pozneje, 140. pred Kristom, Je naraslo njihovo število s spojitvijo z Izvirnimi sužnji in poznejšim roparskim glavarjem Leonom, na 70 00(1. Devet let so se >b-držali proti rimskemu vojskovodju, ki Jih je napadel z regularnimi četami. En njihov oddelek je nekoč naletel na zelo nremožnega Gorgnsa. na lovu za jeleni. Ko Je ugled3l tolpo v daljavi, se Je hitro vrnil v me^to. Na begu Je srečal svojega očeta, ki mu ie Jahal naproti. Ta Je razjahal m orosil nuino sina, da naj skoJ na konja in tako reši svole mlado, dragoceno življenje. Sin se ie ustavljal očetu ln med tem. ko sta v tekmi države ameriške, Velika Britanija (t. i. tudi Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika in Indija), Francija, Italija, Japonska, Belgija, Kitajska, Kuba, Orška, Nikaragua, Panama, Poljska, Portugalska, Ru-(minska, kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev, Siam, Čehosiovaška republika. Diplomatska ceremonila ni trajala več nego pet minut. Po polu štirih so se ententni zastopniki v avtomobilih odpeljali v Pariz. Nemško-avstrijski delegatje so se v.rnili v svoja stanovanja. Položaj na Ogrskem. LDU. Budimpešta, 19. (DunKU) Odredba revolucionarne sovjetske vlade veli: Konfiscirano bo vse pre« mično in nepremično premoženje vseh ogrskih državljanov, ki delujejo bodisi v inozemstvu, bodisi na zasedenem ozemlju za padec so* vjetske vlade in obnovo starega režima. OKU. Budimpešta, 19. (Brezžično.) OKU. poroča z dne 19. mala: Cehoslovaško topništvo Je obstreljevalo mesto Balassa-Gvarmat ter porušilo cerkev in več drugih poslopij. Severno od Salgotarjana so izvršili naši oklopnl vlaki več uspehi ih poizvedovalnih voženj. Severovzhodno od Salgotarjana v okolici Almagya je napadlo nekaj čehoslo-vaških stotnij, ojačenih s konjeniškimi oddelki, naše prednje straže. V protinapadu smo ujeli več ljudi In zaplenili nekaj vojnega materiala. Severno in severozahodno od Er-Jaus spopadi med patrolami. Na ostalih delih fronte nič novega. — Vrhovno armadno poveljstvo. Reforma zakonskega prava ▼ čehosio vaški. LDU. Praga, 19. (ČTU.) »Na-rodny Listv« poročajo: Danes pride do glasovanja zakon o reformi zakonskega prava. S tem zakonom se bodo zenačili zakoni vseh veroizpo-vedanj. tudi oni brez veroizpove-danja. Istotako bosta država »n njeni zakon za vse veroizpovedanja vzroke za ločitve zakona stavila na enak temelj. Vsaka cerkev lahko zagovarja za svoje vernike svoje lastno naziranje o zakonu, ki odgovarja njenim naukom. To naziranje pa naj velja samo za cerkev in za njene vernike. Pomenjalo bi nasilstvo na-pram ostalim državljanom, ako bi država v svojih zakonih nalagala zakonski zvezi ene konfesije večje dolžnosti, kakor pa zakonski zvezi drugega veroizpovedanja. Država Ima dolžnosti napram vsem državljanom in njene postave morajo veljati za vse v enaki meri. Privilegiji cerkve in naj si bo ta ali ona se ne smejo respektirati. — Ta misel ima reforma zakonskega prava. —* Potek govorov, ki se bodo danes v tel zadevi v narodni skupščini, bo pokazal, da gre tu za dejansko enakost pred zakonom in za pomoč nesrečnim v interesu države. Kako se reši turško vprašanje. LDU. London, 20. (Brezžično.) turško vprašanje hočejo nastopno urediti: Sultan se odreče gospod-stvu nad arabskimi deli bivše otomanske države v Siriji in Mesopota-miji in se omeji enostavno na Malo Azijo. Druge dele dežele bodo upravljali kot mandatarji zveze narodov posamezne velesile, tako Carigrad, Armenijo, Adano in Mersino Zedinjene države, obalno črto s središčem Smirno, Grčija. Južno Ana-tolijo, Francija. Otomanska vrhovna oblast bi se razširila samo nad Bru-so’in Angoro, kjer bi tudi pod francoskim pokroviteljstvom revidiral sultan. Kakor domnevajo »Times« ne bodo ostali ti predlogi brez ugovora. Položaj v Smirni. LDU. Carigrad, 19. (DunKU.) Agence Havas: Ko so se včeraj zvečer pri Smirni izkrcale grške čete, so bile sprejete s streli iz pušk iz turškega taborišča. Turki so imeli 300 mrtvih, Grki pa sto. Grško prebivalstvo nastopa sovražno. Turki so zborovali v velikih skupinah. Položaj je dozdevno zelo opasen. »Jokajo se milijoni, da eden sam se veseli*. Socialni položaj Nemške Avstrije je grozen. Poročali smo že o veH-kem protituberkuloznem zboru na Dunaju, ki so se ga udeležili mnogoštevilni učenjaki, profesorji in zdravniki. Na zboru Je bil podan strašni referat o divjanju tuberkuloze v Nemški Avstriji, posebno pa na Dunaju. Med vojsko Je bilo 40% vseh smrtnih slučajev: smrt za tuberkulozo. Na Dunaju se je povečalo število smrtnih slučajev za jetiko skoro za 100%. Sedanje bolnice so daleko premajhne, da bi sprejele vse tuberkulozne. Na Dunaju še nikdar ni umrlo toliko ljudi za Jetiko kot v letih 1917 in 1918. Najrevnejših otrok, ki imajo tuberkulozo kosti (škrofulozo) in členkov (angleško bolezen), ne morejo sprejeti v bolnice, ker ni prostora. Zaman hodijo ž njimi stariši od ene bolnice k drugi. Pa tudi z« one, ki so že v bolnici, ni potrebnih zdravil in zadostne hrane. Glavni vzrok tega ogromnega razširjanja tuberkuloze, Je podpre-hrana. Revno ljudstvo strada že skoro pet let in če ne dobi hitro pomoči, tedaj grozi grozna perspektiva, da umre polovica dunajskega prebivalstva za Jetiko. Med tem ko si preskrbe bogataši živila v verižni trgovini za drag denar, more dobiti revno ljudstvo !e to, kar se mu da na karte. To pa ravno zadostuje za počasno umiranje. Slavohlepnost nekaterih blaznih in lakomnost kapitalistov Je dovedla milijone ljudstva na najnižjo stopinjo bede. Cela Nemška Avstrija ie danes enaka drami Gorkega »Na dnu življenja«. Revno prebivalstvo trpi sedaj, ko le vojska končana, ravno lako kot med vojsko. Država je ravno tako Jetična kot večji del njenega prebivalstva. Blokado so odpravili, dovoz dovolili, država pa nima sredstev, da bi nakupila živila. Avstrijski denar nima v drugih državah skoro nobene vrednosti več. Nemško Avstrijo more dovesti iz grozne situacije le popolna socializacija. Če bo to vlada razumela In delala na to, da se socializacija kar najpreje izvede, bo ogromno pripo-moglo k ozdravljenju republike, njeni ohranitvi in ohranitvi trpečega prebivalstva. Iz Slovenije. Ceile. V 45. št, prinaša celjska »Nov* doba« dopis, v katerem se vlada poziva, da vendar v dogleduem časa reši kompetenčne prošnje za ravnateljsko In 1 filološko mesto na celjski gimnaziji. K temu še dopisnik »Nove dobe« sledeče pripomni: »Mogoče je, da so nastale le slučajno govorice, da hoče eno ali drugo teh mest dobiti po ovinkih in vsied dobrih zvez s poverjeništvom mož, ki svo- otročje ljubezni in očetovske naklonjenosti tratila čas so ju dohiteli sužnji in oba umorili. Sužnji pa nikakor niso hodili samo za ropom tn morjenjem, ampak so spoštova'1 delo in pustili vse, ki so kaj pridelovali, nenadlegovane. Vsled nesloge in izdajstva se je posrečilo, malone po desetih letih njihove vstaje, vojni veščim Rimljanom zavladati nad njimi. Eunej, pro-rok, kralj, osvobodilec sužnlev, komunist in čarovnik, se Je usmrtil sam, sredi krdele svojih v smrt sledečih prijateljev.. Kolikor mičnosti in privlačnosti je imelo Življenje tega prednika špartakovcev tako malo Je poznan. V tem se je godilo bolle naslednikom Spartaka. O mnogih teh komunistov, Angležu Morusu, Francozu Baboeufu, Rusu Bakunlnu, se dobe debele knjige, dasiravno niso n kdar izvršili svojih namenov. Tem pomembnejše je, da je neki naslednik špartaka, katerega komunistična država je obstojala dejanski skozi trideset let — tako dolgo, dokler ni podlegla spletkam bogatinov — nam ravno tako malo poznan Kakor njegov prednik Eunej. Ta le nekdanji kitajski cesar Shen-Tsunj. Za n*» kaj časa, pred 850, leti, se je razširjal v kitajski deželi najnaprednejši komunizem. Taktrat sta se postavila imenovani cesar in njegov minister Wang-ngan-Sche nad državo kakor edina posestnika. Privatna last Je bila odpravljena. Država Je bila edini poljedelec, obrtnik in trgovec. Njej le pripadala vsa zemlja. Plačala Je kmetom vnaprej davka prosto seme, da ga Ji po žetvi vrnejo. Določila je pridelek vsakega polja in postavila cene vsemu blagu in živilom. Ako je bila v kakem kraju slaba letina, mu Je morala odpomoči obilnost drugih krajev. Davke so plačevali v tej komunistični državi edino bogataši Vse to Je odredil Shen-tsung, da Je obvaroval delavce pred uničenjem od bogatinov. Ob istem času, ko Je bila v »nazadnjaški« Kitajski beda Izgnana, Je igral v sveti rimski državi »katehet« in »šolarček«! Katehet je bil papež Gregor VII., njegova palica žarek prokletstva, Šolarček pa cesar Henrik IV. Ali ni bila takrat sveta rimsko-nemška država za več tisoč dolžin kit daJefi za Kitajsko? Dr. L. KareU jega poklica ni nikdar z veseljem izvrševal. Ima seveda radi bolezni daljši dopust, katerega navaden zemljan ne more dobiti. Javnost proti tej nakani kar najodločneje protestira in zahteva, da vlada imenovanji nemudoma izvrši ter upošteva edinole sposobnost kompetentov«. 2e v sledeči številki »Nove dobe« se potom uredniške izjave oglasi tisti mož, »ki ima dobre zveze s poverjeništvom in ki ni svojega poklica nikdar z veseljem izvrševal« In kdo je: imetnik velikega posvetnega bogastva, bivši poslanec in profesor — Jarc, ki izjavlja, »da se za to mesto ni nikdar potegoval pri poverjeniku, da bi ga pa bil sicer lahko dobil, če bi bil hotel«. Tedaj samo hoteti je treba nekte-rim ljudem, pa se jim dekret izstavi. To je vendar predrznost svoje vrste, ki osvetljuje dokaj jasno, da je treba tudi v tem oziru nujne In energične remedure. Celjska Javnost Je čakala nekaj dni, na odgovor prizadete oblasti, ki naj bi Jarca vendar poučil, da ni zadosti, če se v takih slučajih le »hoče«. Ker pa odgovora ni bilo, se mora sklepati, da Je v Slo veniji gotovim ljudem res samo hoteti, da pridejo na vodilno mesto. Na drugi strani pa se bo profesor, ki ne pripada stranki prof. Jarca zastonj trudil, da doseže svoje pravice, pa ne bo predrl trdnega zida paragrafov, kolega zvesto stražijo poklicane oblasti Centralni vladi bi bilo priporočati, da bi tu posegla vmes in gospodi stopila pravočasno na prste. * Zopet nas je osrečila »Nova Doba« z Iažnjivim dopisom, ki je naperjen proti socijalistom v cinkarni in organizaciji sploh. Kako farba »Nova Doba« svoje bralce, uvidite je samega dogodljaja. Delavcu Orešniku, ki dela v cinkarni, se Je posrečilo, zasačiti delavca Koželja pri svojemu stanovanju na Ljubeča! pri Celju ravno, kc je pretepal njegove otroke. Ker se je to že ponovno zgodilo, ga je vjel In držal, da so potem Koželju vrnili otroci Orešnika milo za drago. Cela zadeva pa nima bodisi s cinkamo, bodisi s socialnimi demokrati nič opraviti. No, pa čas-niška žilica nima miru pri celjski »Novi Dobi«, da bi se ne bregnlla v cinkamtške uslužbence v vsaki številki. Da se povsodi malo zaokroži, mora se navajati seveda tudi predsednika organizacije Murkota. Ja, prleški Spindlerček, taka reklama In taka sredstva v pridobivanje članov — nasilje — Je možno samo na tvoji strani, ker narodni demokratični frak nima pri delavcih danes, ko že slepi izpregiedavajo, prav nič privlačne sile. Murka pa pusti, revček, vsaj sedaj, ko se on nahaja pri orožni vaji, pri miru, kajti drugič se ti lahko pripeti, da te kot izmuštran vojak prime za tvoja oslovska ušesa. Kakor iz precej verodostojnega mesta izvemo, nameravajo v korist tega, da se zmanjša vsota brezposelnih podpor, razne kmečke občine v okolišu Celja občinske nastavljen-ce, sosebno mastno plačane državne penzljonlste, odstraniti. Na njih mosta pridejo brezposelni v službe. No, potem vendar sie bo treba izobraženih Invalidov In drugih brezposelniB potom občin uslužbovatl pri pridobivanju kamenja iz Savin!« I Jesenic q V sredo, dne 14. maja 1919. se J« vršila seja gerentovskega sosveta na Jesenicah. Kaj se Je sklenilo na tel seji nam ni znano, ker se zastopniki socialno-demokratične stranke ne udeležujejo sej, ker nam le pover-leništvo, za notranje zadeve »velikodušno« odkazalo komaj 3 zestop-nike v gerentovski sosvet klj#b- temu, da smo najmočnejša stranka na Jesenicah, medtem ko ima slovenska ljudska stranka 5 odbornikov, dasiravno je v manjšini Soclalno-demokratičnl zastopniki smo vložili pismeno pritožbo takoj dne 29. marca 1919. po zastopniku okrajnega glavarstva v Radovljici dr. Vidicu. Izjavili smo, da ne bomo sprejeli nam odkazane sedeže, ker se stranka po pravici čuti prlkral-§ana. Dne 4. aprila 1919, Je Sla deputa-cija na poverjeništvo za notrante zadeve, in tam pojasnila ustmeno in pismeno svoje želje. Deputacijl se Je obljubilo, da vprašanje občinskega gerenstva pravilno uredi tako, da dobe delavci primerno zastopstvo. Delavstvo na Jesenicah zal teva, da poverjeništvo za notranje zadeve razmere v Jeseniškem gerent-skem sosvetu takoj uredi, odnosno, da se takoj razpišejo občinske volitve, ki naj pokažejo, katera stranka ima na Jesenicah večino. Nai se nas pusti do besede vsaj tako. če že nočejo merodajni krogi pripoznati delavstvu svoj« pravice. Tu odklanjamo Se enkrat vtn -o odgovornost ter Izjavljamo, da &e ne pustimo ne od klerikalnih ne od !>be ralnih zastopnikov nazirati na način, kakor se je zgodilo v nedeljo, dne 3. maja, ko je bila nevarnost ako pridejo res nemške tolpe na Jesenice. Naša odbornika Zugwitz in Pintar, o katerih ve vsa javnost, da stojita v občinskem odboru v opoziciji, sta bila od gospoda na trivialen način razžaljena. Gospodje, ki so razburjali na tak način v onih težkih dneh javnost, se bodo za svoje trditve še zagovarjali pred sodiščem. Delavstvo teh stvari ne bo pozabilo. Treba je temeljite remedure. Zato zahtevamo odločno od poverjeništva, da naj se občinske ra?,m ere takoj urede. Razpišite takoj vsaj občinske volitve. To tir jamo. Dnevne vesti. Izredno bistroumna beseda. »Narod« se je včeraj poglobil v svojo žalostno usodo, izbral je svoje poslednje duševne sile ter ob klavrnem polomu vseh svolih dolgih in bistrih »argumentacij« dostavil globokoumno: »Polemizirati se ne izplačal . . .« Oddahnili smo se. Pozdravili smo te besede kot odrešilno oznanilo trpečemu človeštvu. Saj se pred odrešujočo globokoumnostjo teh kratkih besed, ki so očividno plod celodnevnega napornega premišljevanja, lahko skrijejo vsi grški filozofi od Sokrata do Platona. »Polemizirati se ne izplačal . . .« V tem pomembnem stavku imaš argument, duhovitost, misel in — samospo ■ znanje. Skoraj bi rekli, da iz njega odseva soinčni žarek naše velike sreče. Kajti prepričani smo, da se bodo šele v trenutku, ko oreldejo te besede »Narodu« v kri in meso, »Kranjcem vremena zjasnila . . .« Saj so njegovi bralci samo »razumni in prosvitljeni ljudje«. To se vidi It iz njegove vsebine, ki se dan za dnem odlikuje po svojem neizmernim duševnim razmahom, po svoji uredniški spretnosti ter nadčloveški visliški velikodušnosti. Zlasti primera med Neronom in Katilino ter med tatvino in pravico državljanov z onim stilistično in miselno tako elegantnim zaključkom o rokovnjačih, Je pravi umotvor potenciranega paralelizma. Da ni Nero sam, Je tako res, kakor Je nepobitno dognano, da je »Narod«, kar se Uče polemične duhovitosti ln agilnosti že do vsej svoji prejšnji avstrijski tradiciji naravnost neprekosljiv. IV tem oziru Je »Narod« nasprotno nedvojbno čisto sam. In mi ne moremo že zara-ditega smatrati druge sebi enake.., Ne Čudna praksa, ampak oškodovanje. Cital sem v »Napreju« št. 110, notico »Čudna praksa«. To ni samo čudila praksa, to je že nasilno oškodovanje priznanih pravic, ki so nam priznane kot službeni prejemki. Če kratite slugam pri uradih še te bore pravice nadalje, potem smo res samo za delo ln zato, da imamo vsako leto manj pravic. Gospodar, ki svojemu hlapcu plačo zadržuje ali utr-guje ni dosti.;... — Tu ne drži izgovor, da je vse predrago, veljavnost sedanje krone Je tako majhna, da je obleka sedaj ceneja kot pred vojno. Seveda uslužbenci in de>aV‘ stvo ni krivo tem razmeram, a smemo zahtevati svojo eksistenco, primerno plačo in druge službene prejemke, da nam je mogoče vsaj stanu primerno živeti, vzgajati našo deco. !i nuditi primerni šolski pouk. Tudi Imamo pravico za svoje otroke do višjih šol V neurejenih ali celo poslabšanih razmerah, pa nižje uslužbence samo demoralizujete in te potem nazivljete z boljševlki, dasi s« tudf drugi nastavljene! ne puste kra titi svojih pravic. Treba Je le pomisliti, kako občutno je, če se tem revežem skuša pri obleki kar 40 odstotkov utrgati, kaka ozkosrčnost in nevošljlvost preveva gospodo ob regulacijah plač In pri bolniških podporah. Prav prisrčno smo »Napreju« hvaležni, da nam je priobčil notico, ki se tiče uradnih oblek slug pri raznih uradih. Uradi imajo določen čas, kdaj prejme uslužbenec uradno obleko, toda pri vseh uradih se ta stvar odlaša kar po več mesecev čez termin. Ker smo nižji iislužbencl, vemo dobro, da so gospodje mnenja, da moremo počakati. To stališče Je pa popolnoma nekorektno. V tem oziru treba remedure in korekture V demokratičnem zmisluf Pozori Krajevna politična organizacija v Ljubljani opozarja sodruge, da ge pojavljajo v Ljubljani elementi, ki skušajo, povdarjajoč svoje socialistično mišljenje, dobiti stika z našimi sodrugi In izrabit) njih lahkc-v er noti X »voj« sebične namen«. Proti takiiii -.»aiinu ij bodo sodruRi ezni in naj na- sedejo njih lepun besedam, da n« oškodujejo sebe in varujejo stran« kino avtoriteto l Pritožba s, dr. Radoševiča. V Zagrebu je policija konf.niral* odvetnika Radoševiča. Radoševi3 ima svojo rodovino v Saruoboru, ker v Zagrebu ne dobi stanovanja* Vrhutega pa itna v Samoboru tudi večjo klientelo. Prav sedaj bi moral zastopati siromašno rodovino v nravdi z nekim veleposestnikom, Toda ne rodbinska stvar, ne zastopstvo siromašne rodovine ne gana zagrebško policijo. Policija je pri-* tožbo dra. Radoševiča, da mu dovo-lijo zapustiti Zagreb, kratko zavrnila. Izdajo potnih listov za potovanje v neprijateljske, za-vezne in nevtralne države se je spreminjajoč dosedanje predpise v redilo tako-Ie: Potovanje se dovoljuje samo v slučajih, kjer je nujnost in po* treba dokazana. Točno vtemeljene pismene prošnje je vložiti pri okraj' nemu glavarstvu bivališča, v Ljubljani pri policijskemu ravnateljstvu, Te oblasti izvršijo o p o ? r e b i in nujnosti tozadevne poizvedbe in pošljejo potem prošnje deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, katera dovoljuje potovanje. Podpis pri dravski divizijski obiasti preskrbi policijsko ravnateljstvo. Na ustmena prošnje se ni mogoče ozirati. Pismene prošnje naj oddajajo osebe, ki stanujejo v Ljubljani, ter v občinah Zgornja šiška, Vič in Moste med 8, in 14. uro na policijskem ravnateljstvu, v Ljubljani, B!eiweisova cesta št. 22, soba št. 4 v pritličju. Prošnjo od oseb, ki nimajo v Ljubljani stalnega bivališča, se na poiicijskem ravnateljstvu ne more oddati in tam tudi ne reševati. Imena istih, za katere je došlo dovoljenje, za izstavitev potnih listov, so razvidna na vratih sobe št. 4 v pritličju policijskega ravnateljstva. Iz redarskih krogov smo prejeli sledečo notico: Centralnemu uradu tržaških redarjev načeluje g. svetnik Keršovan, ki je tudi iz Trsta. O njem se prizadeto osobia gotovo ne more pritoževati, ker s.a za stvar pošteno zavzema in trudi. Nesreča je samo, da je v službi tudi neki gospod, ki je nemškega imen* — kar koncem konca ne bi pomenilo nič — ki je pa tem slovenski m redarjem, ki so prišli v tako težk li razmerah iz Trsta, kjer so vršili v. zadnjih dneh toliko koristnega, nenaklonjen. Redarji so v skrbeh, da ne bi imeli zaradi tega zopet težka čase. Saj je veudar ljudi, ki so prišli iz Trsta in ki so nam v blagem spominu, ker so pošteno ravna!; t nami, ki bi lahko prišli na vrsto. Tako n. pr. gosp. oficijal Modic, ki je nedvomno sposoben in pošten in ki bi ga radi imeli zopet v svoji sredi. Upamo sploh, da bo vedno boljša in boljše. Drobno. — Poverjenik za socijaluo skrS Je odpotoval službeno za 8 dni, vsled česar odpadejo sprejemne ure za ta čas. — Načelnik aprovizačne kombije prodajal sladkor v verižni kuoči‘1 Načelnik logaške aprovizačne komisije Maks Japel je dobil za okraj 700 kilogramov sladkorja pri etn* trali. Ta sladkor je ponudil g. Antonu Bocu na Viču, da mu ga proda. Veljal je sladkor 3 K 15 vin., a pru-dajala sta ga po 17 K. Boc Je nai el dve ženski, ki sta sedaj v Pulju. Boc Je vrhutega prodal 100 kg svojega sladkorja, ki ga je dobil psi ljubljanskih trgovcih Staculu, Holzerju in Trdini. Japelj je zaslužil 8791 K 50 vin., Boc pa 1000 K. Obtožene-} ie zagovarjal g. dr. Švigelj. Predsednik senata pri deželnem sodišča v Ljubljani je bil podpredsednik deželnega sodišča Regali Japelj je bU obsojen na tri tedne strogega zapora in 10.000 K giobe, oziroma na dvamesečno ječo; Boc pa na 2000 Is globe, oziroma 12 dni zapora. — Pri okrožnem rudarskem uradu v Celju je razpisana služba kan-cellsta v XI. čin. razredu in služba začasnega sluge. Prošnje Je vlagatf do 15. junija 1919 pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani. Več pove uradni list št. XCiil. z dne 1;. tnala 1919. — Koncert v Rimskih Toplicah, V nedeljo, 25. maja 1919 priredi žel glasb, društvo Iz Zidanega mosta ob 14. uri popoldne pri g. Kreihu Ikv tel »Stara pošta« v Rimskih Toplicah koncert. Vabimo vse tamošnj« okoličane in občane, da se udeleži tega koncerta. Vstopnina je 2 K z« osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo. čisti doliodek Je namenjal za nakup novih godal. — OJbor. — Posojilnice, posnemajtel Na* rodno Čuteči odbor posojilnica * tiornji i *ščejo pisarniške moči (297), JJjovski uslužbenci (154), hlapci, jtoljskj delavci (121), natakarji, na-v„ ,ari“. točilci, stavb, strojni in na-L?®’ ključavničarji, mehaniki, cluž-r“«e, kuharice, oskrbniki, ekonomi, ®y* deJavci, delavke, peki, mlinarji, CfrII» krojači, čevljarji, šivilje, tpir S^UR}’ bo1, strežnice, uči-«iice itd. V delo sprejme posredo-takke, hlapce, viničarje a» * opek- delavce, delavke, zi-služkinje, mizarje, tesarje, n* za ve^‘ *n ma*° ^e*0> Cevi}, frf^nike, vajence, pis. moči, ko-‘arie, kleparje, usnjarje itd. k £?. Aretacija. Dne 19. t. m. zjutraj aretiran tapetniški pomočnik S-??0™ radi goljufije. Isti }e gvdbil od svojega strica Josip Rojca Pretveoz, da mu preskrbi 15 k« sladkorja, znesek 100 K, katere Je pa napravil. Izročen Je bil v zapore okrajnega sodišča. . — Zaplemba tobaka. Loser Adam Rittner Ernst iz Oradca sta nakupovala po Ljubljani tobak in tobačne izdelke, dokler Jih ni policijski slražnik ustavil in jima odvzel to-Jak, cigare in cigarete, katere sta milila vtihotapiti v Nemško Av-Jtrijo. Štefan Miserit Iz St, Forjana 1 t4diJ)0 Ljubljani naku-ipoval tobak, da bi ga iztihotapil v E* m Ka ,e zasai11 Policijski Ves zaplenjen tobak se Je Ljubljani nemU ravnatelJstvu v «. 7~ Preprečena nesreča. V Ljub-ie na, 17. t. m. padel 4 letn! gnst Kovačič stanujoč cesta na Ko- feai^V°i i ^ *e na Planskem J?s,pu kolo, katero se mu Je po na-ff “ »trkljalo v Ljubljanico. Deček . ",e* za kolesom in pri tem padel ^ vodo. Utonil bi bil gotovo, da ni aitro skočil v vodo mimoidoči srbski Vojak Živan Mirkovič, ki je rešil dečka iz vode. . — Pes io je ugriznil. Služkinjo jvano Kovačič, Je dne 5. t. m. na Po* •lanski cesti napadel rujav pes, last gostilničarke na Ambroževem trgu noeo V, *-?ove in }o “Kriznil v gO hr.Vo°lVa^ Se Pa Za rano ni mt1°' ga iez dni je začela no- iskati H*! da *e bi,a primorana feSr« srsrst fenom im 16 nam^eC z povešenim se im. .y,rri° okoli in iz gobca so d a ni cedile sline. Mrtev Je l:il od-ar* konjedercu. ~~ Tatvina perila. Kunarica Jo-v v + nk ie imela shranjen kovček, WP5, erem se je nahajalo različno jenio v vrednosti 1800 K, v pod-Da. Ju neke hiše v Sodni ulici. Pred knU. vi je opazila, da Ji je bilo iz hh Sej^a več kosov perila v vred-Jfsti 800 K ukradeno. Cunk je tat-‘n° naznanila policiji. ri..— Ukradeno Je bilo Sotler Ma-stanujoča Selo 31, in sicer med Od ^m’ ko *e liekoliko odsotna ^ doma, 2 volneni ženski krili, eno im ? in drugo modre barve; vred-°';t 400 kron'. brtlr Žepna tatvina. Prstan, zlat z ufc, jnt°m, vreden 300 kron, je bii 5£gen iz žepa g. Andrejčič Milki, 'doVS)ena v gostilni »pri Roži«, od Dftvn i nepoznanega gosta, ki Jo Je ift]p£ra»aL za vžigalice. Ker Je pa roki Andrejčič od umivanja mokre pr„5’ se^el Ji je gost kar sam v Dri JPasn,k°v žep po vžigalice, ter ie v/11 ukradel tudi prstan. Storilec oko?.! *P? Primorec, star v 0 !et’ vellke Postave, oblečen y *Ivo suknio in črne hlača. — Tatvina čevljev. Dne IT i m. Je naročil čevljarski mojster Aleksander Oblak iz Ljubljane bratoma Francu in Ivanu P. naj mu peljeta 5 zabojev, v katerih se je nahajala večja množina čevljev, na kolodvor. Brata Franc in Ivan P. sta pa zaboje poprej peljala domov, tamkaj iste odprla in odvzela iz istih 30 parov čevljev in več parov usnjatih gamaš, potem šele sta peljala zaboje na kolodvor. Ko so dospeli v Novi-sad, kamor je tudi Oblak odpotoval, je ta konštatiral iatvino in brzojavno obvestil tukajšnjo policijo. Ta je oba brata takoj aretirala in odredila hišno preiskavo. Dognalo se je, da ie Franc P. ukradene Čevlje nesel v Zagreb in tam prodal. Oblak ceni škodo na 4000 kron. — Nove poštne znamke na Ogrskem. Prihodnje dni bodo izdali nove pismene znamke, na katerih so podobe posameznih junakov delavstva in socialistov. Vestnik »Svobode". Politični kurz za žene se nocoj ne bo vršil. Kdaj se bo vršil, objavimo. Danes, v sredo, je pevska vaja »Svobode« ob 8. uri zvečer pod vodstvom g. P. Baloha. Udeležite se je polnoštevilno! Kultura. Iz stranke. Politična šola v Sp. Šiški se vrši zopet danes v sredo, točno ob po! 20. uri. Kongres strokovnih organizacij. Vabilo na kongres strokovnih organizacij. Podpisani sklicujejo po nalogu strokovne komisije kongres strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju, KI se bo vršil na binkoštne praznike, to je v nedeljo, dne 8. in v nnndeJlek, do e 9. junija 1919 v Ljubljani« Dnevni red! T. Konstituiranje zbora? a) Volitev predsedstva; b) komisije za overovijenje mandatov? c) komisije za pregiedanje predlogov; d) komisije za predlaganje članov nove strokovne komisije In nadzorstva, 2. Poročilo tajništva. 3. Organizacija In taktika, poročevalec sodrug P e t e j a n. 4. Tarifna politika strokovne urbanizacije, poročevalec sodrug C q -bal. 5. Strokovni tislž, poročevalec sodrug Tokan. 6. Socialno zavarovanje v Jugoslaviji, poročevalec sodrug Kocmur. 7. Delavsko pravo v Jugoslaviji, poročevalec sodrug dr. Korun. 8. Volitev strokovne komisije oziroma zveznega načelstva in kontrole. 9. Slučajnosti. Po sklepu seje strokovne komisije z dne 4. maja 1919 imajo posamezne zveze oziroma Osrednja društva pravico, poslati na strokovni kongres do 300 društvenikov po enega, za vsakih nadaljnih 300 rav-notako po enega delegata. Načelstvom posameznih strokovnih zvez (Osrednjih društev) nakaže strokovna komisija po zgoraj navedenem ključu toliko mandatov, v kolikor to odgovarja številu društvenikov, it katere je bH za prvo četrtletje leta 1919. odračunan strokovni komisiji pavšalni prispevek. Strokovna komisija prepušča načelstvom osrednjih društev, da nanje odpadajoče Število mandatov porazdele po Krajih kakor se Jim to zdi potrebno. Imena delegatov z natančnimi naslovi kakor tudi morebitne predloge [e vposlatl strokovnemu tajništvu v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6. najkasneje do 1. junija 1919. Za strokovno komisijo, oziroma za zvezo delavskjh društev} L Peteian s. r. L Mlinar %. t. talnlk. ___________' načelnik. Strokovno gibanje. V nedeljo 28. mala H919s V Tržiču lesni delavci, predllni-Čarji. — Uro in kraj določijo sami. Poročevalec J. Brozovič. Seja strokovne komisije la načelnikov Osrednjih društev bo v četrtek, dne 22. maja ob pol 6. zvečer v društvenih prostorih v Seienbur-govi ulici. Seja Je nujna zlasti glede celjske konference. J. Mlinar. Odborova seja Osrednjega društva lesnih delavcev In HublJanske podružnice se vrši v petek, dne 23. maja 1.1. takoj po delu v društvenih prostorih. Polna udeležba dolžnosti Predsednik. Splošna Železničarska organizacija. Uradne ure pri centrali so po-čenši z dnem 22. maja t. 1. naprej ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih ni uradnih ur. »Priroda«. 5. številka za mesec maj Je ravnokar izšla s sledečo vsebino: D. Trstenjak: SlavuJ; M. Urbani: Hrana bilja; J. H. Fabre: Mje-rerije zemlje; S. Hondi: Mjerenje visokih temperatura; Pablrci; Razgovori. — S pesniškim vznosom opisuje Trstenjak našega pevca slavca. V članku o hrani rastlin razpravija Urbani, iz katerih snovi dobiva rastlina organsko hrano. Fabre prikazuje načine, kako se more meriti površina zemlje, a prof. Hondi se ba-vi z vprašanjem, kako se meri visoke temperature. Razven tega Je več malih člankov o fotografiranju, fiziki, živalstvu itd. »Priroda« je po vsebini zelo zanimiva. Priporočamo Jo, ker vemo, da bo vsakdo našel v njej zadovoljivo gradivo. Vsled močnega podraženja vseh tiskarni-ških stroškov je zvišano predplačilo »Prirode« na 16 K; za dijake !n ljudske učitelje na 10 K letno. Posamezna številka velja 2 K, a članarina prirodoslovnega društva znaša 24 kron letno. — Člani in predplačniki se prosijo, da vpošlejo ostalo polovico predplačila odnosno odplačila v znesku 12. 8 in 5 kron, ker se bo vsakemu, ki ne vpošlje tega povišanja, ustavilo pošiljanje edicij. Naroča se v Zagrebu, Demetrova ul. !. Koncert. V soboto, dne 26. t. m. priredi v veiiki dvorani hotela »Union« operna pevka gdč. Hana Pirkova — Igorova, bivša članica Narodnega gledališča v Ljubljani, koncert; na programu ima — poleg drugih — najmodernejše slovenske skladatelje Lajovica, Škrjanca in Ravnika. Na klavirju jo bo spremljala gdčna. Gusta Dou-b r a v s k a, na Češkem dobro znana iti splošno priznana pianistka, ki bo ^■zvajala tudi nekaj samostojnih točk. Vstopnice za koncert — o katerem bomo še poročali — so v predprodaji v trafik! v Prešernovi ulici. ___________ Gospodarstvo. Obdačenie žganja. LDU. Belgrad, 20. Ker Je žganje v vseh pokrajinah kraljestva, razen v Srbiji In črni gori, podvrženo užitninl, je sklenilo fi-načno ministrstvo, da se naknadno obdači tudi ono žganje, ki se impor-tira iz Srbije oziroma Črne gore. Uvoz blaga Iz Franclje. LDU. Belgrad, 20. Na Francosko je dospelo iz Amerike okoli 2000 vagonov raznega blaga za Srbijo. Vlada je zaprosila pri ententi, da se ji dalo na razpolago potrebna prometna sredstva, da spravi to blago v Belgrad. S transporti so že pričeli in je prispel prvi oddelek, 20 vagonov, že V Zemun. ’ Inozemske srečke oreoovedane. LDU. Belgrad, 20. Finančno ministrstvo je prepovedalo inozemske srečke na vsem ozemlju kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. 4% državni boni hi regulacija valute. Ministrski svet Je sklenil, da se bo ob priliki regulacije valute, t. 1. povodom izmenjave kron za dinarje, izplačalo za vsakih 100 kton. vplačanih na 4% državne bone, po 5 dinarjev več kakor za ostale krone. To je zlasti važno za one, kj plačujejo državne bone z gotovim denarjem. Rok vplačevanja na 4% državne bone Je podaljšan vsled odredbe finančnega ministra do T. ju. n Ha t. 1.____ Mirovna pogodba z Nemčijo. (Dalje.) VI. Del: Volni ujetniki. Nemški vojni ujetniki se bodo poslali v domovino čimprej bo mogoče in kakor hitro bo Podpisana mirovna pogodba. Podrobnosti Izvršitve so uredili posebne podkomisije za vsako aliirano In asociira-no državo. Za prevoz oproščenih nemških vojnih ujetnikov in civilnih nemških podanikov, vračajočih se v domovino, bo morala skrbeti Nem • čija na svoje stroške, ako tudi se nahaja domači kraj katerega izmed njih v zasedem ozemlju. V tem primeru odvisl možnost njihovega povratka od dovoljenja vojaških oblasti aliiranih in asociiranlh držav, ki vrše tudi nadzorstvo nad povratniki. Vojne ujetnike, proti katerim Je uvedeno kazensko postopanje radi disciplinarnih praU#>ko& fci ^ niso prestali svojih kazni, ki to jim bile odmerjene radi omenjenih po greškov, bodo kljub temu poslali \ domovino, razen onih, ki bodo ob sojeni radi malenkostnih pogreškov šele po 1. maju 1919. Ujetniki, ki so zagrešili težje prestopke ali pa zločine, morejo biti po okolnostih pridržani. Oni ujetniki, ki se ne žele vrniti v domovino, se ne morelo siliti k temu. Toda aliirane in asociirane države si pridrže pravico, poslati jih domov vseeno, oziroma poslati jih v kako nevtralno državo, ali pa dovoliti jim, da se naselijo na njihovem ozemlju. Za povratek nemških ujetnikov se more eventualno staviti tudi pogoj, da se dovoli svoboden povratek ujetnikom ali drugim podanikom aliiranih in asociiranih držav, kateri se nahajajo še v Nemčiji. Aliirane in asociirane vlade ter nemška vlada si bodo medsebojno Dredložile kompletne imenike mrtvih, kakor tudi podatke, kje so pokopani oni, katerih istovetnosti niso mogli dognati. Posebne določbe o vojaških grobovih. Aliirane in asociirane vlade ter nemška vlada se obvežejo, da bodo skrbele za pietetno ohranjevanje grobov vojakov in mornarjev, ki leže pokopani na njihovem ozemlju, da bodo nudile vse ugodnosti komisijam, ki jih bodo Imenovale te vlade in katerih naloga bo, popisovati in vzdrževati vojaške grobove ter postavljati nagrobne spomenike, in da bodo reševale ugodno vse prošnje za prevoz trupe! vojakov v domovino. VH. del: Odgovornost! 7n Izbruh vojne In sankcije. Viljem II. bo Javno obtožen radi najhujše kršitve mednarodne morale in svetosti pogodb. Sodilo ga bo posebno sodišče, sestoječe iz pet članov, ki jih bodo imenovale po-K*av,tne aliirane in asociirane velesile. Nizozemska bo dobila poziv, da ga izroči. Osebe, ki so obtožene pregreškov proti običajem zakoni-ega vojevanja, bodo prišle pred vo-aSka sodišča aliiranih in asociiranlh držav. Nemčija se obveže, da izroči obtožence. Ako so bili inkriminirani postopki izvršeni na škodo podanikov več različnih držav, bodo omenjena vojaška sodišča sestajala iz članov vojaških sodišč vseh Intere-siranih držav. Nemčija se mora zavezati, da bo predložila vse potrebne podatke in dokumente. Vin. del: Vojna odškodnina« To poglavje ima tri odstavke* 1. Temeljno načelo za presoje fn ureditev odškodnine. 2. Določitev kategorij vojne škode, za katere se ima preskrbeti nadomestilo. 3. Modalitete plačevanja odškodnine, ki bo v načelu trajalo 30 let. Ta doba se bo podaljšala v primeru, ako Nemčiji ne bo mogoče, zadostiti v letih vsem svojim obveznostim. Nemčija se obvezuje, da ne bo na noben način razpolagala s svojo zalogo zlata brez posebnega dovoljenja zaveznikov, in sicer do 1. maja 1921. Nadalje si pridržuje vsaka Izmed zavezniških velevlasti pravico, da po svoji volji postopa z aktivi In vrednostmi, ki se nahajajo v času podpisa ugovora pod njeno ju • rlsdikcijo. Odpoved pogodeb. Nemška vlada se odreče svojih koristi, ki Izviralo za njo iz bukareškega ali brest-litovskega mira kakor tudi iz po-Kpdbe s Poljsko, izza 1. avgusta 1914. Isto velja za dogovore s Finsko in Baltiškimi državami. Nemčija se odpove nadalje vsakemu zastopstvu in sodelovanju pri medna-rodnih denarstvenih in gospodarskih organizacij, kontrole ali uprave, ki so delovale v kateri izmed zavezni-ških držav, v Avstro-Ogrski, Bul-garski, Turški, v nekdanjem ruskem carstvu. Prenos nemške imovine v Inozemstvo. Tekom enega leta po podpisu pogodbe lahko zahteva komisija za odškodnino, da nemška vlada Pridobi ter nanjo (komisijo) prenese tekom 6 mesecev po formuliranju zahtev svoje pravice in dobrine nemških državljanov v vseh podjetjih Javne koristi ali koncesije na Ki tajskem, v Avstro-Ogrski, na Tur* škem, Bulgarskem ali v nekdanjih ali sedanjih delih teh držav. Nemči-ia mora nemške državljane, ki bodo na ta način izgubili svoje imetje, od-škoditi. Nemčija se obvezuje, da bo zavezniškim vladam odstopila svoje terjatve pri sledečih državah: vsth državah Avstro-Ogrske, Bulgarskt in Turške. Nemčija se obvezuje, da izroči aliirancem vse zaloge zlata, ki se nahajajo v nemških bankah in ki so Jih nemški zavezniki tja položili kot Jamstvo za plačevanje ali za emisijo bankovcev. 8 katerim denariem se sme pi»-CtTjtfi Slednji dolg omike yia4ft> j izražen v < ! željo upnika \ o^u... : ondonu, v ziatih dolarjih Zedinje-iih držav v New-Yorku, v zlatili •ankih v Parizu, v zlatih lirah v. mu. Samo stroški za vzdržavanje z, "dbenih čet v višini, ki odgovarja nakupom in rekvizicijam, kater« bodo izvedle zavezniške vhde v, zasedenem področju, lahko Nemčija plača v markah po obstoječem kurzu. Vsi drugi izdatki za te vojne s« imajo plačati v zlatih markah. Odstop državnega imetja. Drža-ve, katerim se odstopijo nemškaf ozemlja, stopijo v posest vseb dobrin in aktivov nemške države ali poedinih njenih držav kakor tudi nji* hovih bivših vladarjev, v kolikor s« te dobrine nahajajo na dotičnem ozemlju. Vrednost tega imetla ha določila komisija za povrnitev škode, in vrednost se odbije od naslova plačevanja za odškodnino (razven onih vsot, ki odgovarjajo vrednot! onih dobrin v Alzaciji-Loreni. za katere ne bo Francija ničesir plačala zaradi pogojev, s katerimi so se Nemci leta 1871. prisvojili ta Imetja). (Glej o tem določila III. dela v Alzaciji-Loreni). Drugače pa bodo države, ki dobe nemško ozemlje, načeloma prevzele eden del državnih dolgov nemške države, ta del se ugotovi naknadno, in one nemške države, kateri je pripadalo odstoo.je.io ozemlje. Te dolgove bo odškodninska komisija določila po ključu onega dela nemškega državnega dolg/j, ki odpade na ta področja na do n 1, svgusta 1914. Kar se pa tiče A!za-cije-Lorene, katero si je Nemč-la prisvojila leta 1871., »prosto vsakega dolga« nima Francija nobene ob« veze prevzeti kaj nemškega dr žalnega dolga. Tudi Poljska ne prevzi« me onega dela nemškega državnega dolga, ki je nastal po ugotov ’.;* nju odškodninske komisije po času, ko sta Nemčija in Prusija zečeie Poljske pokrajine kolon;z!rati z Nemci. Kar zadeva nekdanje : ofe Nemčije in kolonij, katere ho upravljala v zmisiu 22. čl. pogodbe o mizi narodov mandatarna drža/a, ne prevzame niti teritorij niti mandatar nobenega dela nemšketra državnega dolga. Zastava iz leta 1870. ‘(Nemčija vrne francoske zastave, ki jih je vzela leta 1S70.—1871.) Oddelek X. Gospodarske klav. zule„ Gospodarske klavzule, razdeljene na sedem oddelkov, se nanašajo: a) na dogovore glede ustroja bodočih trgovskih odnošajev, bodis! da gre za carinski ustroj, za do!o./oa Izdelkov, ki prihajajo iz dezanekM-ranih polskih provinc, ki bodo užl« vali ista prostost skozi tri leta. Luksetiburškff. \ Končno bodo zvezne fti prllateH--Jke sile lahko zahtevale za dobo paktih let enako postopanje za izdelke iz Luksenburške, ki bo izločena iz '»Zollvereina«, in bodo ustanovile za nemške zasedene pokrajine poseben carinski ustroj, če ga bo zahteva’o 'gospodarsko varstvo teh pokrajin. Kar se tiče uvoznih tarifov, ki morajo biti po zgornjih klavzulah enaki v vseh zveznih in prijateljskih državah, bo Nemčija lahko v času Šestih mesecev, ko stopi mirovna pogodba v veljavo, nalagala sama najugodnejše carinske naklade, K! so bfle v veljavi v juliju 1914. in ta d> ločba ostane v veljavi za posebne produkte (vino, rastlinska olja it J.) v teku novega razdobja tridesetih mesecev. Ureditev paroplovbe.' j Ureditev paroplovbe slon? ni sledečem načelu: enako postopanje nasproti zveznim ali prijateljskim ladijam v nemških lukah kot nasproti nemškim; ravnaje z narodnostjo, ki bo imela največ ugodnosti gledt obalne plovbe, ribarJenja in vlačenja celo v nemških teritorijalmh vodah; nadzorovanje ribarjenja zveznih in prijateljskih držav v Severnem morju s pomočjo ladij teh držav, ne da bi prisostvovala Nemčija; pripoznaje od strani Nemčije ladijskih listin, ki jih bodo izdale zvezne in prijateljske države, in zastav ladij novih držav; te ladije bodo registrirane na mestu, ki ga dolo&Io te države, tudi če te države jiijnajo pomorskega obrežja. Najnovejša poročila. starostnem predsedniku opominjani. Pri volitvah deželne vlade je bil izvoljen socialni demokrat Sever s 106 glasovi od 160 glasov za deželnega glavarja, za podglavarje pa socialni demokrat Widholz in krščanska socialca Steiner in Mayer. Deželni glavar Sever je potem v daljšem govoru razvil svoj program, baveč se med drugim tudi s socializacijo. Nato so volili deželne svetnike. Nemški protipredlog. CDU. Berlin, 20. (DunKUj »Ber-lfner Tageblatt« poroča iz Pariza preko Haaga: Kakor se govori, bo nemški protlpredlog imel nastopne očke: 1. Priznanje Wflsonovih načel; 2. rešitev poljskega vprašanja potom narodnega glasovanja; 3. odklonitev aneksije saarske kotline; 4. umaknitev posadk s Porenja; oddaja še večjega dela vojnega brodovja, pa manjšega števila trgovskih ladij; 6. ohranitev večje vojske, kakor Jo je predlagala ententa. Mirovne pogoje prikrivalo. ZDU. London, 19. (DunKU.) Reuterjev urad Javlja: V zbornici je Izjavil Bonar Lav. da so aliirancl sklenili trenotno ne priobčiti vseh pogojev načrta mirovne pogodbe. Tudi smatrajo razpravljanje v par-amentih za sedaj kot nevarna. Po novU Je izjavo, da se bo ratifikacija Sele potem izvršila, čim da parlament v to svojo izjavo. 'Amerika prot! sedanil zvezi narodov. r LDU. Si Oermain, 20. (DunKU.) New York Herald« javlja: V pon-deljek se Je sestal kongre v Wa-shingtonu. Veliko senatorjev Je izjavilo, da se bodo do skrajnosti upirali proti zvezi narodov v obliki, kakršno nameravajo seda). Najprvo bodo poizkusili izločiti pogodbo o zvez) narodov iz mirovne pogodbe. Ako iim to ne bo uspelo, se bo najbrže ratifikacija pogodbe zelo zakasnela. & Ministrski svet. '-"LDU. Belgrad, 20. Včeraj Je bil ministrski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Danes Je imel ministrski svet dve novi važni seji. LV sejah so razpravljali o zunanjem položaju naše države, nastale vsled >Vilsonovih kompenzacijskih predlogov v našem sporu z Italijo. Kakor poročajo iz Pariza, so Italijani odklonili rešitev Jadranskega vprašanja na podlagi, na kateri bi ostala od Dalmacije Italijanom samo otoka Hvar in Pelagruč, od Istre pa za-padni del do črte naša Učka-Diva* Ca. Italijani vztrajajo pri svojih popotnih zahtevah. Agrarni odbor/. LDU. Belgrad, 20. Včerajšnje šele orgrarnega odbora se minister za agrarno reformo ni mogel udeležiti, Jcer Je obolel. Agrarni odbor Je nadaljeval razpravo zbranega gradiva. Položaj na mejali Ogrske, i LDU. Budimpešta, 20. (DunKU.) T)KU. poroča: Na točkah fronte severno Szecsenyja in Fiileka smo dobili ponovne čehoslovaške napade. Naše severno-zahodno Fflleka stoječe, prekoračenje gorovja Biikk braneče čete so v boju s čehoslovaškimi oddelki. Naše severnozahodno in severno Jegra stoječe čete napredujejo pod silnimi terenskimi težkoča-tnl. V odseka Mlskolcz je na naši Hrani živahno rekognoscljsko delovanje. Na ostali fronti male praske. Severno Baje so prisilile naše pa-trole umik angleškega natrolnega čolna pri Fogasu. Nemški kmečki svet v Budimpešti. LDU. Budimpešta, 20. (DunKU.) OKU. javlja: Danes predpoldne se Je v šopronjski mestni hiši prvič sestal nemški kmetski svet za zahodno Ogrsko. V ta namen sta došla v So* pronj tudi poverjenika Bela Khun in Henrik Kalman. Predsednik Becker je Izjavil: Ako mislijo v Parizu, da se bo nemška zahodna Ogrska pri družila Nemški Avstriji, moramo reči: Roke proč! Samo ml smo po-Bvani, sklepati o svoji usodi. Sedaj, ko smo dosegli svoj Ideal, ga moramo zavarovati, to pa moremo storiti le tedaj, ako ostanemo v okvirju komunistične Ogrske. Nemško-avstrliskl delegati v St Oermalnu. LDU. Pariz, 20. (CTU.) Pariško Časopisje objavlja o pogajanjih v St. Oermainu le zelo kratka uradna poročila. Nemško-avstrijski delegati živijo v St. Oermainu v največjem miru. Deloma se Izprehalaio oo vrtu ali pa sl kratilo čas s čtivom. Ame rikanskim časnikarjem so otežkočili stike z nemško-avstriUkimi dele«a ti, to pa baje zaradi te«a. Ker se pariških politikov, ki smatrajo oficl-elne načrte konference, kolikor se tičejo Avstrije, za skoro neizvedlj ve, polašča vedno večja nervoznost. Italijansko časopisje kate odkrito ivoje sovražne mišljenje proti Fran ciji. »Le Journal« obiavlia dobe sedno grožnie lista »Popolo dl Ita Ha«. List označuie Clemenceauleve načrte kot napoleonsko parodijo m piše. da nometilalo allizelevi načrti ki skušajo ustvariti ametno /mašilo Avstrije, pravcato karikaturo Italt-la da mora z vsemi silami zantevati revizije versailleskeg« miru. Pisavo tega lista pa celo prekaša »11 Po polo«, ki trdi, da mora itaiila v pri meru, ako bi se sklenila donavska federacija, poiskati protiutež v zve ci Italije z Nemčijo. Nižjeavstrilska deželna zbornica. LDU. Dunaj, 20. (DunKU.) Nlžje-avstrijska deželna zbornica je Imela danes svojo ustanovno sejo. Pri zaprisegi poslancev je prišlo do male razburjenosti. Ker so čehoslova?ki poslanci prisegli v češkem in nemškem jeziku, so bili zaradi tega, češ, ker nasprotuje poslovnemu redu, PO velika nevarnost, 3a se vnamejo Se drugi bližnji stavbeni kompleksi. Poizkus, izprazniti skladišče dinamita, se ni posrečil, ker vsled silne vročine ni bilo mogoče priti v bližino. Prebivalstvo beži, ker se Je Bati na-daljnih eksplozij.___________ Aprovizacija. Vnovčevalnlca za živino !n mast v LJubllani bo prodajala od vštete sobote 24. maja 1919. naprej y ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu vsem Javnim uradnikom in uslužbencem, vsem Javnim In ubožnim zavodom goveje zadnje meso s priklado po 15 K kg, ter goveje sprednje meso s priklado po 13 K za kg. Vsak upravičenec se mora izkazati v mesnici z legitimacijo, t. J. s potrdilom svojega urada, da tam službuje. Meso se bo sekalo V pondeljkih, sredah ln sobotah od 6. do 10. ure zjutraj. Ukrajinci pred Przemvslom. LDU, Berlin, 20. (DunKU.) »Lo-kalanzeiger« javlja: Ukrajinski tiskovni urad poroča: Ukrajinci stoje pet kilometrov pred Przemyslom. Vsak čas se lahko prične obstreljevanje s težko artiljerijo, ker so Ukrajinci že postavili svoje topove. Tudi Lvov je v neposredni nevarnosti. Premirje med Poljaki ln Ukrajinci še ni perfektno. Angleška vojaška Intervencija v, Rnsljl. LDU. Moskva, 20. (DunKU. — Brezžično.) Isti čas, ko Izjavlja angleški državni podtajnik za zunanje posle Harmsworth, da nimajo vojne operacije finskih čet stikov z Anglijo, dnznavamo I7 73ne*Hlvega vira baš nasprotno. To nam potrjujejo tudi dokumenti, k! flh imamo v rokah. Izkrcavanle finskih čet na Izrečni obali I.adošketra lezera In finske operacije v okolišu Klonca se vrše pod vodstvom angleških zastopnikov, na neposredno angleško povelje In z angleško pomočjo. Ta absolutno potrlenn vest meče še več luči na operaclle. ki Uh vodijo ra7<" antantni varovanci n« južni obali finskega zaliva in v petrograjskem O*!vidno nameravajo obkoliti Petrograd od iztoka in od zaroda kakor s kleščami. To se godi isti čas. ko zanikava Angleška vse stike s temi operaeflamf in ko zavrača antanta vojaško Intervencijo v Puslfl. ki Je pa vendar noče Izvesti z vsemi orloomočkl. kl so 11 na razpolaeo. Velika eksplozija v KHstHanlf. LDU. Krlstllanlja. 20. (DunKU.) Pri včerafšntj eksploziji v dlnam*tnl tovarni Fucene le bilo urepellenlh večie število tovarni pripadajočih stavb in 60 oseb težko ranjenih. Popoldne se Je Javilo uradno, da obstoji To in ono. * Čebula koi zdravilno sredstvo. Neki dr. Wilbrand je opozoril v mo-nakovskem zdravniškem listu na izkušnjo, ki Jo Je doživel v ruskih ozemljih, katera so imeli Nemci zajedena. V času, ko Je divjal med nemškimi četami In tudi med kmečkim prebivalstvom zasedenih okrajev črevesni katar ter se razširil tako, da so postale oblasti že zelo vznemirjene, se je zdravnik čudil, da se bolezen ni lotila številnih Židov, ki so prebivali v dotičnih krajih, da-siravno Jih njihova stanovanja in življenjske navade niso mogle posebno ščititi pred to boleznijo. Vse kaže, da Je surova čebula v stanu preprečiti razvoj črevesnega katarja. Isto in še v večji meri velja o česnju. Čebula je pri Zidih vsakdanja Jed. Zdravnik Je sam poizkusil zdravljenje z uživanjem čebule, ko je tudi on obolel. In v kratkem času le popolnoma ozdravel. Isti uspeh le dosegel tudi pri drugih bolnikih, catere je zdravil s čebulo. Vsled tega priporoča dr. Wllbrand čebulo, ki naj bi bila glavna pomoč domače ekarne. Temu Je pripisovati tudj dejstvo, da so naši balkanski bratje ako trdnega zdravja, saj Je pri njih čebula v navadi kot pri nas krompir. Razbita sveuika. Prebivalci Pekinga so se nekoč pritožili nad temo, ki ie vladala ponoči po cestah njih mesta. Sli so k policijskemu mojstru ter rekli: Pomagaj nam. Zvečer ni mogoče na cesto brez nevarnosti za telo In življenje. —• Policijski mojster, ki Je bil že sit teh stalnih pritožb, Je dal poklicati načelnika za občinska dela ter mu dal nakaznico za mililon zlatih Jpelov. — Spravi cestno razsvetljavo v glavnem mestu v red, — le rekel, — a kar najhitrejše. Načelnik za občinska dela je dal poklicati svojega prvega uradnika, mu dal 500 tisoč taelov ter rekel: Spravi cestno razsvetljavo v red, a čim najhitrejše. Tako hoče policijski mojster. — Ostalih 500.000 taelov pa Je spravil v svojo lastno blagajno. Prvi uradnik Je spravil zase 250.000 taelov ter izročil ostalo svojemu vrhovnemu inženirju z naročilom: Spravi s to vsoto cestno razsvetljavo v red. Vrhovni inženir Je sledil vzgledu svojih’ predstojnikov in tako je ostalo od celega milijona Ie Se pet taelov. Teh pet taelov je prišlo konečnu v roke nekega občinskega delavca. Ta je zabil pred hišo policijskega mojstra v tla kol, postavil nanj skodelico z oljem, v katerem Je plaval stenj, prižgal slednjega ter odšel veselo domov, ko je izvršil svojo nago. Slučaj pa je hotel, da Je prišel še v isti noči neki izstradan berač do dotičnega kola. Splezal je na kol, iz-pil iz skodelice gorko olje ter še oblizal stenj. Nato je šel po svojih potih. Prišla je tudi svinja ter se pričela drgniti ob kol. Nato je pričela kopati zemljo krog kola, ki se Je prevrnil ter ubil svinjo. Naslednjega Jutra je opazil policijski komisar mrtvo svinjo ter razbito svetilko-Ves razjarjen Je ukazal svojemu prvemu uradniku, naj preišče, kdo Je uprizoril atentat na pocestno razsvetljavo. Uradnik Je povelje izpolnil in kmalu se Je izkazalo, da je vsega kriv delavec, ki ni dosti globoko zabil kola v tla. Prebivalci glavnega mesta pa so begali še naprej V temi po cestnih ulicah ter zabavljali na ubogega delavca, ki Jih Je oropal cestne svetilke. Zgradba betonskih ladii. Zgradba betonskih ladij se veča. Polzkušnja z dosedanjimi dograjenimi ladjami je dokazala, da ne povzroča slana voda betonu nobene škode, ter da se na nobeni ladji ni pojavila kaka razpoka. Z zgradbo ladij iz betona se prihrani na času, na delavnih močeh, a predvsem na materijalu. V vseh pomorskih državah se snujejo posebne delniške družbe za gradbo brodovja iz tega materijala in urejajo ladjedelnice za zgradbo edino teh ladij. Najbolj so se zainteresirale Zedinjene države ameriške, ki so določile veliko vsoto 40 milijonov dolarjev za gradbo betonskih ladij. V najkrajšem času bo zgrajena največja ladja iz betona z 7500 ton prostornine in bo prevozila 10 in pol vozlov na uro (vozel ali pomorska milja = 1850 metrov). Prvi Mal v Budimpešti. Prvi Maj so v Budimpešti slavili na zelo lep način. Raz vsako hišo Je plapolal rdeči prapor. Javna poslopja so bila pa še z rdečimi zastavami in barvami umetniško okrašena. Na ulicah so stale vojne kuhinje, kjer Je dobil vsakdo zastonj jedila in pijače. Dnevne racije Živil so podvojili. Ogromnega sprevoda se je udeležilo 750.000 delavcev. Popoldne in zvečer so priredili športne zabave in gledališke predstave. Vso proslavo Prvega Maja je pripravil poseben komite madžarskih umetnikov pod vodstvom ljudskega komisarja Tiber Samuelila. mie se Izdajatelj: Josip Pete)an( Odgovorni urednik: Rudolf Golouh'. Tisi? »l’Čst V l lubllftnT. Zahvala. Tem potom se iskreno zahvaljujem vsem cenjenim darovalcem, rudarjem Iz Kotredeža in zunanjim delavcem, kateri bo mi v moji bolezni pomagali Zagorje, dne 15. maja 1919. Vdova Ana Umek. Agitirajte za naše Časopisje I Spre] n raznasaiec ali Ul raznaialka Ljubljano. — Vsi pogoji se izvedo v upravi „Napreja“. Hrasti stoječi, večje število, se prodajo* (Močni do 90 cm v prerezu.) Naslov v upravništvu »NAPREJA**} V delo se sprejme takoj proti dobri piaei več: tesarjev, stavb, mizarjev, kolarjev, zidarjev, :: kleparjev, koscev :: Zglasiti se je pri »Državni posredovalnici za delo* v Ljubljani, Gradišče 4. Inženir dr. Miroslav Kasal oblastveno poverjeni (stavbeni inženir. Spccljelne stavbeno podjetje za betonske, železobeionske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7, Izvršuje strokovno: Naprave za izrabo vodnih sil, vodne rnge, elektrarne, betonske in Zelezobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja* skladišča, betonsko rezervarje, železobetonskc oporno zidovje in vso druge betonske in železobetonske konstrukcije. Prevzema ▼ strokovno Izvršite v vsenafrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v teh’ niških zadevah. GOSPODARSKA PISARNA Dr. Ivan Černe n a St.6. I NICE. | LJUBLJANA Miklošičeva cesta poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. daje nasveta v vseh gospodarskih zadevah ln premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posieduje pri prodajah n* nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna to ’Tste v Jugoslaviji Uraduje od 8.-‘/st. nre dop., od 3.-5. urt pop. Vpraiajte * pismom Znamka I mas ^ I UR I Nervozne boli, navale krvi, slabosti, migreno, pretegnjenost, tresenje pred očmi, slabost očij, šumenje v nšesih odpravlja Elsafiuid — 6 dvojnih steklenic ali 2 specialni steklenici 24 kron. Staro preizkušeno odvajajoče napetost in zapeko odstranjujoče sredstvo so ftllirjen rabarbarni Elsa krosIHce 6 škatljic K 12. — Edino prave pri lekarnarju Evgra I. Ftltir, Mica, Etu trs Itn- ‘H (Hrv. Zagorje). — Ovoj in poštnina se posebej zaračunava, toda najceneje. čim več se torej obenem naroči, tem več se pri-štedL VII mejeno im sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12 dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne, v sobotah in dnevih pr< prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po Čistin ■■ Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru. POSOjlla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri. . Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1% milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K. mm