?   54   -
Novi?ar iz mnoglh krajev.
Za?asno srenj s ko postavo za Dunajsko mesto in njegove predmestja so poterdili Cesar 6. dan t. m., in ker je ta postava ?e razgla?ena, smemo upati, de bojo ob kratkim sledile tudi srenjske postave druzih mest, in de bomo po tem takim kmalo povsod dobili nar imenitni?i podlago vstavniga ?ivljenja. ? Po mnogih novicah se bere, de se bojo Cesar ?e to poletje kronati dali. ? Veliko veselje je med ogerskimi honvedi obudil milostni ukaz Cesarja od 12. t. m., kteri zapove, de je veliko honvedov, voja?ine osvobodenih, ki so ?e v armado vtaknjeni bili, ali ki bi se bili imeli ?e vtakniti, ? Po ukazu Cesarja od 4. t. m. je bilo 8 jetnikov iz-pusenih, ki so bili za celi ?as svojiga ?ivljenja v jet-ni?nico na Spilbergu v Berni obsojeni in ki so ?e 20 let prestali; eden med njimi je bil ?e 37 let, in v za?etku ?e ve? let v   podzemljski  jetni?nici,   kamor  zdej
nobeniga ve? ne zapro. ? Dunajske vradne novice so oznanile nove sodnji?ke vradnike na Ter?askim in Gori?kim. ? Ministerstvo je ukazalo, de u?itelji, ki so z dekretam za u?itelje izvoljeni bili, so voja?ine prosti.
?  Dalje je ministerstvo ukazalo, de stare postave zavolj razdeljenja in razkosenja zemljis imajo tako dolgo veljati, dokler se ne bo dala nova postava.
? Od ministerstva je kantonskim poglavarjem velevano, de preden so primorani pla?ilo dolgov   cesarskih dav-kov^ s silo terjati,   naj   poprej   dol?nike  ?e  enkrat njih dol?nosti   opomnijo,   in jim  pred  o?i  postavijo,   de  se zdej vsi zemeljni pridelki lahko in po vi?ji ceni spe?ajo, in de ima   der?ava  velike   potrebe,   de   tedaj  ne more brez dohodkov, ki ji grejo, shajati. ?Na Tiroljskim je med kmeti  velik hrup postal,   ker so sli?ali,   de se bo ?e  od  doma?e   ?ivine   davk  vpeljal.    Vse  to pa je gerda la?, ktero so nekteri starokopitne?i med ljudstvo zatrosili.    Onda?nji ?asopis jih zato hudo graja in spodobno obira, reko?: wLe malopridne?i morejo kaj taciga kvasiti in neumni so vsi,  ki jim verjamejo.    ?as bi bil vender enkrat,  de bi kmetje spregledali in take podpi-hovavce,  ki na staro kopito nazaj vle?ejo,   kantonskim poglavarstvam na   znanje dali,   de bi jih  spodobno pokorili.    ?To   imate   zdej   od   tako  hvaljene vstave,   de boste ?e  take   davke   pla?evali"   ?   trobijo ti dra?ivci kmetam na u?esa.    Od tega pa ni? ne ?erhnejo,de po-pred, ko je bil 33 let mir,  ko se je po starim kopitu vladalo,   se der?avni   dolg ni le ne pomanj?al,   ampak vedno povik?oval.    Od tega ni? ne povedo, zato ker so pomagali der?avne   dohodke  zreti,   ker so se mastili a de?elnimi   pridelki   in  lenobo   pasli.    Zdej   pa   se take starokopitne po?asti glase in med ljudstvo nezadovoljnost trosijo.    De   bi   pa?   ljudstvo   take   ti?e   spoznalo!"   ? Hans-Jorgelnova   ? Oesterr. Volkszeitung" je   zrajtala, de je za 100 milijonov dvajsetic zakopanih, ki ne pridejo na dan, in pravi, de gotovo nar ve? jih imajo zakopanih tako imenovani   ?dobromisle?i" (^Gutgesiunten}, kterim za to hude litanije bere. ? Kmetijska dru?ba v Berni je izvolila Moravske novine v moravskim in nem?kim jeziku  za  svoj   ?asopis.    Moravske novine so politi?ki ?asopis za prosto ljudstvo, kterimu se prav dobro prilezejo kmetijske reci, kakor na?im ?Novicam". Naj bo ta na?in Moravske   kmetijske dru?be tistim v poduk, ki mislijo,   de naj se prostimu ljudstvu druziga clo ni? ne pove, kakor kako ima njivo kopati in ovcam garje  odpravljati!   ?   ?Union"   pi?e iz Duna,   de je v ^besedi",   ki so jo unidan  Slovani na Dunaji napravili, gosp.   ?iga  Bu?ar  s petjem slovenskih pesem si nar ve?i slavo pridobil.    Imenovani ?asopis ne more sloven-skiga pevca zadosti   hvaliti. ? Za gotovo je zdej sklenjeno,   de Pape?  pridejo  pervo nedeljo po veliki no?i z veliko slovestnostjo in v popolnim pape?evim ornatu v Rim   nazaj.   ?   20.   dan   se  je za?el zbor ?nem?kiga edinstva" v Erfurtu.  ? Kakor unidan v Parizu, so volili ve?idel  tudi   po de?eli na Francoskim poslance enake verste. ?  Na Ger?kim stoji re? ?e zlo pri starim. ? Ko?ut in ve? njegovih  tovar?ev je v Kiuta-hii v Mali Asii, 40 milj. za Carigradam.