Štev. 27© TRST, četrtek 23. septembra I9IO Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA hMH »h Mdeljah In praznikih «b 5., «k ponedeljkih ob 9. zjutraj. Ptsami^ne št*T. s« prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) v mnogih tobaJkarn&h ▼ Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Poatojni, Seia.nL, Nabražini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-4 3ini, Dornbergu itd. Zastarele 5ter. po 5 nvč. (10 stot.). C«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 koloa«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. mm, o mrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 30 K, vsaka a&daljna vrsta E. 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-aa .ij pa 40 stot. Oglase »prejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". u« Plačljivo In utožljivo v Trstu. ■ 1 ■ — Glasilo političnega društva „Edinost44 za Primorsko. V edinosti je moč / za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na-ročb« brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Sarainln* na nedeljsko lzianj* „EDINOSTI" »tane: m oele leto Kron 5-20, za pol lota Kron 2-60. Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročnino, oglase iu reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica - Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoJtno-hranllničnl račun 5t 841 652. TELEFON št. 11-57. Politično društvo , EDINOST" sklicuje za soboto, 1. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer i gledal, dvorano Jsrođo. doma" v Trstn javni shod (P z dnevnim redom : Ljudsko štetje. Z ozirom na neizmerno važnost tega čina, ki se ima izvršiti do konca tega leta, vabi odbor političnega društva „Edinost" na čim večo udeležbo. znesek 50.000 frankov so izročili njegovemu bratu. Kronanje angleškega kralja. BEROLIN 28. „Beri. Tageblatt" poroča, da se bo kronanje angleškega kralja vršilo dne 21. 22. ali 23. julija 1. 1911. Kolera. In tako je prišlo, da so topovi, ki ste jih privlekli na bojno polje proti meni — zagrmeli le meni v čast. Zavijate tudi moje besede, ko pravite: „g. P. trdi tudi, da je šola, vzrok tuberko-iozi". Jaz pa sem dejal: „Če hočete kratkovidne, bledolične, tuberkulozne otroke, pa odpravimo počitnice, praznike in četrtke". brojenških virov (Aurisina) zelo padla in ko se po potem nastopi všem naraščanju Reke ni dvignila niti po 14 dneh in je zavladala bojazen, da se je podzemski tok Reke iz-premenil, kar se pa ni zgodilo, ker je pozneje izdatnost virov zopet narastla. Ali podan je bil dokaz, kolik kvantum vode je bil potreben v pokritje primanjkljaja, ker je CARIGRAD 28. Zdravstena oblastnija j lahko sto in sto najodličnejših imen peda-je razglasila, da so včeraj obolele tukaj na gogov in medicincev vseh narodov. Prva koleri dve osebi, umrla je ena; v erze- trditev je pa vaš podvržek, in vsa nadaljna Pri tej trditvi ostanem in vam navedem bil tekom poletja dotok v podzemske basine manjši. Odbor pol. društva Edinost1. Narodna Pelavska Organizacija v Trstu sklicuje za nedeljo, 2. oktobra t. I. ob 9. uri in pol dopol. svoj zumskem vilajetu je dne 24. in 25. t. m. obolelo 24 oseb, in prav toliko umrlo, v Trapezuntu je dne 25. t. m. obolelo 25 oseb, umrlo 16. SATTEL-NEUDORF 28. Neki mornar je včeraj tukaj umrl na azijski koleri. | ŠZOMBOR 28. Glasom uradnih poročil ! je bilo doslej v bačkobodrogski županiji prijavljenih 18 sumljivih slučajev bolezni, eden od teh je umrl na koleri. V štirih slučajih še manjka rezultat bakteriologične preiskave. Izdane so stroge odredbe. BUDIMPEŠTA 28. Danes zjutraj je v Gerhardovi bolnišnici umri kočijaž Sokolić, ki so ga bili prinesli v bnlnišnico dne 19. t. m. Preiskava je dokazala, da je umrl na koleri. izvajanja tudi Ljudska šola je potrebna preosnove, — da, tu se strinjam z vami. — Dejstvo je tudi, da se od leta do leta preosnav-lja, ali v povsem drugi smeri, nego želite vi. Klic, da je učeča se mladina preobla-žena z duševnim delom, se ponavlja dan za dnevom. Tu v Avstriji so se razni odseki šolnikov in starišev pečali s tem vprašanjem in glej: prišli so do zahteve, naj se odpravijo — počitnice in četrtki, boste mislili vi. Oj ne, odpravljati se je pričelo marsikatere nepotrebne zastarele učne predmete!; počitnice pa so podaljšali. Je že hudič, da vam nihče noče sesti na ono limanico predolgih počitnic in prepogostih praznikov ! Po dru- * . . L . t gih državah so pričeli s tem že mnogo prej, RIM 28. V zadnjih 24 urah je obolela in po njihovili šolah se goje telovadba, , v Napolju na koleri 15 oseb, ena oseba je ; umrla. V provinciji Bari so obolele tri osebe, i ena umrla, v provinciji Foggia je zopet obo-: lela ena oseba. ID. I ? iU Hvarani Nar, fleša t Trstu DNEVNI RED: 1. Nagovor in poročilo predsedstva. 2. Poročila tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih pregledovalcer, 5. Poročilo nadzorništva. 6. Poročilo strekovnega tajništva. 7. Volitev predsednika in odbora. 8. Volitev računski h pregledoval cev in nadzorništva. 9. Samostojni predlogi članov. 10. Kazno. ODBOR. Jekaterinoslav 28. (Petr. brz. ag.). V Aleksandrovem rudniku je bilo vsled eksplozije šest rudarjev ubitih, štirje pa težko ra-' njeni. Sarajevo 28. Pasivni odpor na bosansko-hercegovskih deželnih železnicah traja dalje. _ Da se zbistrijo pojmi. (Odgpvor dopisniku z dežele). razni športi, športne igre, ročno delo itd. Tudi naše ljudske šole se preosnujejo polagoma, ali le po teh načelih. Članki pa, kakor vaši, bodo nerazsodno ljudstvo zavajali le na napačno pot. In zato sem se jim postavil po roba z vso odločnostjo. Na drugo vam nočem odgovarjati; zavzelo bi preveč prostora. Kar govorite o mladeniških večerih in ljudskih šolskih knjižnicah, podpisujem drage volje. O Ijudsko-šolskih knjižnicah še ena. — Pomen teh knjižnic je tržaško učiteljstvo spoznalo že pred leti ter je preskrbelo večinoma iz lastnih sredstev (in darovi posojilnic ter privatnikov) vseh deset slov. okoliških Pravite, da sem bil piker v svojem1 šol z bogatimi knjižnicami. — Vidite torej, prvem odgovoru in to neupravičeno. Kdor i da mi tudi knjižnic ni bilo treba pokaditi je pazno prečital vaš prvi neprimiŠljeni čla- j pod nos. nek, bo pa moral pritrditi, da je bil moj1 O cilju ljudske šole pa se ne bova pre-ton še vse preveč umerjen. Vendar to je pirala. Najina mnenja sta tu menda tudi raz- BRZOJfll/NE UE5TI. Koroški deželni zbor. CELOVEC 28. Živahno se razpravlja o predlogu posl. dr. NValdneija, v katerem se poživlja vlado, naj ukrene odredbe, da ne bodo italijanske oblastnije brezobzirno za-plenjevale živino, ki na paši prekorača mejo. Posl. Waldner je rekel, da italijanske oblastnije ne postopajo kulantno po državnih pogodbah, marveč da ob najmanjem povodu zapljenjajo živino na paši in zahtevajo potem velikanske svote, da jo izpuste na svobodo, dočim se v Avsiriji ne izvršuje re-presalij. Vsled tega nima prebivalstvo zaupanja do državnega varstva. Deželni predsednik je priznal da so pritožbe proti postopanju italijanskih ob-lastnij opravičene, svaril je pa pred nasilnimi odredbami prebivalstva in je pripomnil, da je vlada vedno storila svojo dolžnost. — Za počasnost reševavja italijanskih ob-lastnij pa ne more avstrijska vlada odgovarjati. Obstrukcija v štajerskem deželnem zboru. GRADEC 28. Pogajanja med Slovenci in Nemci, ki so se vršile včeraj, med zastopniki vseh strank deželnega zbora, so končala danes, ne da bi bilo prišlo do kakega sporazuma. Moravski deželni zbor. BRNO 28. Danes je bilo na slovesen način otvoijeno novo zasedanje moravskega deželnega zbora. Pogreb aviatika Chaveza. DOMODOSSOLA 28. Slovesen pogreb Chaveza se bo vršil v četrtek na občinske stroške. Truplo prepeljejo potem v Pariz. Neprestano dohajajo sožalnice, venci in prispevki za spomenik. Za Chaveza določeni stvar ukusa. Piker sem bil, da; ali zavijal in falsifikoval pa nisem vaših besed, kakor ste vi to storili v svoji „obrambi". — Gospod dopisnik, na katerem koli stolcu sedite, tako dejanje v peresnem boju ni kava-lirsko! Prvič jaz nisem trdil: „da so Nemci dobri vzgojevalci", kakor pitete vi. Pač pa sem napisal v „Edinosti" 14. t. m.: „Na Nemškem so izborni vzgojevalci". To pa je fundamentalna razlika! S prvim stavkom bi res nekako odobraval politično „vzgojno" delo Nemcev in nemčurjev. To pa mi prihaja tem manj na um, ker sem dosedaj vse svoje šolske počitnice posvečal narodnemu delu ob slovensko-nemški meji na Koroškem, in tudi ono politično „vzgojevalno44 delo Nemcev in nemčurjev morda bolje poznam, negoli vi. Govoril sem o š o l i in hotel podati le izgled, kako umevajo drugod kulturni narodi pomen odmorov med poukom in počitnic. Navedel bi vam lahko n. pr. švedsko ljud§ko šolstvo, kjer imajo celo po t r i mesece počitnic v letu, ker Švedi znajo ceniti poleg umstvene izobrazbe tudi telesni raz vitek. In vendar kljubu temu ni na Švedskem niti 1 odstot. analfabetov, in vendar stoji švedska ljudska šola kakor izgled vsem ljudskim šolam vseh narodov in držav! In vendar je maloštevilno švedsko ljudstvo po svojih pisateljih, znanstvenikih in tako dalje znano po vsej zemeljski površini. Diši-li ta izgled tudi po „avstrijskem sistemu*, ki ste mi ga zalučali v zobe ? Glede tega „avstrijskega sistema", ki slavi vse, kar prihajo iz „rajha", in ki vam ni pogodu, pa še eno prav smešno. Sklepčno prihajate namreč na moje, da je dom učečega se otroka, oziroma okoliš mladeniča, zapustivšega ljudsko šolo, velikega pomena: je-li bo otrok v življenju napredoval, ali pa pozabi še to, kar mu je dala šola, ter tako postane zopet živa priča, „da naše ljudsko šolstvo ne doseza cilja". In pri tem mi z lepo pozo kadite pod nos: „...bodi g. F. P.-u in dr. povedano, da je nujno potrebno uvajati redne takozvane „roditeljske večere". To ni bilo potrebno povedati meni, ki sem že pred leti aktivno sodeloval na takih večerih, kateri bi pa še bolje vspevali, če bi se stariši bolj zanimali zanje! Od kod so prišli ti „roditeljski večeri" ? Novi šolski red za avstrijske ljudske šole jih priporoča, ideja pa je prišla iz „rajha". G. dopisnik, za kateri „sistem" se pa vi raz-grevate ?! lična. Ali za to vprašanje bi trebalo knjig in ne ozko odmerjenih predalov naše še pre-potrpežljive „Edinosti". Vi, ki mi očitate zbadljiv ton, ste se odrgnili tudi ob moje plemstvo. — Čisto po nepotrebnem. Moje plemstvo ni plemstvo nasilja in bogatstva, temveč — dela. Slednjič ste ustrelili s slepim strelom. Rekli ste, da sem se oglasil „iz same ljubezni do šol. počitnic — pardon, do šol. otrok". Vaš neumesten „pardon" ni zadel! S polnim glasom priznavam, da sem vesel počitnic. — Tega priznati me ni strah, ni sram. Kdor neumorno dela, je pač z a s 1 u-ž i 1 počitka. Konečno ste pozabili podpisati se s svojim imenom. Sicer je morda bolje, da tega niste storili. Ferdo Plemič. Pripomba ured. S tem bodi ta polemika zaključena! Konec debate ! Posledice pomonJkUIiiemn preskrb-IleoonlD z vodo ob volaJkih vajah u kraških krajih. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Zvršetek.) Da pa vzlic tem razmeram vendar navadno ne nastajajo bolezni med prebivalstvom, to si je tolmačiti s tem, da je kvantum vode, shranjen v vodnjakih, veči, nego je normalna potreba, in da vsled tega ob normalnih razmerah prebivalstvo izhaja z vodo,v kolikor jo je v zgornjem delu vodnjaka. Čim pa iz katerega-koli povoda — kakor je n. pr. nameščenje vojaštva povodom vaj — nastopa intenzivneja poraba vodnjakov, potem čista voda ne zadošča več in se porablja tudi blatna, čemur slede škodljive posledice. In da sosebno vojaško možtvo — po večih vajah utrujeno in žejno — ni izbirčno in previdno, to ve vsakdo, kdor pozna razmere. Ako bi politične oblasti vodile natančne beležke o boleznih, nastopivših v večem obsegu med prebivalstvom po deželi, bi se gotovo moglo iz njih ugotoviti dejstvo, da so te bolezni v zvezi z neznatnostjo padavin (dežja) v prejšnjem letu, ko je moralo prebivalstvo rabiti tudi vodo na dnu vodnjakov. Kako neznatne so često te padavine, to morem navesti iz svojih spominov izleta 1862, ali 1863, in 1865, ko je izdatnost V letu 1865 — med mesecoma marc in september, ko, kakor znano, prihajajo akvicijonalne padavine — je bila le v avgustu veča padavina. Male in le kratek čas trajajoče padavine ne dajajo vodnjakom ni-kakega dotoka, ker jih izsušeno strešje izsesava. Čim je znan vzrok obolevanju c. in k. vojaštva, potem je možno tudi pokazati na odpomoč. Ker je ta vzrok le v nezadostnosti razpoložive vode, je odpomoč v pomno-ženju vodnjakov v onih krajih, v katerih območju se vrše vsakoletne vojaške vaje v večem obsegu. Te naprave bi se seveda morale izvršiti na troške države, ker se poleg neprijetnosti, ki so več ali manje spojene s takimi vajami, ne more zahtevati od prebivalstva še veče troške, potrebne v interesu države. Razun tega pomnoženja vodnjakov je pa potrebno tudi vsakoletno čiščenje vodnjakov v spomladi, in sicer pred nastopom navadno prihajajočih padavin. To čiščenje naj bi nadzorovale c. k. politične oblasti. Po dobljenih izskušnjah bi ta enokratna čiščenja popolnoma zadostovala, ker padavine tekom poletja so navadno preneznatne, da bi mogle vplivati na shranjeno vodo. Da je c. in k. vojaštvo ob gotovih razmerah posvečalo svojo pažnjo tudi tej stvari, bodi razvidno iz nastopnega slučaja. Ko so v letu 1866, po bitki pri Kraljevem Gradcu, veči del v Veneciji stoječe c. in k. vojske spravljali na Dunaj, da bi jo postavili proti sovražni armadi, napredujoči proti Dunaju, se ni mogel v Italiji ostali del c. k. vojske vzlic vsej zmagi pri Custozzi upirati več pretežni pijemontežki armadi in se je moral umakniti, tako, da se je — kakor znano — zadnji boj vršil pri Gradiški. Vspričo daljnega pritiska sovražne armade so pa — ko se je trebalo odločiti o smeri umikanja c. kr. vojske — menda prišli do sklepa, da se ima isto vršiti ob južni železnici, ker v tem letnem času (julij) ob državni cesti ni več zadostno vode, dočim se ob železnici Gornje Ležeče-Na-brežina nahaja vodovod. Med železniškim personalom nastali glasovi so pač priznavali primernost te nakane glede preskrblje-vanja vode, ali so vzbujali tudi bojazen, da dalja hoja po železnici, posuti z razbitim gruščem, ne bo lahka ne za pešce, ne za konje, kakor dokazuje to tudi obhajanje proge po železniškem personalu, ki navadno hodi po železnih tračnicah. Na srečo je vsled znanih razmer na-merovano umikanje izostalo, ali poveljstvo c. k. vojske je dokazalo tedaj, da je poleg druzih, tedaj naloženih mu skrbi, tudi vprašanju preskrbljevanja vode posvečalo svojo pažnjo. Če se je torej — kakor iz rečenega razvidno — poveljstvo c. k. vojske že v vojnem času moglo baviti s to stvarjo, kako naj bi se dotične vojaške oblasti ne bavile žnjo v času miru in ukrepale potrebno ?! Tudi c. k. politične oblasti naj bi se bavile s tem predmetom, kajti vsakdo, ki je več let bival na Krasu, ve, kolike težave prov-zroča ljudstvu preskrbi je van je vode in kako hvaležno je to ljudstvo njemu, ki je kaj doprinesel v odpravo ali vsaj zmanjšanje teh težav! V tem pogledu moramo biti res hvaležni deželnemu odboru x kranjskemu, ki je res mnogo storil, dočim se na ostalem Krasu od časov nekdanjega c. k. namestnika barona Kellersberga menda ni mnogo storilo. Razmere v Hercegovini mi niso znane. Ali po več nego 30-letni posesti bi morala biti vendar možna prava rešitev tudi tega vprašanja. Praga v septembru 1910. Dr. inž. I. R. Potovanja srbskega prestolonaslednika na tuje dvore. Iz Belegagrada javljajo, da v srbskih vladnih krogih pretresajo vprašanje o potovanju prestolonaslednika Aleksandra v inozemstvo. Za sedaj je baje določeno, da najprvo obišče Petrograd, Sofijo in Carigrad in Še le pozneje se obrne na zapadno Evropo. Potovanja nastopi baje že koncem tega meseca. Ni izključeno, da obišče tudi dunajski dvor in cesarja in kralja Frana Josipa in prestolonaslednika Frana Ferdinanda. V političnih krogih menijo, da je v ta na- Stran II »EDINOST« št. 270. V Trstu, dne 29. septembra 1910 men tudi srbski minister za unanje stvari dr. Milovan Milovanovič prišel na Dunaj. Z druge strani pa se zdi, da potovanje srbskega prestolonaslednika na Dunaj ravno sedaj ni verjetno radi spopada ob meji, oziroma radi sovražne pisave beligrajskih listov proti Avstriji. Oproščen irredentist" Pred celovško poroto se je končala včeraj tri dni trajajoča razprava proti Brunu Ferluga, ki je bil obdolžen, da je bil člen društva „Pro Italia irredenta", ki ima namen nabirati prostovoljce za napad na Avstrijo, da bi se odtrgalo od Avstrije takozvane „italijanske" pokrajine in da je razdeljeval letake, v katerih se je proslavljalo Oberdanka. Ferluga je sodeloval tudi pri znani bombni aferi leta 1903, a se je takrat odtegnil kazni s tem, da je pobegnil v Italijo. Minuli ponedeljek je začela proti Fer-Iugi pred celovško poroto obravnava, ki je — kakor že rečeno — končala včeraj s tem, da je bil Ferluga oproščen. Morda je na nemške porotnike v Celovcu vplivala izjava priče Subana, da so bile bombe, ki so bile najdene leta 1903, namenjene za — Sokole ! Dnevne novice. Aretirani avstrijski špijoni. V Be- lemgradu sta bila aretirana gospa Marija-novič in poštni kondukter Teodorovič, ker sta osumljena, da sta špijonirala na korist Avstrije. Poleg tega sta bila aretirana radi špijonaže tudi avstrijski poročnik Markovič in uradnik Moldavan. Slednji se je izdajal za trgovskega agenta. Baje so vsi aretirani že priznali svojo krivdo. Duhovniki in politika. Z ozirom na papežev dekret od 20. avg. t. 1., o katerem smo poročali tudi mi, je cipski škof dr. Aleksander Parvy pozval državna poslanca prošta Alojzija Rudnaya in župnika Ivana Richarja, da morata odložiti svoja mandata. Richar je bil že preje suspendiran za štiri mesece. On je naznanil, da mu omenjeni dekret ni bil oficijelno priobčen, vendar pa ne misli, da bi mu bilo možno na podlagi istega odvzeti njegove pravice kakor ogrskemu državljanu. Zato da omenjenega škofovega poziva ne smatra resnim. Pro-štu Rudnayu so dali časa do 1. oktobra, da naznani svojo demisijo. Umeje se, da je to vzbudilo v vseh politiških krogih na Ogrskem veliko senzacijo in vse je radovedno, kaj se še izcimi iz tega. Nova odredba papeževa ? Pij X. bo baje, kakor poroča pariški „Figaro", v kratkem izdal nov dekret, glasom katerega se zelo poostrujejo določbe glede tistih, ki niso opravili svojih dolžnosti glede velikonoč. izpovedi in obhajila in jim zato ne gre cerkven pogreb. Baje bo odslej vsaka milejša praksa izključena in ne bo več veljalo načelo, da se ima v dvomnih slučajih (glede kesa) postopati milejše. Dva delavca ubilo v Celovcu. Pri gradbi strojno-obrtne strokovne šole v Celovcu je padlo 8000 kg betona na delavca Simona Hafnerja in Giovanna Gonano ter ju ubilo. Trasiranje nove železnice v Dalmaciji. Železniško ministerstvo je odredilo revizijo trase železniške proge od Zadra preko Gjevrsaka do Drniša z alternativo od Gjevršaka preko Kistanja do Očestova. Oropana ruska ladija. Kitajski roparji so v bližini Harbina napadli neko rusko ladijo, jo oropali in umorili potnike in osobje iste. Državni tajnik za Finsko. Iz Petro-grada: Državni tajnik za Finsko, general Langhof je Šel za mesec dni na dopust, kar pomenja v temu za Finsko kritičnem času, kakor znak, da kmalu odstopi. Veliki vezir odstopi. Iz Carigrada: Merodajni krogi menijo, da v kratkem odstopi veliki vezir Hakki paša. Govorice, ki so se tozadevno razširjale v zadnjih dneh, so baje dobro utemeljene. Ruski kapitali v Srbiji. Beligrajski dopisnik „Obzora" javlja, da je doznal iz zanesljivega vira, da se v najkrajšem času osnuje v Belemgradu ruska banka, ki jej bo v nalogo širjenje trgovskih zvez med Rusijo in Srbijo. Srbski konsulati v Bosni. Vprašanje o ustanovitvi srbskih trgovinskih konsula-tov v Bosni je zopet sproženo. — Srbska vlada išče baje že primerne osebe, da jih namesti kakor prve trgovinske konzule v anektiranih deželah. Tajno tiskarno so odkrili v Petro-gradu na Ivanovski cesti. To revolucionarno tiskarno sta uredila tehnika Hlavke in Fedorov, ki sta se še nedavno povrnila iz inozemstva v Rusijo. Prinesla sta seboj mnogo zabranjenih spisov in orožja. Novi vojaški zakon in enoietnl dobrovoljci. „Vaterland" piše včeraj, da na vsak način tudi po novem vojaškem zakonu ostane institucija enoletnega dobro- voljstva, vendar pa da bo novi vojaški zakon določal v tem oziru strožje pogoje. Akcija proti podraženju mesa. — Z Dunaja 28. t. m.: Danes so bili odposlanci avstrijskih obrtnikov in mest, med njimi tudi dva delegata mesta Prage in en delegat mesta Krakova, pri ministerskem predsedniku baronu Bienerthu glede draginje mesa. Baron Bienerth jim je odgovoril, da se vlada bavi jako skrbno s tem vprašanjem in da je upati, da bodo imela pogajanja z ogrsko vlado glede uvoza argentinskega mesa zadovoljiv uspeh. Fiasko angleških vojaških vaj. — Iz Londona: Letošnje angleške vojaške vaje so izpale zelo slabo, to je pravi vojaški škandal. Niti je bilo dobro vodstvo, niti moštvo. Neki listi očitajo vojnemu ministru, da so vojaške vaje pravi vojaški Škandal in da zamore taka vojska dovesti Angleško do grozne katastrofe. Domače vesti. Pripravljajmo se za ljudsko štetje! Na prvem mestu prinašamo poziv političnega društva „Edinost" na javni shod, ki se bo vršil v soboto zvečer ob 8. uri zvečer ob 8. uri v gledališki dvorani „Narodnega doma" z dnevnim redom: Ljudsko štetj e. Rojaki ! Ljudsko štetje je v podlago statistiki o žitju, številu, narodnosti in snovanju prebivalstva — a ta statistika je zopet merilo, ki služi odločilnim faktorjem, ko nam določajo mero pravic, ali pa jih — odklanjajo. Ne pozabimo, da je naš boj za politično in narodno uveljavljenje v prvi vrsti tudi boj — za kruh, za materijalno ekzi-stenco, za pravico do dela v tem mestu. A kdor hoče uveljavljati svojo pravo na kakem teritoriju, mora najprej dokazati, da — je, da živi v skupini na tem teritoriju! V to pa sta dve glavni priliki: volitve in — ljudsko štetje. Rojaki ! Če hočemo torej našemu slovenskemu življu zagotoviti od nikogar opo-.rekano in od vseh priznavano pravico do jživljenja in dela na tržaškem ozemlju, mo-Iramo vsi, do zadnjega, brez razlike stanu, ' ali poklica in tudi političnega mišljenja, storiti svojo dolžnost povodom ljudskega Štetja, da se ta neizmerno važni čin ne izvrši naši narodni skupnosti — in vsled^ tega tudi vsakemu posamičniku — na škodo, marveč na korist. Na tem smo enako interesiram vsi, naj smo že klerikalci, liberalci, ali socijalni demokratje. Ako bo temu tako, treba zistematičnega organiziranega postopanja, ki pa je zopet možno le po primernem pouku in navodilih ! Naše politično društvo smatra za sedaj kakor svojo prvo in glavno nalogo, da vse stori v čim srečnejo izvršitev ljudskega štetja, oziroma, da naše ljudstvo s poukom primerno pripravi za ta važni čin. V ta namen sklicuje za soboto zvečer že omenjeni javni shod. Pridite torej, da se pripravimo za boj v zagotovljenje, oziroma ohranitev pravice našega naroda in vsacega njegovega posa-mičnika do — življenja, do dela, do kruha na tem ozemlju, da na ljudskem štetju iz-bijemo orožje iz rok sovražnikom, ki bi nas hoteli poditi s teh tal kakor kake usiljence brez nikacih pravic. Sodnijski izpit z odliko je napravil te dni pred tukajšnjo deželno sodnijo naš rojak 5. Krobat. Iz šolske službe. Ravnatelj na tukajšnji državni gimnaziji dr. Josip Alton je imenovan dež. šol. nadzornikom in prideljen deželnim šolskim oblastnijam na Tirolskem in Predarelskem. Imenovanje v poštni službi. Poštni oficijal Alfonz Ravnikar je imenovan poštnim upraviteljem v Novemmestu. Ali je — irredenta?! Prijeli smo: „Piccolo" od minole srede reagira v daljšem članku na pretvezne izjave princa Ho-jhenlohe povodom železniške nesreče pri . Rottenmannu o italijanski iredenti, češ, da se velika večina tržaškega razumništva ne peča s politiko, narmanje pa z irredentiz-mom, ter da je le malo število nepremišljenih mladičev in nekaj koristolovcev, ki se ukvarjajo s tem. Bodi mi dovoljeno, da tudi jaz povem svoje mnenje. jaz in z menoj mnogi somišljeniki in gotovo tudi vsi Slovenci, ki poznamo trž. razmere iz vsakdanje skušnje in iz kazenskih razprav, moremo le pritrditi izjavi princa Hohonlohe. Očitno je, da resni možje dela iz trgovskih, obrtnih in delavskih slojev si ne belijo glave s političnimi in irre-dentističnimi utopijami. To je delo par golobradih Mazzinijancev ter večinoma občinskih funkcijonarjev od najviše do najniže vrste, ki se hočejo s tem posebno izkazati, ker vedo, da jim je to v merodajnlh krogih šteto v zaslugo in da se navadno takim v prvi vrsti dele promocije in osebne doklade med tem, ko so večkrat zapostavljeni oni, ki vrše svoje dolžnosti vestno in nepristransko. Ti so oni strupeni gadi, ki sovražijo vse, kar je avstrijskega in slovanskega. Ta- kim gadom naj princ Hohenlohe stopi na strupene glave in — mir bo v Trstu". Tako dopisnik. Priznavamo sicer, da mnogim italijan. meščanom ne prihaja irre-dentizem iz srca, ali — in to je glavno — pokore se mu vendar skoro vsi. Za presojanje političnega razpoloženja pa ne more biti odločilno to, kako ljudje mislijo, marveč to, | kar delajo! Ali iz srca ali ne, to je irele-1 vantno; glavno je dejstvo, da irredentizem I gospodari v Trstu. Pa saj priznava to tudi 5 dopisnik sam, ko pravi, da so občinski u-radniki irredentistični, ter vedo, da s tem vstrezajo merodajnim krogom! Torej! V naravi stvari pa je, da oni, ki ima v rokah politično moč in administrativno oblast, a vsled tega tudi italijansko socijalno organizacijo, gospoduje tudi nad dušami! To dejstvo potrjajo — dragi gospod dopisnik — vsakdanje izkušnje in priznavati je more, kdor pozna razmere/ Zato ima princ Hohenlohe prav in nima prav. Prav ima, ko meni, da se velik del onega dela meščanstva, ki resno dela, ne-navduŠenje za iredentizem v svojem srcu; in nima prav, ako meni, da se vse to meščanstvo odtega vplivom in moči iredentizma. A ko bi bilo temu tako, potem jed-inostavno iredentizem ne bi gospodoval in bi se naše komunalno življenje gibalo v drugačnih smereh! Krivda obremenja torej tudi to meščanstvo, ki je naš dopisnik jemlje v obrambo, in sicer vse dotlej, dokler ne najde potrebne odločnosti za odpor proti tiraniji iredentizma. Ali vsakdanje izkušnje nas uče še nekaj druzega: uče nas, kakovo je razpoloženje iredente nasproti pravicam in legitimnim stremljenjam našega naroda! Ali naj zopet pripovedujemo notorične in vsakomur znane stvari ? Ne, le jedno moramo govoriti vedno in vedno: ne s stališča kakega avstrijskega denuncijanta, ampak v skrbi za našo ohranitev moramo pobijati iredentizem z vsemi sredstvi, ker se on poslužuje najne-moralnejih sredstev v boju proti nam. To je boj na življenje in smrt in v takem boju je vsako teoriziranje in moralizovanje jednostavno — bedasto. Vpisovanje v slovensko šolo v Trstu se vrši v soboto 1910 od 9. do 12. predpoludne i prostorih via Acquedotto 22, I. Učenci naj prinesejo seboj rojstni in domovinski list, zadnje šolsko spričevalo in zdravniško spričevalo o očeh in cepljenih 'kožic. Vpisnina 5 K, prispevek za učila 4 K. Ravnateljstvo. Sestanek cestarjev iz proste luke se vrši danes dne 29. t. m., v prostorih InDO v ul. Lavatoio št. 1. Na sestanku se ! prečita spomenica cestarjev na trgovinsko Vabimo k polnoštevilni ude- trgovsko 1. oktobra v šolskih j ministerstvo. i ležbi. „Zveza jugoslovanskih železničarjev" poživlja člane centralnega odbora, da ;se udeleže odborove seje v petek, dne 1. 11, m. točno in polnoŠtev ilno, zlasti z ozi-! rom na to, da se začetkom meseca okto-! bra vrši cela fcsta društvenih shodov, za katere je treba določiti odposlance. Na c. kr. pripravnico za srednje šole v Trstu se je priglasilo za vstop — kakor čujemo 227 učencev, izmed katerih jih je bilo vsprejetih 180. Izmej učencev pa, ki so dovršili v šolskem letu 1909/10 II. letnik pripravnice, jih je vstopilo letos 56 na tržaške srednje šole, na državni gimnazij in realko. Mi le z veseljem pozdravljamo ta napredek naše mladine na polju srednjega šolstva. Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v jul.-avg. t. 1. sledeče" dohodke: krčma pri Kosiču (NDO.) K 35 50 645 11*64 1.30 18 — 3.— 3 — 385 428 kavarna Balkan kavarna Commercio restavracija Balkan pri gospe Biček . knjigarna Gorenjec krčma pri Babniku krčma Birsa . . . krčma „Pri Francu" Krč. Ig. Živic „Ex Grotta" 20 84 Skupaj K 107-86 Srčna hvala! Kakor vidimo, treba, posebno pohvalno omenjati delovanja nabiralnika v gostilni N. D. O., odkar je gostilničar gosp. Kosič. Zimski vozni red 1910—1911 na c. kr. avstr. državnih železnicah. Zimski vozni red c. kr. avstr. državnih železnic stopi na vseh progah v področju tržaškega ravnateljstva ob 12. uri po noči od 30. septembra na 1. oktobra 1910 v veljavo. Napram poletnemu voznemu redu so sledeče posebne premembe: (Zvršetek) Proga Kanfanar—Rovinj. V zvezi na vlake proge Divača—Pula je vlak št 443 za 10 minut kasneji, vlak Št. 447 pa je za 10 minut preje ustavljen. Proga Trbiz-Ljubljana j. k. Vlake št. 1720, 1721 in 1713 se na progi Trbiž-Jesenice docela opusti Vlake št 1722 in 1727 izostaneta v zim- ski perijodi. Kot nadomestilo za na progi Trbiž-Jesenice opuščeni vlak 1713 bo vozil vlak št. 1717 (na novo), ki odpelje v zvezi na vlaka št. 912 proge Amstetten-Pontabelj iz Trbiža ob 6 uri 55 min. zjutraj in dospe v Jesenice ob 7 uri 50 min. zjutraj, kjer ima zvezo na vlak št. 1 na Trst in na vlak št. 1 iz Dunaja ter odpelje iz Jesenic ob 8 uri 12 min. zjutraj v Ljubljano dospe ob 10 uri 12 min. dopoludne. Vlak št. 1721 je radi ohranitve zveze na vlak št. 501 za 7 minut zapoznjen. Proga Ljubljana-Kamnik. Nedeljska in prazniška vlaka št. 2158 in 2159 vozita le v oktobru. Dolenjske železnice. Ob ponedeljkih in semanjih dneh v Ru-dolfovem bosta na novo vozila vlaka št. 2217 in 2218 na progi Trebnje-Št. Janžin št. 2416/2417 na progi Rudolfovo-Štraža Toplice. Proga Gorica j. ž. — Ajdovščina, Nedeljska in prazniška vlaka št. 1157 in 1158 izostaneta. Proga Červinjan-Belvedere- Gradež. Vlaka št. 1853 in 1854 izostaneta v zimski službi. Proga Trst-Poreč. Vsi vlaki so radi uravnave voznih časov in postankov do 15 minut preloženi; dosedanje zveze v Trstu ces. kr. d. ž. so ohranjene. Pri vlakih št. 951 in 960 je v Poreču ugodna zveza za parnike družbe Istra-Trst. Nedeljska in prazniška vlaka št. 911 in 912 ostaneta na progi Trst c. kr. d. ž. Portorose do preklica v prometu. C. kr. trgovska in navtična akademija. Ravnateljstvo navtičnega odseka c. k. trgovinske in navtične akademije je objavilo pogoje za upisovanje in čas pričetka predavanj v različnih tečajih. Podrobnosti so razvite iz tukajšnjega uradnega lista od minole sobote. _ Tržaška mata kronika. Nasilna tovariša. Predsinočnjem ob 8. uri zvečer, ko je opravljal neki redar službo na Goldonijevem trgu, sliši enega treh mimoidočih izzivajoče reči: „Glej ga, biriča, ubil bi ga, če bi ga le mogel!" Redar je tega srditega možaka takoj pozval, da mu sledi na policijski komisarijat. Ker pa se je isti branil slediti njegovemn pozivu, ga je redar zgrabil za roko in ga skušal odvesti seboj. Eden treh „prijateljev" jo je med tem pametno pobrisal; tretji pa se je, ko je videl tovariša v nevarnosti, vrgel na redarja in ga skušal oprostiti. Vsled te pomoči je aretiranec dobil pogum in začel kakor besen tepsti in suvati re-darj.a Vsled tega prizora se je nabralo mnogo občinstva okolo te gruče in še-Ie ko so prišli drugi regarji svojemu tovarišu na pomoč, so bili v stanu spraviti na policijski komisarijat oba ljubeznjiva tička. Med tem, ko so ju redarji odvedli na komisarijat, sta oba s svojim nasilnim obnašanjem nadaljevala in redarju, ki ju je aretiral, grozila, češ, se že zopet vidimo, ko prideva ven! Na komisarijatu je izjavil prvi, da se imenuje Ivan Cerkvenik, star 28 let in stanuje v Rocolu št. 76, njegov zvesti pomagač da je 19-letni Romeo Frankovič, stanujoč v ulici Pozzo št. 2. Po končanem zapisniku so ju odvedli v zapore, da se jima jezica malo ohladi. Vrhu tega se bo proti njima postopalo radi razžaljenja dejanskega zlostavljanja službujočega redarja. Zopet nasilstvo. 26-letni težak Fran Pascul, stanujoč v ulici Pondares št. 4, se je predvčerajšnjim podal k vodstvu Coope-rative v prosti luki in tamkaj na prav ne-uljuden način zahteval delo. Ker pa se navadno s surovostjo ne doseže mnogo, je tudi France moral oditi, ne da bi kaj opravil. To ga ja pa silno razljutilo, tako, da je zgrabil velik kos železa in ga zalučal proti vratom. S tem se pa še ni zadovoljil in je zato začel veliko kamenje metati v pisarno ter na ta način prizadjal uradništvu mnogo strahu. Ko se je pošteno zdivjal, je hotel urnih krač pobegniti, toda redar ga je dohitel in aretiral. Zastrupljenka umrla. 20-letna Marija Bertoluzzi stanujoča pri Sv. Mar. Magdaleni spodnji Št. 210, je, kakor smo poročali, te dni pogoltnila s samomorilnim namenom precejšnje količino octove kisline, je predvčerajšnjem ponoči umrla v bolnišnici, kamor so jo spravili, da ji izperejo želodec. Loterijske številke, izžrebane dne 27. in 28. septembra: Praga 35 47 88 23 33 Lvov 77 11 80 59 51 Koledar in vreme. — Danes: Mihael, ang. — Jutri: Hieronim cerkveni učen. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 4- 22° Cels. — Vreme včeraj: lepo. Vremenska napoved za Primorskoj: Večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Semtertja megleno. Temperatura mila. Velikanski dohod Križmančlč & Breftak, ra^ trst. V Trstu, 29 septembra 1910. EDINOST" št. 270. Stran m Naše gledališče. Pri otvoritveni predstavi, ki bo v nedeljo, 2. oktobra, bo igrala vojaška godba 97. pešpolka. Izvajala bo same slovanske in slovenske kompozicije. Revizorja, ki otvori sezono, uprizore najkrasnejše — kakor moremo soditi po skrbnih izkušnjah in pripravah. Revizor je tako lepo delo velikega Gogolja, da smo lahko ponosni, ko ga vidimo že v nedeljo, 2. oktobra v slovenskem jeziku na našem odru. Ko so to slavno komedijo prvikrat igrali v Petrogradu, je prisostvoval tudi ruski car, ki je ves navdušen čestital Go-golju, češ, da se že dolgo ni tako od srca smejal in zabaval. Nato mu je odvrnil Go-golj, ki je videl, da car ni prav razumel njegove satirične komedije: Če se je Vaše Veličanstvo smejalo — se moram jaz zdaj jokati". Toda mi se bomo to nedeljo prav dobro zabavali in smejali, zakaj igra ima toliko lepih in zabavnih momentov ! ♦ * * Abonente na lože in sedeže prosimo, da bi se pravočasno pobrigali za abonma. Odbor „Dram. dr. v Trstu". * Dramatično društvo v Trstu. Gg. odbornike prosim, da bi gotovo prišli k seji danes zvečer ob 8. uri. Predsednik. Tržaška gledališča. POLITEAMA ROSSETTI. Danes ob 8. uri zvečer četrtič Massenetova opera „Ma- n o n". EDEN. Sinoči je imela pevka Mary Fleur svoj častni večer. Ob tej priliki ji je bilo poklonjenih več krasnih cvetličnih košaric. — Danes navadna predstava. Društvene vesti. Slov. planinsko društvo. V petek, dne 30. t. m. važna seja. Prosimo odbornike, naj se je gotovo udeleže. Odsek za ljudska predavanja ima v soboto 1. oktobra ob 8. uri zvečer svojo sejo, na katero vabi tudi gg. odbornike „Slovanske Čitalnice". Seja se vrši v mali dvorani „Slavjanske Čitalnice". Telovadno društvo „Sokol" v Trstu javlja, da pričnejo v soboto dne 1. oktobra navadne plesne vaje, kakere se bodo vršile vsako so-jj/ v iSiboto ob 9. uri zvečer v društveni T telovadnici pod vodstvom brata prof. Umeka. Vstopnina za člane in dijake 40 stot. za nečlane 1 K, go-spice so vstopnine proste. — Kdor ne bi, pomotoma prejel vabila, naj se tem potom smatra povabljenim. Na zdar ! * * * Danes ima ženski oddelnk telovadbo od 7 in en četrt do 8 in pol zvečer. Na zdar! Slovanskim kolesarskim društvom. Jugoslovanska dirka spada v področje kol. društva „Balkan" v Trstu in se bo vršila drugikrat v spomladi leta 1911. Jugoslov. prvak mora dirkati tri leta zaporedoma ako hoče ostati jugoslov. prvak (ne pa kakor javljeno, da se vrši jugoslovanska dirka vsaka tri leta.) Dirka za primorsko prvenstvo je bila letos prepovedana, vršila pa se bo leta 1911. Tudi jugoslovanski primorski junak mora biti kakor jugoslovanski, tri leta zaporedoma prvi, da dobi trak triletne zmage primorskih kolesarjev. To naj blagovolijo vzeti vsa slovanska kolesarska društva na znanje. Odbor kol. društva „Balkan". Vrdeljski „Sokol" priredi v soboto 1. oktobra ob 8 uri in pol zvečer v „Narodnem domu" pri Sv. Ivanu odhodnico Sokolom vojakom, na kateri bodo sodelovali društveni tnmburaŠki zbor in razni improvizirani pevski zbori. Zabava bo neprisiljena in prav domača. Ker jej je namen podkrepiti sokolsko idejo, nadejamo se prav obilne vdeležbe toliko od domačih, kolikor od mestnih prijateljev. Vstop svoboden. Na zdar! „Vrdeljski Sokol" naznanja, da prične z redno telovadbo v ponedeljek dne 3. oktobra. Vaje se bodo vršile po sledečem redu: a) ženski oddelek — ponedeljek in četrtek — od 8. in pol do 10. zvečer. b) členstvo — torek in petek — od 8. in pol do 10. zvečer. c) ženski naraščaj — sreda in sobota — od 3. do 4. pop. č) moški naraščaj — sreda in sobota — od 4. do 5. pop. Pouk v telovadbi je brezplačen. Zglasiti se je pri enem ali drugem odborniku, oziroma pri dotičnem vaditelju. Svetoivanski stariši ! Pomnite, da jedino v zdravem telesu biva zdrava duša ! Zaupajte torej svoje otroke našemu „Sokolu", kajti on Vam jamči, da napravi iz njih zdrave narodne junake, ki bodo Vam in narodu v čast in ponos 1 Ustanovni občni zbor sokolskega odseka na Prošeku, ki se je imel vršiti v nedeljo 2. oktobra, se bo vršil šele po trgatvi. Nar. del. organizacija. Godbeni odsek NDO pri sv Jakobu. Podpisani odbor naznanja vsem izvršujočim tovarišem, da se vaje teorijo vršijo za redno vsak torek in četrtek od 8. do 10. ure v prostorih NDO pri sv. Jakobu. Ob tej priliki opozarja vse one člane, ki so se priglasili kakor izvršujoči člani, da pridejo prav gotovo danes zvečer, točno ob 8. uri zvečer k godbeni vaji. — Ob enem prosi še vse one izvežbane člane (godce), ki so se vpisali in ki ne prihajajo k vajam, da pridejo danes k godbeni vaji ob zgoraj navedeni uri. — Ako so isti slučajno službeno zadržani, naj se blagovolijo zglasiti pri društvenem tajniku v soboto od 6.30 do 8.80 ure zvečer v društvenih prostorih NDO pri sv. Jakobu ali v nedeljo od 10. do 12. dopoludne in v ponedeljek od 6.30 do 8.30 zvečer. Ker naroči odbor prihodnji teden vsa potrebna godala (instrumente) samo za one, ki bodo upoštevali ta poziv, so naprošeni vsi, ki se zanimajo in ki mislijo pri godbi stalno napredovati, da se razglasijo, ker na poznejše prijave se odbor ne bode oziral. Odbor naroči le toliko instrumentov, kolikor članov se priglasi. Odbor godbenega odseka NDO pri sv. Jakobu. Izredna in zadnja seja centralnega odbora NDO se vrši v soboto, dne 1. oktobra točno ob 7. uri in pol v prostorih NDO v ul. Lavatoio št. 1. Tovariši odborniki naj se udeleže te seje točno in v polnem številu. Seja nadzorstva in pregledovalcev računov NDO se vrši v petek, dne 30. t. m. ob 8.* uri in pol zvečer v prostorih NDO ul. Lavatoio, 1. Občni zbor krajevne skupine N. D. O. — „Škedenj" se vrši v soboto, dne 1. oktobra 1910. točno ob 8. uri zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" v Skednju. Na dnevnem redu je: poročilo vodstva, volitev novega odbora in razno. Z ozirom na veliko važnost tega občnega zbora za nadaljni razvoj N. D. O. v^ Skednju, vabimo naše delavstvo v Skednju in okolici, da se ga udeleži v polnem številu. DAROVL — Na koncertu Št. Jakobske Čitalnice so preplačali vstopnino sledeči gg.: Može P. 1 K, N. N. 60 st., Godina, N. N. N. N. po 40 stot. Za knjižnico je nabral g. An-geljsky med občinstvom v gostilni pri Birsi 10 K 69 st. G. Perklič dodal 1 K. Srčna hvala ! Vesti iz Goriško. Mizarski poučni tečaji. Iz Avberja: Od 29. m. m. pa do 25. t. m. se je tu vršil poučni tečaj za mizarje, ki sta ga priredila ekspozitura c. k. obrtne šole in zavod za povspeševanje male obrti. Tečaj je bil torej zaključen dne 25. t. m. in sedaj bo umestno, da spregovorimo par besed o njegovem razvoju in vspehu. V tečaj je bilo vpisanih 10 mizarjev iz Avberja in Ponikve. Od teh sta dva izostala po preteku enega tedna. Drugi pa so obiskovali tečaj do zadnjega z naraščajočim zanimanjem. Obisk je bil nad vse vstrajen. Vspehi učiteljevega truda in zanimanja učencev pa so se pokazali na razstavi izvršenih strokovnih načrtov. In ti vspehi so — lahko rečemo to — naravnost nepričakovani. A to je polnim dokazom, da Zdravnik Dr. Viktor £uzzatto — je odprl — svoj ambulatorij zdravniški in zoboziravniški v via Campanile št. 15, II. n. TehniSka dela so poverjena zobotehn. g. NIKOLAJU COSCIANCICH. Naznanilo. Ker sem prevzel trgovino z jestvi-nami od AL. M1CHELAZZI na svoj račun, se priporočam cenjenim odjemalcem. Imam vedno najsvežeje blago. EMIL CI0CC0LANTI Via San Giacomo in Monte 7, Trst. VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenčnih cenah. Via Madonna del Mare St. 6 REZBARSKA DELAVNICA. •s* V» Pn ŠOLA ZA JEZIKE Polyglotte ^-ISie6 Nora metoda ca nacčenje modernih jezikov. Izvanredno ugodna prilika!!! Neaiko . 8 lekcij Kres 4 f n-_ ... ,.,-.„, Fraieoeke 8 lekcij Krw 6 \ "m". EH1 Angleške . 8 tekolj Kros 6 l v m ' xea®" Vpiše se lahko vsak dan od //.-/. in 7.-9\ Ravnatelj Lastnik Prrf. Puli ■ftl^Utral. nm HI-.!-.!-!-, TRST - ul. San Seba- "II Alpinista os;; Specijaliteta: usnjatl oredmeti kaker na primer: kovčegi, torbice Itd. po-znane tovarne Franc Zeller na Ouaajn. Predaietl pripravni zn darila. • Neprenosljivi angleški plašči tvrdke Bouah-tof P. Frankenstela & Sons. ■■■■■ ::: Novi dohodi ::: drsalke s krogljami in brez istih. DEŽNI PLAŠČI kakor tudi telovadna obuvala. SIE Svoji k svojim i Oilikov. krojatnica Svoji k svojim ! Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) IZURŠOJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) in mUi uniforme. - Narode se izrrSUo točno. - Delo solidno. Bogomil Fino : bivši urar v Sežani : ima svojo novo PRODAJALNICO: DR - - v TESTU - -ulioa V. Belimi 13 (nasproti cerkvi ?v. Ant. nov.) Vsckourstne verižice PO TOVARNIŠKIH CESAH TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA iN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Po8treža*i točna i« na aom F?" B ■■ Antonio Spanghero - DEKORATIVNI SLIKAR-« Naslednik tvrdke DELALNICA: DOMENICO DELlSE. Via Madonnioa 7 Telefon 160 Trst Telefon 160. VELIKA ZALOGA. - Papir za tapeciranje najboljših tovarn. Prevzame vsakovrstna stavbena dela in dekoracije za sobe. — SPECIJALITETA: Imitacije lesa In marmorja, izložne table CANTI JUGOSLAVI Iv. Kušarja nse dobivajo v „Slovanski knjiqarni in trgovini papirja- JOSIP GORENJEC, a a Trst, u'. Valdirivo 40. Knjiga stane • ~ broš. K 3 lično v platno vezana K 4. GONILNA H. D. 0 ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Gostilna je otvorjena vsako soboto in nedeljo do 1. ure popolunoči. Plombiranje sobov Izdiranje zobov bre* S vsake bolečine Dr. i. Čer mak II V. Tuscher zobozdravnik : |j koncesij, zobni tchnis - TRST - ulic * deli*. C&serm& ftt. i 3, II, n. mm u Velike nove prodajalnice HF" pohištva in tapetarij [ :: Paolo Gastwirtb :: TRST, nI. Stadion it- 6 - Telefon 22-85 (hiša gledališča Fenice) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo, cene zmerne. Bogata izbera izbera popolnih sob od 300 do 4000 kron. Jedilne aobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najuovejSem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stolic, — popolne opreme in posamezni deli. R. Gasperini, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dr*. ielssnlc Sprejme razcannjanje Moršnegasitiodl blaga iz mitnic, dostavljanje na dom- POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT Tovarna cementa „PORTLAND" v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE Stran IV »EDIN OST c št. 270. so obiskovalci tečaja dobro uraeli ceniti važnost te uvedbe 1 A ne le to! Na lepem vspehu je zahvaliti tudi — ker od tega je vse odvisno — redno obiskovanje. Tu pa se začenja zasluga potovalnega učitelja, kajti vse je odvisno od taktnega postopanja in požrtvovalnosti učitelja. Na sklepu tečaja dne 25. t. m. ob 11. uri predpoludne smo opazili razen voditelja ekspoziture, g. prof. Penso in zastopnika kuratorija za povspeševanje male obrti, g. d.ra Premrova, tudi g. namestništvenega svetnika in voditelja okrajnega glavarstva v Sežani Rebeka, okrajnega šolskega nadzornika Kanteta, d.ra Grusovino kakor zastopnika dežele, tukajšnjega župnika in župana ter mnogo domačega občinstva. Zastopnik kuratorija za povspeševanje male obrti g. dr. Premrov, je v lepem zaključnem govoru 'izrekal priznanje na doseženih vspehih in je vspodbujal k nadaljnjemu napredku, naprosivši g. glavarja, da razdeli obiskovalcem uradna potrdila. G. namestništveni svetnik se je v svojem govoru zahvaljeval zavodu za povspeševanje male obrti na prireditvi tega tečaja in je prosil nadaljnega prirejanja tacih tečajev v v okrajnem glavarstvu sežanskem. Vse, ta hvala in zahvala pa je ob enem tudi najviše priznanje potovalnemu učitelju g. Josipu M e r c i n i, ki se je res z vso vnemo lotil poverjene mu naloge ter jo vršil z izgledno vestnostjo do zadnjega. Dolžnost nam je, da mu tu javno izrekamo iskreno zahvalo na tolikem trudu in smotre-nem poučevanju. Enako lepe vspehe je imel tečaj v Sežani. Za letos je zaključen ta potovalni pouk na našem Krasu. Oba tečaja sta nam sijajno pokazala veliko korist tacega pouka v povzdigo naše male obrti po deželi. Pokazala pa sta tudi — in to je posebno razveseljivo — da imajo naši obrtniki smisla za napredek in da se hočejo pospeti na višo stopinjo strokovne naobrazbe. Tako je prav ! Tako si bodo naši obrtniki boljšali svoj materijalni položaj, bodo vekšali čast svojega imena in ne bodo dajali več povoda drugorodcem, da bi kazali na nas kakor ukoren in nazadnjaški narod. Bralno in izobraževalno društvo v Vrhovljah priredi prihodnjo nedeljo ples v gostilni Štefana Ozbiča v Repentabru. — Udarjal bo tamburaški zbor. Obsojeni obrekovalci. — Iz Kanala nam javljajo: Včeraj se je vršila pred okrožnim sodiščem končna obravnava na tožbo prožnega mojstra Josipa V a 1 e s a proti nadsprevcdniku Cerarju in sprevodniku Jonki, ki sta ob priliki volitev v železniško zavarovalnico proti nezgodam obreko-vala Valesa, da je potvarjal volitve. Obtoženca sta bila obsojena vsak na 4 dni zapora in plačilo pravdnih stroškov v znesku 1300 K. Stroški so zato tako visoki, ker je bila zaslišana vsa sila prič in je bila obravnava večkrat preložena. Obsojenca sta oba zagrizena socijalna demokrata, Vales pa član „Zveze jugoslovanskih železničarjev". _ V osti i£ Istre, Razglas natečaja — S prvim tečajem šolskega leta 1910—1911 podeli se erarni štipendij letnih 600 K dijaku iz Istre, ki se posveti živinozdravništvu uče se na c. in kr. živinozdravniški visoki šoli na Dunaju ter se zaveže z reverzom, da bo izvrševel po dovršenih študijah živinozdravništvo vsaj nekaj let v Istri. Prošnje je uložiti najkasneje do 30. oktobra 1910. potom svojega predstojnega šolskega ravnateljstva na c. kr. namestništvo v Trstu. N Razne vesti. Poroka princesinje Klementine. Iz Bruselja javljajo, da se bo poroka belgijske princesinje Klementine s princem Napoleonom vršila meseca novembra v kapelici Sv. Mihela v Farnboroughtu. Vse zapreke so konečno odstranjene. Poroki bosta mej drugimi prisostvovala cesarica Evgenija in italijanski kralj v najstrožjem inkognitu. Par poroči westminsterski nadškof Bourne. Nove znamke v ČrnigorL Teh dni so izdali novo emisijo mark v onih istih vrednostih, kako so dosedanje: po 1, 2, 5, 10, 15, 20, 25, 35 in 50 para, kakor tudi po 1, 2 in 5 perper (kron) v raznih barvah in z različnimi podobami. Po veličini so mnogo večje nego sedanje. Na znamkah so podobe kralja Nikole iz raznih dob njegovega življenja in v raznih poziturah kakor tudi s podobo kraljice Milene. Prva docentinja na Ogrskem. — Iz Budimpešte javljajo: Naučni minister je dovolil, da sme doktorica medicine Irena Markbreiter kakor privatna docentinja predavati na kološvarskem vseučilišču. To je prva ženska na Ogrskem, ki ima privatno docenturo. Blazna ženska zadavila drugo. — Grozna žaloigra se je odigrala nedavno v blaznici v Green Frams, Conn. v Zedinjenih državah. Blazna Amalija Block je napadla strežnico Minnie Verian in jo smrtno nevarno obgrizla. Med tem, ko so zdravniki in druge strežnice se mudili okoli ranjene Minnie Verian, je šla blazna Ameiija Block v sosedno sobo in zadavila blazno bolnico Lidijo Luchere. Ko so zapazili, kaj je blazna ženska storila, sedela je ta poleg svoje žrtve in se smejala. Na nobeno vprašanje ni odgovorila Ameiija Block je pred šestimi meseci se bila poskusila s karbolno kislino usmrtiti, na kar so jo bili sorodniki odpravili v sanatorij v Hartford, in ko se ji je zdravje obrnilo na bolje, oddali so jo v blaznico v Green Farms, kjer se je tako dobro in pametno vedla, da so jo nastanili v sobi, kjer je bilo še šest drugih žensk. Kazenska razprava proti Crippenu. Iz Londona poročajo: Dva sodna strokovnjaka sta izjavila, da se iz ostankov, ki so jih našli v Crippenovi kleti zamore ugotoviti, da li je bilo truplo moško ali žensko. Vsled tega bo obtožnica v par dneh izgo-tovljena in se določi dan kazenske razprave. Najstareja ženska Dunaja umrla. Pred par dnevi je v židovski ubožnici na Dunaju umrla Katarina Lustig, v 112. letu starosti. Lustig je bila najstareja ženska Dunaja, rojena je bila 2. decembra 1798 v Serdaheiiju na Ogrskem. Kolera v Neapolju. Neapolj je okužen kolere. Minulo nedeljo je tam obolelo 77 in umrlo 59 oseb. Izkazalo se je, da je zelo pomanjkljivo preskrbljeno za zdravstveno službo. Poneverjenje notarja. V Lincu je nedavno temu umrl notar Schmid. Sedaj seje razkrilo, da je pokojnik poneveril K 104.000. Bil je namreč predsednik hranilnice v Pra-gantu je in dobival mnogo denarja, da ga uloži v hranilnico. On je pa ta denar porabil za-se. Govori se celo, da truplo izkopljejo, ker se zdi, da ni umrl narav, smrti, ampak da se je zastrupil. Zadoje brzojavne vesti. Aehrenthal odpotoval v Turin. DUNAJ 29. Minister za unanje stvari grof Aehrenthal je v spremstvu legacijskega svetnika grofa Szapary-ja odpotoval sinoči v Turin. m # ; -Pm H ^Mmessm MROOLNICA filBBII ■ mm m ■■■■■■ HAL! OSlflfi s—"i 1 MALI OGLASI se računajo po 4 stot besedo. Mastno tiskane be-sede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina stane 40 sto-tink. Plača se takoj Ins. oddelku. Meblirana soba ^itMv u?1!? nadstropje-__1662 UlnH Čeh išče delo kot sluga ali kaj miaU sMIA sliČnega. — Komenskv, Posle re-stante, Gorica. " 1596 Vnačpm I118*1^1116*11 Oddelku ležijo nedvig-lia-. tU! cjeue ponudbe in sicer pod rZa-nealjiva" in pod „Štev. 900". IŠČ6 S6 delavca mizaijs. Uiica Belvedere S^. 8. Mhael Persjarčič MSiSEK ni^fci mi-sr, izrrSuje vsakokratne specijalitete za notranje in zun&nje uredbe v stanovanjih, pisarnah itd. Ore zelo zmerne. Priporoča ee vsem Slovanom. 755 l-shciB-«* cblek, moških Eukerij, volnenih* rut in !AUC blaga za obleko. LEVI, via Antonio Caccia 6, I. tad.-t>opje. — Mali tedenski ali mesečni obroki. 156č> Šolske potrebščine, rcČnike svinčnike pijanke, pereanike, nahrbtne in ročne torbe Ee dobi v izberi pri Rudolfu Može, via Scalinata št 1. 1533 £opl@ se Vam priporoča, da kupite stearioie sveče , Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina , Marca Angelo), katere so najboijše vrste in pu nizki ceni. Guido Bienenfeld Trst - ulica Coroneo 39 - Trst Sirite EDINOST ffius. Mm Trs! Piazza Carlo Goldoni 6. Zaloga barv, povlakov, olja, čopičev Prah za skisano vino. Specijaliteta: proiek za cdebeljenle žfvsii; fluid za okrepčan^. RUDOLF SCmULT IZ BERLINA kcncesijon-rani zebstehnik Piazza Parrlera vecchia, uhod ulica Sette Fontane šte^. 2,1I. bivši asistent zobozdravnika dr. Saklerja. UMETNI ZOBJE PO NAJNOVEJŠI MODERNI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO IZVRŠITEV. ?-- Zmerne cene z ozirom na razmere mani posedujočih slojev. POPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. = SPREJEMA OD 9—1 IN 3—7. lllhUliHl^ill III11' I " ml li V Tratu, 29. sertembra i: 10 Česky hostinec v Terstu filla Meridionale Češka gostilna v Trstu - 3 hočete se obleči w ^aa^l ■ po ceni ? ObrDite se do dobroznane treovire z oblekami ,£LLA CITTA' D! TRIESTE" Trst, ulica Giosnc Carducci Si- 40 (prej Toraie) kjer dobita velik izbor Oblak ia snkenj za moške, dečke ia otroke za nastopajočo sezono po sledečih cenah : Obleke iz poluyoine in Kamgarna za mo ke od K t5—52 Ob tke „ „ „ „ „ deč*e „ „ 10—30 Obleke „ „ za otoke...... „ 4—16 Suferre, kožuhi z ovratnikom iz prave fcožuhovine za dečke, pelerine iz Lodna po cenab, da se nI bati nik^ke konkarenoa. — Zaloga blaga tu- in inozemskega. - Izvržuja sa dalo tudi po m^ri, Velik izbor potrebnih predmetov za flelavce : hlače, srajce, pletenice itd. itd. Postrežba solidna. ALLA C'TTA' Di TRIESTE Trst, ulica Glosoe Cardnscl šte?. 40 (orej Tsrrsnte) ZO do 50 K na dan z&jliižl lahko v3fikdo pri nas s prodajanjem garantiranih srečk in pspirjev veilne vrednosti. Vsak, kateri pridno dela, mora si prisbobeti najboljšo bodočnost. Nagrada je velika. — Potudbe na upravo Jene Fortnna" BadimjeSta V., Borse, Postracli li OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambulatorij u via S. Nlcolč 3 (Dreiierj. hiša) Trst Dvigalnik za vse klijente. Telefon i04. 4LEKS. FK.4yf MAVER - TRST feal&ic* fe-i* TELEFON 1743. vir za doMv&sje pQfi«2v.t k&to iti. ', . i*"- ^..t^v-vji-v v*.'- Tržašba posojil, in hranilnica V lastili hi»L registrovana zadruga z :: omejenim poroštvom :: Telefon št. £52. Trst, Ptezza Caserma Zf L n.- (Otiod po Slasnih stopnicah) Hranilno vlogre sprejema od vsakega, če tudi ni ud in M 1| 01 jih obrestuje s^^F Tg |4 Hentnl davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5J/0—6%, na menjice po 6°'^ na zastave po 5V,°/, in na amortizacijo za dalj-So dobo po dogovoru, o o o o o Ura dre ure : od 9.—12. ure dopolodne in od 3.—5. popf ludne. Izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Pustno - hranilnični račun 816 004, Ima Bajmoderneje urejeno varnostno oelloo za shramss vrednost, papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pusice, s katerimi se najuspešneje navajaštediii s\ojo deco m Na Opcinah! Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zastopstvo Novee Pogrebnega Podjetja iz Trsta, Gorso 49 Sprejema naročila pogrebov itd. itd. Opčine St. 170. 1 ^ & V7 ? O n mehanik, zaprJa&ženl zvod^neo TRST, Carlo Goldcniiev trg štev. 11 M t8Tars8jotej>_iot(sVolK M" * i.-« »a ralo«^ ?!jJrtrf$n!li In pro^a'a gra- nrw".no7. ccT.^forcv in. f one ki ca točiti pivo ffttfin ca Tor>rst-',]p.r.\> \ unu Jabol fine, namizne; 100 klgr od Kron 12-— do 24 — iz kolodvora Litija in po poŠt- : J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena korbica 5 kilogramov franco Kron 2*40. kirftOl iClin visoke cene imajo večkrat tkftniao za Nt^MOLIOPlU moSte in dame Teuiu se izognete, 6« naročite neposredco pri tvrdki tkanin. Zatorej zahtevajte, da se Vam brezplačno dopoAlje moja bo*at* koleko-Ja Je-•«nsklb ln slmskili vzoroe?. Trgu'em le s produkU I. reda in ap.irtnimi novosti sezlje. — Razpt>iiljalna tvrdka sakoa franz SchmiatJagernOcrf 103. fir Stczija.