Leto LXX. st. S LfatkOara, petek S. lan—rfa, 1937 Cen Din L* Izhaja vsak dan popoldne, izvzerošl nedelje ln praznike. — lnserati do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst & Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit Trsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — * Slovenski Narod* velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Strossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE!: Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Pred razčiščen jem: Ali bo ponehala mednarodna napetost Francija bi bila pripravljena pričeti pogajanja z Nemčijo, ako izpremeni svojo zunanjo politiko, vendar pa se mora prej razčistiti špansko vprašanje PARIZ. S. januarju, b. I/ zanesljivega vira fte doznava, da presojajo pa Quai it' Orsavu mednarodni položaj nekoliko bolj ugodno, kakor bi sc moglo sklepati po pisanju francoskih listov. Za to nenadno omiljcnjc napetosti navajajo v uradnih krogih dve dejstvi. Predvsem je angleška vlada uradno obvestila francosko vlado, da pred 1. januarjem L 1. sploh ni vedela za prevoz italijanskih prostovoljcev v Cadiz. katerih del je bi] izkrcan v tej luk i. kakor se naknadno doznava, že lani 22. decembra ostali pa med 1. in 2. januarjem. Angleške pomorske oblasti v Gibraltarju so /vedele za to izkrcanje šele okoli 4. t. m. Foreign ofice jc takoj, ko je prejel to poročilo iz Gibraltarja, opozoril italijansko vlado na mučen vtis, ki ga je napravil v vsej angleški javnosti ta nepričakovani prevoz italijanskih prostovoljcev v času, ko je bil podpisan italijansko-angleiiki ^pura/um. S tem so, kakor izjavljajo v pariških urad mh krogih, definitivno odstranjena vsa »umničenja, ki so sc pojavila v zvezi z angleškim zadržanjem v španski aferi. Glede napovedanega prihoda francoskega poslanika v Berlinu, Ponccta, v francosko prestolnico se doznava, da ]c po daljšem razgovoru z nemškim gospodarskim ministrom in predsednikom nemške državne banke dr. Schachtom odložil svoj odhod v Pariz, ker tako želi francoska vlada, ki mu je naročila, naj na svojem mestu počaka odgovor nemške vlade na francosko-angleško demaršo in na napovedani sprejem pri državnem kancelarju Hitlerju 11. t. m. V zvezi s tem pa v Parizu ne potrjujejo ugibanj in napovedi nekaterih inozemskih listov o bližnjih Iraneosko-nemških pogajanjih, pri Čemer seveda ne zanikajo, da bi ne bili pri- pravljeni sprejeti taka pogajanja ako bi se zares pokazala znatna izprememba nemške zunanje politike. Vsekakor postavljajo fran coski krogi kot pogoj za pogajanja rešitev španskega problema. Francosko-nemški sporazum jc toliko časa nemogoč, kakor zatrjujejo, dokler N'cmeija ne razčisti svojega zadržanja v zapadnem Sredozemlju. kjer ima Francija svoje življenske interese. „Giornale d'Italia" o prostovoljcih RIM, cV. januarja, b Ofieiozni »Giornale d* ltalia« piše glede na nasprotujoče si vesti inozemskega tiska o izkrcanju večjega števila italijanskih prostovoljcev v Španiji med drugim: Vprašanje italijanskih prostovoljcev ni v nobeni zvezi niti z italijanskimi obveznostmi po i talija nsko-angleškem spora/umu niti ni v nasprotju s sporazumom o nevme-šavanju v španske notranje zadeve »Gen-tlcmcn"s agreement« se omejuje samo na ugotovitev obeh podpisnic, da ne želita iz-prcmeniti statusa quo glede posameznih državnih suverenosti na Sredozemskem morju. Italija se te suverenosti ni dotaknila niti glede Španije niti glede katerekoli druge sredozemske države. Med razgovori o sklenitvi itakjansko-anglcŠkega sporazuma ni bilo govora o italijanskih ali angleških prostovoljcih v Španiji m dogovorjeno besedilo sporazuma nima tem niti besede. Problem pošiljanju pr o^tuvoljcev v Španijo pa tudi ne krši politike nevmešavanja v španske notranje zadeve, ker je bil v nasprotju z talijansko željo izza avgusta lanskega leta od drugih velesil izrecno izključen iz pojma vmešavanja. osrto stališče proti italijanskemu in nemškemu odgovoru ter poudarja kot nemogoče, da bi mogli angleška in francoska vlada pristati na njune predloge Angleške skrbi London, 8. januarja. AA. »Times^ piŠC da sc angleška javnost boji. da bq ne bi španska državljanska vojna razširila iD da no bi objela še dragih »Iržav. Gotovo jc, da bo anjrleška vlada storila vea, kai ;o v njeni moči. da bo pridob'ln Ostale države, za prenehanj«1 po-iljanja prostovoljcev v Španijo. Vesti, da se Nemci iikrcavajo * Gadim, so povsem točne, t isto naravno je. da se Franciji čuti prizadeto zaradi teli ojacenj generala Franca. Francija ne more mirno gledati nemških Set v Španiji, kar bo le otcžkoeilo njeno posredovalno akcijo pri sovjetski vladi v španski zadevi Zato Je treba sedaj storiti vyi, da se prepreči pošiljanj*1 piostovoljeev v Španijo. Sklicanje londonskega odbora London, 8. januarja, br. Londonski odbor za ne vmeša van je v španske zadeve je sklican za torek k plenarni se*!. Xa seji bolo pročitana poročila pododborov. Podrobno bo odbor razpravljal o vprašanju prostovoljce* v Španiji in o DŠOZIlO&ti prepoved: v>ak - fi-naiiene nodjmre obema taboroma v Španiji. Kaj čaka Španijo? Španija ne bo fašistična, pr, tudi ne kosntiftistišna Italijanski odgovor o prostovoljcih Italija obtožuje kakor Nemčija francosko in angleško vlado, da sta omogočili pošiljanje prostovoljcev v Španijo Kim, 6. jan. d. Včeraj je zunanji minister grof Ciano iziočil ang.e:>n.emu m francoskemu poslaniku odgovor italijanska vlade na demaršo Anglije in Francije zaradi prepreeenja pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Odgovor pravi med drugim: L Italijanska vlada mora najprej poudariti, da spada vprašanje o pošiljanju prostovoljcev v Španijo v pristojnost odbora za nevmešavanje. Italijanska vlada mora glede na to opozoriti na nevarnost, da se zmanjša avtoriteta tega odbora, če sc z direktnim apelom na vlade odvzema iz njegove pristojnosti to najvažnejše vprašanje. 2. Angleška in francoska vlada podcrtavala svojo bojazen glede stalnega dotoka prostovoljcev v Španijo. Italijanska vlada podčrtava še bolj to bojazen, ker ni v kolikor se tiče nje same, najnovejšega datuma. Italijanska vlada je večkrat in izrecno od samega začetka opozarjala, na i se problem na vmešavanja razširi tudi na indirektno nevmešavanje in v ta problem poleg finančne pomoči vključi tudi vprašanje propagande in pošiljanja prostovoljcev v Španijo. Nota pravi nato, da je ita.Ujanska vlada že meseca avgusta opozorila in predlagala, naj se prepreči javno zbiranje prispevkov m nabiranje prostovoljcev, ter ugotavlja: Med tem je francoska vlada ostala pri svojem načrtu. Niti s francoske niti z angleške strani se ni pokazala nobena naklonjenost za italijanski predlog. Tedaj je bdio samo rečeno, da bi se lahko o tem govorilo pozneje. V nadaljevanju svoje note ponavlja italijanska nota dobesedno zahteve, ki jih je postavila Nemčija v svojem odgovoru. >Gk>rnale d'Italia^ poroča da ima italijanski odgovor značaj obširne spomenice, v kateri se podrobno obravnava sedanji položaj v Španiji. Italijanska vlada je v spomenici naglasila, da je že pred petimi meseci predlagala, naj ostanejo vse prizadete države absolutno nevtralne napram španski državljanski vojni, da pa ta predlog ni hal sprejet z razumevanjem pri ostalih silah, zlasti ne Franciji. Spričo tegu se takoj od početka z obema vojskujočima se strankama v Španiji ni enako postopajo in sc zlasti eni izmed njih ni odrekla podpora iz inozemstva. Če bi bil italijanski predlog pred petimi meseci sprejet, bi bile posledice državljanske vojne povsem drugačne, državi janska vojna sama pa bi bila že davno zaključena. Eni izmed vojskujočih strank se je vzklic sporazumu o nevtralnosti še nadalje priznavala legitimnost in zaradi tega je prejemala tudi vso podporo. Zato se je položaj izpremenil in državljansko vojno so pričeli izkoriščati elementi, ki'rušijo sleherni red in ki zaradi tega tudi v Španiji sami ne morejo voditi in predstavljati španskega naroda. Druga vojskujoča se stranka je v pokrajinah, ki so v njeni oblasti, uvedla red. V Burgosu vlada sedaj element reda in borbe proti razdiralni akciji, ki so jo započeli v Španiji tuji agenti. Italijanska vlada smatra spričo vsega tega, da so bili predlogi o prepovedi nadaljnjega pošiljanja prostovoljcev v Španijo prepozni, ker je v Španiji sedaj že toliko prostovoljskih oddelkov rz tujine, da so ogroženi že vsi nacionalni interesi Španije. Italijanska vlada je že v noti, ki jo jc pretekli teden poslala nevtralnostnemu odboru v Londonu, izrazila svojo pripravljenost, da sprejme predlog o prepovedi nadaljnjega poSDjanja prostovoljcev v Španijo, zato pa zahteva, da se iz Španije umaknejo vsi takozvani prostovoljci, ki se tam mude. ter da nevtra mostni odbor res poskrbi tudi za izvajanje vseh ostalih ukrepov." s katerimi bi bilo mogoče zagotoviti absolutno nevtralnost vseh prizadetih držav napram nadaljnjemu razvoju doiodkov v Španiji. Nemški odgovor Berlin, S. jan. Nemška vlada je izročila odgovor francoskemu in britanskemu poslaniku snoči ob 18.50. Nemška vlada pravi, da spada rešitev vprašanja pošiljanja prostovoljcev v Španijo v londonski odbor za nevmešavanje ter zavrača vsak sum, kakor da bi bila ona kriva, ker so prišli v Španijo tuji prostovoljci. Obenem pravi, da je pripravljena podpreti vse ukrepe za onemogočen je vsakršnega posrednega ali neposrednega vmešavanja v špansko državljansko vojno, treba pa je, da vse prizadete države pristanejo na brezpogojno učinkovito nadzorstvo nad nevmešava-njem, ki ga je treba izvajati na mestu. Odmev v Parizu Pariz, 8. januarja, d. Ker sta bila italijanski in nemški odgovor na angleško-francosko demaršo o pošiljanju prostovoljcev v Španijo objavljena šele snoči, se omejujejo listi le na poročila o splošnih vtisih. V glavnem ugotavljajo, jda sta odgovora po smislu slična, zaradi česar sklepajo, da postopata Nemčija in Italija sporazumno. »Maline je mnenja, da bosta italijanski in nemški odgovor olajšala nadaljnja pogajanja, ter poudarja, da sta zbudila v splošnem ugoden vtis. aOeuvre« naglasa, da je nemška nota bolj ostra kakor pa italijanska. Kar se tiče nemške zahteve, da bi se morali odstraniti iz Španije tuji prostovoljci, ki se bore na strani valencijske vlade, mnenja, da bi ji bilo težko ugoditi, ker gre po večini za emigrante brez državljanstva. »Echo de Pariš« poudarja, da predstavljata nemški in italijanski odgovor glede na prejšnje izjave italijanske in nemške vlade znaten napredek. »Humanltec LONDON'. 8. januarju, b. Dopisnik »Ti-mesa« poroča s špansko-f rancoske meje med drugim: Dasi j c baje nacionalistična vlada odredila vse potrebne ukrepe če b: zasedle njene čete Madrid, se vendar še nic določenega ne vc o politiki Španskih nacionalistov v primeru zmage. Predvsem se iz zadržanja nacionalističnih krogov ne da niti najmanj razbrati, kakšno stališče bi Francova vlada zavzela nasproti znanim avtonomističnim zahtevam Galicije, Baskov in Katalonije. V splošnem prevladuje mnenje, da bi bil Fran-co v tem pogledu prisiljen zavzeti stališče, ki se ne bi veliko razlikovalo od stališča »ljudske fronte«, ako bi si hotel zagotoviti podporo vsega španskega naroda, ki bi mu bila pri obnovi državi še posebno potrebna. Velik problem za nacionaliste predstavlja tudi vprašanje ljudske vzgoje, ki bi ob novem posegu duhovščine v državno življenje zadobilo zopet staro ostrino. Franco upa. da bi mu uspelo polagoma vzgojiti španski narod in ga pripraviti za svoje namene. Španijo pa postaviti na povsem nove noge. V nacionalističnih vrstah zatrjujejo, da Franco, ki živi v sedanji vojni predvsem od podpore fašistov, sam ni fašist, še manj so upravičene domneve, da bi bil pripravljen odstopiti eno samo ped španske zemlje katerikoli drugi državi. Naj bo izid državljanske vojne kakršenkoli, zdi se izven vsakega dvoma, da nc bo bodoča Španija niti fašistična niti komunistična. Čim bodo izginili tuji vplivi, ki sc pojavljajo sedaj, bo Španija zaživela»zopet svoje staro življenje po starih metodah in ljudje se ne bodo pozdravljali niti na fašistični niti na komunistični način. Španija je vse preveč individualistična in čustveno razgibana, da bi sledila katerikoli importirani masovni doktrini. Nova Španija, pa naj bo i/id sedanjega bratomornega klanja tak ali tak, bo končno zopet pripadala samo — Špancem. Izpraznitev Madrida Kini, 8. januar^ br. Današnji listi poročajo iz Madrida, da je glavni poveljnik madridskih čet izdal včeraj poziv, da na jci-vilno prebivalstvo čim prej zapusti prestolnico, ker je prihodnje fini računati - krvavimi borbami. Ker civilno prebiva'stvo uvira vojaške operacije, >matra za potrebno, da se vsi civilisti čim prej izselijo iz mesu da bi dobilo vojaštvo potreben prostor za razsežnejšo akcijo. Jeromski za francosko intervencijo v Španiji PARIZ, S. januarja, o. C i lavno glasilo socialistične stranke ^Populaire«, ki velja tudi za osebno glasilo ministrskega predsednika Bluma, je objavilo članek francoskega parlamentarca Jeromskega, ki je izzval veliko senzacijo med vsemi pristaši ljudske fronte zaradi odločne zahteve, naj Francija intervenira v Španiji. Jeromski napada lažno nc-vtralnostno politiko, o kateri pravi, da na eni strani dopušča Italiji in Nemčiji priznanje Burgosa in vprizarjanjc pomorskih incidentov v španskih vodah, na drugi pa onemogoča enako postopanje sil, katerih interesi so prizadeti v nasprotnem smislu kakor nemški in italijanski. Pomorski incidenti so ustvarili v zadnjih dneh izredno napet mednarodni položaj, ki ga taka nevtral-nostna politika gotovo ne bo omilila. Zato je nujno potrebno. da Francija energično intervenira v .Španiji. Blum je lahko še nadalje zvest Društvu narodov, nastopil pa je že čas. da pokaže svojo zvestobo napram ljudski fronti. Francosko-turški spor Razgovori med Francijo in Anglijo o rešitvj Aleksandretskega vprašanja Pariz, 8. januarja. Zaradi nenadnih sestankov Kemala Atatiirka z načelnikom turškega generalnega štaba sc širijo v Parizu pesimistične vesti o Aleksandretskem sandžaku. Uradni krogi tem vestem sicer ne pripisujejo velike važnosti, poudarjajo pa, da pisanje turškega tiska nikakor ni v skladu s pogajanji med Francijo in Turčijo, ker so v teku razgovorov turški krogi naglasil željo, da šc pride do sporazuma. Polslužbeni >Potit Parisk>n^ poroča, da so se pričeti med Londonom in Parizom posebni razgovori zaradi francosko-turškega spora. Londonski uradni krojri so se postavili na stališče, da ne j^re Turčiji dopustiti svobodne odločitve o aleksandretskem vprašanju. Nevtralni opazovalci, ki jih je odredilo DN, so včeraj v aleksandretskem sandžaku obiskali kraje ob turški mej* in se ustavili tudi v vasi Aktepe. kjer mirno žive skupaj Kurdi m Turki. med Francijo in Turčijo Pariz, 8. januarja. AA« Med konferenco, ki jo je imel s turškim poslanikom Suadom in ki je trajala dve uri, je državni podtajnik Vieonot opozoril, da kampanja turškega tiska v vprašanju Aleksandrete nikakor do bo mogla imeti ugodnih posledic za ustanovitev znosnih atmosfer pri teh pogajanjih. Razgovor je v splošnem potekel zadovoljivo. Vieanot je izjavil, da je Francija pripravi jena prooSti torske predloge. Istočasno se trti, da sta se tafta in traneoska vlada oiK>raziHiieii. naj se o*l\y/.\ seju ^vofca DN, da ha se lahko zečala direktna j>o«raja nja. 0 prekinitvi pofajnnj ne mor^j biti govora. Turčija ni mobilizirala London, 8. januarja AA. Heuterjcv urad poroča iz Ankare, da uradno rh sko-bolgur-kc \*>jne leta /Ns5.. ki se je *urn aktivno inUU'/.il. Tem svojim spomitu>m JS dodal par svojih pripomb, ki so M tau*0 M nimtve. marveč za današnje razmere n.. ravflOfJ aktualne. Ljuba Davidovič piše »Poučnu ja naša prošlost. Samo malo jih ie, ki so se iz nje česa naučili. \i sc hotelo u\-uie\'uti one modre narodne pnsloviee: z narodom za narod. Ljubša jim je bila onu drug.i. brez naroda /u narod. Kakor se ie delalo, tuko se je tudi uSJNTVafo \oinu (l$^5>.) ni bila pripravljena nc politično ne VOfaHko, Saši ljudje jc niso mog/i razumeti. Spraševali so se: Zakaj oviramo bol^ursL'* osvobojenje in uedinjenje. /ukui tudi mt skupno ž njimi nc udarimo tui lur^ii"'.' Xuš WpOt z Bvtpui je bil v te/kem ču^u rc šen na Slivniei. l/dubili smo vojno, iako pf morilo priti. i' tej vojni nismo uneli n. števila, ne ideje, za katero bi se nutrah ba riti. Boigpri tO Uneil eni> in drupo. stc\-ilčn>. so bili mno«o močnejši od nas. \'oje\\ih m za tvojo "vobodo in uedinjenje . Ah koga v tej državi kaj naučilo leto 181 Tudi danes vre ne UHtlO v Evropi. mar\-i> po vsem svetu. \a \ seh stranefi .c priprsv !ju'u>: oborožujejo se, nubmplja]o iivhenske potrebščine in pripravljajo narodi ra pfe-tezke nupore. A mi? — Preitevttmo — občine!« Nestrpnost, hi lahho ima posledice V sihcvaski -Tribuni- čitamo: »l teh /u letstnih časih cesto srečavamo tudi med kmeti zu\-cuni- Ijodi, ki se po nobenih oh ljuhah ne dujo speljati na led raznim proro kom, ki lazijo tedmj p<> vaseh in o*.rog knn-tov. Ti možje se ne dado preslepiti m rmJ€ žrtvujejo tudi s\*oje maietij^lru- kensti. V nekem šibeniškem predmestju živi I: me t H. Ima krepko narodno zavest in pozna teme Ijito tudi zgodovino jugoslovenskcga nar<> da. Poleg drugih vrlin ima tudi izredno lep glas in je do sedaj sodelo\fal pri pevskem zboru v cerkvi. Ker pa je odločno narodne ga jugoslovenskega mišljenja, so mu prepo \-edaIi, da še nadalje poje v cerkvenem pc\> tkem zboru in ga formalno iztirali iz cerk\*e Mož je'odšel in se ne bo nikdar več vrnit v cerkev. Vprašamo one, ki so to povzročili, komu bodo podtaknili krivdo, ako bo do tični B. poiskal vrata druge cerkve, iz katere ga nc bo nihče gon//?/«r — 7*uJ/ iz na ših krajev smo dobili že već pisem, v Arafc rih sc naši ljudje bridko pritožujejo nad postopanjem gotovih gospodov, ki so popolnoma pozabili, kaj jim nalaga njih poklic, in napovedujejo, da se bodo popolm> mu osvobodili njihovega upliva. Mi teh pi sem doslej nismo objavili, ker nočemo žer javici pritivati olja, povdurjamo pa. da teh pojavov nc smemo podcenjevati! Očitek korupcije Xuša država ima 15 milijonov prebival cev. Med temi je 749/» kmetov, 9.20"!* urad nikov in nameščencev, 3.50*/& industrijcev in njih nameščencev', 3.30*/$ trgovcev in bra njevcev, 252?!» pripadnikov raznih poklicev 1.6S0/o brezposelnih, !•!• odvetnikov, zdravnikov, inženjerjev itd., 0.6G+U nameščencev denarnih zavodov. Ne moremo jamčiti, da bi biti ti statistični podatki točni Navaja jih Škerbec-Sabothvjev »Gorenjec*, ki na podlagi teh podatkov zahteva za javne nameščence posebne uradniške zbornice, češ »da je korupcija v naH državi na višku-samo zato* ker uradniki nimajo svojih zbor nic, kakor jih imajo drugi stanovi. Da za briše ta očitek korupcije na naslov uradni itva, pravi na drugem mestu, naj »župan stva opozore bansko upravo in le-ta osrca gospodarskih razmer v naši državi ier teenačenje gospodarske zakonodaje rn Javne uprave; 2. sanacija gospodarskih razmer ter odprava posledic krize, 3. prilagoditev nagega gospodarstva na izpremenjene razmere v svetu, odnosi do inozejnstva. zlasti do naš-;h sosedov. SKUPNE ALi LOČENE ZBORNICE? V delokrog zbornice spadajo predvsem naslednje naloge; zastopati, Ščititi, m pospeševati v skladu s splošiuiuin interesi splošno gospodarevo Ln njegove panoge, kj so za" stop&ne v zoornici. Poskušali so že. da bi nase zbornice razdvojili ter oslabili s ;em» da bi se osnovale posebne obrtne zbornice. Z veseljem lahko ugotovim, da smo bas Slovenci pokazal] mmogo zrelosti v presoji tega vprašanja in prav zadnje volitve so zgovorno dokazale, da naše obrtništvo zna cenit pomen in predn<»t skupnih zbornic V skupnih zbornicah lahko obrtništvo razvija neodvisno svoo iniciativnost in delavnost, v njih je pa tudi vedno našlo vse razumevanje in zaščito. Predsednik je posebej toplo pozdravil pri zadnjih volitvah izvoljene svetnike nakar je naglasil, da te prvenstvena naloga zbornice spremi-a k vse pojave gospodarskega življe" nja. presojati njih učinek na gospodarstvo vee banovine in p oučevaoi iz lastne pobude a-rl na zahtevo oblaetev vsa vprašanja gospodarskih panog, ki so v zbornici zastopane. SPLOŠNE GOSPODARSKE RAZMERE Gospodarske razanere in odnosi v vsem svetu, kakor tudi prj nas, so nestalni ter sprem eni jd vi, kakor še niso bili nikda*r. Ta položaj še posebno zahteva od zbornice, da je v čim tesnejših stikih z vsenij strokovnimi združenji svojega področja jn da oh podpira prj njihovem delu. Zbornica je dosegla v tem pogledu mnogo uspehov, vendar jo še čaka umog^ dela. Najbolj značilno za na* so gospodarsko dobo je, da se kaže povsod nedovršenost, zlaetj v gospodarski zakonodaji Za zbornico pomeni to, dz ne more od-pravi-ti defenitivno niti enega vprašanja x dnevnega reda Gospodarska struktura zborničnega področ ja se v marsičem razl.kuje od urugvh banovin. Pogoji za gospodarsko aktivnost so gle* de na življenjski standard in stopnjo gospodarskega razvoja mnogo težji in zato tudi občutimo reperkusije mnogo bolj, kakor v drugih pokrajimah. Razen tega vp4va še pO seboj obmejna lega Slovenije, pomanjkanje dobrih zvez z našim najbLižjim domačim pri-staniši-em Vseh len težkoč druge pokrajine ne pozna jO- Zato ima uiairsikatera gospodar-ska uredba, sprejeta za vt-o državo pri nas mnogo usodi:e;ši ucuiek, kakor na drugih zborničnih podroejBL Izenačenje gospodarske »akoiiouaje neprestano izziva težkoče. Naša zbornica je pri svojem deiu pogosto naletela na nerazumevanje. Našj predlogi so bili pogosto sprejeti kot neumestna kritika, čeprav smo b;ii daleč od mM* da bi se spuščali v krUiko, ki nam ne pripada Verjetno je, da nas caka.o tudi pri nadaljnjem delu enake težkoče ;n bo treba še mnogo odločnosti ter vztrajnosti, da j-jh bomo premagovati. 2e zakonski načrta, ki so pred uzakonitvijo, bodo najbrž ustvarjali podobne težkoče. Mislim pred vsem na trgovski zakon, zadružna zakon, zakon o rjoblaščanih inženjerjih, zakon o cestnih fondih, na uredbo o^minamamih mezdah ft na zakon o samoupravnih hranil-nicah. ALI KRIZA POPUŠČA? Nekateri trde, da je kriza že premagana jn da se je že začel polet gospodarske konjunkture. Vendar so mnogi še nezaupljivi ter nočejo verjeti varljivim videzom izboljšanj in napovedujejo se dolga leta krize. Pravkar objavljena statistika zbornice kaže, da je bi'o tuda v pretektlein letu število od" jav obratov večje od prijav. Ni moj namen* da bi se spuščal podrolaiejše v razmotrjvauje tega pojava, glede na to. da na področjih drugih zbornic število obratov rapidno narašča. Nedvomno pretežna večina podjetnikov od javlja obrate, ko ne more več vzdržati v boju za obstoj. Statistika nam torej ne more potrditi, da se kaže izbol sanje na vseh področjih. Položaj je po posameznih panogah zeio različen. Kažejo se trenutna zboljšanja* pa tudi mnogi svanihii znaki, da zboljšanje najbž ne bo trajno. To velja predvsem za razmere v zunanja trgovini, ki se je poživila in vzbuja varljive upe. Prehude so izkušnje preteklega leta, da bi lahko verovah v trajnost konjunkture, saj predobro vemo, da jo je povzročilo predvsem ogromno oboroževanje evropskih držav. Če se je naša zunanja trgovina poživila Ln promet povečal, ne em°nx> pozabiti, da je velik del izvoza v khringu izpostavljen dan za dnem presenečenjem* in je v nevarnosti, da zamrzne. Naše gospodarstvo, kj preboleva doma zlasti kreditne težkoče. še atomiHjonske terjatve, aamrzle v inozemstvu. Optsmistj računajo, da se bo letos nas nacionalni dohodek povedal M °krog 6 milijard denarjev. Čemur prj-lagodevajo proračune javnih dajatev. Po dolgih letih politike pretirane deflacije nastopa v gospodarstvu kreditna ekspanzija, ki gre do skrajne kapacitete gospodarstva. Uvide vam o potrebo po javnih delih in likvidaciji moratorija za kmečke dolgove, moramo pa svetovati ter priporočati previdnost pred pre-nagrenosto in pretiravanjem Finančni minister pričakuje v tem proračunskem letu od gospodarstva 650 milijonov Din vež dohodkov kakor v dosedanjem proračunu. Minfater za socialno politiko pa a vaja oove vrata zavarovanja, razea toga oa razen kmečkih dolgov sodayžira in emitira tudi nova transa notranjega poso-ila v v4*inj pol milijarde EHn. SEN ZA CULA DENARNEGA TBOA Ako bi bil nas kreditni sistem zdrav in bi funkcioniral kakor kota 1930, bi lahko prevzeli vse te operacije nase. zal pa ao dandanašnje razmere v marsičem drugačne. Razen posameznih poskusov mobilizacije dveh hranilnic je naše denarstvo prepuščeno samemu sebi. da se a svoj um napori m svojim, rezervami skuša sanirati. Kljub vsem naporom. Ston uli jonskim odp^om ijj izgubam še vedno n* prišlo do ureditve nažega kreditnega si steni a Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgo* je pos -^id naše kreditno ?a- druZništvo pred tel ko e^fciiva vprašanja. Pre te mu izgube zada ih rezerv jn prenos kmečkih terjatev na Prvjlegirano agrarno banko. Trgovinstvo in obrtništvo ne more biti brezbrižno glede na to ureditev Posledice, kj jih je zapustila kriza se bodo poznale Še desetletja jm zato bi ne bil upravičen optimizem glede naših kredrtnih in plačilnih zmožnosti. SOCIALNA ZAKON ODAJA Dobro se zavedamo da izboljšanje živ-IjeiiTakega standarda kmeta in delavca poživlja gospodarsko delavnost vseh panog in lato priznavamo potrebo uredbe minimalnih mezd, kj jo pozdravljamo tudi zato da bi se omejila nelojalna konkurenca Upamo da bo okvjr uredbe o minimalnih mezdah pripomogel, da se produkcijski pogojn t?lede delavskih mezd po vsei državi izenačijo Tud zavarovanje za starost onemoglost in smrt bo najbrž uvedeno kmalu s posebno naredbo To pomeni okrog 100 miiiionov Din novih dajatev na leto Starostno zavarovanje je bilo uzakon eno že leta 1922, vendar so njegovo izvedbo doslej odlaealj iz gospodarskih razlogov Zdaj mislio, da je nastopil čas za povoljne konjunkture in da zavarovame lahko uvedejo Zbornice priznavajo- da ie potrebno smotrno socialno skrbstvo, vendar pa mislimo da mora biti prilagođena kapaciteti jn razvoju gospodarstva Zato priporočajo m\ se zava:ovanje uvede najprej le v nekatere panoge industrije kjer je narboVj potrebno, a hkrati nai skušajo temeljito racionalizirati bolniško zavarovanje, da bi s prihranki prj njem krili delno stroške novega zavarovan ja JAVNA DELA IN TURIZEM Pri javmh delih bi morali stremeti pred* vsem za tem. da bi gospodarstvo imelo čim večjo posredno in neposredno kori** od investicij Zato bj jih moral; prevzemati »e domači podjetniki in uporabljati bi bilo Teba le domaČe gradivo. Naše zbornično področje obsega zelo važno tranzitno ozemlje za na Jadran m v Italijo. Zaradi tega ie nujno potrebno modernizirati tranzitne ceste in omogočiti direktno zvezo Slovenije a Sušakom Ta javna dela bi morali vzeti predvsem v program, kar zahtevamo tem botj upravičeno, ker je naša banovina prj podpisu prve transe rxwiov za javna dela pokazala vse razumevanje ter je pripravljena žrtvovati poln znesek sto mili ionov Drn. kar pomeni skrajn; napor našega gospodarstva. Za tujski promet smo žrtvovali izredno mnogo investicij. Zadnja sezona je btfa dobra, vendar pa ovirajo razvoj tujskega prometa iz inozemstva težkoče v plačilnem jo klirinškem prometu. Predlagali amo zlaetg zboljšanje železniškega voznega reda. Ugotovili smo, da se v območju ljubljanske felezni&ke direkere hitrost vlakov Čedalie bolj zrnaaj-Suje. med tem ko uvajajo v drugih pokrajinah moderne motorne vozove. To vpliva zelo škodljivo na razvoj tujskega prometa pri nas. Zdaj ko le dala uredba o turizmu okvir in pravno podlago organi za cM tujskega prometa bo zbornica skupno z drugimi činrtelji odločno podpirala emotreoo delo za pospeševanje turizma. Zbornični proračun Po predsednikove mporocilu je sledila ra* prava o zborničnem proračune. POTREBŠČINE Zbornični proračun za leto 1987 ima glede potrebščin tele postavke: Za osebne stroške, to je za osebne prejemke nameščencev 1 milijon 371.6*25 Din torej za 24.137 Din manj kakor lam. Odpadla je tudi postavka 12.000 Din za nagrade, podpore in preskrbnine, kj je bjfla v lanskem proračunu. Za ostale osebne izdatke, kakor za ueluibeneki davek, zavarovalnine in druge dajatve ja določenih 240.536 in, torej 5.096 več kakor lani. Za osebne stroSke je skupno določenih torej 1.612.161 Dm (31.041 Din mani **fc°r lani)- Za stvarne potrebščine (potne stroške, pisarniške potrebščine, poštnine, knjige ln časopise, inventar, tiskovni stroški, vzdrževanje plače itd.) je določenih 580.000 Din. to je za 23.000 Din več kakor lani. Za prispevke in ustanove, kakor za nadaljevalne šole, za podpore tekstilni Soli. za stanovske organizacije, razstave in jjo-spodarske naprave, za pospeševanje tujskega prometa, dotacije, za zavod za pospeševanje obrta m industrije ter za strokovne domove ln zavetišča. Je določenih 635000 Din, torej 1800O0 Din več kakor lani. Pri teh izdatkih ao se povečale predvsem postavke za nadaljevalna šole in za pospeševanje industrije za 100 tisoč dinarjev. Zavod aa pospeševanje obrti je dobil 30.000 Din več dotacij kakor lani. Za ustanove za učence tehnične srednje šole, trgovska akademije in dvorazredne trgovske šole je določenih 18.000 Din kakor lani, za zakonite prispevke pokojninskemu zakladu 175.000 Din (25.670 Din manj kakor lani), za dotacijo sklada za onemogle bivše pripadnike zbornice 25.000 Din, za dotacijo sklada muzeja za umetno obrt 25.000 Din ter aa trgovsko publicistiko 100.000 Din. V lanskem proračunu sta bili tudi med tami izdatk* postavki za trgovsko učilišče v znesku 10.000 Din ter sa zaklad sa volitve dotacija 100.000 Din. Teh postavk v letošnjem proračunu ni več. Skupna vsota sa pri pevke ki ustanova znaša letos 978.000 Din, lan< ja znašala pa 933.670 Din. torej za 44.330 Din manj. Pod izrednimi iadatkl Je postavka m obrestovan je in odplačilo dolga Za nično poslopje v višini 90.000 Din (aa 70 tisoč Din manj kakor lani), ter postavka za odplačilo dolga »Obrtni dom« t Celju v višini 26.000 Din, katere ni bilo v lanskem proračunu. Skupne potrebsome za o ebne stroške, davke ln pristojbine, za stvarna potrebščine, za prispevke in ustanove ter sa izredne prt pevke anaSaJo 3,285.161 Din, to je aa 8.211 Din manj kakor lani. POKRITJE Za pokritje potrebščin ima zbornica v proračunu dok>ceinih od donosa 8* o zbornične doklade 2,400.000 Din (za 100.000 Din manj kakor lani), donos naknadno predpis«ffie doklade v zneaku 200.000 Din, ki je lani ni bilo v proračunu, za obresti naloženih denarjev 15 000 Din. za takse od mojstrskih izpitov 50.000 Din, za druge zbornične takse 500.000 Din, *er razni dohodki 1.000 Djl Blagajniški pri pevek v pričetku lata je zaiasal 200.000 Din, (lani Je znašal 205 tisoč) Skupno pokritje znaša v proračunu 3,366.000 Din (za 50.000 Din več kakor lani), skupne potrebščine pa znašajo 3,285.161 Din, tako da ostane po letošnjem proračunu 80.839 Din blagajniške rezerve. Po predsednikovem poročilu *o se oglasili k besedi še nekatera svetniki Po precej ži-vahn, debati je sledila razprava o proračunu Več svetovalcev je vprašalo predsednika za pojasnila v posamezmih [»ostavkah zlastj so pa protestirali nekater; p oti visok postav ki za osebne izdatke. Debata o proračunu že traj a. Mnogo je padlo divjačine Ljubljana. 8. januarja Naši lovci so bili lani zeio marljivi. Padlo pa je v naših loviščih tudi nekaj redkejše divjačine. Glasom prijavljenih izkazU bo posirelili največ jelenjad! v loviščih pri Sv. Katarini pod Košuto, v nekaterih kokriških in jezerskih revarjih, v okolici Snežnika na Notranjskem, v kočevskih gvt/lovih, na Krimu in Mokrici, v ljubljanskem srezu v okolici doline Krme. v radovi j iškt?m srezu iz> v dolnjelendavekern okraju. V samostojnem lovišču pri Sv. Ani pod Ljubeljem je bil ustie Ijen po lovskem gostu kozorog, to pa po predhodnem dovoljenju banske uprave in zaslišanju Prirodoelovnega društva v Ljubljani. Gamsov je padlo najveg po planinah radovljiškega, kranjskegfa in kamniškega okraja, nekaj tudi v ostalih planinskih kraj'h. Gamsi so pri Si pred puSko tudi v krajih, kjer jih popre je ni bilo. tako v k očev 8 k em okraju S. v ljuhljanskem t, in sicer nad Iako. v mariborskem, desni breg. po loviščih Pohorja pa 8. Velikih divjih petelinov je padlo največ v okrajih Prevalje 62. Radovi jioa 26. Slovenjgradec 15 Škofja Loka 25. MaribOT desni breg 13 to Ljubljana 16. Okraji v nižinskih le^ah te plemenite divjačine nimajo. Največ m V v cev izkazuje med k>vskiro plenom radovljiški okraj, kjer so jih ustrelili 28 Medved je bil ustreljen samo eden. in sicer v kočevskem arezu. Ban je z naredbo od 15. marc^ 1w*5 začasno zaščitil medveda v okrajih: Kočevje. ("Črnomelj. Novo mesto. Ljubljana in Logatec. Po enega volka so ustrelili v mariborskem to logaškem okraju Divjih prašičev je Mlo istre-1 Jenih 96. in sicer v okrajih Kočevje 3? Črnomelj 30. nadalie Novo mesto 8 TVe-ži-ce 1. Šmarje 4 Maribor 2 Ljnhljana 2. La-(fke 4. Ptnj 3. Skofjn ly>ka 1 Dolnja Lendava 2. Kn-mnik 1 Kr^ko t Litiji % Logatec 1. Metlika 1. Viw>ke premije VBrKv^bn-lajo lovce, da to polj^d**l«stvn *<»ln Škodljivo divjad močno in z vMrtiirm* usneh; aaaJSffa-jejo. Lovci so hnetf več nsnevn na tiT^tu necro na prHronih Lovci so asfrelTO tudi leno st«»vf!o divjih mačk. a ao bCe nekatere domače, ki so pa podivjale. Naše Gledališče DRAMA Začetek oh 20 uri. Petek 8. januarja: zaprto. Sobota 9. januarja: Korr.jza velja! Ked A. Nedelja 10. januarja: Ob 15 uri: Repottev. Mladinska predalva Izven Znižane cene od 20 Din navzdol. 0j» 20. *iri: Na ledeni plošči Izven. Znftape cene od 20 r)in na vz< OP F R A Začetek ob 20. ari. Petek 8. januarja: zaprto. Sobota 9. januarja; Hovanščina. Premierski abonma. Nedelja 10. januarja: Ob 15. uri: Aida, Gostovanje gdč. Karene in gosp. dr. Maxa Adriana. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol, ob 20. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Gosrovanje ge. Marice Bnimen-Lubejeve. Znižane cene od 30 Din nar vzdol. Premiera slovanskega veJed»1a opere >Ho-vanščtoe« bo v soboto 9. t m. za premier ski abonma. Librato opere prikazuje dramatske iHka h najtemnejše dobe ruske zsro dovine sa časa Ivana Groznega noji med Staroverci in Ratkolnikj tvorijo id«jno Jedro vsebine Zasedba opere obeta inpet od lično pr*dst«vo. frlavno moAko partijo Ivsi na Rovanskera noje K rMmoiie. Gostovanje aSpran'stke rs. LfsMee Kare se m tenorista rosp dr Mava Adriana v Va^diieri »Aidi« hn v nedelje nonoMna ob 16. Oba gosta, rta v tej operi pri nas te JUTRI PRKMTF.RA V aTJNTJ (TNIONU ! Moskva—Shanghai film o krvavi ruski revoluciji — Moskva lete 191?. n pretresljiva usoda neStevUnUi tov. POLA NKOsU. nepozabna Is valafilma >Ma~ surka«. Gustav D i e s s l Suai Lonner, VVoir-gmng Keppler. nastopila ter iela velik uspeta- Ga. Ljubica Karana poje glavno žensko partijo Aida goep. dr. Adrian pa partijo Radaanesa Poleg teb dveb gostov nastopijo naše domača moči: ga. Kogejeva ▼ vlogi Amneris, ki spada med njene najtežje kreacije b katerimi ae je odlikovala na našem odru. ns> dalje g. ravnatelj B^tetto v vlogi velikega duhovna in g. Robert Primožič kot Arno-nasro. Pred&tava je izven, po znižanih cenah od 30 Din navzdoL Gostovanje ge. Marice Brumen-Luhejevr v opereti »Pri treh mladenkah« bo v Ded«* Ijo zvečer. Ga. je nn^ropala pred nedavnrn v partiji Hannerl v ZasTebu. kjer je bila ori publike, katere ljubljenka je bila za ča.». svojega ansrafmaja sprejeta na najprisr? nej^i nafin Občinstvo opozarjamo na to go štovanje Stanovski rudnik v nevarnosti Poljč-ane, 7. januarja Pred praznikom Sv. treh kraljev *e je v premcvgovniiku Stanovsko, občina Polj-čane. mudila komisija, ki sta bila v nji razen la-tnlka dr. Ključenka tnženjer ru-dar5ikeg^a glavarstva g Kubia« in zastopnik II rudar ks skupine g. PlibenSek, da prep-leia ali bo treba obrat v rudniku zaradi uhajanja vode v rov ukiniti. Obra-tovodja je namreč iz previdnosti, da prepreči eventualno nesrečo, obrat začasno ustavil. Gospodje so si zadevo ogledali ter jo proučili, o čemer je bil .-estavljen zapisnik m bo predlozesn rudarskemu glajvar-tvu. ki bo sedaj odi čilo. ali se bo delo v rovih sedaj nadaljevalo v nezmanjšanem ali skrienem obsegu ali pa se sploh ukine, dokler se ne nabavijo novi stroji za črpanje vode iz rovov. Do odločitve je zapoi lenih vsega skivpaj v treh Sihtih okrog 45 rudarjev, ostali pa *o bih ln to predvem domačini poslani na brezplačni dopu it. Do nedavna je imelo zaslužek pri tuka.isnjem podjetju blizu 120 ljudi. Bila bi zato velika škoda, ako bi se obratovanje skrčilo, oziroma celo ukinilo Česar v doglednem času menda Se ni pričakovati, kaiti da bi potok, ki zaliva del glavnega rova, tega popolnoma žalil, zaenkrat ni nevam-reti. Rudarjem je bilo ob tej priliki tudi obljubljeno izplačilo zao talin mezd, in -icer za to soboto Vlomi se množe čikova i»ft.a, 5- ^ajiuarja Po pogostih tatvinah jpi vioinih na Sorskem polju je prišla zdaj na vrsio i'o!.an*»ka dolina. Bržčas ima svoje roke vmes soglasni titiadeteko. Jd aj je pri boril iz zapora poj v svobodo. Že predrznost tatvin kaže nanj. V nedeljo dopoldne ie bil okraden kmet ivan Hotovnafc z liukovega vrha. Med tem. ko je odšel gospodar v dolino in pustil doana ženo in otroke, sta se pojavila pn gospodarskem posiopju dva nepr.di^rava. Dobro sta slutila, da ;;ma žena zaradi prezgodnje ure ne bo odprla vrat, pa e^a posegla po res or.giual-nem načinu . . . Hotovnikovim eta odprla vse svinjake, da so se prašiči križem naokoli razbežali. Rrumene prašičev je seveda pri* vabilo gospodinjo in otroke, da so jih £U lovit — a jo priliko sta izrabila tatova. Ko-rajžno, kakor da sia na najbolj poštenem petu*? stfa vstopila in premetala Hotovuii'kovon predale, skrinje, miznice in podobno, ter potem, ko sta le staknila par ut*očakov, zopet odšla in to v nasprotno ©;ran hriba, proti vrhu. Gospodinja je sicer opazila, da Šarijo tuji ljude po domačiji« toda ni se aneia b San postaviti v bran. Zlasti pa 10 e zbegalo še strel;anje. En tat je oddal več etrelov z revolverjem. Sele potem, ko sta pobrala po ha;ača sila m kop/ta, se je upala hudo pre-strasejia družinica. ki s« je med tem stekala v brinjem gozdu, zopet pod rodni krov. 0 vlomiA-kem obisku so bili takoj obveščeni orožniki, ki* stoje zdaj pred vprašanjem, kako priti tatovom na sled. Nekaj dni prej pa «0 se potikali svedrovci po Hotovl>ah pri Tra»u. Pri nekem posestniku je bilo pokradene precej oleike in denar ja. pri drug: hi«i pa odnesli tatovi dokaj jvekajeneira mesa in slanine. NadaVe ie bil okraden kmet S už na. k; BO ga obrali Lak-e:o za ra/novrv no moško obleko in *a denar Splošna žela ljudj je da bi prišli svedrov a m ki vznenirao tn rrie fen samotne 'a r-ejke. kakorkoli na sled To bo pa teflee* ker nud :o obrežni uordovi Polh:lov ljudem taike brar^f- b —0 zavet'e. *- Poljčane. 7. januarja Naši orožniki so te dni izsledil! dva nVa-da vKTnilca ln ju vtaknili pod k!ju\ Sta to brata. 201etni Ivan ln ljletni Ciril Ta-crnger iz Stateniberga. občina Makole. Pred prazniki sta zagrešila v eni noč; kar dva vloma. Najprej sta v temni noči obiskala vini-carije posestnika Andrljuha Antnoa, nekaj ur nato pa sta se zglaiila pn kovaču Sajku Juriju v Mak^lah, Prvemu sta odnesla poleg drugega 25 kg prek a jene svinjine, drugemu pa vse kovađfko orodje. Pri hiSni prei kavi pa so orožniki našli Se druge predmete, ki so zdaj v občinski pisarni v Makolah in čakajo na prave lastnike. Med drugim je tem več čebelnih panjev in drugega materijala lz čebelnjaka, dalje več razne-vrstnih ključev. mo*ko kolo znamke »Torpedo« to lončka puflka, Krivca #ta bila Izročena alovenjbistriske-mu sodišču. Posta tal ln ostani i 1 a n Vodnikove dražbe! KOLEDAR Danee: Petek, a >anuarja katolKarri- Se-verin, bogorjub. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica. Cesar Kalifornije. Kine Ideal; Dtne karnevala. Kiuo Sloga: Uporujkova hČi-Kiao L a.on: Tj s: mos «*reca. Kino M0«iie: Lahka kon>enjca in Opera-or ia DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, lvrneva Ct«ia 43. Trn .ooz> ded.. Mestni Lrg 4f Lstar. floAtojjufjjo a uJuca 7. Vremensko poročilo 6VSSS Za LUJei.to.1 pioUiet v TjM¥SS>Ji JZ^> Ui Sr'D 2 one 8. januarja. Barometer se dv^ra. aei*t»iiku oi»iat:io AapadeJ je *ub sneg na trdo po0 cm suhega snega, na 6u cm minit podlage Pokljuka, danes: —i sn* ži ^li cm pr>ič.< na 20 om trde podlage, sneg siorjosi d«i Podhoma. Kranjska gora, danes: —6. barometer ae dviga, delno oblačno, brez vetra. 5 cm pr šiča na 15 cm srenja, led 10 cm. Vršič, Krnica, danea: —6. «nežri 15 om suhega snega na 45 cm podlage. Rateče Planica, danes: —6, barometer ae dviga, jasno, brez vetra, lu on. \ r . na 18—30 cm sreta Zelenica včeraj: —S, delno oblačno, sever. 10 om suhega snega na 50 cm trde podlage. Krvavec, danes: —3 oblačno, lapadnik, sneži, 10 cm suhega sne^a na podlago Vel. planina, danes: —S sneti, ispad-nik, 15 cm prfciča na 50 cm po} »k«vt«Vj fnlvtr z* katerega vl?da v slovanskem svetu veliko z*n mi nje. S^ile so volove. V skav'*»\*o upravo so hili 'zvoljenl: st^rf^ina sr. Pleničar. že-^ni^ki avadaft g Drauo Jordan na za na-TPstnika. Za iaWi?kl dijak D'iško Pcn1'-čar. prpd*s^ Tnik nadzornega odbora je od-v^tn:k dr Fexči Ludvik, preHs ^nik steco vecm sveta, ki ffa tvorijo star*5 in vzgojitelji pa ueit*»lj g. Jož*1 ^.up^nČič. Namen skavts-ke^ra pokrer« je v7gojen. Hlađloo uči rtorna«rati bližnjemu ^te* kra-!ja Katja ti ki ga tvorijo litijski in okoliški skavti, se bo zdaj. ko se je včlanil v Savezu skavtov krn'jevine Jugoslavije Toto vo fte bolj rarmahnil Po7dravljnmo us^no vitev mla^ir^ke \-zTojnp nrjranizlije, ki naj da na Vrtni narodu obilo noStPrrh in dobro vzgojenih članov ČloveSk* družbe. TWArNOVA Poprom? aaaerta%l hnmnrint ^ ne-koč s pt1H*f)sM ffo4a] vTfloroMjV Nkjrp \\ ^ ^ HtU da! navvd**tt>o mrt^r pokopati la 5*1 neknj or ropet o«tvel TwafT> *r» jo rarlovodno ??a^»| končno je na do jal: — Orožno M bPo Če hi Ml tale mor m*A tffls, po Vateretr bi se m' ohof^h Wnta ^T-r>!i namre/ tw» vede.l MaJ je resnično uarL Stev. 5 >SLOV«HSKI NAROD«. Stran 3 H a n s Albers _ in Lotte Lang J u tri premiera v Elitnem Um Matla! v prekrasnem in EBS Pod vročim soncem sVftasnBSBsSssvansVM DNEVNE VESTI — Močan potres v daljavi. Na zavodu za metereologijo in geodinamiko na univerzi v Ljubljani so aparati zabeležili včeraj popoldne ob 14.31 izredno močan potres v daljavi 6700 km. Petre ni sunki so se nadaljevali celi dve uri. — Kitajski zdravniki »i ogledujejo nase socialne ustanove. V Splitu se je mudil te dni kitajski delegat pri Društvu narodov in sef zdravstvenega o:delka pokrajine Kivang Si, dr. Li Ven Ning, ki si je že poprej ogledal socialne zdravstvene ustanove Zagreba. Tudi v Splitu :\ je ogledal socialne zdravstvene ustanove ln druge zanimivosti. Potem je pa odpotoval v Dubrovnik, od koder se vrne na Kitaj* ko. — Lesni trgovini fn industriji se obetajo boljši 6asi# Položaj na lesnem trgu je zelo čvrst in cene so znatno po kočile. Naša velika lesna podjetja, ki sc že prej izvažala les. so dobila velika naročila. Baje so angažirala v-o svojo produkcijo do jumija. Vse kaže, da bo les v nažem izvezu letos zopet zavzel prvo mesto, kakor ga je zavzemal do leta 1930. Posebno veliko je povpraševanje po le:u v Angliji. Danejs premiera! Popularna mala Shirlev Temple v krasnem filmu (v nemškem jeziku) UPORNIKOV A II C I Danrs poslodnjič! Gigantski film C F S A R KA L ! F O R N IJ E V glavni vlogi Luls Tren ker Danrs poslodnjič! Najlepši pevski film sezone! Poje Benjamin Gigli arije iz oper Tosca, Aid a, Norma, Manon Le s cau t TI SI MOJA SREČA Zadnja prilika, da si ogledate prekrasen film. kakršnega žc dolgo niste videli! — Slovenci v Ameriki. V premogovniku v kraju Tvre se je pone rečil Tone Potočnik, doma iz Leskovca pri Poljanah. Stisnil ga je jamski voziček ob steno, tako da so ga morali prepeljati v bolnico, kjer je kmalu umrl. Zivlje-je si je končal v kraju Claridge Peter FLnancar, . tar 52 let. Ustrelil se je s puško. Med delom v premogovniku v kraju Willoch je nenadoma umrl Janez Koplenik. star 49 let, doma iz Novega mesta. V Clevelandu sta umrla Lucia TJlle. rojena Miklavčič. -tara 52 let, doma iz Nove vasi pri Višnji gori in Peter Fortuna star 56 let, doma iz vasi Nered, fara St. Jurij. V kraju Pull-mann je umrl Janez Bokal, .«rtar 28 let, ro;en v Ameriki. V kraju Thomas je umrl Jože Borštnik, star 46 let, doma iz Zuje-vega pri Cerknici. V Buenos Aire u je policija aretirala 261et:iega Kambiča lz Metlike, ki je pred petimi leti umoril Ivana Perši?a. Obsojen je bil na osem let ječe, iz katere je pa pobegnil. —„ Zakaj je ostala š"*ka brez električne razsvetljave? Včeraj smo porezali, da je bil del Šiške že tretji dan brez električne r jzsvetljave. Elekrična zadruga v Spodnji Šiški na> obvešča, da je kriva višja 5ila. Zadruga je storila vse. da bi po-kvarieci kabel popravila, kar se ji pa ni posrečilo, v.er ovira odkopavanje istega zmrznjena zemlja in deževno vreme. Za,-druga ima ama največji i^.teret? na tem. da bi električne luči čimprej za c orel e tudi tam. kjer zdaj brez njene krivde ne evetijo — Lovro M~tačlč dirtgjral koncert berlinske Filharmonije. Naš znani dirigent Lovro Matačič je dirigiral snoli koncert berlinske Ftlharmonije, ki ga je prenašala tudi zagrebška radijska postaja. Včeraj popoMtal je pela v dunajskem radiju Mila Lesova pesmi naših skladateljev Lhotke. Berse, Dvjrana in Palača. — Se ena tovarna ustavila obratovanje. Uprava tvornice Penkala v Lipoglavi je odpovedala s 1. januarjem službo vsem delavcem in uslužbencem. Prizadetih je okrog 80 delavcev in uslužbencev Tvornica spada v koncern industrijskih podjetij Praštedione. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo na Rabu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 14, v Mariboru in Saraievu 10 v Zagrebu 9. v Ljubljani in Skoplju 7. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.9, temperatura je znašala 0.4. — Medved na poŠti. V Gornjem Ribniku pri Ključu je p oš tari ca Brezbradica te dni zapirala ob dveh poštni urad, ko je naenkrat začula za seboj čudno mom-ljanje. Obrnila se je ln zagledala pred seboj velikega medveda. Kosmatinec jo je mahal mimo pošte proti planini. Pošt ari ca se ga je tako ustrašila, da ni mogla spraviti iz sebe nobene besede in tako tudi ni obrnila nase njegove pozornosti Medved je mirno odhlačal v bližnjo planino. — V dima se je zadušil. V Som boru se je na praznik zvečer zadušil v dimu grobar 21 var Mušički Mož je bil zadnje čase bolehen. Njegova hišica stoji tik pravoslavnega pokopališča. V sredo zvečer mu je sin zakuril v peči, potem je pa odšel in se vrnil okrog polnoči. Izba je bila polna clima, stari grobar je pa ležal na postelji mrtev. Iz Ljubljane —lj Na ribjem trgu je bilo danes precej živahno. Promet je bil celo nekoliko živahnejši kakor pred prazniki, pač zato. ker je bila dane* lepa izbira. Kadar je pozimi juž-j no vreme, je vselej nekoliko boljši r*ii>>iov j na morju, kar se pozna na trgu. Cene so bile danes zmerne. Na prodaj so bile tudi male morske ribe. ki jih pozimi navadno ni naprodaj. Zdaj je najbolj neugoden čas za ribolov, da pa js vendar toliko rib na trgu. je treba predvsem pripisovati mili ziini. Po 26 Din so danes prodajali tuna, palamido in jegulje. Po 26 Din so bile lin je, po 22 do 24 ciplji. po 20 Din rbun. po 14 girice in >ardelice po 16 Din kg. Rečne ribe so prodajali v davnem tudi po nespremenjenih cenah, in sicer ščuke po 18 in pomiče po 12 Din kg. —lj Se ena nabiralna akcija. Dandanes je toliko nabiralnih akcij, da niti vseh ne opazimo. Vse kaže, da so rentabilne, sicer bi jih ne bilo toliko. Ker je pa vsaka nabiralna akcija upravičena, če je potrebna, je bila še posebno upravičena ona za zbiranje »javnih iredstev* za nakup peska, ki ga tako pogrešamo te dni na cestah. Ponovno naglašamo, da so nabiralne akcije upravičene, če so potrebne, kar se je v tej sezoni še posebej izkazalo pri nas. Z miloščino kanaliziramo Šiško |a upamo, da to delo ni prvo »javno«, kreditirano z ^javnimi« ^reditvi. Morda bomo v prihodnjosti razširili tudi tramvajiiko omrežje na račun miloščine ali celo prestavili ljubljanski grad. Zdaj je pa najpotrebnejše nabrati nekaj dinarčkov za pesek, kajti sicer bodo še celo nabiralne akcije utonile v blatu, ako bomo še nekaj časa oklevali. —lj Kaj je z mladinskimi koncert? Lani so bili napovedani mladinski koncerti, in p>i-rer, da ee bo vršil vsak mesec po eden. In res v letu 1936 so se vršili trije, pod vodstvom g. prof. Jeraja. Zelo Čudno se nam zdi, ker smo že v januarju, da o teh koncertih ni duha ne sluha, ker so b:lj zelo dobro obiskani, posebno pa ko je natopila privlačna moč ga Gjungenčeva. Upajmo, da ne bodo te naše vršace bob ob steno in da se bodo dotični gospodje za to pozanimali. Glasbe željno poslušalstvo. _lj Mostnina. Nekaj mesecev sem pobira mestna obema po nekaj dni na mostovih in cestnih križiščih prjspe\-ke za zaposlitev nezaposlenih. Dohodek te nabiralne akcije se slaka v fond za brezposelne, ki služi za nastavitev deiavcev prj koristnih javnih delih. Potebajh in koristnih javnih del je mnogo. Ako bo dovolj denarja, bodo postopoma vsa izvršena. Z dohodki mcrtrr.ne in davščine na sobe m ushižbence gradi mestna občina v Zg šiški kanal, ki je bil potreben iz zdravstvenih vidikov, kakor tudi zaradi škode, kj jo je voda stakio povzročala. Kanal je globok skoro 4 metre in sedaj dograjen v dolžini 200 m. Za deiaveke plače je občjna doslej izdala 27.000 Din. Poudariti je treba, da se denar, ki ga darujejo občani na mostovih in pri drugih socialnih akcijah, porablja izključno le za plače delavcem. Materialni izdatki se krijejo iz posebnih prispevkov prizadetih IKfcšestnLkov, kj » tem socialno akcijo izdaono podpirajo ali pa iz rednega proračuna. Mesto pripravlja nekaj novih iavndi del, zato vabi občane, da naj radi prispevajo prihodnje dni. ko bo pobiralo zopet mostnino. Kdor gre na sprehod po šišk, na i si to koristno kanalizacdjo ogleda*, da bo videl, kako pravilno in koristno se darovani denar porablja. —lj Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi i etos svoje XI poljudno znanstveno predavanje, izredno zanimiv potopis po Ka" carskih otokih. Vodja afriškega oddelka na dunajskem etnološkem inuzaju, g. dr. J. D. VVolfel bo poročal o svojih narodopisnih raziskovanjih na teh srečnih otokih. Posebna zanimivost tega predavanja je predvajanje starih kanarskih plesov m. pesmi na originalnih gramofonskih ploščah. Pokrajinske in folkloristične slike bodo pojasnjevale predavanje. Društvo vabi sj.rše občonstvo na čim številnejši obisk. Predavanje bo 12. t. m. v dvorani Delavske zbornice ob 20. uri. —lj Kdor si želi poštene zabave« naj ne zamudi ogledat si v šentjakobskem gledališču izvrstno komedijo »Pobegla nevesta«. Vselej nabito polna dvorana je najboljši dokaz, da Je ta igra šlager sezone. Cenjeno občin,tvo prosimo, da ei preskrbi vstopnice že pri dnevni blagajni, ki bo odprta od sobote dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Začetek točno ob 20.15, uri. Med dejanjem vstop v dvorano se bo dovoljen. —lj Dva zanimiva koncerta bomo imeli tekam tega meseca v režiji Glasbeno Matice ljubljanske. V petek, dne 15. t. m. nastopi v mali Fllharm omeni dvorani 6e-list Slavko Popov in v petek, 22. t m. znameniti m:ki pianist Aleksander Boro ws ki. Podrobnosti slede. —lj Podporna zadruga drž. policijskih nameščencev in upokojencev priredi v -soboto svoj XVTX plesni večer, in sicer v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru. Na večeru bo sodelovala železničarja godba >Sloga<. Srečolov bo nudil krasne in bogate dobitke, poskrbljeno bo za topla in mrzla jedila ter izborno pijačo po zmernih cenah, zabave bo dovolj aa stare jn mlade. Prireditev ae bo vršila, pod pokroviteljstvom bana dr. Natlačena. Cisti dobiček je namenjen podpornemu skladu za onemogle člane, vdove m sirote. —lj Plesna vaja slušateljev abttnrfJenf-»■ega tečaja drevi od 8. (v Trgovskem doma). —U l.1fc»taa aalar t «Md — V dne 9l januarje, bo ob UL vri t 8okoaakeaa domu r Maki lutkovna predstava igre »Jar-ček aaed vragi« Vabimo šišensko nuadino m njih starše na to predstavo. Prosvetni odtok. —y Ottki tečaj v Mft*L Prihodnja vrt čssčane t flokcssfcam domu t tiski bo danea, m sicer aa mladino ob 18. uri, za odrasle pa ob 19. uri. Zdravo! Prosvetni —lj Lovci! Danes ob pod 9. uri zvečer družabni sestanek lkabtjanakega lovskega društva t predavanjem pri Mikliču na Majrarykorl cesti. —lj Ogenj t idrijski ulici. V Idrijski ulici it. 9 Je izbruhnil včeraj okrog 17-30 požar. Goreti Je pričelo v stanovanju dam-nikarakafa mojstra Riharda Karnca, tn sicer ta Je vnela lnarna stena od ptevicčs telesne peci. Ogenj ae je hitro razširil, kmalu Je pregorel tudi strop in so plameni bušili v podstrešje. Na pomoč so k sreči prispeli se pravočasno obveščeni gasilci, ki ao v naglici požar pogasili, škoda masa cfcrog 2000 Din. —lj Smrt pri deta. V Zupančičevi gramozni jami ob Linhartovi cesti je bilo včeraj zaposlenih pri presejanju paste več delavcev, med njimi tudi 55letni Albin Peteltnsek, starajjoč v Zvezni ulici v Mostah. Peteltasek pa je med delom naenkrat Tn»>"in m se zgrudil. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč ter ga skušali spraviti pokonci. Kmalu so pa uvideli, da je njihov trud zaman, kajti Pete-linsek je bil mrtev. V gramozno jamo je kasneje prispela policijska komisija in je zdravnik dr. Luzar ugotovil, da je Pete-linska zadela srčna kap. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Petelin-sek je bil poročen in oče treh že odraslih otrok Iz Celja _c Ljudsko vseučilišče. V risainici meščanske Šole bo predaval v ponedeajek 10. t. m. ob 20. naš radiofonskj rorocevalec na berlinski olimpiadi g. sodnik Ciril Soukal \x Ljubljane o berlinski olimpiadi ter podal splošen pregled in kritično oceno olimpiade s krasnimi originalnimi posnetki. H. akademski ples Sloge Jutri, Narodni dom, Romty. —c Preizkušnja gozdnih čuvajev. Mestno poglavarstvo v Celju razglasa: V prilogj k 91. kosu Službenega lista kr. banske uprave dravske banovine z dne 11. novembra 1986 je pod zaporedno številko S463 objavljen razglas o preizkušnji gozdnih čuvajev meseca januarja 1937. Na ta razglas so opozarja prizadeto privatno gozdarsko osobje s tem, da vsi oni. kj so na področju mestnega poglavarstva, čim prej predlože pravilno instrui-* rane prošnje mestnemu poglavar^tvu. __c Umrla je v četrtek v Kersnikovi ulici št 8. v starosta 6S let vdova po inženjerju ga Manja Stefanjjeva, po rodu iz Rusije, mati g. inž. Vsevoloda Štefanija v Celju V Liscah st 35 je umrla v sredo 61 letna po-sestnica Marija Ziliigeva. Istega dne sta umrla v celtjski t*>lnici S31e*j-,a mest*aa rova Uršula Flišova iz Celja in lSletni sin vdove po tiskarju Viktor Cander iz Celja. _c Obisk tujcev. Lani je obiskalo Olje 13-542 tujcev (10.142 Jugoslovanov in 3400 inozemcev) nasproti 13.009 (10.152 Jugoslovanom in 2947 jnoz eru ceni) v Letu 1935. —c Nesreča ne počiva. Ko se je vračala 261etna odvetniška uradnica Anica Cepuševa iz Celja v torek z Mrzlice, je na poledenelih tleh padla in si naiom>la lavo nogo. Na Gorici pri Velik-; Piresici je neki deček podstavi! lOietneniu rxjsestnikovema sinu Alojzu Mimiku pri drsanju palico, Matmik je paded in si zlomil levo nogo. V Rogatcu si je 311et-ni dninar Jakob Plavdak prj padcu na ledu prav talko zlomil levo nogo. V torek je padel 441etni. prj tvrdkj Rakusch v Celju zaposleni sluga Franc Lubej ia, Gaberja pri delu v skladišču z lestve Štiri metre globoko jn si prebil looanjo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici- Iz Maribora — Gledalište. Zaradi obolelosti primadone Ježke Iglioeve je voeTau*n}a uprizoritev operete >Visokost pleše< odpadla. — Premiera iigonove drame »Kadar se utrga oblake bo v soboto, 6. t m. — Francoska novinarka v Marinom. Te dni je prispela v Maribor znana francoska novinarka Edith Bricon- Odlična novinarka ie sot rudni ca pariSkega dnevnika »Le repub-bjique<. Prepotovafta bo vse države na Balkanu m v svojem listu opisal« vtise tega zanimivega potovanja. t Maribsrm- Indu* kf ae js nedasmo vrnil fes Amerike, bo ajiađfl v Studencih novo (gfsmo usnja. Nova zgradba bo stala ob Dravi nad tako zvanim kopališčem HCatroc. — Karle Kocijančič b* predaval. Mariborski fotoamaterji z zanimanjem pričakujejo predavanje odličnega lotoamaterja g. Karla Kocijančiča is Ljubljane. Predavatelj bo v soboto, 9. t. m. ob 20. v Narodnem domu govoril o problemih moderne fotografije. — Afera a bsfs kevjne. Nedavno je povzročila afera s belo kovino v vsaj javnosti mnogo prahu. V delavnicah državnih železnic je bilo ukradene z* več mih jonov dinarjev bele kovine, tako svane kompozicije. Policija je takrat aretirasa mnogo oseb. Preiskovalni sodnik je te dni zaključil preiskavo in predal obsežne spise državnemu tožilcu, ki je sešteval proti 22 osebam dolgo obtoanjco Glasna razprava bo v kratkem, — Hada sremetaa asarsia. Na Melisfci ar sat ao je včeraj pripetila huda prometna nesreča. Nek; avtoniobiiist i® povozil 26letno tovarniško delavko Terezijo Hanzin^er, ki j«» hotela na ovinku prekoračiti cestišče. Ran-amgerjeva je obležala s polomljenimi re-bn in nevarno poškodbo na čelu. Nezavestno so prepeljal v botnico. _ Potar t Ut.ieljskem domu. Vasmi do poldne se je vnelo na podstrešju l'CiteljAejja doma v Kosarjevi urici 47 tramov;e okoli dimnika in ogenj je uničil vse lesene de e podstrešnih stanovanj ter strope v stanova njih prvega nadstropja. Mariborski gasilci so pravočasno preprečili katasirolu. Ogenj je napravil okoli 30.000 Din akode. — Otrok ae Je poparil do »oirti. V Plin-tovcu pri Zg. Kungoti ae je včeraj polu 2-letnj delavčev sin Franc Strne s kropom in podlegel poškodbam. Bogo šramel in Planica Ka) pravi Joso Goreč aa Sramlovo isfava zagrebttdh „Novosti" Ljubljana, 8. januarja Glede na izjavo g. sramla dopisniku zagrebških > Novosti < glede Planice, želim ugotoviti, da odpor proti Planici g. sramla ln ostalih članov njegovega kluba ni nov, temveč obstoja, odkar je Planica dokazala svojo vrednost. Vsaka stvar v javnosti, osobito še tolikšnega obsega, ima pravico presoje z vseh strani, tudi s protivne, želeti bi pa bilo, da se izjave, ki se podajajo javnosti, naslanjajo na dejstva in ne na domneve. V kratkem naj odgovorim na izjave g. sramla: SKOK ALI POLET Ne skoki, temveč poleti na velikih le-talnicah so nova disciplina, to pa zaradi tega, ker je Fis v svojem tekmovalnem pravilniku točno označila in predpisala način izvajanja skoka, poletov pa na ta po Fisi predpisani način ni mogoče izvajati. \Vinter je letos napisal, da je pokazal prvi aerodinamični stil v skoku Thulin Thams v S t. Moritzu 1. 1924, toda ne gre tu za aerodinamični stil skoka temveč za smuški polet, ki nastane šele, kadar se poveča brzina skakača v zaletu tako zelo, da skok ni več mogoč. O pravilnosti te teorije so se doslej izjavili najboljši strokovnjaki v Srednji Evropi (Luther, Bildstein, Paverl i. dr.). STALIŠČE NORVEŽANOV IN FISE Ali je stališče Fise res tako naivno, kot ga opisuje g. ftramel, se bo še pokazalo. Ugotavljam !e, da je Fisa stalno ovirala vsak napredek in Če bi vedno zmagovalo norveško stališče, ne bi mi danea skakali preko 50 m v Evropi in smuk in slalom ne bi bili športni disciplini! To je v zapisnikih Fisinih kongresov tiskano! Norvežani se ponašajo, da so njihove velike skakalnice s kritično točko samo 85 m, a da skačejo na "njih 90 in 95 metrov. To norveško stališče je vsakomur razumljivo, da je mnogo opas-nejše skočiti od kritične točke 85 m proti spodnjemu lok" skakalnice do 96 m, kot pri planiški pri kritični točki 106 m varno pred njo 96 m. V*»dno čitamo o protiv-nem norveškem stališču proti velikim skakalnicam. Toda čim je bila lani njihova velika skakalnica v Reni, na kateri se je pozneje skočilo 96 m. gotova, je norveški Savez na njej izvedel izbirno tekmovanje za zimske olimpijske igre. A letos, po temeljitem reorganiziranju treninga za norveško reprezentanco, je razpisal isti norveški Savez, trening za sestavo reprezentance zopet v Ren! in svoje državno prvenstvo zopet v Reni! Kako si to tolmačite, g. Sramel ? Menda ni tega storil, ker je proti velikim skakalnicam, saj Ima Kolmenhollen pred Oslom, Rena pa je 125 km od Osla. Tn Hol-mer.hollen gre do 50 m. a v Reni je šlo 96 ml — Ali pa poglejmo Srednjo Evropo letos okrog božiča in Treh kraljev: Inomost 76.5 m. Johann-Georgenstadt 71 m in 74 m, Ga-Pa 64. 72, 74. 76, Zeli am See 76 m i. t. d. Vse to začetkom sezone! Mislim, da odkrivajo vsi ti rezultati in gornja dejstva dovolj perspektive, v katero smer gre razvoj — a mi, naj mar teoretiziramo ln skačemo 25 do 50 m?! Zato, da bo pri nas spor -- sport, v ostali Evropi pa cirkus, če ga bo upal kdo tako nazivati! 5 TOČK UTEMELJITEV PROTI PLANICI — TODA ALI STVARNIH? 1. Nimamo skakačev. Nimamo jih. ali rodili se tudi ne bedo! Mi nismo imeli Šole za nje, skakače v pa ni pri nas nič manj, kot drugje. S Šolo jih bomo razvili. G. Sramel in njegovi somišljeniki naj si ogledajo Planiško Solo za skoke, kjer trenira od 15. dec. dalje stalno 10 — 30 smcarjev vsak dan in se izpopolnjujejo v tej disciplini. Ako bo to nekaj lat trajalo, jih bomo dobili, a tec^rtaatrsnjem, ali ■ takimi treningi, kot Jih Ja moral baš g. Sramel sam preizkusiti, ko ja moral najprej nositi sneg na skakalnico, na to sam teptati in potem sela ■Virati — pa nikdar. 2. Naš t* po rt ne ftaaaetrm ■ isiiuii *alh poizkusov tujih skakačev. Nafta Planica ima namen vzgojiti lastne, ta Ja last prva to delo sistematično organizirala Poleg tega pa izvede vsako leto športno prireditev, ki vsaj enkrat na leto obrne oči vsega športnega sveta na našo Planico, če imajo Avstrijci svoj ksnAahar. Švicarji Svoj Kilometerlance. Italijani evel kraljevski pokal za Sestrteres ta Norvežani svoj Holmenkollen imamo ml nič manj vredno Planico, ki je dala svetu te 3krat zapored svetovni rekord tn Id je tudi nam samim gotovo najlepši smučarski praznik. S. Planica ni nikdar zapoarflm vaeh glavnih *mu^arskih moči *knr! vne let<». Dokler jo je imel savez, ao funkcionarji izvedli vedno svoje delo v savean s ko je bila sezona že pri kraju, je prtAa Planica. Sedaj, ko jo oskrbuje TJdrneenje rianica. funkcionarji tega Udruterija r ostalih organizacijah niso ranosleni, ds bi radi njihovega dela za Planico ne bile zanemarjene prave naloge tn neštete potrebe smučarskega sporta.« 5. Podpore! Bodimo si enkrat n% jasnem! Tista Planira, ki je dsla drfsvi od svojih 4 prireditev v ?, letih izrednih dohodkov skoro Din 650 000. — je zgrajena s pomočjo sredstev in posojil idealnih športnih delavcev in le ob prilično 2r>~-podpori države. Iz proračunskega leta 1934-35 je dobila Planica od telesmovr^ci-nega ministrstva Din 43.0OO . n dala je od lanska prireditve državi TMn ***o ono dohodkov' To ni nikaka podpor«, to je skromen predujem, to je trgovuki oos*l za državo! Iz proračunskega leta 1935-36 niti pare! PTanira ni imelu nikomur kaj odvzeti. Četudi ne bi bila mani uprs. vičena do javnih sredstev, kot so osti le športne orpr; niza rije O turistični m pro-pasrandni vrednosti ni 'Trdno covoriti. Veliko jih je še. ki hodo lahko govorili o Planici. Za in proti, kot tm v*e v svr-tti. Toda. ako smo enkrat v n*-"«lh skromnih ra/.m^rah zjrmdili športno nipruvn in organizirali tekm*» sveto^ega ranimania. ki so vsaj v tej stvari ponesle gla^ n*#e države daleč po svetu ako ner^ v 3 letih doslej nihče ni mogel prekositi te gradnje, nasprotno, hodijo to sem pron^vat. zakaj se ie ne bi oprijel' vsi in b*li ponosni na njo vsa i toliko, kot ie rnVM ve*.ele. Ako je kaj slabega, bomo Nhko odpravili, toia z rušeniem se n° ustvarja, graditi je treba. Mi telimo p«mo, da bi g. šramel in njegovi somišl en ki poskusili enkrat proučiti pravično z malo širšega stališča problem Planiep in poizkusili zavzeti stališče, ki ne bi hPn vp!i\-ano ne s predsodki konkurenčnih klubskih ali kakršnihkoli interesov- Vsi hitro bi se našli zopet vsi na i«-tt črti. kot smo bili pred to ^nesrečno Planico*. Joso Goreč Iz Kranja — Koncert društva lJtMJans*th *©n*er-\ atoriMov danes ob 20.30. ari. Ker vstop v dvorano med izvajanjem posameznih toč* ne bo mogoč, proatma, da. občinstvo vočavHTvo rasede »voje prostore. PRVA SKRB — Oospa, že zopet mi je vaših pet otrok zlezlo v »hrambo krast jabolka. — Križ božji, kje je pa šesti! i£iE3ID j j ^ j j j j raforaiiisoEiE) MALI OGLASI SO para. davek Din 3.—, beseda i Din, davek S Din prekHcJ Za plamene odgovore glede rmJih oglasov Je treba priložiti »namiro — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din NA VSA ZIMSKA oblačila dajem« 15 do 20% popusta. Presker. Sv. Petra c. 14. 6-R Svete Bajfhaejse RIBJE OLJE Dat. O. P1CCOLH A V LJUBLJANI se priporoča bledim tn slabotnim PRODAM Beseda 50 par. davek S Din Najmanjši znesek 8 Dio Telefon 205« Suha drva, đTJb premog. F\šTJ^ tcarbopakets dobite pn L POGAČNIK ajaJraičevs uL Al. o. DOBER KLAVLB in prenrocra na prodat. Lam Helena. Kobartdska 58, Bežigrad. Ljubljana. 184 Makulatura! papir proda uprava »Slovenskega Naroda14 Ljttbliaaa, Knafljeva ulica itev. § NAPODNA ISKABNA LJUBLJANA KNAfUCVA S IZVRŠUJE VSE VRSTE TtSKOVUi PREPROSTE IN NAJFINEJŠE Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek. S. Stev. 5 Tereziji Svetčevi v spomin Zaslužna narodna delavka je vedela povedati marsikaj zanimivega iz svoje mladosti Lilija, 7. januarja i sejem za predivo. >Prt*livdaii« so ga, imenc- P«>rocali smo že o smrti vnete narodue delavke ge. Terezije Svetčevc, vdove po notarju Luki Svetcu, ki je bil med ustanovitelji naie šolske družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor jo visel na naši narodno-obrainb-nt družbi notar Luka Svetce, tako jo bila zvesta ideji CMB tudi njegova soproga go-ftpa Terezija, ki »e je ves čas udeleževala društvenega dedovanja in je bila pred leti irvoljena relo za rastno predsednico litijske OMT>. V narodno Svetce vo hišo je prihajal -Slovenski Narod« od početka, saj je bil naš list med prvimi naprednimi listi in ima. od tedaj še trdno gardo vnetih Čitateljev, ki obujajo rada spomine na stare čase, ko je naš narod tlsčanil Avstriji. Svetčeva hiša je b3a med najbolj narodnimi v LrrijL, kjer se je sicer Se močno poznal nemškutarski duh. ki so ga zanesli k nam razni avstrijski glavarji in ostalo uradništvo pri okrajnem glavarstvu, sodišču, davkariji itd. Svetčeva hiia pa je tudi po gospodarski strani med vodim ima domačijami Pri hiši «e pravi pri Zalarjevih še od tistih Ssov, ko so plovile po Savi ladje in prevažale tovore, pa so hneH pri Zalarjevihi vrvarne. Zabeležiti hočemo nekatero gpomrne na one čase, kakor jih je pripovedovaJa našemu dopisniku mak> pred svojo smrtjo naša najstarejša, naročnica goepa Terezija Svefcec. Zalarjeva hiša jo bila, v rokah tete Jaham v času, ko je bila gospa Terezija šc deklic in hčerka krojača Ture, kakor se je pisala naša narodna dama pred poroko z Luko Svetcem. Pisan roman je bilo življenje bogate tete Johane Zagori eve. Bila je botra otrokom iz treh rodov, sila krepka žena pa je imela 4 može Prva dva sta bila bogata in sta jo postavila na noge — domačija ji je lepo napredovala in takrat je bilo pri bisa največje ■ 'sgostaaje, saj je bilo njeno vse, kar ?pada zdaj k Svetčevi in Uevkovi m. rVvi mož tete Johane je bil Poljak in se je jšsaj Zaj-.LDibockv. drugi soprog šim novic je brod arih pa ga je &mrt zatekla v Ren-kan. Imel je sedem tombasov. kakor so de-jah v tistih časih ladjam. A" Renkah jo bi! izvršen .najbrž nanj roparski napad. Ko 6e JB napoti? na Hrvaško po žito. je imel s seboj precej denarja, ki ga je shranil v železni skrinjici* na dnu tom basa. Napadalci so markirali nesrečo in so prevrnili tom bas ter so pri tem pc>basa-li skrinjico z denarjem, . , Slmnoviča so našli kasneje utopljenega, njegova smrt pa ni bila pojasnjena nikoli. Podobna nesreča se je pripetila tretjemu možn Zabokoviču, ki ga je zatekla smrt v bližini Certelj na Poljskem, ko je sel s tomba-aom na pot- Njen sadnji mož Zagoree je bfl doma iz Bučke na Dolenjskem. Pri hiši so imeli ojobro uspevajoče vrvar-no. Delavnico so imeli zadaj za sedanjo hišo. Pletli so vrvi debele kakor moška roka-Ob delavnikih je bilo zaposlenih pri vrveh le nekaj ljudi, najbolj živahno pa je bilo ob nedeljah in praznikih, ko eo prišli na pomoč ao sosedje in so pomagali >strike vkup derati«. Tisti čas je bila prav močno zaposlena tudi Koblerjeva vrvarna. Litijske vrvi ao b3e med brodniki sploh zelo v časteh zaradi svoje cenenosti in trpežnosti. Lan so kupovali litijski vrvarji največ na Va-čaK kjer jo bil o sv. AndTeju — na god vaškega farnega patrona — veo dni trajajoč j vali in so nanj hodili kupci in prodajalci j i-elo s Hrvaškega. Pred kakimi 70 leti so prenehali kupci pri nas z vrvarnamL Železnica, ki je tedaj že pihala skozi našo sotc->ko. je prcstrigla nit vsem nadam, tla se I-odo povrnili še kdaj stari dobri časi. ko jc bila Litija vsa Siva zaradi lepih zaslužkov, ki so nam jih nudili brodniki, ko so s politimi žepi dajali pri nas za vino in kupovali vve potrebščine, ki so jih rabili na dolgih potovanjih. Zalarjeva hiša je bila tudi lastnica mlina na Savi. Ta jo stal na prostoru, kjer je zdaj vi vinsko sejmišče Tisti prostor naziva jo še zdaj Krnica. Ime je dobil po prednjem delu čolna Zalarjcv mlin je stal na veliki ladji, kolesa pa so bila pritrjen* na sosednem čolnu, »na bedi«, kakor so rekli čolnu. Mlin na obeh čolnih je bil priklenjen z debelimi vrvmi na breg. Na suhem so bili zabiti močni koli. Na bregu jo stalo tudi vrteno. Kadar se je voda zaradi deževja višala, pa so z vretenom potegovali mi in blažje k bregu. Seveda so ob suši popuščali vrvi in mlin so jo odmikal čim dalje Ik)1j v strugo, da jc Lmel vodno dovolj vode. Danes takih mlinov na Savi več ne poznamo. Zalarjcv mlin je doživel nekoč usodno katastrofo. Takrat je izgubila življenje n^ka domačinka, prijateljica bogatega mlinarja. Najemnik Zalarjevega mlina — saj se čuje pripovedovanje kakor zanimiva pravljica — je bil stasit samec, zato so dekleta na vso moč rada nosila v mlin. Bogati fant pa jc znal dobro poplačati svoji prijateljice za izkazano ljubezen. Vsaki je dal pošteno -mericot žita, če je prišla k njemu pomagat in vasovat. Neke noči je vodi zelo hitro naraščala in takrat je imel mlinar v Krnici spet ljubico v hiši. Za topljena v Iju-bavno kramljanje nista čutila, da butajo valovi v mlin in že trgajo vrvi. Mlinar je izrabil šc zadnji trenutek, okrnil io iz mlina kar v vn-lp mi se je orel, dokle pa se ni upalo iz hropecega patina Stala je na tramov- ju in obupno klicala na pomoč. Razdivjani valovi niso dopuščali rešitve. Mlin je bilo žo odtrgalo in plavajoča hiša sc je vrtela proti Zagorju naprej. . . Dekle je od strahu umrlo in so jo našli utopljeno, prav tako so našli v blržini Trbovelj razdejani Zalarjcv mlin. Od takrat ga niso več postavili. Ko je spremila k zadnjemu počitku teta Johana že četrtega moža. se je z vso ljubeznijo naslonila na obe svoji nečakinji na hčerkici krojača Ture; zdaj preminulo Terezijo in še živečo gospo Heleno, vdovo po nad učitelj u Bevku. Turovi in Zt^rorčevi so ime'i odlično sorodstvo, med drugim so bili v sorodstvu s tržaškim škofom Matejem Ua\-nikarjem, ki je bil doma z Vač in se je reklo pri njih doma pri Koštrunovih. Teta Johana je bila zadovoljna ko se je jel zanimati za njeno mlado nečakinjo odlični rodoljub Luka Svotec, ki je prišel tedaj v Litijo za notarja. T z Zalarjeve hiše so odpravili poštni urad. lokale pa so oddali v najem notarju Svetcu. Vsa srečna je blagoslovila teta Johana zakon svoje 20-letne nečakinje Terezije s 45 letnim notarjem Svetcem. Mlada notarjeva žena se je na pobudo vrlega rodoljuba takoj posvetila narodno obrambnr-niu delu in je bila med pirjali damami, ki so pričele orati narodno ledino. Ona je d.Tla monsunom Zupanu pobudo za ustanovitev ženskih podružnic CM1). S prisrčno pieteto jc uredila irospa Terezija, po smrti soproga Luke. ki je umrl icta. 1921 star že blizu 1«>0 let, njegovo delovno sobo. Albume, spominske slik«-, diplome, raznovrstna darila in drucro, kar je Spominjalo na naš» narodno obrambno delo iz prejšnjega stoletja, hranijo pri Svetcevih v posebni sobi! Gospa Terezija jc skrbno negovala vse te spomine, zlasti 5e cjeSTOvC pisalno mizo. kjer ie .stalo še vv tistem redu. kakor je pustil pokorni mož kot po.^a-nec. pisatelj in društven" dela ve •. Ko smo pokopavali gospo Terezijo, :e prišlo k narn obilo znancev od zunaj, ki SO poznali ■msno Se h tistih časov ko se jo marljivo udeleževal* narodno obrambnesra dela tudi pri centrali OMV>. Imela je velik kro^r znancev, sni ni /:miiein» nobene velike skupščine CMD. Konec Španije kot velesile S prodajo Filipinov, Mariane in Karoline je bilo konec Španske svetovne moči Državljanska vojna v Španiji, krvava borba med pristaši dveh svetovnih nazorov, je odprla svetu naenkrat pogied v ža-reco notranjost mostu med Evropo in Afriko. Kako močno se razlikuje sedanja Španija od Španije turističnega vrvenja, sevil-skih noči z ognjevitimi plesalkami in idiličnega življenja v svetovnili morskih, kopališčih — Ovideo, Madrid, Alacazar, v katerih vidijo eni simbol vstajenja, drugi pa smrtne krče ostankov države, nad katero solnce nikoli ni zahajalo In vendar je imela Španija že v prvih začetkih svoje zgodovine A bsacarje. Rimljanom jo pomenila Španija Saguntum. Nad planotami, kjer ras to zdaj oranžni gaji Valencije je kljubovalo v Hispaniji mesto Saguntum cele mesece ogromni Hanibalovi armadi. Ko so bili izsušeni vodnjaki in ko so pošle zaloge živil, so prebivalci Sagunta zažgali vse mesto ter zgoreli v njem z ženami in otroki vred. Zgodba Sagunta se v zgodovini Pirinejskega polotoka večkrat ponavlja. Zaragosa in Cerona sta bili Sagunta ali če hočete Alzacarji francoskih vojn. O najnovejših pa čitamo dan za dnem. Španija je čudna evropska dežela, skoraj bi lahko rekli prag Afrike. Iz ptičje perspektive je podobna lupini debelega oreha. Po naravi je razdrobljena in njena razčlenitev je prišla do veljave tudi politično. Pojedine pokrajine so bile celote zase in ko jih j c tudi politično združila cen-tralizujoča vlada španske veje Habsbur-žanov, ni znala skozi stoletja izgladiti razlike med po edinimi kraji. Res nosi v glavnih mestih provinc peščica uradnikov državno trikoloro, toda večinoma ljudje niso vajeni smatrati se za Špance. To so Ka-talonci, Gallegovci, Valencijani in Baski. Filip H., graditelj Escoriala, je umetno zgradil v sredini Španije Madrid v močvirnati kotlini na bregovih Manzanaresa kot središče državne uprave Kralji in vlade države, ki nad njo solnce nikoli ni zahajalo, so mogli živeti tu v mirnem ozračju prve birokracije na svetu, daleč od puntarskih mest in od žile življenja svojih narodov, v komodnem nepoznavanju novih pokretov, pretvarjajočih svet; živeli so breskrbno življenje ceremonij in izrazov okostenele etikete. Ko je ameriški poslanik nekega dne v imenu svoje vlade zaprosil, naj pošlje Španija enega člana kraljevskega rodu k proslavi 500 letnice odkritja Amerike, je prišel španski dvor v veliko zadrego. Potovanje v neznan demokratični svet, ki sploh ni imel določenega ceremonijala za sprejem člana vladarskega rodu v danih prilikah bi mogla biti to samo princesa in govorilo se je resno, da jo bo sprejel prezi-dent Cleveland v Washingtonu—o groza!— s poljubom. In po vrhu je bilo še treba, da bi infantka na poti v Ameriko posetila Kubo in Portorico. kjer so takrat neprestano divjale revolucije. No, zares lepi izgledi. Slednjič je padla izbira na infantko. Eu-lalijo, najmlajšo hčerko strmoglavljene kraljice Isabele II., vzgojeno v izgnanstvu pod vplivom princa soproga Frančiška Asi-škega, ki je okreval šele, ko je mogel v Parizu odložiti oklep dvorne etikete in se posvetiti izključno svojemu navdušenju za umetnost. Princesa je sama sovražila strog red in etiketo. Pripraviti se moraš na težko diplomatsko poslanstvo, — ji je dejala Marija Kristina, ko ji je povedala, kaj sta sklenila s predsednikom vlade. Po načrtu naj bi odpotovala Eulalija v drugem četrtletju 1893, da bi prispela po kratkem bivanju v Havani na Kubi v juniju v Chicago k svečani otvoritvi svetovne razstave. Dotlej si je prizadevala proučiti politične razmere na Kubi, kajti od prvega trenutka je bilo jasno, da je to glavni in važnejši del njenega poslanstva. Mlada, inteligentna princesa je kmalu spoznala, da je politična napetost na Kubi večja, nego so v Madridu misli. Kubanci so bili trdno odtoceni otresti se Španske nadvlade. Skozi stoletja je Španija pošiljala na Kubo samo svoje uradnike, ki dežele niso poznali in se tudi niso brigali za njo. Kuba in Filipini, to je bilo zadnje izhodišče, kamor so mogli pošiljati razvajene sinove veleposestnikov, birokratov tn obubožanih plemičev, da so si opomogli. Deželo je izsesavala slaba gospodarska politika in zastrupljala vojaška vlada, zatira- joča svobodnejši pokret. Kubanci eo te vali avtonomijo, toda predsednik španske vlade Canovas je izjavil, da bo Španija držala Kubo do zadnjega moža in do zadnje pezete. Na Kubi je vrelo, središče uporniškega pokreta je bilo v Havani in v Santiagu de Cuba. Princesa Eulalija pripoveduje v svojih spominih, kako nestrpna je bila, ko se je pripravljala v kabini na slavnostni sprejem v najlepši obleki, kar jih je znala narediti njena pariška šivilja. Njena obleka je bila svetlomodra z belimi vezeninami, okiog vratu je pa imela ozek trak iz Črnega žameta. Bila je ponosna na svojo obleko, ni pa slutila, kakšno presenečenje napravi z njo svojemu spremstvu Ko se je pojavila v nji na krovu, so jo vsi debelo pogledali. Kapitan jc izjavil, da v taki obleki ne more stopiti na suho, ker bi nastal škandal, kajti princesa je imela na sebi celo zastavo kubanskih upornikov, pravi prapor revolucije. Govorili so vsi vprek, vsi so ji dajali dobre nasvete, ona pa ni hotela odložiti svoje obleke, ki ji je tako lepo pristojala. Odgovorila je, da vendar ne more obleči r leče in žolte obleke samo zato, ker sta to barvi španske kraljevine. Sicer pa za preoblačenje itak ni bilo Časa. Tako se je morala izkrcati v uporniških barvali in imela je ogromen uspeh. Kubanci so jo sprejeli z nepopisnim navdušenjem, Španci pa niso vedeli, kaj storiti. Toda v guvernerjevi palači je morala svojo uporniško obleko odložiti in na Kubi se ni smela več pojaviti v nji.^ V Madridu so bili s sprejemom princese zelo zadovoljni, guverner je poslal vladi zelo laskavo poročilo, kako spretna diplo-matka jc princesa. Toda le-ta je pripravila ob svojem povratku vladi bridko razočaranje z izjavo, da je Kuba za Španijo izgubljena. V Madridu je učinkovalo to liki bomba, vendar pa tej vesti niso verjeli. Dve leti pozneje pa je izbruhnil nov upor. ki je vanj posegla končno tudi Amerika z ultimatom, iz katerega je nastala špansko-amoriška vojna. V zalivu pri Santiagu di Cuba je bilo uničeno špansko b rodov je. z njim pa tudi španska pomorska m kolonijalna moč. 10. decembra 18P8 je bil sklenjen mir. s katerim ie izgubila Španija Kubo, pa tudi vse druge otoke v Zapadni Indiji. V .Aziji je prodala Ameriki F lipine za 20 milijonov dolarjev, v juniju 1899 je pa pmdala Nemci i? Mariane in Karoline za 17.250.000 mark. S tem je bilo konec Španiie kot velesile in pričela se je drama večnih domačih revolucij. Eno poglavje te drame in najbrž ne zadnje doživljamo zda?. Zadnji Mohikanec išče Mohikanko V američkih listih jc bil te dni objavljen oglas, s katerim išče mlad mož v dobrem gmotnem položaju dekleta ia rodu Moliika-nov. Oe bi jo našel, bi se ob medsebojni simpatiji oženil z njo. Ot*las je vzbudil pozornost in novinarji so kmalu zvedeli, da ga je objavil Uarold Tanta Quidjeon iz Norvicka v državi Conecticut. Mož jc iz starodavnega rodu Mohikanov. Njegov oče jc podčastnik straže na morski obali, sestra pa učena dama, ki je napisala že več knj'm o običajih starih Indijancev. Podčastnik Quidjco:i ima doma rodbinsko genealogijo, ki priča da izvira ta rodbina od junaških mohikanskih poglavarjev. Spočetka je živel mladi Harold življenje modernega človeka. Pozneje, ko mu je oče povedal, da je zadnji moški potomec slavnega rodu, je pa sklenil ustanoviti nov rod čistokrvnih Mohikanov. Začel jc nositi kroj svojih prednikov. NTa vrtu si jc postavil indijansko kolibo in zdaj pričakuje, ali sc bo šc našlo v Ameriki čistokrvno mohikansko dekle. Ameriški listi obširno pišejo o tem dogodku in celo radijske postaje so pozvale dekleta iz rodu Mohikancev, naj se priglasijo. Visok krvni pritisk ozdravljiv Visok krvni pritisk, značilna bolezen nase dobe, je po ugotovitvah švedske klinike ozdravljiv. Profesor klinike v Lundu dr. E Wollheim je odkril hormon v žlezi možganskega priveska in ta hormon je izborno sredstvo ta trajno in temeljito znižanje krvnega pritiska. S poskusi je ugotovil, da ljudem i visokim krvnim pritiskom ta hormon manjka. Kakor je sladkorna bolezen poalediea pomanjkanja insulina in se loči z vbrizgavanjem istega, tako jo tudi vi-snk krvni pritisk posledica odsotnosti i z vestnega hormona. Injekcija tega Tiormona takoj odpravi visok krvni pritisk. 2e pred isti je dr- HoUnsam ngotovil, da r*.* /- močo iz!o»:i i*nov. ki pri poskusnih *i-valih znižuje krvni pritisk. Tri tom je op.e zii zanimivo izjemo, da moča ljudi z visokim krvnim pritiskom te «*novi ne izloo. Takoj je spoznal, kje tiči skrivnost bolezii. ril 'kega krvnega pritiska. Sele po tem spoznan ju je šol na delo, 500 morskih pra:u" kov jc proučil. 1.1*00 litrov moče jo preiskal. Končno ga mu je {»osrečilo k j«> padel toda samo 1- dO 24 ur Ln mobo 'a 50 d«» <«0 mm. šele zdaj je bilo neumorno učen kovu delo krommo t. velikim in trajnim uspehom, ki bo morda odpravil eno rrmed nevarnih bolezni nase dobe. SOKOL C očni zbor Sokola Jezica Steber nacionalne borb«? na .i*-a:<.:. detavn Soko! |e [me! aa prasnile izvrstno ohiakjr: letni občnj /Inir. Zupo e zastopal l»r. p. Po-1 uornik. Starosta društva br, A. tiernn-k «* imel ;m-meniben otvoritven govor, t katerem fb esse a Ja] neštete zapreke tn aoKođstva nepovod n« numere kdnn e dobe« Toda tudi t« ne i*> zmlelo Sokola, če bOSfOSSfl iti če 1><» jstkal goiil krtO. kar mM .In;/.. Sokol .le/.ira je. ne premagljiva trdnjava, brea njega ne bi Ul<> nikogar, ki bi Seji I nacionalno n sanredse delo ras je. Zoiuden e testo od defa, kdor de* inje v Sokolu, .i i • /ato... H*efl asi prvi Sokol, Ni. Vel. kralj Peter DL Tajnik br. Bene;*! omenja, tla je U,'o 1. *=ej jn 'J občna ibora lef !e|^i ml«!« žba pri domačih, okro2.ii h in Luprun prireditvah. Dve najpridnegaj delavki-uri tel ji ej &ta bil pr<' mesčeai. Društvo e ; vedlo il;\no kone-mo-radjo sa pek. rit, ^raljoni. Poročilo uači-lnika l»r. Kukirja iuu u, bi o razvesetjifvo in nd opravje-;io nad, v«'n«lar Je bila izvedba javnega aaiopa. županja rreJ sega toka in 1-decembrske akademije dobra, Manjkalo je čoi>omoči in reda. Točna ugotovitev: ne od načelnika, od rafte volje ttn -:■ al; hočete postati dobri SofcolL Br. prnavetar Kušar Peter .<• prevzel i*>-filc šele oktobra, a njegovo poročno je biJo veebjesko najirlobgje in najle-pče. Zal njegov prednik a\ bil povsem na merit u. Vt^ak mora misliti na sokolsko Petrovo pet b-1 ko. Knr nar! jc mlajših zTerinimo se. Vodno delavn-j bLagajaijk br. Bohinc fe tudi letos do biro voail in z;bral BdjOOO dotmtibnr ter zopet za par tj^očakov anttal drafttfeSl] dolg. Zanimivo je bšflo poroiflo statistUnTja br. Potrate'- društvo šteje aaootSkorn t9n* skupno pripadnikov, od te^a 63 elanom. S.i članic. 10 naraščaja in 17 dete. Med letoui jh je bilo nekaij črtanin, ker |e v vodstvu prevl»adaia težnja, da morejo o»tati čiam v Sokolu je oni, tksi to po dedavnoc-;i ai zavednosti zasl-užijo. Po rzgla*ovaneni [»roračunu \*\ potrditvi, da ostane članarina i^ta. x> iia\/<-čj nnealj mnogo zdravih pobud za poživil )\ društva in r^okoltftva. Pozdra\.l po prisiade* vanje gorenjjike župe% jo neto se nia [xxiol>na sokolska kred na < dru-jiu 1'rav živahno ee je občn; !• r asi" mal za sokokki tisk in zaželel, da U m- ae danjj ^omni veetnik župe LJuM'ana ;axv 1 v prvovrstni lit*t vseh petih žup d rs veke i»ano vjne. Glede novega, prj-vatuega tednjka Sokolske volje* je disciplinirano članstvo so* glasno odločilo, da se naj ne nar<> .». ker \.*\ rti nastal znotraj sokolske organ ime <■ m ne daje jametva, da jo earuozvano kofo Sokoton tudi odgovorno kateri sokolsk; , n.-lanri. Volitve eo poskrbele za novt» dru&tvcao upravo, k} bo osvežila dosedan e pr« m -redno delo društva. Starostuje *\ izku sen Sokol br. Ante Germek, pod»larosta te PoJde NovelLi- načelnik Kusar P« tar Ciril Kamovž. tajnik Vinko blagajnik pa Ivan Bohinc. Njim j« dodelieno še več detovnih Sokolov, kai ravionifl upanje, da )e novo poslovno lel^ ! • v> o-i-bor, k| bo popolnoma kos vsem nuesjeran se* danje proti^okolake dobe- Le napt , brea mi-rvL zsl sokolskim praporom- <> TAKOJŠNJA POMO — Ab misliš, da se bova lahke Ia, ks) {»ostaneš zdravnik? Kaj pa os m- hoj irnol pacijentov? — Hm, 6e dc bo drugače, pti nno\ m ja\mo kuhinjo. te2ave MODERNIH DEKI.lt — Samo en poljub, draga Eb.«. — Saj jc vseeno koliko drapi ker motam itak prebarv'ati ustnice in ob rs i t^r znova napudrati o^raT- NA TRGU — Ah ne smrde ta jajca? — Kaj še, kar izvolite jfli pa natjudiuna bVrejah s pkinihu ptaiSem obrobljenim z lisico in belimi ČipflcaniL Princesa ga je ogrnila, se obrnila k Armanda in mu prijazno pok imala z gftavo. Grof se je globoko poklonil, potem je na zbral ves svoj pogum in vprašal: — Milostiva ali mi bo dovoljeno posetiti vas? — Moji prijatelji me najdejo vedno doma ob petih popoldne. Še zadnjič se je nasmebmla, potem pa oder:a Se zadnjič se je nasmerrnila, potem je pa odšla počasi po stopnicah. Ves srečen, kakor da mu je obrjnbila svojo l>i-bezen, se je grof Don Juan« m v prijetno lahkoto sladkih metanj markiz se js udajal neani sanjavostL Tb je bal baš trentabek, ki ai 9a je bal Aa bi saaM kaj o katero je neprestano mirilil. V svoje začudenjem je zvedel, da je stara trideset let Zdela se mu v izredno mladostna. Prisotni bi ji ne bil več kot dvaindvajset do triindvajset pomladi, v resmcij'-bila pa starega od njega. Dal si je tudi pojasniitt zakonsko zvezo med lepo hčerko barona Berze-pebusa in princem Schvvarabuirskim, ki bi lahko bil njen oče. Baron Berzepebus je bil še mlad «fiozil vojaško suknjo. Zapletel ae je bil v nesrečne špekulacije m moral se je umakniti iz vor ske. Na svojih posestvih na Koroškem je bi! slu-čajno odkril v splošnem brezpomembna ležišča anka visoke rednosti. Investirali je vse t*ojr zasebno premoženje v izfcor»čanje rude in rni ^^■"i"* -oje STjaM v toPot 1866 Prekrca v^ ^ vezan na borzo, kjer ie inw*i rr*~~ * zato ni mogel več San^v^ jgg £ *o, da je bil čez nekaj mesec^^^^" gegova ha, ena največjih lepotic Dunaja ie oštete cez noc nevesta brez dote. V čast dunaj^ rntadme je treba priznati, da ni bilo med njenimi kavafirn- nobenega, ki bt bil zaradi tega opusti Praadavanje priboriti si roko lepe Viljemine. Dekle bi se bilo lahko zefto dobro omožilo in sa la-bralomoza po glasu svojega srca, toda baron Bea«epebus 4ri je bil bolj nesrečen zaradi poloma svojega podjetja, nego zaradi aagufce svojega premoženja, je odločil " — Ms