Uredništvo in upravnico:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti viak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št, 113.
Št, 38.
V
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Maribor, dne 29 marca 1909.
Haročnina listu:
Celo leto...................12	K
Pol leta.....................6	K
Četrt leta.................. 3	K
Mesečno..................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se raćunijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Letnik I.
Nekaj za zabavo.
Kmečka zveza je odklonila kompromis z Narodno stranko in s stranko Združenih Slovencev, bolje rečeno: njeni zaupniki so soglasno izjavili, da ne marajo nemoralne kravje kupčije z idežeinozborskimi mandati. Nedosežna brihtnost voditeljev Nar, stranke pa je iztuhtala pravi vzrok, zakaj je K, Z. odklonila kompromis, in ga je objavila v svojem glasilu za liberalno inteligenco (!),.
„Najrodjni Dnevnik“ namreč piše v petkovem uvodniku: „Dr, Korošec,, Roškar, dr, Vrstovšek in drugi klerikalni špekulantje so se veselili, da, nastane v Srbiji vojsk a. Upali so, da bodo pristaši Narodne stranke na bojišču za Avstrijo prinesli toliko žrtev, da se ne bodo mogli uspešno spustiti v volilno borbo za deželni zbor. Kakor krokarji najdejo svoj dobiček, kjer je zmagala smrt nad Človeškim življenjem na bojnem polju, tako so mariborski duhovniki vedeli, da njim ni treba iti v Srbijo umirat z drugimi rojaki vred za domovino. Sklenili so preteklo sredo, ko je bilane.varnost vojske največja, zahrbtno izkoristiti ta položaj zoper Narodno stranko ter so ošabno zavrnili ,oni predlog glede dogovornih volitev v deželni zbor, 'kateri predlog so prvotno stavili nam odborniki Kmečke zveze sami. Že pred pol letom so stavili predlog, naj se Narodna stranka zadovolji le s štirimi poslanci v deželnem zboru, kar je očividno neznatno število. Mi nismo hoteli ubogega ljudstva, ki trpi glad vsled slabe letine in ki je trepetalo pred izgubami vojske s Srbijo, vplesti še v volilni boj.
Hoteli smo z ozirom na koristi slovenskega naroda mir. Duhovniki pa ne privoščijo Štajerskim Slovencem miru. Sklenili so, da hočejo pridobiti vseh 13 poslanskih mest v deželnem zboru, Afkoravno vedo, kako pokajo njih gospodarska podjetja na vseh koncih in ktfajih ter kako njih lastni prisitaši želijo mir, zmagala je požrešnost klerikalcev, 'Toda zdi se, da so mariborski klerikalci napo.vdd volilnega boja sklenili en dan prezgodaj, Danes se Je zunanji položaj države nepričakovano popolnoma spreobrnil, in sicer za Avstrijo ugodno. Vojske s Srbijo ne bodemo imeli. Mariborski špekulanti, ki sq 'Špekulirali na vojsko s Srbijo in na svoj dobiček vsled nesreče naroda, veselili sio se prezgodaj.“
Za počt! Bralce prosimo, da se ne zasmejijo in zakrohotajo preveč razposajeno, saj je sddaj nasto-
pila najresnejša doba postnega časa. Ko bif bil še zabavni pustni Čas, smeli bi se v polnem obsegu radovati nad bojno pozo in romantično vojaško, opremo voditeljev Narodne stranke, ki bi „;1na bojišču za Avstrijo prinesli toliko žrtev“. Kako vrli in hrabri bo jevniki proti hrabrobeseduemu kraljeviču Juriju!
General Kukovec bi seveda tudi v vojski ohra, nil svoje dostojanstvo. Gospod Božič so telesno bolj slabi, duševno pa jako močni, zato bi bolj iz ozadja vodili Strategien e naredbe. Veliki Sernec pa bi kot ranocelnik imel čez glavo dela, Špindler kot vele-sposoben žimialist in pesnik obenem, bi pisal izvirna vojna poročila, polna neizposojene poezije. Lesničar pa, ld so nekaj Časa študirali za živinozdravmka, bi kiurirali živalske bolezni, ki jih prinaša vojjska. Kakor rečeno, Če bi še bil pust, bi se od srca veselili in divili marcijaličnim podobam voditeljev Narodne stranke, ki jim je srce zaplamtelo v požrtvovalnosti do Avstrije in v ljubavi do ljudstva, ki je trepetalo pred izgubami vojske s Srbijo.
Her pa pustnega Časa ni več, nam tudi pustna politika ni po godu. Gospodje okoli „Nar. Dnevnika“, ali še znate trezno in logično misliti? Kdo bi pač več trpel v slučaju vojske, Nar. stranka ali pa Kmečjka zveza? Saj ima Kmečka zveza vendar neprimerno več pristašev nego vi, torej bi tudi naše žrtve bile neprimerno večje. Sploh pa, če bi bila vojska, bi bile deželnozborske volitve sistirane.
Vidi se, da je odklonitev kompromisa voditelje Nar. stranke tako preplašila, da ne morejo vec logično misliti. To so junaki, ki se nikogar ne boje! Papirnate so njihove Čake in njih sablje iz lesa
Sav. dol., 20. marca,*
Kompromisi se lahko sklepajo med strankami, kojih programi si niso diametralno nasprotni. Ker se sedaj mnogo govori o kompromisu za volitve med K. Z, in Narodno stranko, je treba, da si malo ogledamo njiju programa.
Kar veže Kmečko zvezo z Narodno stranko je narodnost, vendar tudi ta ne v tej meri, kakor bi bilo želeti. Narodna stranka je pripravljena vsaki stranki koncesije delati, Stajercijajncem, nemškutarjem, soc. *
* Ta članek o kompromisu smo prejeli od rodoljuba iz posvetnih krogov že 21. t. m. Toda objavili ga nismo do sedaj, ker nismo hoteli ž njim vplivati ua sklepanje v tej zadevi pri zaupnem shodu K, Z.
demokratom, če le pričakujejo, da bo vsled tega K. Z oškdovana. Le proti K. Z. ne odneha niti za pičico.
Prvi krik Narodne stranke pri porodu je bil „Več nemščine v ljudsko šolo!“ S to zahtevo je Nar. stranka, sicer utihnila, ker je našla prevelik odpor pri vseh pošteno mislečih. Sedaj pa je vodilna misel pri vsem delovanju in nehanju Narodne stranke boj proti, političnemu vplivu slovenske duhovščine in kako bi se dalo učiteljstvu v sedlo pomagati proti duhovščini. To pristaši Narodne stranke sami pripozna-vajo, trdeč, da so najboljši katoličani, jako verni, da so pa očitni nasprotniki duhovnikov.
V resnici je vsak nasprotnik duhovščine tudi nasprotnik vere in cerkve. Ali si moremo misliti politika, ki je pristaš šole, a nasprotnik učiteljstva, ki je pristaš militarizma, a nasprotnik generalov in pa Častnikov? Ne! Kakor ne more obstati vojaštvo brez častnikov, šola ne brez učiteljev, tako tudi cerkev ne brez duhovnikov.
Morebiti pa je politična preteklost spodnještajerske duhovščine taka, da se Narodna stranka po pravici vpira njenemu uplivu. Poglejmo! Nočem se spominjati onih časov, ko je bila vera in duhovščina slovenskemu kmetu edina tolažnica in zaščitnica. Bilo je to v turških vojskah in v časih, ko so nemški grajščaki slovenskega kmeta nečloveško stiskali. Dolgo so trajali ti časi, a minili so. Nastopili so boljši časi, ko so prišli vsi drugi avstrijski narodi do svojih političnih pravic, le Slovencem so jih vedno kratili, misleč, da se bo posrečilo, jili zatreti. In kdo je bil v teh hudih, za naš narodni obstanek odločilnih časih, ki je proti političnemu zatiranju Slovencev odločno protestiral? Duhovniki! In sicer skoraj edino duhovniki. Ti so nam probujali kmečko ljudstvo, ti se niso v tem oziru nikdar upognili, ko se je šlo za pravice slovenskega naroda. Mislim na nemško-libe-ralno vlado, ki je hotela vplivati na nižji klerus, da bi se vzdržal političnega delovanja. A zadela je na tak odpor pri zadnjem, najmlajšem kaplanu, da se je morala vdati.
Prišla je potem Taaffeejeva vlada, za katere smo sicer prosteje dihali, a vsi Taaffeejevi nasledniki so nam bili bolj ali manj sovražni. In kdo je stal v teh hudih časih na braniku za slovenske pravice? V prvi vrsti zopet duhovniki, pomnoženi s posvetno inteligenco, a ta je sprevidela, da je edini spas Slovencev v složnem delovanju z duhovščino in tega se
PODLISTEK.
Slovenska moderna.
J. Šilc.
1	■"	(Konec.)
Kajti ona je le obnovitev podobnega pojava v literaturi pred sto leti. Tudi tedaj se je literatura, podobno kot sedaj, ozirala zlasti na duševno življenje. Romantika se je imenovala zato, ker je bila svoj pogled obrnila v zgodovino srednjega veka, oni Čas, ko so bili romanski narodi vodniki vsega življenja, prosvete in umetnosti.
Iz tega vidimo, da se podobni pojavi, seveda nekoliko prenovljeni, večkrat povračajo. Tako je tudi v literaturi. Poglavitni sta dve struji:	naturali-,
zem in romantika. Naturalizem opisuje življenje tako, kot ga vidijo oči, vsaka žival bi isto videla.
Romantika pa opisuje veselje in žalost Človeške duše pri pogledu na svet. Ta pisatelj se obrača bolj na to, oni na ono stran, kakor čuti v sebi talent.
Toda poglejmo sedaj razvoj naše moderne, njeno mladost in njeno moško dobo, v katero je došla v tem času.
Mladi gimnazijci pod vodstvom J. Steleta so osnovali že leta 1892 svoje dijaško društvo Zadrugo. Mnogi izmed njih so postali najboljši pesniki in pisatelji sedanje dobe. Omenimo Cankarja, Murna, Prijatelja, Silvina Sardenka. V Zadrugi so prebirali in ocenjevali svoje spise ter se sploh pogovarjali zlasti o slovstvu.
Istega leta je osnoval Fran Govekar novo gla-rilo „Vesna“ (1892-94). Tu so zabavljali zlasti Matico, češ, da se ne zmeni za napredek, da hodi samo po starih potih. Govekar je pridobil mlada talenta Zupančiča in Cankarja, katerim je ugajala odloč-
nost in samozavest Govekarjeva, s katero je obsojal pisatelje iz stare šole.
Govekar je izdajal „Vesno“ na Dunaju. Ko se je vrnil v domovino, je ustanovil „klub realistov“1, podobno, kakor je bila prej Zadruga. Tu so se navduševali za materializem, ki ga je našel Govekar v francoski in nemški literaturi. (Realist ali naturalist pomeni nekaj podobnega.)
Tudi pri nas so hoteli na enak način razširiti obzorje v naši literaturi kot na Francoskem. Opisovali so življenje takih ljudi, katerih svet je bil neznan do sedaj: revo delavcev, razuzdanost mestnih lahkoživcev, življenje lenuhov in vagabundov, ki nimajo v svetu nobenega poklica jin nobenega cilja. Z vso silo pa so pobijali vpliv mogočnjakov v literaturi in v javnem življenju.
Svoj glas so povzdignili tudi v tedaj naljveljav-nejšem slovenskem listu „Zvonu.“ V njem so zagledali prvi njihovi spisi beli dan. Govekar je pokazal naturalizem v slovenski obleki z romanom „V krvi.“ Tu povdarja misel, ki si jo je navzel pri Francozih, da vladajo svet neke zle moči, katerim se ni mogoče ubraniti. Komur je usojeno, ostane popačen in zloben. Najlepši naturalistični proizvod je Murnikov roman „Groga in drugi“, v katerem opisuje vesele strani
življenja.	.
Poleg naturalističnih povesti m pesni so pisali mladi tudi razprave o novem slovstvu. Te so vplivale na nekatere starejše pisatelje, zlasti pa na mlade moči, da se je pojasnil enak tok v vsi naši literaturi.
Gotovo je, da se je lepota jezika zelo razvila, drugače pa so naturalistični spisi, zlasti Govekarje-vi, zelo umazani. Zato so ga nekaj časa radi čitali, pozneje pa se je večina obrnila k. novi romantiki.
Naturalistični vpliv se kaže pri Zbašniku, ki je zlasti mnogo pisal v družbi sv. Mohorja pod imenom
Žaljski, Milovršnik, Malograjski. On je Še iz starih časov, a se je prelevil z mladimi v naturalista.
Finžgar in Medved sta si privzela le dobrih lastnosti nove struje: Lep jezik in bistro oko za vse pojave življenja.
Izmed .mladih učencev pa omenimo Meška, ki je stopil z romanom „Kam plovemo“1 pred občinstvo. Toda za njegovo mehko dušo niso bili t! trdi naturalistični glasovi.
Najboljši pesnik naturalizma je bil Dragotin Kette, ki se je pa držal bolj zmerno, vedno v mejah lepote; sledil je bolj svojemu notranjemu ,glasu kot zunanjim krikom.
Naturalizem se je držal na površju le do leta 1877. Potem pa je prevladala romantika.
Vsi ti naturalistični spisi so izšli v „Zvonu“, katerega je cerkvena oblast zaradi mnogih umazanosti odsvetovala prebirati.
„Dom in Svet“, v rokah Frana, Lampeta, je bil takim proizvodom zaprt. Ko je pa prišla romantična struja, ki je imela dosti več prijaznega na sebi, jim jo Lampe odprl svoj list.
Leta 1899 je izdal Cankar Erotiko, v kateri se odpoveduje naturalizmu. Ž njim so Šli tudi Zupančič, Kette, Murn-Aleksandrov, Meško, Silvin Sardenko, Zofka Kvedrova.
Istočasno je izdal pesnik Zupančič svoje pesni „Čaša opojnosti.“
Krščanska pesnika pa smo dobili v Silvinu Sar-denku in Mešku, ki sta z doslej neznano krasoto jezika odkrivala skrivnosti pesniške duše.
Murn-Aleksandrov in Kette pa sta umrla, ko sta komaj pokazala prve sadove svoje poezije.
Vsi ti talenti so nam ustvarili moderno našo literaturo, ki se kosa lahko z vsako drugo moderna slovanskih narodov.
je tudi do pred tremi leti držala. Saj pa tudi ni bilo težko z duhovščino shajati. Duhovniki so največ delovali, se mnogokrat izpostavljali, mnogo žrtvovali, v mnogih slučajih od hiše do hiše agitirali in za vse te svoje žrtve niso več zahtevali, kakor da naj pusti posvetno razumništvo vero v miru. Jaz mislim, da je to minimum, in brezvestni bi bili duhovniki, ko bi ne bili niti tega zahtevali.
Tako je ostalo do pred tremi leti. Tedaj pa so nastopili mladi neizkušeni politiki, advokaturski kon-cipijenti, ponesrečeni dijaki, pomnoženi z učiteljstvom in nekaterimi drugimi maloštevilnimi nezadovoljneži ter vzeli vajeti v svoje roke.
In akoravno se jim je od merodajne strani po-vedalo, da duhovščina nima nič proti njihovemu vod' stvu, če se zavežejo, da ne bodo delali proti veri, so vendar ustanovili novo stranko, Narodno stranko. Kam pa da pes taco moli, to se je takoj pokazalo, ker so bili že pri ustanovnem shodu duhovniki izključeni in vabljeni le učitelji.
Kakšno je delovanje pristašev Narodne stranke je znano, kaj pišejo nje glasila, vidimo in beremo vsak dan, kake sadove je razpor rodil, tudi že čutimo. In sedaj pridejo kolovodje Narodne stranke ter nam ponujajo kompromis, ki bi bil veljaven samo za volitve. Gnil je vsak kompromis, ta kompromis pa, sklenjen samo za volitve, bi bil naravnost nemorali-čen. Kajti s tem bi mi pokazali, da mi ne smatramo boja za naše politične principe , resnim, in na to bi se naši nasprotniki tudi vedno sklicavali.
Ali mislite, da bi nam Narodna stranka .ponujala kompromis, ko bi se sigurno čutila? Nikoli ne!
Ce je Narodna stranka prepričana, da so pristaši Kmečke zveze res taki, kakoršne jih rišejo nje glasila, sramotno za njo, da ponuja taki stranki kompromis. Ce pa Narodna stranka o tem ni prepričana, kar v svojih glasilih piše, Če nas le obrekuje in pri ljudstvu črni, potem odrekamo vsakemu, ki je kljub temu Še za kak kompromis, ki bi veljal le za volitve, vsako samozavest, in stranka brez samozavesti, brez smisla za politično dostojnost je še vsaka poginila.
Torej si ti zoper kompromis? bi vtegnil marsikdo vprašati. Nikakor ne! Tudi jaz sem za kompromis, a za kompromis v mnogo Širšem smislu. Jaz sem za skupen program. Ce pa tega v tem trenotku še ni mogoče doseči, se morajo pri tem kompromisu vsaj neki predpogoji za skupni program ustvariti in eden teh predpogojev bi bil, da ustavi Narodna stranka v svojih glasilih ostudno gonjo zoper politične nasprotnike slovenske narodnosti. Ko bi bil pa ta kompromis le neka zavarovalnica za mandate za različne častihlepne pristaše propadajoče Narodne stranke, ko bi. se po volitvah ta boj nadaljeval, kakor se je začel potem moram reči, da bi bil tak kompromis gnil, ne-moraličen in nečasten za našo stranko.
Preobrat.
Odpoved prestolonaslednika.
B e 1 g r| a d, 27. marca. Danes popoldne je bil tukaj popolen mir. Vedno bolj se kaže, da je z odpovedjo prestolonaslednika Jurija razun vojne stranke, vse zadovoljno, ker se je vedno s skrbjo pričakovalo, da zasede prestol). Nihče več ne dvomi, da je bila afera Kolakovič samo pretveza za odpoved in da se je to zgodilo na pritisk od strani vlade. Danes se je tudi zvedelo, da je imel ministrski predsednik že v sredo zvečer odpovedno pismo v rokah.
Belgrad, 27. marca. Od strani, ki je prestolonasledniku sovražna, se širi vest, da se bo Jurij podal te dni v Peterburg in vstopil v rusko armado. Smešno je pa poročilo, ki trdi, da je prestolonaslednik odpotoval v Sarajevo. Cisto gotovo je, da biva prestolonaslednik še vedno v Belgradu.
Belgrad, 27. marca. Tukaj z napetostjo pričakujejo, če bo princ Jurij potem, ko bo opran glede zadeve Kolakovič, preklical svojo odpoved ali če bo kralj, v čegar rokah je sedaj odločitev, odločil v korist Jurija. Trdi se, da je kralj v zadnjlem času sam prišel do prepričanja, da prestolonaslednik ne smatra svojih dolžnosti za resne.
Belgrad, 27. marca. Princ Aleksander se je sestal s prestolonaslednikom Jurijem. V prestolonaslednikovi palači se govori, da se/ je izvršil med obema bratoma zelo pretresljiv prizor. Prestolonaslednik, ki je bil zadnje dni jako potrt, je objel svojega brata in dejal: „Jaz se odpovem, če sem nevreden.“ Princ Aleksander je odgovoril, da on pod nobenim pogojem ne sprejme prestolonasledstva, ker vedo vsi, da je princ Jurij pri smrti Kolakoviča nedolžen, tudi kralj ve. Prestolonaslednik Jurij in princ Aleksander sta šla nato skupno h kralja.
Belgrad, 27. marca. Kot neposredni povod, da se je prestolonaslednik odpovedal, se pripoveduje v ožjih krogih prestolonaslednika naslednji dogodek: V sredo zvečer je obiskal prestolonaslednik, kakor je to navadno storil vsak dan, sekcijskega načelnika v zunanjem ministrstvu, da bi zvedel najnovejša poročila. Ko je dobil v roke poročilo peterburškega poslanika, da je car Nikolaj pooblastil Izvolskega, naj Še pred evropsko konferenco v imenu Rusije prizna aneksijo Bosne in Hercegovine, se je tako razburil, da je vrgel depešo na mizo in vskliknil: Tako tedaj izpolnuje car upanje srbskega naroda! Zakaj sem potoval v Peterburg? Nato je prestolonaslednik brez pozdrava odšel iz sobe in hitel domu, kjer je takoj napisal znano odpovedno pismo.
Za prestolonaslednika.
Belgrad, 27. marca. Včeraj cel dan je bilo po ulicah vse polno ljudstva. Pred prestolonaslednikovo palačo se je nabralo na stotine ljudi, ki so prirejali burne ovacije prestolonasledniku Juriju. Odbor za narodno obrambo je sklenil prirejati nadaljne ovacije prestolonasledniku. Popoldne se je podala deputacija Častnikov pod vodstvom polkovnika generalnega štaba Miškoviča k vojnemu ministru in ga prosila, naj upliva pri kralju, da ne bo sprejel odpovedi prestolonaslednika. Deputacija je izjavila, da smatra celo afero kot maščevanje zarotnikov.
Belgrad, 27. marca. Sinoči se je vršil shod, katerega se je udeležilo veliko število častnikov. Soglasno se je izreklo zaupanje prestolonasledniku Juriju in sklenilo, da se prosi prestolonaslednika, da umakne svojo odpoved.
Prestolonaslednik ostane.
B e l g r a d, 27. marca. Prestolonaslednik Jurij ni zapustil svoje palače. On je čisto miren in ne kaže nikakega notranjega nemira. Proti svoji okolici se le z ogorčenjem izraža o obdolžitvah v aferi Kolakovič. Da bi princ Jurij odpotoval, o tem ni govora.
Seja skupštine.
Belgrad, 27. marca. V včerajšni seji skupštine je mladoradikalec Markovič vprašal ministrskega predsednika, če so poročila srbskih časopisov, da je prestolonaslednik zakrivil smrt Kolakoviča resnična. Ministrski predsednik Novakovič je izjavil, da je vlada vse, kar ji je bilo o aferi Kolakovič znanega, v uradnem listu objavila. Sedaj vladi ni nič natančnejšega znano. Poslanec Markovič je bil s tem odgovorom zadovoljen in je takoj stavil vprašanje, če so poročila glede odpovedi prestolonaslednika resnična, ke? dosedaj še ni nikakega oficielnega razglasila. Novakovič je odgovoril, da je on res prejel od prestolonaslednika pismo, v katerem mu naznanja, da se odpove vsem pravicam do prestola. Ker je ta korak največje važnosti, je on o tem takoj obvestil kralja. Ministrski svet je konstatira!, da on ni kompetenten v tej zadevi kaj ukreniti, ampak da je v tem edino-le kralj kompetenten.
Belgrad, 27. marca. Skupština je sprejela proračun za 1909 v drugem branju. — Mnenje v skupštini je deljeno. sfCn del je za princa Aleksandra, med tem ko je vojna stranka za to, da ostane Jurij prestolonaslednik.
Princ Aleksander.
Princ Aleksander, na čegar korist se je prestolonaslednik Jurij odpovedal pravicam do prestola, je drugorojeni sin kralja Petra in njegove umrle soproge Zore Nfikolajevne, najstahejše hčere črnogorskega kneza Nikite. jRojen je v Cetinju dne 4. dec. 1888. Bil je še-le dve leti star, ko mu je umrla mati. Leta 1896 je prišel s svojim bratom in sestro Jeleno v Genevo in kmalu nato na dvor svoje tete, velike knjeginje Milice Nikoläjevne, drugorojene hčere črnogorskega kneza. Vzgajal se je na Aleksandrovi pravni fakulteti, ki je podobno dunajskemu Terezija-nišču. Ko so bili Karagjorgjeviči pozvani na srbski prestol, je prišel s svojim bratom v Belgrad. Vzgojo prestolonaslednika je prevzela po ustavi vlada, Aleksandra pa je v začetku vzgajal bivši črnogorski pravosodni minister Vojnovič. Tega so pa kmalu odpustili in na željo ruskega carja je prevzel vzgojo princa Aleksandra polkovnik Salabenov, jako naobražen ruski častnik).
Bratsko razmerje med Jurijem in Aleksandrom je kmalu postalo napeto in dejstvo je, da je prestolonaslednik Jurij vedno sumil, dai ga bo z rusko pomočjo izpodrinil princ Aleksander. Prišlo je večkrat do ostrih nastopov med obema bratoma in razmerje med obema je postalo tako, da je bil srbski dvor prisiljen odstraniti Aleksandra iz Srbije. ]Na prošnjo kralja Petra je ruski car Nikolaj povabil princa Aleksandra, naj nadaljuje svoje študije v Peterburgu. -Vendar Aleksandru, ki je slaboten, ni ugajala peterburška klima; bolehal je in dvakrat je moral v Karlove vare in na primorje. Ko je pretečeno jesen prišel prestolonaslednik v znani misiji s Pašičem v Peterburg, sta se brata spravila in je Aleksander sveto zatrjeval, da ni nikdar hrepenel po prestolu.
Princ Aleksander je pravo nasprotje prestolonaslednika Jurija. Nekateri trdijo, da je pogosto občutil veliko nagnenje do Avstrije in posebno do Dunaja. Za vojaštvo ni navdušen, kakor tudi ne za kak Šport r tembolj se pa zanima za znanost in umetnost. Ce je on prava oseba za srbski prestol, bo pokazala bodočnost. Da bi si pridobil simpatije Srbov, dosedaj še ni imel prilike, gotovo pa je, da se dosedaj še ni pojavila nikaka antipatija proti njemu.
Državni zbor.
V petek je zbornica nadaljevala in končala na» drobno razpravo o novem zakonu proti živinski kugi. Poslanec Pišek je priporočal, naj država prevzame stroške tudi za zakopanje mrhovine. Dr. Korošec sje predlagal razne izpremembe.
Z ozirom na par. 8 in 18 je izrazil željo, naj vlada naredbenim potom dovoli olajšave.
§ 68 določa po odsekovem sklepu kazen zapora do treh mesecev ali globe do 1000 K za osebe, ki ne naznanijo živinske kuge ali za župane, ki se nalašč ali
iz nemarnosti pregreše pri izdajanju živinskih potnih listov. Poslanec dr. Korošec pa je predlagal nižjo kar zen do dveh mesecev ali 600 K.
Odsek dalje predlaga zapor od enega dne do 6 mesecev ali od 10 do 2000 K za vse druge prestopke proti zakonu. Obveljal pa je predlog dr. Korošca, da se kazen zniža na tri mesece, oziroma 1000 K.
Zbornica je tudi pritrdila predlogu dr. Korošca, da se kazen zniža, in sicer na en teden do šest mesecev, odnosno 50 do 2000 K zai osebe, ki se pregreše proti par. 5.
Odsek je konečno predlagal, naj se kaznujejo z zaporom od enega tedna do enega leta, oziroma z globo od 50 do 4000 K vsi tisti, ki iz nemarnosti razširjajo kugo med domačo živino.
Dr. Korošec je predlagal, naj se kazen zniža do Šest mesecev, odnosno 2000 K. Zbornica je pritrdila tudi temu predlogu in konečno odobrila načrt novega zakona tudi v tretjem branju.
Nato je bil sprejet tudi pooblastilni zakon za trgovinske pogodbe z raznimi državami in postava o uporabi belega fosforja.
Veleizdaj niški proces.
Nadaljevalo se je zasliševanje obtoženca Antona Srniča, učitelja v Kirinu. Državni pravdnik ga je vprašal o srbskem grbu, katerega so našli pri njem povodom hišne preiskave. Obtoženec je odgovoril nato, da je ta grb naredila njegova soproga v strokovni šoli v Karlovcih pod vodstvom hrvaške učiteljice. Državni pravdnik nato de, da grb sam na sebi še ni nikako veleizdajstvo; ako je pa obtoženec občeval s svojimi soobtoženci, dokler je bil še svoboden, potem je grb karakteristična pojava za njegovo sokrivdo.
Nato so poklicali obtoženca učitelja Momčilovi-ča, kateri izjavi, da ni umel obtožnice in đa sploh ne ve, kaj je veleizdaja. Član je srbske samostalne stranke in nato je ponosen. Na vsa ponavljajoča se vprašanja glede srbskega imena, grba na steklenicah itd. je odgovarjal v enakem smislu, kakor njegovi že zaslišani soobtoženci. Slike kralja Petra ni videl na gumbih pri ljudstvu. Predsednik:	Ali pri
inteligenci? Obtoženec Živkovič: Vsa inteligenca Vir-ginmosta je tukaj na zatožni klopu (Gibanje med občinstvom.) IDržavni pravdnik: Ste li imeli urni privesek s sliko kralja Petra? Obtoženec: Da,, in sem takoj rekel komisiji pri hišni preiskavi, da sem ga izgubil, ker sem se sramoval, če bi se ga našlo pri natančneji preiskavi in bi jaz ostal kakor lažnjivec. Med tem se ga ni našlo, temveč nekega drugega s sliko sv. Jurija.
Zasliši se nadalje obtoženi pek Miljevič iz To-puska. Tudi on ne ve, česar ga obtožujejo. Je član izvrševanega odbora; srbske samostalne stranke. Nobena priča ne trdi, da bi se bil udeležil kakega shoda, čeprav obtožnica to trdi. Predsednik mu nato pokaže iz obtožnice izpovedbo poprej zaslišanega Ma-lobabica, kjer on reče, da se boji izdati, kar ve.
Obtoženec: Ko mu je_ (Malobabiču) preiskovalni sodnik Košutič prečital te besede iz obtožnice, jo Malobabič takoj proti temu protestiral) z besedami: To je prišlo iz vašega žepa, na kar je Košutič molčal. Nadalje je rekel, da je opazil, kako se med ljudstvom razširjata ljubezen in sloga med Srhi in Hrvati, ne pa sovraštvo. Na shodu v Topuskem, o katerem je v obtožnici mnogo govora, je bil tudi obto-ževalna priča Babič. Ta je trdil, da; ni bilo na shodu Srbov, ampak le Hrvatje, proti čemur so protestirali Hrvatje iz Siska, ne pa Srbi, kakor je sedaj izpovedal Babič.
Na. vprašanje branitelja dr. Popoviča je obtoženec izjavil, 0a je uničen, odkar je bil aretiran, (Gibanje med občinstvom.)
Pozvan je bil 371etni učitelj Barojevič. Obtoženec je najizobraženeji med obtoženimi ljudskimi učitelji. Prišel je s knjigami pod pazduho. Obtožnice ni umel. Je član srbske samostalne stranke. Pojasnil je, zakaj da je ustanavljal gospodarska društva, kajti v tem je vsa moč ljudstva. Srbsko ime da je zelo staro. Kakor dokaz je navedel na pamet več zgodovinarjev in pesnikov. Naglašal je potrebo sloge Hrvatov in Srbov in navedel o tem izreke raznih hrvatskih in srbskih zgodovinarjev, politikov in pesnikov.
Predsednik ga je prekinil,, češ, da ne utegne vsega tega poslušati. Obtoženec:	Ako je imel drž.
pravdnik časa, da nas je pet mesecev držal v zaporu, moram tudi jaz imeti časa, da se nekoliko minut branim. Predsednik: Da, ali tukaj nismo v deželnem zboru.
Branitelj dr. Popovič je priglasil pritožbo ničnosti. Državni pravdnik:	Govori ven skozi okno.
Branitelj dr. Popovič:	Vem prav točno, kdo da go-
vori tukaj skozi okno. Obtoženec je navedel daljne dokaze za starost srbskega imena in cirilice. Predsednik ga je prekinil. Branitelj dr. Popovič je priglasil ničnostno pritožbo. Predsednik (k dr. Popoviču): Prepovedujem vam, da me prekinjajte. Branitelj dr. Popovič: Tudi proti tem besedam priglašam ničnostno pritožbo. Predsednik: To je že roganje v sodni dvorani. Mi zamoremo izključiti branitelje od razprav. (Mrmranje med obtoženci).
Predsednik: Mir! Vi ste tukaj obtoženi! — Obtoženec je nadalje izjavil, da je bil sotrudnik več hrvatskih nego srbskih listov. Predsednik:	Zakaj ni
„Srbsko Kolo“ naglašalo kreposti našega vladarja, ki so večje nego kreposti kralja Petra? Obtoženec:
Ker naše ljudstvo pozna čednosti našega kralja že iz Šolskih knjig.
Nato so zaslišali še mladega 221e,tnega učitelja Dušana Trbuhoviča, nakar se je razprava končala.
Raznoterosti.
Popravek. V uvodniku zadnje številke „Tak kompromis — nemogoč“ se.je v 47. vrsti vrinil neljub tiskarniški pogrešek. Dotični odstavek se mora glasiti sledeče: ^Narodna stranka in Plojeva stranka pa nočeta prave, odkritosrčne in trajne sloge, njima je skrb za miren vsestranski razvoj našega ljudstva le prazna fraza, gre se jima le za strankarske koristi, za nasičenje osebnih želj nekaterih častihlepne-žev, skratka za mandate.“
Podpore rodbinam pozvanih pod orožje. Glasom naredbe vojnega ministrstva imajo rodbine tistih pod orožje pozvanih mož, ki so že dovršili redno prezen-čno službo, pravico do podpore od strani države. Do tako podpore imajo pravico soproge, otroci, stariši, stari očetje in matere, bratje in sestre, ako so jih večji del hranili tisti, ki so pozvani pod orožje. Ta podpora obstoji v prispevku za vzdrževanje in za one, ki ne bivajo v lastni hiši, marveč plačujejo na-jemščino, tudi v prispevku za stanarino. Prispevek za najemščino iznaša polovico prispevka za vzdrževanje. Otroci izpod osem let imajo pravico do polovice te podpore. Skupne podpore členom pozvanega pod orožje, oziroma pridržanega v vojaški službi, ne smejo presegati zaslužka, ki ga je poprečno dobival v svojem bivališču. Pravico do te podpore od strani države ne odpravlja in ne manjša okolnost, da podpirane osebe dobivajo kako drugo podporo, občinsko ali privatno. Prošnje je predložiti politični oblast; (na deželi pristojinim okrajnim glavarstvom), in so oproščene kolka in poštnine. Na ovitek je pa treba napisati: „Zahteva podpore za potrebno rodbino pozvanega v vojaško službo. (JSfa podlagi par. 20 zak-od 13. jun. 1880, štev. 70 drž. zak. poštnine prosto.“ Za one, ki so bili pridržani v vojaški službi (toliko za one, ki so dovršili redno vojaško službo s 30. septembrom 1908, kolikor za one iz nadomestne rezerve, ki so bili pozvani pod orožje z dne 1. oktobra, a niso bili odpuščeni z dnem 28. novembra 1908) gre podpora od 1. jan. 1909 dalje. Podpore se izplačujejo naprej od 15 do 15 dni. Zaostale podpore se morajo zahtevati sedaj. Rodbine, ki imajo pravico do teh podpor, naj jih zahtevajo.
f Msgr. dr. Gabrijevčič. V Gorici je v sredo umrl v visoki starosti 70 let preč. monsignor dr. J. Gabrijevčič, papežev prelat, častni kanonik, profesor bogoslovja in bivši ravnatelj osrednjega semenišča. Pogreb se je vršil v soboto dopoldne ob velikanski udeležbi. Blagemu pokojniku svetila večna luč.
Odborova seja S. K. S. Z. za Štajersko bo prihodnji četrtek dne 1. aprila 1909 ob 5. uri popoldne v uredništvu „Slov. Gospodarja.“
Važna razsodba. Najvišje sodišče na Dunaju je razsodilo, da stranke, ki bi si rade najele kako stanovanje, nimajo zakonite pravice ogledati si je, ako tega ne dovoli prejšnji najemnik, četudi je že odpovedal stanovanje.
Lepa nemščina. Prejeli smo sledeče: An die Gemeindevorstehung in L., der Reimund P. bittet um den Arbeitsbuch auszufert'gen und zu bestätigen, der Reimund P. ist Sohn des ferstorbenen Johon P. zuständig noh L. Bersonsbeshreibung Reimund P., geboren 1883, geboren in Z., Haimatsgemeinde L., Stond, ledig, Regalion kathol., Beshäftignng Bohnarbeiter, Statur klein, Gesiht Owohl, Horn braun, Augen grou, Mund gewedlih, Nose Stumpf, kleine Schnurbarth. Res krasno nemščino rabijo naše posili nemške občine.
■v
Štajersko.
Surovost. Dne 25. t. m. se je več dečkov v Ter-žiši pri Slatini v bližnji hosti igralo. Med kočarski-ma fantoma, in sicer 12 let staremu V. 'Arzenšek in 15 let staremu P. Plevčak iz TeržiSa je na-tal prepir, med katerim je zadnji potegnil nož iz žepa in Arzenšeku žnjim na desni roki žile prerezal. Težko ranjenega so odpeljali v mariborsko 1 obušnico.
Prijazen sosed. Iz Slov. Bistrice se nam poroča: Dne 25. t. m. je bilo več pivcev v neki znani krčmi v Sentovcu; med živahno družbo tudi ni manjkalo boljših polovic. Naenkrat je nastal med Janezom Košer, zidarjem v Sentovcu, in njegovo ženo prepir, kateri se je kmalu spremenil v tepež. Košerjev sosed Simon Drofenik, viničar v Rfitoznoju, kat^remlu se je žena smilila, je hotel zakonska pomiriti, kar se mu je tudi očividno za nekaj časa posrečilo. Domu grede zvečer, ga je pa v temni noči Košer počakal, ga z nožem napadel in ga na hrbtu in na licu težko raniti. D|rofe trik mu j e še nekaj Čaka poprej v krčmi 2 K posodil, a v zahvalo zato je bil še tepen.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Kmečka hranilnica in posojilnica bode nektere nemške tržke peteline strašno v oči. Posebno nek gospodek dolge postave a kratke pameti si strahovito brusi svoj jezik, zabavlja čsz kmečko posojilnico in klobasa nesramno laž o 20 milijonih, ki so jih ljubljanski zavodi posodili Srbom. Na vso moč skuša ljudstvo odvrniti od K. posojilnice in vzbuditi nezaupanje do načelstva. Varuj se, Bruder im bedroten Land, in brzdaj svoj jezik, če ne, se utegneš bolj natančno seznaniti s tisto veliko hišo v Mariboru, kjer stojita dva črna orla na strehi Pošteni in za blagor svojega stana vneti možje, ki načelu-jejo posojilnici, tvojega škodljivega čvekanja ne bodo poslušali dolgo. — Si bral, si zapomni, premišljuj in molči!
Nesreče na železnici. V noči od 27. na 28. t. m.
se je na pragerski postaji pri prevažanju vozov ponosrečil 30 letni delavec Janez Hojnik iz Gornje Polskave. Hojnik, hoteč voz vstaviti, je pii tem tako nesrečno padel, da je več vozov čez njegovi spodnji del telesa peljalo in mu pri tem obe nogi nad kolenom in eno roko odtrgalo. Vrh tega ima ponesrečenec še več manjših in večih ran. Na smrt ranjenega so pripeljali v mariborsko bolnišnico, kjer jebiltakoj operiran. Malo upanja je, da bi Hojnik ostal pri življenju. — Dne 27. 3. t. 1. je snažil železniški uslužbenec Jakob Zernee prazne vozove na glavnem kolodvoru v Mariboru, a pri tem se mu je spodrsnilo in Zernee je padel z voza tako nesrečno, da se je na glavi in roki težko ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Grozen čin umobolnoga se je dogodil, kakor nam poročajo iz Keblja na Pohorju, dne 24. marca okoli devete ure zvečer: 30 letni sin Marko Hojnik je že večkrat bolehal na umu. Omenjenega dne se mu je pa zopet zmračil um in zvečer, ko so drugi zaspali, je on vstal, vzel nož ter zabodel ž njim na peči ležečo rejenko, desetletno Marijo Hribernik. Zadal ji je tri rane v oprsje, eno pa v trebuh, tako da so čreva izstopila. Dekle je bilo takoj mrtvo. Hojnik je na to pobegnil. Neumevno je da niso bolj pazili nanj, ker je že poprej grozil starišem, da jih bo zaklal in zaradi tega si oče ni upal v hiši ležati, ampak je hodil spat v hlev. Grozil je tudi, da bo hišo užgal.
Maina. V župniji Sv. Jurij v Sl. g. se letos v štirih občinah vršijo volitve. Dne 22. snšca so bile na Malni, v občini poslanca Roškarja. V tretjem razredu jih je prišlo na volišče 35, od teh je bilo oddanih našim možem 27 glasov, drugi so bili razcepljeni. Drugi in prvi razred je volil enoglasno. Župan bo seveda zopet poslanec Roškar. Vedno bolj se kaže, da minevajo tisti patriarhalični časi, ko so se porsodi kar tako po domače vršile občinske volitve, in da je včasih za celi razred volil samo en volilec. Današnji čas je tudi v tem oziru bistveno izpremenil položaj. Kjerkoli so pokažejo zlasti nasprotniki, tam se veča tudi število naših mož, ki pridejo na volišče mnogoštevilno. Cas pa je tudi že bil, da se začne ljudstvo zavedati pomena različnih, zlasti občinskih volitev.
Tepež. Iz Sv. Marjete na Drav. polju nam poročajo: Dne 21. t. m. je nastal v krčmi Obrehta v Starošincih med fanti iz Prepola na eni strani in pa med fanti iz Starošinc na drugi strani prepir in tepež, pri katerem je Franc Kirbiš iz Starošinc zgrabil za ročico in ž.njo Jakoba Tolčiča, posestniškega sina s Prepola, s tako silo vdaril po glavi, đa je ta dobil veliko, do kosti segajočo rano.
Koroško.
Poraz nemških nacionalcev.
Tokrat jim je navzlic izvrstni geometriji predla slaba. Med tem ko so pri zadnjih volitvah imeli samo 8 ožje volitve, v 1 okraju pa je bil voljen nacio-naleo pri prvi volitvi, / imeli so tokrat vi vseh štirih okrajih splošne skupine ožje volitve.
Pa ne samo to; pri prvi volitvi je imel Grafenauer, ta „Erzhetzwindischer, verkappter Klerikale“ itd., kakor se že ta imena vsa imenujejo, 300 glasov več nego Metnic in daleko več glasov nego vsak bodisi nacionalni, bodisi krščansko-socialni bodisi soc.-demokratični kandidat v tem in v drugih okrajih.
Naši glasovi rastejo in naša misel napreduje, oni pa nazadujejo, in njih je strah, neskončno strah.
In šli so v svojem neznanskem strahu, da bi bil kak Slovenec izvoljen in so vrgli skoraj gotovi beljaški mandat socialdemokratom v žrelo, da rešijo vsaj ostale tri, posebno pa celovškega s pomočjo ru-dečkarjev.
Stari lisjak si je moral odgrizniti 1 izmed 4 nog, da si reši vsaj življenje!
Premagal je Metnic Grafenauerja, kakor smo po konštelaciji že zadnji petek slutili, a s kako žrtvo! Ta žrtva je njih poraz! Ta obupni boj za obstanek in vendar Še tako siromašna zmaga po občutljivi zgubi.
Metnic je dobil pri ožji volitvi 6750, Grafenauer 6050 glasov, tedaj za 1700 več; od Metnicovih moramo pa 2500 glasov, ki jih! je prej dobil Lukas, odračuniti, ostane 6250 glasov, prej je dobil Metnic 4950 glasov, torej so nemško-nacionalci z najobup-nejšo agitacijo pridobili samo Še 300 glasov več; naši so pa v ožjih volivah narasli od 5200 na 6050, tedaj malo ne da za 1000 glasov in to pri tem, da nemškutarji in Nemci stanujejo v večjih krajih, kjer komod-no gredo volit, ne da bi zamudili več nego eno uro Časa, naši pripadniki so pa prihajali v snegu in v dežju in po najslabših potih polmih blata 3 do 4 ure daleč volit in so zamudilf po cel dan, sedaj ko se že dela za setvo.
Samo 500 nemškutarjev da še spreobrnemo in pridobimo za Slovenstvo in pri prihodnjih volitvah je ta mandat naš. In to mora biti!
Pliberk. Po dolgih naporih in dolgem iskanju so nemškutarji dobili svojega DurchfaUs-proti-kandi-data proti Grafenauerju! SajfriC bržkone te dvomljive Čajsti ni sprejel več. In koga so vjeli? Našega Poldeta Pristova, župana v Prevaljah, ki smo ga volili mi na svoj program. Znano je bilo zadnji čas pač že javno, hajko nas izdaja, znano je bilo, kako je pri volitvi v velikovŠki okr, Šolski svet izdal Slovence, a sedajšnje njegovo judežstvo pa je vendarle že krona vseh izdaj. Pa tudi tako dobro! Morda se bodo vendarle vsaj sedaj zbudflli zaspani slovenski Pre-valjčani, mor(da bode vendar sedaj enkrat nastopilo proti njemu naše politično društvo malo energičneje in j|a bodemo vsaj Bedaj enkrat vrgli raz županske-
ga stola, kar že davno zasluži. ITo bi vendar le bila že nekaj presnetega, če bi ne zmogli vreči župana, ki se je nam popolnoma sprevrgel v sovražnika!
Danes se bije na Koroškem Iglavni boj. iVoli namreč kmetska skupina. 12 okrajev voli 45 poslancev in 15 slovenskim in nemškim krščansiko-social-nim poslancem stoji nasproti 15 nacionalcev in 1 so-cialdemokraški {števni) kandidat, „Arbeiter Zeitung“ ne piše zastonj, da se gre tu za veg nego par kandidatov. Ce se namreč izvoli vsaj 8 kršič. socialcev — in to pri sedanji izvrstni naši organizaciji ni nemogoče — tedaj pripade nam tuidi dež. odborno mesto in mi, ki đosedaj nismo bili voljjeni v odseke, imamo zastop in vpliv v dež. odboru. Kakšni so upi naše Stranke, pisal je naš list Že zadnjič. Upamo, da se naše želje uresničijo in da boj združenih koroških kršč.-socialcev ne bode brez plačila.
Prodaja. Dne 22. aprila se bodeta dražbali pri celovški okr. sodniji, v sobi 85., tekova kajža na Lajtnu in Habn-aijeva hiša v Stegnah pri Karlsbergn; prva je vredna 4700 K, draga 10.000 K; najnižji ponudbi: 3200 in 6700 K. — Isto tam hode dne 29. aprila dražbeno prodana „Villa Hemma“ v Vogličah pri Celovcu. Vredna je 19.300 K, najnižja ponudba 10.000 K.
Kranjsko.
Osuševanje barja in poglobljenje Ljubljanične Strnge se prične meseca malega travna t. 1. Najprvo se bo poglobil Grabarjev kanal, kar bo trajalo nekako štiri leta, nato sledi delo v glavni Ljubljanični strugi.
Za socialni kurz S. K. S. K. t Ljnbljani je določen zadnji rok za priglasitev do 3. malega travna. Na to se opozarjajo zlasti oni gospodje udeležaiki, ki žele, da se jim oskrbi stanovanje.
Vinski semenj v Krškem. Na zadnji vinski semenj v Krškem je prišlo nepričakovano veliko vinogradnikov iz krškega okraja in obmejne Štajerske. Jako veliko vina se je razpečalo. Vinogradniki upajo, da bodo spravili še ostalo vino v denar, kc se bo pričela graditi belokranjska železnica.
Naraščajoče vodovje na Kranjskem. Ljubljanica kakor tudi ostalo vodovje po deželi v zadnjem času znatno narašča, ker se je začel sneg vsled južnega in deževnega vremena tajati. Na Uncu reka komaj požira pri ponieanjn silno množino vode, ki se nateka s kraških hribov. Sava je silno narasla in boje se, da ne poplavi bregov, ako bo južno vreme tako topilo sneg. Ljubljanica ima vode dva metra nad normalom.
Uravnava vipavskega vodovja. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo načrte, po katerih bi se uravnalo vipavsko vodovje. Proračun stroškov znaša v skupnem znesku
1,152.000	kron. Z ozirom na to, da je vsako leto poplavljena državna cesta, je ministrstvo za javna dela dovolilo 2 odstotka v znesku 24.000 kron državne podpore.
V Predosljah pri Kranjn so osnovali novo živinorejsko zadrugo.
Perutninarska razstava. Meseca majnika priredi osrednja perutninarska zadruga v Ljubljani prav zanimivo perutninarsko razstavo. Razstavile se bodo vse pasme perutnine in tudi vse v stroko perutninarstva spadajoče naprave.
Razgled po svetu.
Angleški časnikarski kongres. Meseca rožnika bodo imeli angleški časnikarji v Londonu kongres, kateremu se že sedaj od strani angleške vlade posvečuje največja pozornost. Kongresa se bo udeležilo 60 delegatov, kateri bodo zastopali 3000 kolonijalnih časnikov, brez razlike kake stranke. Posvetovanjam bodo tudi prisostvovali ministri Cromer in Milner, prestolonaslednik; londonski žnpan, parlament in različna angleška mesta se bavijo že stem, kako in na kak najlepši način bi sprejeli in pogostili zastopnike vsega angleškega časopisja.
Anglo Avstrijska banka je imela v končanem prometnem letn 5,349.559 kron čistega dobička. Dividende se razdele, kakor lansko leto, na vsako akcijo po 16 kron.
V Berolinu je umrl glasoviti Spiritist dr. Egbert Müller, katerega so nazivali Nemci „Geister Müller“. Müller je bil tajnik policijskega pređseđništva in je bil skozi 30 let eden najbolj gorečih pripadnikov Spiritizma. Spisal je o tem mnogo znamenitih brošur in spisov.
Najnovejše vesti.
Mir!
Dunaj, 28. marca. Anglija seje popolnoma prilagodila naziranjn Avstrije o aneksiji. S tem je mir zagotovljen, ker so sedaj vse velesile priznale aneksijo. To se bo jutri javilo srbski vladi, na kar bo ta naznanila avstrijski vladi, da so jo velesile prepričale o neupravičenosti zahteve po teritorialni odškodnini, da bo začela, takoj razoroževanje in da si želi prijateljskega razmerja z Avstrijo. Vojska je sedaj izključena.
Belgrad, 28. marca. Vojno ministrstvo je ukazalo, da vpoklicanim rezervistom ni treba priti pod orožje. To je začetek razoroževanja.
Belgrad, dne 28. marca. Skupščina je danes z vsemi glasovi proti glasu dr. Markoviča sprejela abdikacijo prestolonaslednika Jurija v prilog princa Aleksandra. Kralj je Aleksandra proklamiral prestolonaslednikom.
Ustnica uredništva.
Braslovče Stvar je premalenkostna in od nasprotnikov preneumno hudobna' Odgovoril je že „Slov. Gospodar“. Pozdravljeni!
£poooc Restavracijajoooc^ Velikonočne razglednice! Narodni dem
v MaHberu.
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjican itd.
Pivo iz budjeviške Češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
dobijo trgovci in druge po ugodnih cenah v Trgovini tiskarne sv. Cirila, Maribor.
P#* Cerkveni slikar
Slovenski krojač
Jakob Vezjak
v Mariboru, Šolska ulica 4
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode in dečke po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega ::: ::: sukna iz domačih in tujih tovarn. ::: :::
Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.	36
0
Ov
Cerkvtni in sobni slikar in pleskar
Franjo Horvat
fflARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!

Edina narodna steklarska trgovina
Fran Stropi, Celje
priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana in kamenine, vsakovrstnih šip, svetilk, ogledal in okvirov za podobe. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah.	2
Najniže cene! Najvidnejša in točna postrežba!
Na debelo.	% a drobno,
Peter Markovič
okadem. slikar v Rožeku na Koroškem
H se priporoča čast. gg. duhovnikom in sl slov. ££ občinstvu za slikanje raznih cerkvenih slikarij,
V posebno altarnih in bandernih slik, križevih po ^ ££ tov itd vse na posebno trpežno platno in v ja- ^ ♦♦ ko stanovitnih barvah; slikam zdaj v zimskem ♦♦ času doma v svojem atelijejn in izdelujem manj- & ^ ša dela, popravljam tudi umetniško stare umetne ^ slike: za poletni čas se pa priporočam že zdaj ^ za večja dela: za slikanje cerkva v različnih jr ~ slogih. Cene po dogovoru in brez konkurence. „„£5 &
0 IzdeloYatelj cerkvenega orodja in posode 0
Karol Tratnik, Maribor
Župnijska ulica št. 3.
se priporoča prečastiti duhovščini za naročila različnih moštranc, kelihov, ciborijev, lestencev, svečnikov, križov, itd. Staro cerkveno orodje popravljam pozlatim in posrebrim v ognju. Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Svoji k svojim!	Svoji k svojim!
J^voji k svojini!
&
hkxkhk Hotel
Izvrstno domače usnje : | Urarj o6alap in zlatar | Pri belem volu v Celju
nrir.nrnča n n nainižii «eni	e*™	™
priporoča po najnižji ceni
Elizabeta Welle, usnjarija v Framu.
Slikar m pleskar
Franc Divjak
v MARIBORU, župnijska ulica št. 7
prevzame vsa dela dekoracijske in slikarske stroke ter se priporoča slavni duhovščini in cenjtnemu občinstvu in izvršuje svojo obrt po najuižjih cenah.
Ignac Božič
narodni krojač v Maribora,
Tegethofova ulica 16, y hiši dr. Rosine
se priporoča slavnemu občinstvu, kakor tudi preč. duhovščini za izdelovanje vsakovrstnih oblek in talarjev po najnižji ceni. Zaloga 78	vsakovrstnega blaga in gotovih pelerin.
V nujnih potrebah se vsakovrstna obleka v 24 arah zgotovi. :
&
$
Franj« Bures | |
™ H Maribor, Tegethofova cesta 33	^ H
pred kolodvorom,	10
priporoča svojo bogato zalogo, zlatnine, srebrnine, ur itd. po najnižji ceni.
& Popravila se točno in hitro izvršujejo.
sredi mesta, blizu vseh uradov; za tujce 30 sob z vso ugodnostjo pri nizkih cenah, tudi mesečna stanovanja s hrano za letoviščarje; izborna kuhinja, vedno sveže pivo, različna vina; po letu senčnat vrt; vozovi v hiši vsak čas na razpolago: : :
se priporoča za obilni obisk.
Dosedajni promet čez 4 milijone.
Vplačani deleži zadružnikov: 18530 K
s« Ljudska hranilnica in posojilnica ? Celju, *
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v lastni hiši (Hotel pri belem volu) v CELJU, Graška -cesta.
Poštno hranilnični račun št. 92.465. — Telefon št. 8.
Hranilne vloge se obrestujejo po 41/,. % brez odbitka rentnega davka.
Domači hranilniki se dajejo na dom brezplačno.
Hranilae knjižice drugih zavodov se sprejemajo
Posojila na zemljišča po 5u/„ do 51/,0/« brez in z amortizacijo.
Posojila na zastavo vrednostnih listin.
Osebni kredit na menice in v tekočem račnnu pod najugodnejšimi pogoji.
Konvertacija ^knjiženih dolgov z najmanjšimi stroški.
kot vloge, ne da bi se obrestovani e prekinilo.
- Oskrbuje svojim članom Izterjevanje isjtliorih terjatev.
Brezplačno reševanje vseh zadev.
■ Trgovski av Za nakup priporočamo tvrdko
Slovenski brivec I
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu najtopleje priporočam svojo
moderno urejeno brivnico.
:: Postrežba čista, točna in solidna. :: Izdelujem tudi lasulje in knpnjem lase.
IVAN BERGLEZ, brivec
Maribor, Šolska ulica 2.
55
ucenec
iz boljše hiša in z dobrimi šolskimi spričevali, vešč slov. in nemškega jezika se takoj sprejme v
manufakturni trgovini
Joh. Grubitsch, Maribor
Tegetthoffova cesta št. 11*
Odda se fino moblirana soba. Klavir je na razpolago. Natančnejše se izve pri g. L. Sivka, Frauen-gasse št. 9.	83
91. E. Šepec, Maribor
Grajski trg štev. 2
katera prodaja po najnižji ceni vsakovrstno modno blago za ženske obleke, svilnate in druge robce, vse vrste najboljše perilno blago, vsakovrstno sukno (štofe) za moške obleke, površnike, fino sukno za talarje in salonske obleke, srajce, ovratnike, kravate, naramnice, nogavice, dežnike, obrisače, mizne prte, odeje, preproge, zastore, razni cvilib, perje za blazine itd.	7