Po poŠti prejeman: ta
celo leto uaprej 26 K — h pol leta , 13 , — , «etrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V upravniitvu prejema n:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70,
Za"pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Nara&nina in Inserate «prejema upravnlitvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vratajo,
nefrankov&ua pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semv-niäkih ulicah St. 2,1., 17.
izhaja vsak dan. izviemäi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 57.
V Ljubljani, v soboto 9. marca 1901.
Letnik XXIX.
Ijubljana in dr. Šusteršič.
iii.
Pomladi leta 1896 se je razvijalo živahno gibanje in tekmovanje po Ljubljani. Kdor je mogel, je zidal, popravljal ali stavil na novo. Mesto je dobivalo novo podobo. Rasle so iz tal nove stavbe, - nastajale so nove ulice in trgi, soteske so razširjevali, krivine zravnali, vse po novih predpisih stavbene gosposke in v smislu mestnega regulacijskega načrta. Župan gospod Ivan Hribar je hotel pričarati iz razvalin mahom moderno mesto. Pred očmi je imel nove praške stavbe in za svetovalce češke inže-nerje. Na eni strani so gosposke pazile na razne stavbinske ukaze in predpise, na drugi pa je gospod župan še posebej povdarjal zunanji okras novih stavb. Takim zahtevam bi sicer ne bilo ugovarjati v normalnih razmerah, a močno zadolžene tako siliti, da še bolj zlezejo v dolgove, ni bilo previdno, ker prihodnjost se ni kazala v zorni svetlobi.
Tako se je Ljubljana pod vodstvom županovim čisto prenovila. Kakor brhka devica je stala jfonosna sredi slovenskih mest, splošno so jo hvalili in jej čestitali; in res zunanji površni pogled na mesto je tako sodbo opravičeval, a kdor je pa stvari bolj v živo pregledoval in spoznal, je vzdihnil, da je podobna Ljubljana jetični ženi, kjer se je bati katastrofe, ako se jej pravočasno ne pomaga. Pomagati, da, ali kako?
Dr. Gregorič in župan Hribar.
Po tej potresni nesreči so nastale v Ljubljani nenaravne razmere, mnogo hiš je bilo zadolženih čez vrednost, ker stal je na stavbišču dolg stare hiše, zraven je prišla svota novo zidane hiše — in te svote so velike. Brez skrbi rečemo, da je počez ra-čunjeno četrtino cene več stala, kakor je v resnici vredna. Stavbeniki so dobro služili, hišni posestniki bodo pa trpeli in s strahom gledali v prihodnjost. Tolažili so se s tem, da so hiše 25 let davka proste in da država ne bode nazaj terjala potresnega posojila. Župan Hribar je pri raznih takih prilikah dajal razumeti, da bode to njegova skrb v tem oziru za mesto kaj izdatnega storiti. Kakor se je sploh govorilo, so stavili na magistratu svoje nade na župana, župan pa
na finančnega ministra Kaizla in na barona bchvvegla.
Priznavamo, da te nade niso bile brez temelja, ker baron Sch\vegel ima zveze in vpliv na skrivnem. Kot častni občan ljubljanski je pa tudi dolžan pomagati. Tudi so znane tesno zveze, katere ima župan Hribar kot zastopnik »Slavije« s češkimi prvaki, torej so bile te kombinacije kolikor toliko opravičene, da ti možje za Ljubljano kaj store; vendar varno ni bilo, ker ni prav določeno, kako daleč sega vpliv bar. Sch\vegla in ker ministri na Dunaju niso stalno nastavljeni.
Modri in previdni možje so torej sprevideli, da se samo na magistrat in župana ni zanašati, ampak da je treba še kaj več storiti. Razmere, kakoršne so nastale v Ljubljani po potresu pri hišnih posestnikih, se morajo natanko popisati in kompetent-nim oblastim predložiti, katere ne bodo mogle ne smele jih prezreti. Pa kdo naj to delo izvrši? Magistrat bi bil v to poklican in ima tudi pomočke v rokah, pa ni bilo pričakovati, da bi dobro izvršil, zato so morali hišni posestniki sami celo stvar vzeti v roke.
Po prizadevanju dr. Gregoriča se je osnovalo novo društvo hišnih posestnikov, ki je kreditne zadeve jako vestno in natanko narisal in podal črno sliko moderne Ljubljane. To je bila zdaj trdna podlaga za na-daljne korake zlasti v državnem zboru ; ko bi bila zbornica kaj delala, bi se bilo brez dvoma kaj doseglo, a po večletnem prepiru je bil državni zbor razpuščen in nove volitve razpisane za konec 1. 1900 in začetek 1. 1901. Novo izvoljeni poslanci so bili sklicani na 30. dan prosinca k zasedanju. Med tem pa je tudi prišlo tisto strašno leto 1901, kjer se začne vračevanje državnih posojil, a zgodilo se ni bilo na korist tem posestnikom nič. Ljubljana je dobila sicer novega mladega poslanca, a dvomimo, da pravega. Hišni posestniki bi bili prav storili, ko bi bili izvolili dr. Gregoriča za poslanca. Ker pa v Ljubljani ne odločujejo pri volitvah hišni posestniki, ampak taki, katerim jo njih usoda deveta briga, je bil izvoljen dr. Tavčar, kateremu pripada zdaj v prvi vrsti dolžnost, da dela za korist mesta v državnem zboru.
Dr. Ivan Šusteršič.
Vso dobo teh hudih let za Ljubljano je stal dr. Šusteršič v sredi vsega gibanja, kakor ga je katoliško narodna stranka dosledno pa energično vzdrževala na saniranje teh nezdravih razmer.
S početka je kot tajnik kat. pol. društva vodil vse pismeno občevanje, potem je kot naslednik Klunov v državnem zboru prevzel tudi njegovo skrb za Ljubljano. Tudi za časa prisilnih parlamentarnih počitnic je zasledoval kot advokat in načelnik gospodarskega gibanja na Kranjskem usodo mesta Ljubljane. Ljubljana ima lepo prihodnjost, pa le če ostane v tesni zvezi z deželo, meščan s kmetom, dokler pa se po liberalizmu umeten razpor dela med mestom in deželo, je ves trud brez pravega vspeha. Upanje je, da počasi spregledajo tudi meščani to naravno dano zvezo in se je krepko oklenejo.
Ko je državni zbor začel svoje delovanje, je storil za Ljubljano važen korak v skrajni sili, stavil je v zvezi s svojimi tovariši nujni predlog: »Državni zbor skleni: Visoka vlada se poživlja predložitiurnopredlogopostave, s katero se po potresu prizadetim na Kranjskem
I.	odpiše za mesto Ljubljano in okolico 1,700.000 g!.,
za okraje po deželi 1,245.000 gld. in za trgovce in obrtnike 100.000 gl. brezobrestnega posojila, katero so dobili v smislu postave z dne 6. julija 1895, drž. zak. štv. 94.
II.	p o d a 1 j š a j o r o k i za vračevanje 3% posojila v znesku 500.000 gl., danih po postavi z dne 8. julija 1896 drž. zak. št. 132 na 30 let in se z a č e n j a s 1. prosincem 19 0 6.«
V formalnem oziru so predlagali, naj se nujnost predloga prizna, predlog izroči budgetnemu odseku, kateri naj v 14 dneh poroča zbornici.
S tem velevažnim predlogom se je pomožno delo v državnem zboru začelo. Upajmo, da se bode tudi končalo v korist hišnih posestnikov v Ljubljani!
Državni zbor.
Dunaj, 8. sušca. Hujskači
Pričelo se je živahno delo v odsekih in tudi v zbornici so so pomirili ježi. V prvi vrsti je to zasluga mladočeškega kluba, ki se je izvil iz zagate na ravno pot ter svoje preradikalne sorojake potisnil k zadnji straži. Sicer ni še jasno politično vreme in še vedno so mogoči sukobi, vendar dobiva zbornica parlamentarno lice in se privaja starim običajem pred obstrukcijo.
To pa ni všeč nekaterim hujskačem na levici. Oprezno zasledujejo najmanjše dogodke, preiskujejo sledove slehernega koraka in za vsakim voglom iščejo političnega tolovaja. Sama domišljija poraja strahove, ki kakor sence lazijo po hodnikih ter strašijo po klubih. Nekateri levičarji ne morejo pojmiti, da so je pomiril češki lev. In to jim je dokaz, da bržčas preži na nov plen, ki si ga je izhral na nemških poljanah. »N. Fr. Pr « in njena klika ne moreta razumeti, da je v Avstriji širše politično obzorje, nego ga vidijo iz svojega uredništva. Ti zarujaveli liberalci se boje, da bi se pomirili in ugladili besni valovi narodnostnih bojev in po kratkem premirju morda pričela snovati toliko potrebna sprava mej narodi. »N. Fr. Pr.« je bila, ki si je mela koščene roke cb češki obstrukciji. In sedaj, ko so Cehi oprtali puške in meč vtaknili v nožnice, že zopet hujska in išče prepira. Dan na dan, zjutraj in popoludne, obira vprašanje, kaj je pač vlada obljubila češki delegaciji, da je ustavila obstrukcijo. To morajo biti zopet jermena z nemških teles, zlasti darovi iz nemških zakladov, ker niti najzvitejši vohuni ne pridejo tajnosti na sled! Zato tresejo grme, da spode zajca in planejo nanj. Morda je češko vseučilišče v Brnu ali Olomucu 1 Morda je nov češki radikalec izbran za osebnega poročevalca pri namestništvu v v Pragi ? Morda je novo ministerstvo za javna dela, katero bi vodil Čeh ? Morda res pride v maju cesar v Prago, da ga venčajo za češkega kralja? Tako vrta in rije »Neue Fr. Pr.*, da neti ogenj.
Ker pa je zgrešila sled, začela je slikati v temnih obrisih »pošast stare večine«. Kar
LISTEK.
0 političnih mislecih.
Kakor je mislec sploh v življenju prikazen, katere moramo biti veseli, tako nas politikujoč mislec navdaja še s posebnim veseljem. Liberalci, kakor je videti, nimajo takih mislecev, ker se je zdelo nekomu potrebno, v »Slov. Narodu« še posebej po-vdarjati, da je »politikujoč mislec«. Ta mož vzbuja nam1 veselje osobito zaradi tega, ker je one vrste mislec, kakoršen je bil tisti pesnik, ki je svoje dni poslal Stritarju pesem, katera se je končavala z besedami: »Bem mislil, mislil, mislil, kaj mislil sem, no vem.«
Politikujoči mislec »Narodov« sam no ve, kaj misli, ali eno mu je jasno, da morajo namreč liberalci v »križarsko vojsko«, kakor pravi, proti »klerikalcem«. V tej vojski, modruje mislec, morajo vzbujati »pravo« narodno zavest. »Pravo narodno zavest pa cepijo v mladini,« tako trdi ta politik, »krepijo in živijo pri odraslih poljudno - navdušeno pisani časniki.« To spoznanje navduši politikujočega misleca tako, da konečno
vzklikne: «Širimo med ljudstvom na Kranjskem posebno „Rodoljuba" !«
Preiščimo ob roki zadnje številke »Rodo-ljubove«, ali je politikujoči mislec vedel, kaj je mislil, ko je pisal te stavke.
Kako »poljudno navdušeno« je n. pr. pisano v dotičnej številki »Rodoljuba« tole : »Da nam kmetom naši usiljeni poslanci kakor dr. Šusteršič, Vencajz, Žitnik in drugi klerikalci nikakor dobrega kruha ne speko, je za vselej resnično.« Ti poslanci so torej kmetom »usiljeni« ? Kdo jih je usilil ? Izvolili so jih, kakor vsakemu znano, z velikansko večino kmetje, torej so kmetje sami sebi »usilili« poslance?
Kako »poljudno navdušeno« ! Morda je pa »Rodoljubov« »poljudno navdušeni« pisec hotel zapisati »nam liberalnim kmetom«, pa jo samega »poljudnega navdušenja« na besedico »liberalnim« čisto pozabil. Pa tudi tako bi mož ne imel prav, ker predlogi, ki jih slavijo na Dunaju v korist kmečkega stanu naši »klerikalni« poslanci, so koristni kmetom sploh, torej tudi tistim par liberalnim kmetom, kar jih je na Kranjskem.
Drug dokaz »poljudno navdušene« pisave »Rodoljubove« ! Duhovnika so tožili,
češ, da je volivce ščuval, da so na časti žalili nekega liberalca. Sodišče je duhovnika oprostilo. »Rodoljub« se za to prav čisto nič ne zmeni, imenuje dotičnega duhovnika še vedno »provzročitelja« žalitve ter kliče: „Lep izgled, le tako naprej, gosp. kaplan!« Kajneda »poljudno navdušeno« ?!
Zopet na drugem mestu iste številke piše »Rodoljub«, ko je bil strahovito zabavljal duhovnom, da je »seveda tudi mnogo duhovnikov, ki se zvesto drže Gospodovih zapovedi, . . . toda tacih pravih apostolov svete vere ne boste dobili ... pri vohvni agitaciji, taki duhovniki se sploh ne pečajo s posvetnimi stvarmi.« To piše v »Rodoljubu« mož, kateri sam o sebi trdi, da je »katolišk duhovnik«. Toda mož »pridiguje vodo, sam pa pije vino«, kakor pravi pregovor, kajti on sani piše v časnike, in sicer piše o političnih razmerah, kar očitajo duhovnom in jim zelo v zlo štejejo liberalci. Mož se torej sam zelo peča s tem, kar imenujejo liberalci »posvetne stvari«.
Nadalje piše „Rodoljub" sedaj vse, kar piše, le z namenom, naš narod do prihodnjih volitev poliberaliti. Sam namreč pravi: „Bomo čitali napredno narodne časopise
«Slov. Narod", „Domovino", pred vsem pa vsaj poštenega „Rodoljuba". Potem je še lo upanje, da bodemo prišli do spoznanja, da edino v napredno narodni stranki bode enkrat naša rešitev."
To je torej cilj „Rodoljuba". V doseza-nji tega cilja ga podpira tisti mož, ki trdi o sebi, da je „katolišk duhovnik", torej se v politiko meša, kar pri drugih duhovnikih tako strogo obsoja, on sam je torej „pri vo-volivni agitaciji", kar pri drugih tudi obsoja, ker pravi: „Tacih pravih apostolov, sv. vere ne boste dobili pri volivni agitaciji." Tudi „poljudno navdušeno" !
Tako pisanje „Rodoljuba" torej po mnenji „Narodovega" „politikujočega misleca" v narod „cepi pravo narodno zavest". Kedaj sto bili še identični prava narodna zavest in nespamet in nelogičnost? Nikoli! In „poljudno" navdušeno" ao pisani ti liberalni listi ? Mephisto pravi v „Faustu* : „Gewöhnlich glaubt der McnBch, wenn er nurWorto hört, — Es müsse sich dabei doch auch was denken lassen," toda včasih se človek moti in taki ljudje, ki sami sebe imenujejo „politične mislece", pišejo včasih — nesmisli.
/ /
mozeg in kosti pretresa stari koketi misel, da bi se morda zopet zbližale in združilo stranke na desnici. To bi bila največja nesreča za parlament in državo, natolcuje židovski hujskač. Levičarji postajajo nemirni in sumljivo spremljajo parlamentarne prikazni. Seme nezaupnosti kali in se razvija, kar ne utrjuje premirja v zbornici. Ako ta hripa napade nemško radikalce, bode zopet parlament kot bolnik moral za peč. In vendar so vsi strahovi, ki jih slika »N. Fr. Pr.«, le prazni. Istina je le veselo znamenje, da so se zboljšali odnošaji mej strankami na desnici, odkar so Mladočehi omogočili delo. To je vse. Trebalo pa bode Se časa, da se sčistijo vode.	'
Odseki
Vojni odsek je sinoči po dvadnevni razpravi rešil predlogo glede vojaških novincev. Poročevalcem je bil zopet izbran P o p o \v s k i, ki danes že predloži tiskano poročilo. Za vso državo se določa 103.100 novincev, od teh 59.211 za Avstrijo in 43.889 za Ogersko. V odseku je včeraj dr. vit. K o z 1 o w s k i našteval razne nedostatke pri vojni upravi, ki. se premalo ozira na delavske in obrtniške kroge. Posl. H o r i c a je grajal prestrogo postopanje proti reser-vistom, ki so se oglašali s »tukaj« in »zde«. Vitez Gniewosz je znan zagovornik militarizma, vendar pa je naglašal, da se ne sme in ne more zahtevati znanje nemškega jezika že od vsakega korporala. Nemščina bodi poveljni jezik, a vsak častnik mora znati jezik svojega polka. Vojak naj se ne peča s politiko, kdor pa je zapustil armado, ta bodi prost državljan. V Galiciji so res trije vojaški kori, toda od teh nima prebivalstvo dobička, ampak zalagatelji armade. Dr. S c h 1 e g e 1 je ostro govoril proti dvoboju, ki ima ravno v armadi največ zagovornikov.
Vinorejski odsek
je včeraj razpravljal o vinski klavzuli. Vlada je po svojih zastopnikih obljubila, da hoče v tem oziru vse potrebno storiti pri obravnavah o novih trgovinskih pogodbah. Poro čevalcem je izbran dr. Marchet.
Odsek za uime je včeraj rešil vse nujne predloge in prošnje. Poročevalec S t e i n e r je predlagal, da se vse prošnje s priporočilom izroče vladi. Ta naj dovoli potrebne podpore in če nima dovolj kredita, naj ga zahteva od zbornice. Žal, da so pri osrednji vladi radodarnejši nego pri deželnih vladah. Večkrat osrednja vlada obljubi podporo, katero deželna vlada odkloni vsled informacij po znanem načinu. Volitev predsedstva.
V današnji seji je zbornica volila stalno predsedstvo.
Predsednik grof V e 11 e r si v osmih tednih na desnici ni pridobil simpatij, ker zavrača nenemške interpelacije. To je dokazal izid današnje volitve. Dne 8. svečana je grof Vetter dobil 344 glasov, danes samo 189 od 237 oddanih glasov. Prvi podpredsednik Prade je pri prvi volitvi dobil 236, a danes samo 152 glasov. Dr. Z a č e k pa
Med romanskimi narodi.
Popotni .spomini iz Italije, Španije, Francije in Švice.
Piše Jos. Lavtižar.
1 Odhod na Beneško.
To je bilo govorjenja v vasi, ko izve ljudstvo, da grem na daljno potovanje skozi Italijo, Španijo, Francijo in Švico. Odsluženi vojaki, sedaj že sivolasi možje, so pripovedovali več dni poprej spomine iz svojih mladih let, kako hudo je bilo na Beneškem in v Lombardiji, ko so se v vročih bojih merili z Lahi. Rekar go-gori o kastelu v Veroni, Logar omenja šance v Peschieri, Grebenec je celo trdil, da še tič ne more zleteti skozi trdnjavo v Man-tovi. In tako so pripovedovali razne reči eden za drugim. Nad vse pa je bila čudna opazka starega Završnika, naj pogledam v Milanu, ali še stoji zakleta črna kača na stebru v cerkvi sv, Ambroža. Posebno živahni razgovori so se pledli med ženicami; nekatere so prorokovale kar naravnost, da ne pridem več živ nazaj. Pri vsaki bolj važni reči je seveda pomislekov dovolj, toda človek ne more računiti z vsemi. Za tako potovanje moraš imeti nekaj časa, denarja in poguma. Treba se je krepko odločiti in prepustiti božjemu varstvu, saj
je danes dobil največ glasov, namreč 191. Levičarji so burno pozdravljali izvolitev grofa Vettra, a desnica izvolitev dr. Začka.
Prihodnja seja je v ponedoljek ob 5. uri popoludne.
Mažarski renuncij.
Iz Zagreba, 3. marca.
Več nego leto dnij je čakala hrvatska regnikolarna deputacija na odgovor od ma-žarske strani. Med tem je moral hrvatski sabor podaljšati za celo leto dosedanji nepravični financijalni dogovor med Ogersko in Hrvatsko ter žrtvovati zopet znatno svoto nenasitnemu mažarskemu zavezniku.
Znano je, v kakšnih financijalnih stiskah se nahaja Hrvatska, in ta neugodni položaj izrabljujejo Mažari v svojo korist do skrajnosti.
Hrvatska regnikolarna deputacija v svojem poročilu ni zatajila neugodnega financi-jalntga položaja Hrvatske, nego ga je odkrila, a pri tem zahtevala, da se pri sklepanju nove nagodbe mora vzeti v obzir ta položaj ter dosedanje zaračunavanje hrvatskih dohodkov postaviti na pravični temelj. Razumi se, da je bilo poročilo hrvatske regnikolarne deputacije sestavljeno v blagem, in skoraj bi rekli tudi preveč neodločnem obliku, to pa seveda zato, da se ne razžali zavezni drug, ter slednjič vendar spregleda, da dosedanji način zaračunavanja vendar-le ni pravičen za Hrvatsko.
Napeto so pričakovali Hrvati na mažarski odgovor. Mažaronska ali vladina stranka se je nadjala, da dobi na svoje poročilo gotovo vsaj deloma ugoden odgovor. In kako silno se je prevarila! Niti opozicija ni računala na tak oduren odgovor, kakršen je prispel te dni iz Budimpešte. Odgovor je sestavil poznati splošni poročevalec oger-skega sabora Žid Falk. Moramo priznati, da tako slabega spisa o tako važnem državno-pravnem vprašanju še nismo brali. Znano je, da omenjeni Falk o Hrvatskej piše le porogljive članke v svojem „Pester Lloydu", to mu seveda ne more nobeden zabraniti, a da se on usodi v tako važnem spisu, kakor je omenjeno poročilo, izliti ves svoj žolč na Hrvate ter se jim v svojej mažarskožidovskej obesti do sita narogati, to je nekaj nenavadnega med kulturnimi narodi ter pravo svojstvo mažarske napihnjenosti. In kaj je bitni sadržaj tega poročila ? Hrvatska je potem poročilu predana na milost in nemilost mažarskemu sosedu, kajti le ta jo vzdržuje že toliko let. To poročilo pogreva namreč staro jed ter dokazuje, da je tudi v zadnjem deceniju plačala na Hrvatsko svojih 33 milijonov za zajedniške zadeve, ker od hrvatskih dohodkov ni bila dostatna svota za nje po odbitku 44 % za autonomne zadeve Hrvatske.
To grdo laž je postavil poročevalec Falk na prvo mesto ter se ob enem na-grozil, da je Ogerska le dobre volje prevzela nase tolik dolg Hrvatske, a da v bodoče ni dolžna držati se tega paragrafa nagodbe, z drugo besedo, če bode Hrvatska zahtevala
brez pomoči ne ostane, kdor se Njemu izroči.
Prišel je čas odhoda dne 5. avgusta 1900. Ob ginljivem slovesu so klicali iz hiš poslednji „z Bogom!" Kaki dobri mamici se je utrnila morebiti še solza v očesu. Zadnji, ki mi je podal roko in dalj časa tekel za vozom, je bil občinski tepček Skalarjev Jaka. Revež je mislil, da se ne vidiva več na svetu.
Župan krepko poganja konjiča, da prideva pravočasno na Trbiž. Tu se snideva s tovarišem magistratnim svetnikom Alojzijem Kremžarjem, s katerim sva skupno potovala in podpirala drug drugega v raznih slučajih. Večkrat se je bilo treba muditi na kolodvorih pri blagajni, poiskati kakega uradnika ali iti po drugih poslih. Kolikor mogoče je opravil vselej eden za oba, drug pa čul ta čas pri prtljagi, katere sva imela precej s seboj. Glede varnosti sva prenočevala vedno v eni sobi, vsled tega je bilo stanovanje nekoliko ceneje. Plača za stanovanje je iznašala kaj malega nad 4 K za dve postelji, kar pač ni drago. Vožnjo po železnici je nama oskrbela Tom Cook-ova potovalna pisarna na Dunaju, ki je računila za vso progo od Pontablja do Beljaka nazaj
novo zaračunavanje dohodkov ali spremembo postotkov za tangento, bode Ogerska prenehala plačati omenjeni dolg in potem bode imela Hrvatska še manje dohodkov za svojo autonomijo.
Ta odgovor je presenetil vse Hrvate, ker se iz tega vidi, da Mažari ne mislijo v bitnih stvareh, kjer bi se mogla Hrvatska kaj okoristiti, niti najmanje popustiti. Ravno tako so odbili odločno vsako spremembo glede užitninskega davka, od katerega bi dobila Hrvatska največ koristi. Mažari so se izjavili pri tej točki, da je to državni davek, a Hrvatska je le del (bolje županija) ogerske države. Sploh je v celem spisu Hrvatska predstavljena kot popolnoma podložna pokrajina Ogerska, niti se spoštljivo omenja njena autonomija niti se jej dovoljuje sploh kakšna ingerencija v državno-pravnih vprašanjih.
Vrhu tega se je pa Falk še narogal Hrvatom, češ štedi pri autonomnej upravi, če ne moreš izhajati, saj Hrvatska tako preveč troši na svojo autonomijo. Falk namreč trdi, da so se stroški za autonomno upravo na Hrvatskem povečali od 1. 1868. do danes za 318%, a na Ogerskem samo za 136%. L. 1868. se je potrošilo za hrvatsko upravo 2,200.000, 1. 1897. pa 8,810.000, pri tem pa ne povč, da se je med tem zedinila s Hrvatsko vojaška Krajina, ki je bila po obsegu veča nego provincijalna Hrvatska, in da je treba zdaj za autonomno upravo vsaj še enkrat toliko svoto. In če se to izračuna, potem pride na Hrvatsko le 56%, a ne 318% povečanih stroškov ter potem Hrvatska zaostaja za Ogersko za celih 86%.
To krivo računanje so oponesli Falku tudi hrvatski uradni časopisi, ki pišejo o tem poročilu sicer strašno ponižno, premda se vidi ravno iz takega pisanja, da so vla-dini privrženci užaljeni, ker se mažarsko poročilo tako bahato izjavljuje proti hrvatskemu v vsakem pogledu treznemu in mirnemu poročilu.
Mažaronska stranka uvidi, da mora izgubiti svojo vlast, ako pri bodočih dogovorih ne izvojuje vsaj nekoliko gmotnih koristi za Hrvatsko.
To je conditio sine qua non za njen daljni obstanek.
Bode-li pri teh dogovorih premagana, potem jo čaka najhujša in naojdločneja borba z opozicijo, katera bode imela očitne dokaze, da se od Mažarov ne da na lep način nič doseči, nego da je potreben odločen boj za financijalno samostalnost Hrvatske.
Zategadel so seveda vsi opozicij onalni časopisi z indignacijo odbili to mažarsko poročilo ter izrekli svoje mnenje, da ni nobene nade sporazumeti se kdaj z Mažari na temelju takšnega spisa, ki ne taji samo očitno pravice hrvatskega naroda nego ga še žali v njegovem narodnem ponosu.
Sicer bodemo pa v kratkem zvedeli, kaj bode odgovorila hrvatska regnikolarna deputacija na to poročilo, kajti ona se snide že 11. marca v Zagrebu.
za vsakega 355 kron. Listki so imeli veljavo za drugi razred z brzovlaki. Izkaznice v podobi zvezkov so morale biti lastnoročno podpisane in potrjene na onih postajah, kjer se je pričel nov zvezek.
Pozdravljene bodite naše gore: Mangart, Ponca, Mojstrovka, Ciprnik in kakor se že imenujete vsaka posebej, pozdravljene, da vas vidim zopet ob veselem povratku. Se en pogled na sv. Višarje s priporočilom za srečno pot, in vlak jo piše skozi kanalsko dolino brez prestanka do P o n t e b b e. Tu nas spravijo v laške vozove, ki se vrte v ozki soteski nad reko Belo (Fella) ob vznožju karniških in julijskih planin. Dolina se začne polagoma odpirati pri širokem produ Tagliamenta, od Žminja (Gemona) dalje je na obeh straneh lepo obdelano polje. Vedno bližje prihaja Videm (Udine) s svojo veliko vojašnico na hribu, nad mestnimi poslopji pa kraljuje ostareli zvonik stolne cerkve, podoben mogočni trdnjavi iz davno preteklih časov. Na kolodvoru čaka veliko ljudstva, med njimi nekaj italijanskih orožnikov, ki so toliko bolj oprezni, odkar je pred enim tednom anarhist Bresci umoril kralja Umberta v Monci (29. jul. 1900).
Železniški stroj jo briše silno hitro
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. marca.
Priznanje „Slovanskemu centru".
V Šopronju na Ogerskem izhajajoči kršč. socijalni list »Pressb. Tagblatt« priobčuje v svoji včerajšnji številki dopis z Dunaja, v katerem govori o preobratu v avstrijskem parlamentu in pravi: Ne samo vlada, kateri gotovo ne smemo odrekati zasluge, da so ji je posrečilo odvrniti Čehe od obstrukcije, marveč tudi »Slovanski cen trum« ima delež pri zaslugi, da se je konečno vendar omogočila delavnost poslanske zbornice. V »Slov. centru« zbrani poslanci so že od nekdaj pripadali k delavnim elementom in so storili, karkoli je bilo mogoče, da tudi zastopniki prijateljskega češkega naroda ne provzročajo nadaljnih ovir rednemu delovanju parlamentarnega stroja. Gotovo se ne motimo, ako trdimo, da je imel opomin mladočeškemu klubu, naj se konečno vendar ozira na gospodarske interese avstrijskega prebivalstva, tem večji učinek, ker je izšel od naj izku š en ej i h prijateljev in najbližnjih krvnih sorodnikov češkega naroda, in da je najugodneje uplival na sklepe mladočeškega kluba. — Ravno taka trdna volja, odpreti zbornici pot do dela, pa odseva tudi iz predloga poslanca vit. Berksa, ki je sicer vsled prostovoljne opustitve obstrukcije momentanno postal nepotreben, ki bi pa dobro služil v slučaju, da se položaj zopet nenadno poostri. Neomajno voljo kluba, delovati v vsakem oziru za gospodarske koristi, dokazuje patudi predlog poslanca d r. Šusteršiča glede organizovanj a gospodarskih zadrug, ki se je, kar nas zelo veseli, brez prvega branja, odkazal kmetijskemu odseku. Po takih poskušnjah smemo pričakovati, da bomo našli »S 1 o v a n b k i cen-trum« i v bodoče vedno v prvih vrstah delavnih strank in na čelu onim, kateri so si stavili nalogo, skrbeti v prvi vrsti za agrarne interese. — Na tako priznanje je »Slov. centrum« lahko ponosen.
Taktika češkega kluba.
Veliko presenečenje je zavladalo v nemških levičarskih listih, ko je počil glas, da so pogajanja mej vlado in zastopniki češkega kluba dosegla povoljen uspeh in so Čehi pritrdili zahtevanemu dnevnemu redu v zbornici. Vse je bilo radovedno, kako je moglo priti do tega, in najrazličneje kombinacije so poučevale občinstvo o nenadnem preobratu. Z ozirom na taka neresnična poročila prijavlja praška »Politik« daljše pojasnilo o teku glavnih posvetovanj. Češki klub, pravi ta list, je imel v prvi vrsti pred očmi celokupni interes češkega naroda, ki je mnogo trpel vsled zadnjih dogodkov v parlamentu. Pričela so se pogajanja z vlado, ki je pokazala voljo ustreči polagoma gospodarskim in kulturelnim zahtevam kluba, ki se ozirajo tudi na Moravsko, in se izpolnijo
naprej, da smo kmalu čez ogromni most, pri katerem sem naštel blizu sto obokanih oddelkov. Tagliamento teče namreč v več strugah, čez nje so naredili samo en most, kateremu ni lahko dobiti enakega. Kadar vozijo vlaki mimo, stoji na obzidanem prostoru sredi mostu čuvaj, ali prav za prav čuvarica, kajti tu opravljajo to službo ženske s sivim klobukom na glavi in z rumenim trakom okoli rokava.
Ob mestecu Sacile se vspenja gorovje, katero nadkriljuje Monto Cavallo, pri Conegliano so majhni griči, T r e v i s o s svojimi priprostimi cerkvenimi stolpi pa vže raztegnjeno na obširni planjavi. Sem in tje tekajoč ponuja natakar na kolodvoru različno pijačo ter kriči v tako zoprnem glasu, da bi ga ne mogel dolgo poslušati. V voz vstopi mož boljšega stanu kakih 40 let. Na obrazu se mu bere dobro voljen odkrit značaj, ki se takoj prikupi, a to zabuhlo napihnjeno lice bledorumenkaste barve je slabo spričevalo o njegovem zdravju. Vidi se, da ne morejo jetra slabe krvi ločiti od dobre, in da je vsled tega delovanje žolča nepravilno, kakor pri vseh močnih pivcih. Možu je posebno dišalo kadenje, akoprav so laške smodke najslabše, kar jih poznajo
gotovo do prihodnjega jesenskega zasedanja. Podrobnosti o sklenjeni pogodbi pa niso znane plenumu češkega kluba. Vodstvo stranke varuje strogo tajnost in je obvestilo o tem le 15 članov izvršilnega odbora; pripomnilo pa je v plenarni seji kluba, da sme popolno zaupati premišljenosti in treznosti vodstva stranke, ki je odgovorno za vBe dogovore z vlado. Na to pojasnilo se je odobrila najnovejša taktika z vsemi proti glasovom poslancev Bfeznovsky, Fort, Gregr, Karbus, Mastalka, Reichstädter, Sokol in Šramek. Objednem ¡e parlamentarna komi sija obvestila o tem koraku češke poslance izvan kluba, namreč katoliško-narodna poslanca dr. Hrubana in dr. Stojana, agrarca Hrubyja in Rataja in narodnega socijalca Klofača, ki jih je pozvala k skupnemu posvetu. Vzroke premembe taktike so pojasnili posl. Pacak, Kramar, Placek in Brzorad. Objednem se je pojasnilo radikalcem, da ne smejo obstruirati rekrutne predloge, ker bi bila taka obstrukcija brezvspešna, in da ne smejo računati na pomoč mladočeških poslancev, ako jih radi tega napadejo nemški poslanci. Posl. Hruban in Stojan sta se takoj strinjala s pojasnili vodstva st* ke, poslanec Klolač in Rataj sta pa izjavila, da morata poprej čuti mnenje svojih tovarišev in da nikakor ne kaže, izneveriti se dosedanji taktiki, ker češki narod vladi ne more zaupati. Poslaneo Hruby je še pripominjal, da vlade nikakor niso mogle izposlovati obljub napram Čehom. S tem je lila zadeva končana. Objednem s češkim klubom se pa strinja s premeujeno taktiko tudi klub konservativnega češkega veleposestva.
Rad tkalci proti češkemu klubu.
Češke radikalce ä la Freasl in češke narodne socijalce grozno boli, da v svojem nasilnem nastopanju v zbornici ne morejo več računati na podporo češkega kluba, ki je uvidel, da je brezplodna, da naravnost škodljiva obstrukcija in da bo z izposlova-nimi koncesijami kolikor toliko ustreženo češkim volivcem, in torej ne mara več po birati kostanja iz žrjavice za radikalne elemente. Da se radi tega maščujejo nad člani češkega kluba, so sklenili radikalci, v nedeljo dan prirediti več shodov po raznih krajih Češko, nahujskati volivce ter uprizoriti proti češkim poslancem brezobzirno agitacijo. — No, trezni češki volivci, ki so morali dosedaj mnogo pretrpeti vsled nedelav nosti parlamenta, jim gotovo ne pojdejo na limanice in želeti bi bilo, da zavrnejo volivci te prijatelje škandalov ravno tako odločno, kakor so to storili poslanci mladočeškega kluba.
Napad na nemškega cesarja daje berolinskemu »Local-Anzeigerjua poved, da apeluje na prebivalstvo, naj se bolj briga za osebno varnost svojega vladarja. Ravno v tem slučaju, piše ta list. bi se bil lahko preprečil napad, ker je bližje stoječe občinstvo, že predno je dospel cesarski voz, opazilo nemir in nervoznost pri napadovalcu.
naši kadilci. Komaj spuši eno, pa zopet prižiga drugo, slednjič nasloni glavo na steno in objame ga sladek spanec, da mu ostanek smodke pade iz ust. Reveža je prevzela vročina, še bolj pa obilno zavžita pijača, bržkone bo posledica nerednega življenja prezgodnja smrt.
Mestre! Presesti se moramo v drug vlak, dosedanji gre namreč v Benetke. Kako blizu si, mesto na lagunah, toda ne morem te obiskati, ker $i izven potovalnega načrta Naša proga, ki je šla do Mestre proti jugu, se obrne kar hkratu na zapadno stran. Kdor se je v neznanih krajih vozil po železnici, ve iz lastne skušnje, kako nagli spremen štirih strani sveta zmoti človeka, da ne vč več, odkod in kam. Meni se je vedno dozdevalo, kakor bi se peljali proti solnčnemu izhodu, in da pridemo zdaj zdaj k jadranskemu morju; celo magnetiška igla, ki gotovo kaže, me ni mogla prepričati o situ aciji. Šele Padova, stoječa ob južni strani proge, mi odpravi napačno domišljijo in razjasni položaj. Rad bi te počastil, sv. Anton, mogoče se vidiva o drugi priliki, danes te pozdravljam le od daleč, ko gledam kupole nad tvojim svetiščem.
Naprej in naprej gre vožnja. Monte
Tu bi bilo prav lahko opozoriti stražnika na vedenje tega človeka, ki bi ga bil gotovo odvedel na varen prostor. Cesarsko rodbino gotovo zelo boli, da se tako lahko izvrši napad na njenega vladarja. Varstvo od strani cesarjevega spremstva je vedno težavno, ker napadovalec poskuša napad od strani, na kateri ve da sedi cesar v svojem vozu. Tu more vspešno delovati le policija v zvezi z občinstvom. — »D. Tageszeitg.« pripisuje napad anarhiško soc.-demokraški zaroti, kateri je slaboumen človek ravnotako dostopen, kakor zdrav. Listi ostalih strank so mnenja, da tu politika nima ničesar opraviti. — Značilno pa je, da socijainih demokratov ni bilo v zbornici v trenutku, ko se je pred sednik grol Ballestrem spomiljal tega do godka.
Zannrdellijev program.
Novi italijanski ministerski predsednik je v četrtek predstavil zbornici svoje mini-sterske tovariše ter potem takoj razvil svoj program. Vlada hoče posvetiti vse svoje moči liberalni, reformatorični politiki, pre-osnovati pravosodje, predložiti zbornici razne davčne projekte. Znižati, oziroma povsem odpraviti hoče davščine, ki tarejo pred vsem nižjo slojeve. Užitnino na moko, kruh in druge testenine bo razun v 59 večjih občinah povsod odpravila, a tudi te pridejo v kratkem na vrsto. Poleg tega bo 274 občin proglasila za odprte. S tem provzročeni primanjkljaj blizu 47 milijonov lir bo pokrila s premembo davka od zapuščin v progresivnem smislu po francoskem in angleškem vzorcu ter z omejitvijo premij za trgovsko mornarico. Ceno soli bo skušala znižati od 40 na 20 centimov. Konečno je napovedal Zanardelli še nekaj socijalno politiških načrtov. Pogodbam z zunanjimi državami se vlada ne bo izneverila. — To je v kratkih potezah program nove vlade, ki se pa ne bo dal tako lahko izvesti, kakor se zdi na prvi hip, akoravno bi ljudstvo iskreno pozdravilo olajšanje raznih neznosnih bremen. Primanjkljaja vladi ne bo mogoče pokriti. — Novo vlado je samo levica živahno pozdravila, ostali poslanci so molčali. Pri razpravi o vladni izjavi je rekel poBl. Ferri v ime socijainih demokratov, da bo njegova stranka vsprejela novo vlado z dobrohotnim nezaupanjem (smeh), ker sedita v njeni sredi vojni in mornariški minister iz prejšnjega kabineta.
Dogodki v angleškem parlamentu.
Londonsko in sploh angleško časopisje se obširno peča z zadnjim burnim prizorom v angleški spodnji zbornici. Vladno časopisje neusmiljeno udriha po irskih racijonaleih. Tako postopanje, pišejo vladne »Times«, ie nedostojno zbornice, ako noče, da nje značaj pade pod nivo avstrijskega državnega zbora. Radikalna »Daily Chronicle« pravi, da so že davno minuli časi, ko so menili Irci s silo izposlovati koncesij od Anglije. Zadnji nastop je oropal Ircem zadnjo iskro simpatije, ki smo jo gojili napram njim.
Venda, s svojima dvema vrhovoma podoben Šmarni Gori, izginjuje iz oči, kakor bi se potapljal v daljavi, mesto njega pa vstaja gorovje Monte Bčrico, pod katerim je razprostrta Vicenza. Na okrog se širijo obra-ščeni griči, ki toliko prijetnejše denejo očesu, kolikor dalj je zrlo poprej samo enolično planjavo. Od daleč se vzdigujejo višave z mogočnim zidovjem, kaj je to? Kaj pome-njajo tikasteli, bastijoni, nasipi? V Ver o ni smo, v mestu, ki je mnogokrat kljubovalo sovražniku v trdnjavi, iz katere se je razlegal bojni vrišč, v vojaškem taboru, kjer je odmeval grom topov, pošiljajoč pozdrav upornikom. Reka Adiža (Etsch), ki priteče s Tirolskega, deli Verono v dva dela; ob času vojske so napeljevali vodo v okope med zidovjem. Vsa okolica, osobito zapadna in jugozapadna stran, je namočena s krvjo naših vojakov. Najhujše je bilo pri Custozzi 25. julija 1848, toda boj se je končal s slavno zmago Radeckega, ki je zagnal italijansko vojsko in njenega načelnika kralja Karola Alberta daleč nazaj v Lombardijo.
Glej, ondi se nekaj lesketa v popolu-danskem solncu, vedno bližje prihajamo vodni površini in kmalu smo na obrežju velikega jezera „Lago di Garda." Vstavimo
List »Star«, ki pa ne trobi v vladni rog, pravi, da je Balfour odgovoren za zadnje škandale. Nečuveno je, siliti poslance, naj votirajo ogromno svoto 17 milijonov, ne da bi se poprej nv gli poučiti o vladni zahtevi in nje utemeljitvi. Vse res svobodoljubno časopisje se zgraža nad takim postopanjem. — Balfour hoče preprečiti nadaljne nastope opozicije s tem, da bo predsednik dobil oblast, naj izključi poslanca za — celo zasedanje. Dosedaj se sme to zgoditi le za teden dnij. — Krasna »svoboda« v senci oborožene straže.
dlasba.
Mladinski glasi. Uglasbil P. Angelik Hribar. (Ponatis iz »Angeljčka«.) I. zvezek Mladinske peBmi Jgb. Stritarja. (S slikami.) — II. zvezek. Pesmi cerkvene in svetne, (čveteroglasno. V Ljubljani 1901. Založilo društvo »Pripravniški dom.« Tiskala »Katoliška Tiskarna«. — Cena vsakemu zvezku je 40 h.
Č. P. Angelik Hribar je znan, da zadene v svojih skladbah dobro narodni slovenski duh. Njegove skladbe se odlikujejo po svojem prijaznem, domačem duhu; in ta pristni slovenski duh ljudstvo hitro spozoa za svojega, in prav zato P. Angelikove pesmi ljudstvu jako ugajajo.
Tudi iz teh dveh zbirk veje svež slovenski duh, saj je č. P. skladatelj rabil pogosto narodne motive in nam jih zopet podal v lepi novi obliki. Semtertje se je tudi približal duhu srbskih narodn h pesm<, n. pr. v pesmi „Mlatiči", I. zv., št. 9.
Seveda pri toliki množini niso vse pesmi enake vrednosti. Nekatere so pač nekako ša-blonske, ker se semtertje prevečkrat ponavljajo podobni motivi oziroma podobne figure, toda temu je vzrok besedilo pesmi, ker ima premalo ali nič liričnega značaja, vendar je pa č. p. skladatelj celo nekaterim takim vedel vdihniti živahen ritem in prijeten ko-lorit.
Nekatere pesmice prvega zvezka se posebno odlikujejo po svoji živahnosti, svoji otroški preprostosti in naivnosti in izbornem izražanju mišljenja in čustvovanja otroške duše. Najbolj nam ugajajo št. 4, 7, 9, 14, zlasti vsled svoje šegave živahnosti. Težko bi tudi kdo bolje izrazil smešni napuh in strah mladega petelina kakor ga izraža št. 16. Isto tako so lepe št. 19, 22, 23, ker tako preprosto, a vendar tako prisrčno izražajo čuvstva nepokvarjenega otroškega srca. Med najbolj šesmemo tudi šteti št. 30, zaradi dobro izražene naivnosti, ki otroci ž njo pogosto vzljubijo malenkostne stvari, da bi jih ne hoteli izgubiti po nobeni ceni.
Tudi v drugem zvezku so med svetimi pesmicami nekatere prav lepe, n. pr. št. 2, 10, 11, 13, zlasti zaradi svoje nagajivosti v drugem delu. Tudi št. 16 in zlasti 20 sta prijetni in ljubeznivi. Št. 21 „Češčena si Marija Ti!" spada med „Pesmi za šolsko mašo", ker je i po svojem besedilu i po
se ob njegovi južni strani poleg ogromnih vtrdb. Peschiera — kdo te ne pozna izmed slovenskih starih vojakov! Iz jezera teče reka Mincio, vsa obzidana in obdana s prekopi. Tod okoli se je večkrat zbirala avstrijska armada ter navdušeno korakala na bojno polje, posadka v Peschieri pa je s topovi varovala trdnjavo. Žal, da se je končala strašna bitka pri Solferino (jugozapad. od Peschiere) 24. junija 1859 za nas nesrečno. Boj je trajal celih štirinajst ur. Lahov in ž njimi združenih Francozov je bilo 161 tisoč, avstrijskih vojakov pa 139 tisoč. Štirikrat je naskočil sovražnik Solferino, toda prav tolikokrat se je moral umakniti. Še-le v petem poskusu se je odločila osoda Avstrijcev, ki so odšli čez Mincio nazaj. Poraz so zakrivili nespretni generali zaradi nasprotujočih si povelj. Kjer ni edinosti v zapovedovanju, ondi mora iti vse narobe. Poleg tega so bili ubogi vojaki v tako hudih naporih slabo oskrbljeni z živežem, ker je imela vojskino upravo v rokah — korupcija.
Izgubili smo Lombardijo, čez sedem let pa še Beneško (1866), da sega italijansko kraljestvo sedaj prav med Slovence.
kompoziciji cerkvenega značaja. Št. 15. pa ni kdovekaj. Cerkven značaj kažejo tudi sicer nekatere svetne skladbice n. pr., II. zv., št. 18.
Mašne pesmi so vse cerkvenega značaja, a vendar zložene v otroškem duhu. Najbolj nam ugajajo št. 3, 5, 8. Riharjevo je jako primerno priredil modernim cerkvenim zahtevam gledč melodike in harmoni-zacije. Po eno skladbo imajo med mašnimi še Gerbic, Schubiger in Kloss.
Vseh dvoglasnih pesmi je 30. Postavljene so preprosto a lepo. Posamezni intervali se lepo menjujejo, tako da ni preveč enolično. — Čveteroglasnih svetnih je 23, mašnih pa 13, a morejo se peti tudi eno, ali dvoglasno. Večina cerkvenih pesmi bo dobro došla tudi drugim cerkvenim zborom; pač pa bo treba za otroško petje zlasti nekatere svetne skladbice nekoliko nižje trans-ponirati, da se mlada grla ne bodo preveč utrudila.
Take so te pesmice. Želimo lc, da bi se zbirka razširila po naših slovenskih šolah in blažila s svojimi svežimi spevi nedolžna otroška srca in jih vnemala za lepo domačo pesem.	Fr. K.
l>OplNi.
Z Iga pod Ljubljano, 7. sušca. (O b -činska volitev) Dne 7. t. m. se je vršila pri nas občinska volitev. Nad štiri mesece smo uže pričakovali tega dne, ker smo vedeli, da se nas bo oglasilo sto in sto, da nam liberalec več županil ne bo, in da vse liberalne odbornike rakom žvižgat pošljemo. Zmaga je bila v vseh treh razredih, izvoljeni so sami zanesljivi katoliško - narodni možje.
Dosedanji liberalni občinski matadorji so se dali voliti v tretjem razredu; ko so bili poraženi tu, komandirali so svoje po žganju duhteče možice zopet v drugem razredu za se. soglasen poraz zopet tu. Ostaja jim še prvi razred. Napno vse moči. Oče Zdravje, ki je zatrjeval, da ne mara več županovati, oddal je dvakrat sam sebi glaB, znani Minati in Gerbec volila sta samega sebe, toda zastonj ves trud : Naši možje so stali kot skala.
Grofov forBtmeister Šauta, ki je ves čas pri komisiji sedel, je moral spoznati, da je njegovi komandi nad Ižanci odulenkalo. Zastonj je pošiljal prejšnji večer volilne listke po hišah in po svojem valptu agitoval. Zastonj je pretil s svojimi očmi vsakemu na-šincu. Nič ni izdalo. Možje bo stopali, ne boječ se pretenja, pred volivno komisijo in volili po svojem prepričanji. Les pa, s katerim je Šauta pretil, da ga ne bo oddajal, naj pa sam ima, mi imamo posojilnico in za denar dobimo blago, kjer hočemo. — Prilično še kaj več o tej volitvi.
Iz Polja, 6. marca. Gostilničarju vevške restavracije se je zdel predpust prekratek ter si je omislil tudi za nedeljo 3. t. m. godbo in ples. Radovedni smo, je li dovolil ta ples g. župan Jakob Dimnik, od katerega bi pričakovali, da bi v prihodnje kot katoliški župan kaj takega ne dovolil. Ako pa ni dovolil tega, pa naj g. Dolničarja pokliče k redu! Toliko je nam znano, da kakih posebnih koncesij tovarniška restavracija nima. Gotovi delavci pa igrajo plačilno soboto zvečer vselej do ranega jutra, in marsikdo gre s praznim žepom domu.
V tovarniški restavraciji se sploh ne pozna policijska ura. Čudno je to, da se to dogaja ravno pred nosom c. kr. žandarme-rije. Drugi gostilničarji so za vsako malenkost ostro kaznovani, a vevška restavracija je prosta, to pa menda zato, ker je nekako bolj gosposka!
Gospod župan, vaša dolžnost je, da pazite na red v občini. Ako se pa pleše v postnem času, menda ni v smislu občinskega reda.
Pričakujemo torej, da poizveste, kje je dobil g. Dolničar za dan 3. marca t. 1. dovoljenje za godbo in ples ter da je smel imeti goBtilno odprto do 3. ure po polnoči. Mi Brno si volili zato neodvisnega župana, da bi energično postopal, da ae ne gode nerednoBti.
Radovedneži Poljski.
Tedeiiski koledar.
Nedelja, 10. marca: 3. postna. Štirideset mučenikov; evang.: Jezus izžene hudobnega duha iz mutca. Luk. 11. — Ponedeljek, 11 marca: Heraklij m. —Torek, 12. maroa: Gregorij I p. — Sreda.
13.	marca: Evfrazija dev. — Četrtek,
14.	marca: Matilda kraljica. — Petek, 15. marca: Longin m., S», petere rane Gosp. — Sobota, 16. marca: llilarij in Tacij mm. — Solnce izide 15. marca ob 6. uri 16 min, zaide pa ob 6. uri 3 min. — Lunin spre m in: Zadnji krajec 13. marca ob 2. uri 4 min. popoldne. — Musica s a -cra v nedeljo, 10. marca: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Koralna maša brez orgelj, graduale in tractus. zl. A. Foerster, offertorium dr. F. Witt; po povzdigovanji »Bone Jesu», zl. Evgen Frey. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Vokalno maio »in honorem sancti Vigilli« v A-dur, zl. Fr. Schöpf, graduale in tractus »Exurge Domine«, zl. Ant. Foerster, ofer torij »Justitiae Domini« zl. Fr. Schöpf.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 9. marca.
Ljubljansko potresno posojilo. Sinoči po sklepu lista nam je došla z Dunaja sledeča brzojavka: Odsek za uime, kateremu je izročena ljubljanska potresna zadeva, je imel včeraj dopoludne sejo, pri kateri sta bila prisotna od vlade sekcijski načelnik pl. Roza kot zastopnik notranjega ministerstva in dr. pl. Engel kot zastopnik finančnega ministerstva. Poročevalec Steiner je priporočil vse prošnje. Na vrsto je prišel posebej nujni predlog dr. Šusteršičev, kateri zahteva odpis, oziroma podaljšanje plačilnega roka za potresno posojilo na Kranjskem. Dr. Š u s t e r š i č je utemeljeval svoj predlog in zastopnik ljubljanskega mesta dr. T a v č a r ga je podpiral. Na to je vladni zastopnik pl. R o z a v daljšem govoru izjavil, da je stanje po potresu prizadetega prebivalstva vladi znano. Vlada je zato pripravljena, da dovoli še nekaj olajšav pri plačevanju, nikakor pa neče odpisati vseh posojil, ki so se dovolila po zakonu z dne 6. jul. 1895. Vladni zastopnik je končno izjavil, da je došlo vladi obširno poročilo od deželnega predsednika kranjskega gledč olajšav, ki se imajo dovoliti. Vlada se bo ravnala po istinitih razmerah in tozadevne sklepe storila v najkrajšem času. K sklepu se je poročevalcu poslancu S t e i n e r j u naročilo, da še pozveduje in poroča v prihodnji seji.
Volilce katoliikonarodne in kr-ičanskosocijalne stranke opozarjamo na jutrišnji s h o d v »Katoliškem Domu«. Ker je na dnevnem redu poročilo o držav, zboru in o političnem položaju, pričakovati je, da se naši volilci shoda polno-številno udeleže. Shod se prične ob '/j 10. uri dopoludne.
Ljubljanski ulični napisi pred upravnim sodiičem. Včeraj je bila pred upravnim sodiščem obravnava zaradi samo-slovenskih napisov v Ljubljani. Kakor znano, je sklenil ljubljanski občinski svet, da se odpravijo dvojezični napisi in mesto njih napravijo samoslovenski. Deželni odbor je dne 15. avg. 1894 sklenil nasprotno in deželna vlada ter notranje ministerstvo sta razveljavila 3. oktobra 1899 in 10. jan. 1900 ponovljeni sklep občinskega sveta. Zoper to B8 je občinski svet pritožil na upravno sodišče, in to je včeraj zavrnilo pritožbo občinskega sveta. Kot razlog se navaja, da je bil sklep občinskega sveta očitno protizakonit, ker je bil veljaven pred njim odlok deželnega odbora. Ljubljana torej ne bo imela samoslovenskih napisov.
Imenovan je orožniški stražmešter v Oplotnici g. Dragotin J i r a k namestniškim lumcelistom.
Milijoni v ¿LJubljani. Po vsej deželi so se že x najlepšim uspehom vršili misijoni in duhovne vaje, in povsod se jih je ljudstvo udeleževalo z veliko vnemo. Tudi Ljubljana ne sme zaostati. Zato se bodo v nedeljo 17. marca (jutri leden) z, čeli misijonski go Tori po raznih ljujlju-«ikih cerkvah. Dopoldne se začne mkijon juaiitov, in sicer slovenski pri sv. Jckobu in i.ei.iški v stolnici, popo
ludne pa začno Frančiškani pri sv. Petru, v Trnovem in v svoji domači cerkvi.
nevarno obolel je podpredsednik deželnega sodišča gospod P a j k. Predvčerajšnjim je še čvrsto predsedoval porotnemu sodišču.
Umrl je v Ljubljani krojaški mojster gosp. Franc W a t z 1 , oče novomeškega kapiteljskega vikarja čast. gosp. Frančiška Watzla. N. v m. p. !
častno svetinjo za 401etno službo vanje je priznal deželni predsednik gosp. J. Topola v cu, uslužbencu tukajšnje plinarne.
Zmaga pri volitvi v okrajni zastop.
Dne 8. marca volili so trgi : Kozje, Pilštanj, Podsreda in Podčetrtek svoje zastopnike v okrajni zastop. Izvoljeni so sami možje katoliško - narodnega prepričanja, kar nas je navdalo s tem večjim veseljem, ker so je o priliki državno-zborskih volitev pokazal de-moralizujoč upliv kozjanskega mogočneža v nepričakovani luči. Naprednjaki in nemčurji so sijajno pogoreli, kar je pristašem kato1. narodne stranke v veliko zadoščenje za vse napade in obrekovanje v zadnji dobi. Ljudstvo je dokazalo, do koga ima zaupanje in ljubezen. Slava našim kremenitim značajem !
„Glasbena Matica" v Ljubljani priredi danes III. redni koncert v zgor nji veliki dvorani Narodnega doma pod vodstvom koncertnega vodje gospoda M. H u -bad a. Pri koncertn sodelujejo: gospa Jelena Klička-Nebeska, virtuozinja na harfo, gospod Tit Olszewski, operni pevec, pevska in šolska zbora »Glasbene Matice" in godba c. in kr. pešpolka, št. 27. Spored: 1. Dr. Anton Dvofâk: „Carneval", overtura za veliki orkester, op. 92. 2. a) Jan. Terneček: „Češka rapsodija"; b) J. Klička: „Nocturno", svira gospa Klička-Nebeska. 3 Dr. Gojmir Krek : a} „Misli" ; b) „Zaprta so njena okenca . . poje gospod Tit Olszewski, na klavirju spremlja gospod Jos. Prochâzka. 4 Anton Lajovin: „Adagio". Za veliki orkester. 5. Ivan pl. Zaje : „Dola-zak Hrvata". 6. a) Smetana Terneček : „Vltava", simtonična slika za harfo; b) Poe-nitz: „Nordiška balada", svira gospa Klička-Nebeska. 7. R Wagner: „Presrečen sem", zbor iz opere „Tannhauser". 8. R Wagner: „Pozdrav vesel dvorani . . — Začetek točno ob 8. uri zvečer, konec ob '/»10 ur'-— Cene prostorom : Sedeži od prve do tretje vrste po 4 K, od četrte do osme vrste po 3 K. od de vrte vrste naprej po 2 K; stojišča po 1 K ; vojaške in dijaške vstopnice po 60 h. — Vstopnice se dobivajo v trgovini gospoda J. Lozarja na Mestnem trgu in na večer koncerta pri blagajnici
Račun za Jeranovo dijaško mizo Za mesec januarij je bilo plačati v ljudski kuhinji za hrano 379 K 24 h, za febr. 35 K 16 h, skupaj 730 oba meseca 132 K, za hrano
K 40 h, za stanovanje za pri zasebnikih
154 K, za manjše stvari 25 K 50 h, torej znaša ves račun za januarij in februarij 1041 K 50 h. — Dohodkov je bilo v jan. 371 K, v febr. 262 K, skupaj 633 K. — Podpirani dijaki so prvo polletje dovršili splošno z ugodnimi vspehi, le nekaj malega jih je dobilo dvojke, katerim se je zato večinoma morala odpovedati nadaljna podpora. Ostalo pa je podpiranih vendar še nad 100, zato podpisano oskrbništvo prosi blage mladino-Ijube, naj se tudi v drugem polletji radi spominjajo ubogih dijakov z radovoljnimi darovi, tembolj, ker pri blagajnici straši primanjkljaj.
Ljubljana 9. marca 1901.
A. K a 1 a n oskrbnik Jeranove dijaške mize. Tiskovne pravde v Mariboru. Pred mariborskimi porotniki bode 13. marca obravnava proti »blov. Gospodarju«, dne 18. marca pa proti »Siidst. Post«.
Pred ljubljanskimi porotniki je bila včeraj obsojena Ivana Repo iz Hraš na tri mesece ječe, obtožena hudodelstva goljufije, ker je svoji znanki pod raznimi pretvezami izvabljala denar.
Efektna loterija. Prošnje za dovolitev efektne loterije, tombole in drugih jed-nakih iger je kolekovati prvo polo s kole-kom za 2 K, vsako drugo z 1 K ter jih čim najpreje pred določenim dnevom vlagati pri politični oblasti prve instance (okr. glavarstvu ali mestnem magistratu). Samo naznanilo o prireditvi loterije ne zadostuje.
Umrl je v Krku poštni pristav g. Fran Šturm.
G Ani* Jakič, urednik lista »La >ensee slave« je nevarno obolel za pljučnico. Štiri zlato poroke. Pri sv. Ani
pod Ljubeljem so štirje zakonski pari, ki bodo letošnje leto obhajali zlato poroko. Vsi so dosedaj prav zdravi in pri teh letih izredno trdni.
Mrtvega v stelji so našli dne 16. februvarija na Rečici pri Bledu pri Krištofu Janeza Žemva. Ranjki je bil doma z Breznice ter slaboumen ter je umrl gladu in vsled mraza.
Nagla smrt V Novem mestu na gloma umrl gostilničar Franc Jelene. V gozdu v bližini Velikega Kala so našli mrtvega 611etnega posestnika Jožefa Pu-gelja. Na poti zadela ga je kap.
V Novem MeBtu je umrla mati g. c. kr. deželnosodnega svetnika g. Rosina.
35 let župan je v Leskovcu, okraj Višnja Gora, posestnik Anton Dre molj. V obč. svetu je že nad 40 let.
Blagor Celja odvisen od volov. Trg Št. Jurij je prosil za dovoljenje treh novih sejmov. Mestni svet celjski je sklenil ugovarjati pri okrajnem glavarstvu, češ, da se s pomnoženjem govejskih sejmov v St. Juriju mestu Celju očitno škoduje. Res, da-eč je prišlo nemško Celje, da je njegov blagor odvisen od volov.
Občinske volitve v Dobrlivasi Pri obč. volitvah v Dobrlivasi na Koroškem je slovenska stranka žal propadla v II. razredu. Doslej so imeli Slovencs večino v odboru. Nemčurji, s pomočjo uradnikov, trgovcev, učiteljev itd., so delali z vsemi silami, z vsemi, tudi najnesramnejšimi sredstvi! Udeležba je bila ogromna, kot vladni komisar je bil navzoč g. baron Ott. V III. razredu je zmagala slovenska stranka s 151 glasovi; nemčurji so imeli 109 glasov, zavrglo se jih je 15; vkup oddalo 275. V II. raz. so Slovenci propadli vsled izdajstva in nesramnosti nemčurjev. Od 98 volilcev tega razreda jih je prišlo 90; naša stranka je propadla za 6 glasov. V I. razredu obvladujejo sevč nasprotni „purgarji", uradniki in učitelji. Volitev je trajala od pol 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer.
Ljubljanske novice. Dva ognja v Ljubljani. Danes je naznanil paznik na Gradu telefonično ognjegascem, da gori v Hrenovih ulicah štv. 12 in na Kongresnem trgu štv. 5. «Presneta stvar«, mrmrali so Ljubljančani, »to je pa že preveč, odkar je magistrat proti pravilom ognjegasnega društva usilil dimnikarskega mojstra Striclja za načelnika ognjegasnega društva, imamo v Ljubljani v treh dneh t r i požare«. »Ej, smolo ima magistrat«, pristavljali so drugi. »Kar prime, povsod se osiroli. Ognjegasci imajo prav, da Striclja ne marajo, prej nismo imeli tri mesece nobenega ognja«. »Kaj pa gori«, vpraševale so ženice. »Dimniki, dim-n i k i!«, upili so otroci. A skoro je do ša-ljivcev prišla še druga vest, ki se je glasila tako le: »Dimnikarski mojster g. Spitzer je že včeraj zvečer naznanil vežbalcu ognjegasnega društva znanemu Mažaru, na listku, da bode žgal dimnike, a vežbalcu se menda ni vredno zdelo pogledati v listek. Tako se tudi ni nič ukrenilo, kar bi se bilo po na znanilu moralo storiti, in tako je prišlo, da je Ljubljančane prestrašila vest o dvakratnem ognju in da so ognjegasci trobili skoro po polovici Ljubljane. »Kaj pa«, šalili so se po tej vesti največji hudomušni, »kaj pa, ko bi vežbalec bil tako zvit in bi se s tem ho tel prikupiti dimnikarju Striclju, ker se ta na dimnike spozna«. »Naj bo karkoli hoče«, končali so pogovor resnejši možje, »komanda in disciplina Stricljeva se je sijajno izkazala. Hribar je lahko take discipline vesel, mi je pa ne moremo biti«. — Umrl je v Ljubljani upokojeni vojaški računski svetnik g. Albert Lowenstein. — Okradeni hlapec. Hlapcu Janezu Bogataju na Ra-deckega cesti štv. 3. je nekdo iz kovčka v hlevu ukradel jopič v vrednosti 14 K. — Zgubila se je kravatna igla z briljanti, vredna 500 K. — Nesreča. Mitniškega paznika na Poljanski cesti štv. 45, Jožefa
glinaste robe v vrednosti 60 K. — Bog o-k 1 e t n e ž, ki je bil aretovan v Prešernovih-ulicah, se piše Baškilc. — Pri T u n n i e s u je včeraj padlo bruno na levo roko delavcu in mu zdrobilo tri prste. — Nezgoda. Predvčerajšnjim se je poškodoval g. Mento-nijev vajenec Miha Kreč, in danes se je poškodoval g. Doganov pomočnik Žlebnik Anton na roki z dletom.
Mestna ljudska kopelj. Od 23. svečana do 2. susca letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 360 kopel in sicer za moške 317 (pršnih 222, kadnih 95), za ženske 43 (pršnih 10, kadnih 33).
Največji cirkus sveta ▼ Ljubljani. Svetovno slavni cirkus Barnum & Baley pride v Ljubljano 29. maja. Tu se bo mudil samo dva dni ter priredi posebne vlake iz Trsta, Gorice, Pulja, Koroške in Dolenjske. Njegovi reklamni jahači bodo jahali do 40 kilometrov daleč okolu Ljubljane.
Na včerajšnji živinski semenj so prignali 1199 konj m volov, 201 krav in 62 telet, skupaj 1462 glav živine. Kupčija % voli je bila zelo živahna, ker je dešlo mnogo kupcev.
Kaj je z Ricmanji? „Primorskemu Listu" se piše iz Ricmanj: Zadnji odgovor „k atol. Edinosti" krivo verskemu „Primorskemu Listu" nam je v marsičem odprl oči. Gospodje so nas dolgo časa begali in na-pravljali, naj odstopimo od tržaškega škofa in prestopimo v škofijo v Križevcih. Zdaj pa niti ne vedo, kako se imenuje tamošnji
Pluta je nek konj tako sunil v prsa, da se je Plut nezavesten zgrudil. — Našla sta se na cesti pod Rožnikom dva zlata prstana vredna 160 K. — Lončar i ci Braje-r i c i je neznan človek odpeljal pretekle dni
škof in kake narodnosti je. V dotični „Edinosti" pišejo njegovo ime; Drohobecki, dočim se njegovo pravo ime glasi: Dro-hobeczkv. Mi spoštujemo vsakega katoliškega škofa, bodi katerekoli narodnosti, toda gospodje okolo „Edinosti", katerim je le do narodnosti, bi bili vendar morali pogledati v koledar in tam bi bili našli, da je škof Drohobeczky rodom iz K a -racsonyfaiva. Prosimo tedaj učene gospode okolo „Edinosti", naj nam povedo: 1,. Kako se izgovarjati imeni: Drohobeczky in Karacsonyfalva ? 2. S katerim odlokom nam je rimski papež Leon XIII. (Bog ga živi!) dovolil prestop k unijatom? Čudno je, da vi o tem veste, dočim mi v Ricmanjih ne vemo. 3. Kateri duhovnik opravlja v Ricmanjih službo božjo po unijatskem obredu, kakor poroča o vseh prilikah „Edinost" ? Kje se ta služba božja opravlja? Čudno je zopet, da mi v Ricmanjih o tem nič ne vemo. Mi vidimo v cerkvi še vedno svojega starega dušnega pastirja, ki še vedno vse po starem opravlja. 4. Radi bi vedeli, ali so gospodje okolo „Edinosti" že vložili tožbo proti „Primorskemu Listu" ali ne? Na vsak način morajo zdaj tožbo raztegniti tudi na tržaškega škofa radi letošnjega pastirskega lista. Na ta vprašanja odgovorite! Dotlej pa hočemo biti zvesti svojemu tržaškemu škofu, ki je naše gore list.
Ogenj v Trstu. Včeraj dopoldne je nastal ogenj v nekem skladišču, napolnjenem z juto in ka^o. Proti večeru so ogenj loka lizovali. Pri gašenju so bile ranjene štiri osebe.
* *
Cesar ne pojde v Prago. Nemško liberalni listi z vidnim veseljem poročajo, da na kompetentnem mestu ne vedo ničesar o nameravanem potovanju cesarjevem v Prago in da je dotična vest povsem neres nična. Menda so bili Čehom že nevošljivi.
V bodoči socijalno - demokraski državi se bodo prav prijetno imeli tudi stavci. To je v Nemčiji z jasnim vzgledom pokazal soc.-demokraški poslanec Schon-lank, ki je za svojo tiskarno naročil tako-zvano »Setzmaschino« in odpustil lepo število stavcev.
1500 trgovskih pomočnikov je na Dunaju imelo zborovanje, na katerem so bridko točili, da ne morejo dobiti — služb Šli so tudi pred parlament, kjer so hoteli demonstrirati, a jih je policija razgnala.
Nevarnega ptička so po velikanskem naporu ujeli minuli četrtek v mali bavarski vasici Geisenhofen. Bil je to 25 let stari ropar Matija Kneissl, strah in groza cele gornje Bavarske. Od oktobra minulega leta je s svojimi številnimi pomočniki izvršil nebroj ropov in tatvin. Vedno oborožen se je vselej postavil v bran svojih zasledo-Vi'cjm. Vsi poskusi, priti mu do živega, so
bili zaman, oedaj ga je pa izlala neka žen aka, ki je pripadala njegovi »bandi« in se sprla ž njim. Policijsko ravnateljstvo v Monako vem je odredilo potrebno za nevarni lov. Večji oddelek orožnikov in stražnikov j« zasledil neobljudeno hišo v imenovani vasici, v katero se je skril zasledovanec, ter jo obdal od vseh stranij. Ob 9. uri dopo ludne se je pričelo bombardovanje v treh oddelkih. 140 mož je streljalo celih 40 minut. stene in streha so bile dobro prevrtane. Kajpada so streli privabili takoj številno množico na bojišče, ki je radovedno pričakovala, kedaj privedo strahovitega zločinca. Ob 9. uri 40 min. se čuje povelje »Feuer einstellen« in šele sedaj si je upal polic, komisar Bossert s 36 možmi udreti v hišo. Kneissla so našli za pečjo s prestre ljeno desno roko, vendar je z levico še ustrelil iz samokresa, a ni nikogar zadel. Orožnik ga jo ustrelil v spodnji del telesa. Kmalu so ga mej navdušenimi »hurrah«1 klici privedli iz zavetišča. Bil je popolno oslabljen. Zdravnik mu je obvezal rano. Prepeljali so ga na kolodvor v Nanuhcten. Tu se je še spravil z Bogom in kakor zatrjujejo, skesan pričakoval zadnje ure. Mej potjo je ovadil nekaj svojih pomagačev, katere so kmalu prijeli in odvedli v zapor.
Nemški kulturonosci v Kini. V nemškem državnem zboru je prebral posla nec Bebel pismo nekega nemškega vojaka, katero pove, kakšen duh vlada med vojaki. »Pošlji mi vsaj pol metra klobas. Ne morem večno prenašati kineške otroke na bodalu. Sicer se nam godi prav dobro. Za številno morjenje sem bil že odlikovan in za spretnost v zažiganju hiš sem postal poddesetnik. Moj telečjak je že poln zlatih, srebrnih in medenih bogov. Dobro se imej. Končam, ker moram jutri zgod.ij vstati, moramo namreč zažgati nekaj trgov in otroke, žene in starce metati v ogenj. To ti je komedija! Drugi zbeže. Ali naj ti prinesem kak cof? Li-Hung Čangu ga izrujem s koreninami! Pozdravlja Te Tvoj ljubljenec Hun Hanns. — Bebel je dostavil, da je isti Hans služil v stotniji poročnika Rudorffa, ki je z lahkimi ženskami zapravljal v gostilnah in kavar nah, radi dolgov bil potem primoran zaročiti se s hčerjo komercienrata, ki je častnike odiral in na to, ker se ni hotel z Židinjo poročiti, se jo s svojo priležnico vstrelil v vojašnici. Poslanec dr. Schiidler je tudi po kazal na nenravnost vojakov v Obrenskih krajih ter zaklical: »Več jezuitov in manj poročnikov bi bilo treba !«
Časopis za vojake. Srbski vojaki dobe svoj časopis. Srbsko vojno ministerstvo je pod naslovom »LUdanica« pričelo izdajati časopis za pouk podčastnikom in moštvu. Urednikom je imenovan g. Radosavljevič,
Vreme meseca marca. Falb za marec prorokuje: V prvi polovici marca bomo imeli sneg in deževje, semtertje tudi viharje. Sploh bode ves marec precej moker.
Morilec svoje žene oproščen. Pred porotniki v Dunajskem Novemmestu je stal te dni logar Viljem Zehetner, ker je ustrelil svojo ženo, ki mu je dala povod k ljubosumnosti. Zehetner je obravnavi s težavo sledil, ker ima razvito jetiko. Ko je pravil o svoji ženi, je bil tako razburjen, da se je konečno od onemoglosti zgrudil. Porotniki so ga soglasno oprostili.
Kaznovan zaradi prodaje slik. Rimski plemič princ Chizi je prešlo leto prodal nekemu Angležu Madono, slikano od Boti-cellija, za 252.000 mark. Na Italijanskem pa je zakon, ki prepoveduje take umetnine prodajati izven italijanskega kraljestva brez vladnega dovoljenja. Princ je bil zato pozvan na sodišče in obsojen, da dobljeno svoto izroči vladi.
Indijsko gledališče. Predstave v Indiji so brezplačne. Zastoj se dvigne ob 9. zvečer in ne pade do 5. zjutraj. Ena edina drama traja včasih po sedem večerov. Slušatelji prineso s seboj postelje, da spč med odmori. Najljubše so Indijcem igre, v katerih se predstavljajo izredna dejanja kakega indijskega boga.
*
* *
Kaj pa »inteligenoa« ? Štajerski liberalci napovedujojo v „Narodu", da bodo sedaj nastopili boj. Dopis iz Maribora imenuje »Slov. Gospodarja" »farizeja" in „mariborsko cunjo". Žičkarja imenujejo jezuita, Berks je »nemški vitez, ki je povsod, kjer
se kaj sveti in žvenketa". Obema izražajo svoje ogorčenje tor se lažejo, da je štajerska duhovščina v „narodnostnem boju priprav ljena vsak čas tudi na najgršo izdajstvo". Zičkar bo baje kriv, če začno libera'ci odkrit boj. Tako so začeli zdaj štajerski Malovrhi. Dečkota, Robiča in Ploja pa ti ljudje hvalijo. — Španske nemirneže, ki so delali škandale proti jezuitom, imenuje „Narod" „inteligentno španBko javnost", dobro čuteč sorodstvo med svojo >n njihovo „inteligenco". — Strahovita surovina mora biti žužem-berški dopisnik „Narodov". Vč. g. dekana Tavčarja, ki ga vsak dostojen človek čisla, pobalinsko imenuje »Miha" in piše o kapelami, da se mu je zmešalo. — „Rodoljub" trga »Vzajemno zavarovalnico". Med tem neumnim zabavljanjem mu jo ušlo tudi sle deče: V sredi prve kolone trdi, da je „sila težko dobiti koncesijo", v začetku druge pa pravi, da se „daje vsakemu židovskemu špekulantu ali pa drugod dogOBpodarivšemu poštenjaku". Tako temeljita je naša „inteligenca". „Rodoljub" piše, da so duhovniki nečistniki, lakomniki in Bleparji«, da so Slovenci „z ognjem in mečem, s pravo zverinsko krutostjo prisiljeni" ostali katoličani, hvali nemške nacijonalce za njih protiversko gonjo in proglaša, da mora duhovnike pre ganjati vsak, »kdor je udan Jezusu Kri stusu" (!). Duhovnikom so več na *rcu „psi in mačke", kakor ljudje. Tudi „Rodoljub" grozi, da bo dal škofa zapreti. Na adreso koroških duhovnikov gre pač ta „Rodo ljubova" notica : „Protestantsko cerkev bodo zidali zdaj v Beljaku, ker je tam že toliko ljudi izstopilo iz katoliške cerkve. To je vspeh tistih slabih duhovnikov, ki imajo za vse mogoče reči časa, samo ne za to, da bi svojo službo vestno in pošteno opravljali." Kdo seje neslogo med obmejnimi Slovenci? Odgovori, „Edinost" !
Sejmi po Slovenskem od 11. do 16. marca. Na Kranjskem : 11. na Raki, Motniku, Smuku, v Senožečah in v Rakitni; 12. v Drnovem pri Krškem, Kotredežu, na Veseli gori pri Rakovniku, v Radovljici, Kamniku, Turjaku in Spod. Logatcu; 13. v Črmošnjicah in Žireh; 14. v Št. Vidu pri Vipavi; 15. v Ložu. — Na slov. Štajerskem: 11. v Št. Juriju ob Tabru, Kapeli pri Brežicah, Spod. Poljskavi, Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; 12. v Št. Juriju ob južn. žel.; 15. v Zdolah. — Na Koroškem: 11. v Št Mohorju; 12. v Lava-mintu; 13. v Gmintu; 14. pri Sv. Andreju. — Na Primorskem: 11. v Palmi in Ajdovščini; 12. v Sežani; 15. v Borštu; 16 v Gorici (8 dnij).
London, 0. marca. Listi poročajo iz Pretorije: Včeraj zjutraj sta se sošla Kitchener in Botha, kateremu je prvi dovolil sedemdnevno premirje, da se more posvetovati z ostalimi burskimi voditelji glede, splošne kapitulacije.
London, 9. marca. Kitchener brzo-javlja: Buri so napadli Lichtenburg. Napad se je izjalovil. Na angleški strani sta ubita dva častnika in 14 mož. 20 je ranjenih. Padci je burski general Celliers. — French poroča, da je „ugrabil" 2 topova, več pušk, strelj va, konj in goveje živine.
Cradook, 9. marca. Buri so zasedli predvčeranjem Maraisburg.
Društva.
(Okrajna hranilnica in posojilnica v Školji Loki.) V mesei u januvariju t. 1. vložilo je 96 strank 45 522 K 43 h ; dvignilo 13 strank 6883 K 98 h; izplačalo se je 9 strankam posojil 29 540K; saldo blagajnice dne 1. februvarija 17.460 K 68 h: prejemki za mcsec februvari) 1901 60.116 K 6 h in izdatki 76.152 K 9 h; de narni [romet 153.728 K 83 h ; stanje hra nilnih vlog 94.618 K 82 h; stanje poBojU 63 076 K; saldo blagajnice 1. marca 1901 1424 K 64 h. Število zadružnikov 61.
Darovi.
G. Avg. Šinkovec, župnik na Jesenicah 10 K. — G. prof. dr. Aleš Ušcničnik 10 K. — G. V. Steska, knez.-škof. tajnik 10 K. — Na čast sv. Jožefu 10 K. — G. Val. Aljan-čič, župnik na Dobravi 5 K, na mesto venca na grob pok. župnika Debeljaka. — Bog plačaj!
Telefonska in brzojavna poročite
Dunaj, 9. marca. Poslanec dr. pl. F u c h s je bil soglasno izvoljen pred • sednikom kontrolne komisije za državni dolg.
London, 9. marca. Zadnja seja spodnje zbornice minuli četrtek je bila dokaj burna. Trajala je do šeste ure zjutraj. Sprejet je bil, kakor je bilo pričakovati, predlog prvega lorda Balfoura, naj se vsi oni poslanci, ki se pregreše proti poslovnemu redu in se šiloma ustavljajo eventuvalnemu ižključenju od sej, izključijo iz zbornice za celo zasedanje. Za predlog je glasovalo 264, proti 51 poslancev.
Zaročenca.
(I proraessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—i.
(Dalje.)
Renzo jih najpreje pelje k svojemu prijatelju, ki jih pogosti. Obljubiti jim mora, da pride vsak dan k Luciji in da bode obedoval v njih družbi.
Po sprehodu obedujejo. Renzo odide, a ne povč, kam. Ženske klepetajo, premišljujejo, kako bi prevarile don Abbondia, potem pa se odpravijo.
„So že tu!" — misli si don Abbondio, in prijazno sprejme vse tri, posadi jih in začnč govoriti o kugi, izprašuje Lucijo, koliko je pretrpela; tudi tujka govori. Seveda pove don Abbondio tudi svoje doživljaje in častita Agnesi, da je tako srečno ušla.
Pogovor se vleče, a obe starejši ženi vedno prežite na ugodno priliko. Naposled jedna prebije led. A don Abbondio je gluh; on ne odreče in ima vedno pri rokah nove izgovore in se zvija kot kača. „Treba bo", reče on, „rešiti ga izgona. Vi, gospa, ste iz Milana in veste, kako te stvari gredo, in vam lahko gre na roko ta ali oni veljavni plemenitaš. Na ta način se dri. vse popraviti. Da se pa krajše narediti brez vseh sitnostij. Ker se zaročenca in Agnese hočejo izseliti — saj naša domovina je tam, kjer se nam dobro godi — lahko bi se vse tam naredilo, kjer pregnanstvo ne velja. Ne vem, kdaj se bo lahko ta poroka sklenila, a rad bi, da bi se to zgodilo v miru. Če pa sedaj ime Lorenzo Tramaglino izgovorim pred oltarjem, ne mogel bi mirno spati. Vse dobro mu želim, in ne maram ga spraviti v zadrego. Saj vidite, otroci!"
Agnese in vdova skušate pobiti te razloge, a don Abbondio se jima izvije. Nikamor ne pridejo.
Naenkrat urno vstopi Renzo in prinese neko novico: „gospod markiz je prišel."
„Kaj to pomeni? Kdaj je prišel?" vpraša don Abbondio.
„Prišel je v svoj grad, ki je bil preje don Rodriga. Ta markiz je namreč njegov dedič. Jaz bi bil zadovoljen, če bi res umrl kot kristijan. Jaz sem že zmolil zanj par očenašev, sedaj pa bodem še De profundis. Ta markiz je pameten mož."
„Res", reče don Abdondio: „večkrat sem slišal, da je res dober človek stare korenine. Toda ali je res?"
„Ali ne verujete cerkovniku ?"
„Zakaj ?"
„Ker ga je videl na svoje oči. Bil sem tam; šel sem tja, ker sem si mislil, da bodem tam kaj izvedel. Več mi jih je to povedalo. Potem sem srečal Ambrogia, ki ga je gori sam videl, kako je gospodaril. Ali hočete slišati Ambrogia? Zvunaj čaka."
„Čujmo ga!" reče don Abbondio. Renzo pokliče cerkovnika, ki vse potrdi, dostavi še nekaj, in prežene vse dvome. Potem odide.
„Ah! Torej vender je umrl!" vsklikne don Abbondio. „Glejte, kako Bog naposled vse ljudi vzame k sebi! To je velika tolažba za celo okolico, Saj z njim ni mogel nihče živeti. Kuga je bila velika šiba božja, a tudi dobra metlja. Pometla je ljudi, kojih bi se z zlepa ne znebili: mlade, čvrste, nadepolne ljudi. Kdor bi jih pokopal, ta je sedaj še v semenišči, uči se še-le latinski. Kakor bi pihnil, izginilo jih je kar po sto. Več ne bode hodil okrog s svojimi bravi, oholo in ponosno, kakor bi imel palico v hrbtu, več ne bode preziral ljudij, kakor bi mu bil cel
svet pokoren. Njega ni več, a mi smo še tu. Več ne bode poštenim ljudem pošiljal tacih poročil. Vsem nam je bil nadležen: sedaj se lahko povč."
„Odpustil sem mu iz srca", reče Renzo. „To je bila tvoja dolžnost", odgovori don Abbondio. „Hvala Bogu, da nas je odrešil. Storite sedaj, kar hočete! Če treba, vaju takoj poročim. Kar se tiče izgona, uvidim, da ti sedaj nihče ne more do živega; na to ni treba več misliti tem bolj, ker je mej tem izšel oni milostljivi ukaz o priliki infantovega rojstva. In kuga! Kuga! Veliko stvari je poravnala. Torej, če hočete — danes je četrtek — v nedeljo vaju oklicem v cerkvi. Kar se je zgodilo davno, sedaj več ne velja. V tolažbo mi bode, če vaju poročim."
„Saj veste, da smo radi tega prišli", reče Renzo.
„Dobro, jaz ti ustrežem. Precej sporočim Njegovi eminenciji."
„Kdo je ta eminencija?" vpraša Agnese.
„To je naš kardinal nadškof", reče don Abbondio. „Bog nam ga hrani!"
„Oho! Oprostite", zavrne ga Agnese. „Če prav ne vem mnogo, vender vas zagotavljam, da ne pravi tako. Ko sem imela drugič z njim govoriti, kot govorim z vami, potegnil me je neki duhovnik v stran in me poučil, kako naj mu rečem, namreč: vaša vzvišenost in monsignore."
(Dalje prih.)
Umrli ho:
V bolnišnici:
o. marca. Ivan Šinkovec, stražnikov sin, 6 let, Skrlatica. — Ivan Hog er, kolar, 78 let, ostarelost. 6. marca. Anton Papež, gostač, 61 let, jetika.
Cena žitu na dunajski boni
dn<5 8. marca 1901. Za 60 kilogramov.
Pšenica za pomlad . » za maj junij » za jesen . . Rž za pomlad . . » za maj junij „ za jesen . . Turšica za ma) junij » za julij avg. Oves za pomlad .
Meteorologidno poročilo.
Nižina nad morjem 306-2 m. srednji zračni tlak 736-0mm.
K	7-79	do	K	7-80
»	7-89	»	»	7 90
»	7-99	»	»	8 00
»	7-80	»	M	7-81
»	7-76	»	»	7-77
n	7'04	n	n	7.06
»	549	n	»	550
»	5-59	»	a	5-60
»	6 62	»	»	6 63
Cab op«-
ZOTIUiill.
btanje biiro-metr» » mm.
'rompa- j rutara j
P» Olzij« 1
Vetreri
Neko
i*:
8) 9. ivv« i 729 Ö f
„I 7. IJUtl. I 729 7; popol. I 734'2 I
W) l-8 40
si. szah [del. jasnol
si. jogi sr. jug.
oblačno i 7 3
Srednja vfierajflnja temperatura lit normale: 2 4
Tržne cene v Ljubljani.
Tedensko poročilo
od dne 3. marca do dne 9. marca
Goveje meso 1. v. kg > »11.» > » 111. > > Telečje meso . » Prašičje » sveže » » » prek. > KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovo maslo . . » Mast prašičja . . » Slanina sveža . > » prekajena »
Salo.....»
Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana, sladka liter » kisi» . <
Med.....kg
Piščanec . . . .
Golob.....
Haca......
ZajeC.....
KT	h		K	h
1 <8		PSeničnamoka 100 kg	27	_
1	8	Koruzna » » >	16	60
1		Ajdova » > >.	29	80
128		Fižol, liter ....	_	20
121			—	—
1 40		Leča, » . . . .	—	—
— !80		KaSa, » . . . .	—	20
2	—	Ričet, » . . .	_	20
2 i	—	PSeniea . . 100 kg	16	—
l!:i0		Rž . . . » »	14	80
! 1)22		Ječmen . . » >	14	40
1 40		Oves ... » »	14	40
; 120		Ajda ... » »	12	60
—	6	Proso, belo, » »	17	—
'—	20	navadno » »	14	—
—	KO	Koruza . . » >	12	80
-	80	Krompii » »	5	—
		Drva, trda , m"	8	
1	HO	> mehka, »		
-	60	Seno, 100 kg . .	4	40
1 ~	—	Slama, » » . .	4	40
n	-	Stelja, » » . .	—	
Sprejme se
255 1-1
ucenec
v trgovino z mešanim blagom.
Kje — pove upravništvo „Slovenca".
Dobro ohranjena
garnifura,
obstoječa iz zofe in štirih fotelov, se prodii po nizki ceni. — Kje — povč upravništvo
„Slovenca"
249 3-1
priporoča raznovrstne
vizituice
po nizki ceni.
na
redni občni zbor
.Hranilnice in posojilnice y St. Petru,
registr. zadruge z neomejeno zavezo',
ki so bode vršil
t nedeljo dnč 24. uinrea 1901
ob 3. uri popoldne v tukajšnji šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo računskega pregledovala.
3.	Potrjenje računa za leto 1900.
4.	Volitev načelstva, računskega pregledo valea in nji ga namestnika.
5.	Prememba pravil.
6.	Razni nasveti.
V Št. Petru, dne 8. marca 1901.
256 l—l
JiaielstT«.
Opomba. Ako bi ne doSlo cb določenem času zadostno število zadružnikov, se priCne ob 4. uri drugi občni zbor natančno po zgornjem „Vabilu" ne gledi na število navzočih zadružnikov
Vabilo
252 1 -1
na
VI. redni občni zbor
„Hranilnice in posojilnice na Blokah,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
kateri se vrši
v nedeljo dnč 24. maroa 1901
ob 3. nrl popoldne v zadružnih prostorih.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Prememba pravil.
3.	Odobritev računa za 1. 1900.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti in nasveti.
Na Blokah, dne 9. marca 1901.
Načelstvo
VABILO
253 1—1
na
II. redni občni zbor
„Kmetijskega društva na Blokah,
registr. zadruge z omejeno zavezo'1,
ki bode
v nedeljo dnč 24. maroa 1901
ob 4. uri popoldne
v zadružnih prostorih.
Vspored:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računa za 1 1900
3.	Volitev načelstva, nadzorstva in razsod ništva.
4.	Slučajnosti in nasveti.
Na Blokah, dne 9. marca 1901.
Načelstvo.
jL JL ^L Jt JT.	Ji ^Sv	JV JU JU >X>
♦fr TIT fW	Plf	TT 'A" »A' "A" 'A' 'J,' 'A* 'A' TT
Cisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Čubar, Hrvatsko, septembra 1900. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobiog in prislnog medlolnskog rlbjog olja, katerog že dle čas* samo iz VaSe dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vain udani 839 25 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenloa 60 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Razp ožilja vsak dan z obratno poito
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph M. Leusteka v Ljubljani.
Resljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta.
naravna
alkalična kislina
najboljša miziia in osvežu-v. joca pijača, i« '<>
katera jo preskušena pri kadlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru.
. ^fe ^fe ^jfc
iT* iT* J?*	t/^
>>■— --
[)r. pran poček
kazenski zagovofnik pisarna dr. Fran Papet Ljubljana, Valvazorjev trg.
226 3—1
>
m
«Ve.
>
¿¡[e.
uiiiiiiiiii Varstvena znamka: Sidro, iiiiiiiniu
i I
iz lekarne Richter jeve v Pragi, pripoznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti steklenica po K — PO. K 140 in K 2-- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to	105 21 — 6
$ § sploh priljubljeno domače zdravilo
I
| vedno le v izvirnih steklenicah z našo	=
S varstveno znamko „sidro" iz Richter-	§
= jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti	=
š le v steklenicah s to varstveno znamko	| | kot pristni izdelek. 206 (10-1)
| Richterjeva lekarna pri zlate.u len
§ v Pragi, Elizabethstrasse 5. Hiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiii
Urote
(Frucht-Presshefe)
vsak dan sveže, najboljše kakovosti, priporoča tovarna špirita in droži v Katjah
(Kranichsfeld) na Štajerskem.
Naročila naj se naslavljajo na zastopn. g. f. S. Rojnika v Ljubljani Pred škofijo 22.
185 10-7

Oklopjn »lična barva za
viri Mlin *iatpre ')0Ja je nespremenljiva, sta-¿¿IUjUUJUj, novitaa tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je piiporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mostrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, d;v lahko vsakdo sam z njo pievleče vnanje dele poslovilnega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Viianja naročila proti povzetju '<¡28 10 11—i»
Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franka. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vežjih špecerijskih prodajainicah in trgovinah z jestvinauii in vinom.
Z*loga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnlk-u v Ljubljani
sfcfcsfcs
Vila na Bledu!
Lepa pred par leti novo zidana vila „Danica" z 12 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, vsa nanovo opravljena, z lepim vrtom in krasnim razgledom na Triglav in planine se iz proste roke
SčŽT proda.
Več pove gospa Marija Skale v Ljubljani.	"i 3-1

C. In kr. prlv. umlvalna voda za konje. Cena steklenici 2 K. 80 h
je tekočina, 2e 40 let v rabi po dvornih, vojaških in civilnih konjskih hlevih, s katero se krepčajo konji po velikem trudu, ali če si zvinijo nogo, če jim odrevene kite itd. Ta tekočina dela konja sposobnega za izredne uspehe pri dirkah — Pristen je fluid le z gori označeno varstveno znamko in je dobiti po vseh lekarnah in prodajainicah dišav v 1.	Avstro-Ogerski.	630 20-12
Glavna zaloga Franc Jan. Kvvizdn,
c. in kr. avstr.-oger, kr. rumun. in knežji bulgarski dvorni založnik, lekarnar v Korneuburgu pri Dunaju.
Švicarskega izdelka
| z 2 letnim jamstvom priporoča
H. SuttneF, urar * * * ****** v Kranju
solidna domača eksportna hiša za ure, zlatnino, srebrnino in optično blago.
mgT' Velik llnstrovan cenik na zahtevo zastonj in franko. 250 10 1
mmmmmmMmmm®
ftNT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Hv.Potra costn ¿(.O
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
\z trpežnega in solidnega blntrit po nizkih cenah.
Opozarja na velika svojo zalogo
zgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
7 20
ssHfigsassSOs«
9 J4j
»s®
| Blago za ^ §
mnol
moške obleke, $
kakor kamgarn, štof, ševijot, ^ loško blago (gorenjski ševijot), $
v veliki zalogi po cenah brez enakosti, se prodaja pri 229 7-2 jfv
^ me«
čj Ljubljana, Spitalske ulice št. 5.
Leopold Tratnik
»	pasar in srebrar
" v Ljubljani, Sv Petra cesta 27
se priporoča prečastiti du-ho»ščini, cerkvenim pred-stojništvom in dobrotnikom cerkva v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega
•illll!* k A. A
Kneza Janeza Liechtenstein-skega
779 24-10
„Unter - Themenau"
pri Breclavi (Lundenburg)
priporočil:
Mozaik- in tako zvami ,,Folnkllnker"-ploiie v najlepši UvrSitvi za vsukovrstrio tlakanjo, zlasti '¿a
cerkve in samostane.
Taka dola je tovarna ž« izvršila po oerkvah v ISrumovi, Mariav6lj[y, Kromerizu in Ollak-ringu; v klavnici Umski; po kolodvorih vOlomncu, 1'rerovu. Krakovu; v samostanih Kolomoa, Stara Wi6s . Jlodlingu, Brezah Tarnopolu; po bolnISnioah v Krakovu Kološu in Brnu.
Dvakrat postaklene oevl iz kamenino nastavke za peii.školjkasto posodozastranišča ,,Kllnker'--opeka, pečnioe in stranloe
za ognjišča v razni izvršitvi. Zarezna strešna opeka, navadna opeka postoklcna in no posteklona, najboljšo vrste Ceniki in troškovniki na razpolago Delavoev okoli 700.
A. 116/01 7
Oklic.
242 1-1
Oddanje v zakup Jurij Jankovičevin posestev, obstoječih iz niše, gospodarskih poslopij v Ljubljani št 27, Kolodvorske ulice, potem njiv in travnikov,
razun borStov, in prodaja vse premičnine, določi se na dan
14. marcija 1901 dopoldne ob 10. uri
in če treba, naslednje dni, v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 27.
Najemni pogoji se lahko pregledajo pri sovaruhu gospodu Alojziju Vodnik-u, Kolodvorske ulice št. 28, ali pa v pisarni c. kr. notarja Schoenwetter ja v Ljubljani.
Premičnina, med katero se nahaja precej konj in voz, plačati in odstraniti mora se takoj.
Ponudniki naj si ogledajo posestvo in zemljišča pred dražbo, ker se vrši na domačiji in ne na lici mesta posameznih njiv in travnikov. Potrebna pojasnila da gosp. Alojzij Vodnik
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek L,
dne 6. marcija 1901.
cerkvenega orodja,
kakor:
tabernaklje, mon-
štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd.
iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga.
V zalogi pa ima mnogo že lzgotovljenlh, krasnih predmetov.
Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po najnižji ceni.
Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke.	133 30—6
N3IMANS8aU3H srnina
HERBABNY-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 31 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje prebavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi.
Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako- koristno za narejanje krvi, raz-topljive fosforno-apnene soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh pospešujejo narejenje kostlj.
Cena steklenlol 2 K 50 h. po pošti 40 h več za zavijanje.
Prosimo, da se vedno izrecno zahteva Her-babny-Jev apneno - železni sirup. Kot znak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime ,,Her-babny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno reglstrovano varstveno znamko na katera znamenja naj se blagovoli paziti.
Osrednje skladišče	(j;
Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit"
VH./l, Kalserstrasse 73 in 75.
V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaja, v
Ljubljani in drugod. 120 20 -15
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v Ljubljani: A. Mardetschlftger, Gabr. Piccoli, Ubald pl.Trnkoczy, J. Mayr; Celje: O. Schwarzl & Co., M. fiauscher ; Reka: F. Prodam, G. Prodam, A. Schirdler, Ant. Mizzan; Breze: G. Elsasser; Sovodenj: F. Kordon; Celovec: P. Hauser, P. Birnbacher. J. Kometter, V. Hauser; Novo mesto: A. pl. Sladovicz; Št. Vid : A. Heichel; Trbiž: J. Siegl; Trst: C. Zanetti, A Suttina, A. Filippi, J. Serravallo, E, pl. Leitenburg, P. Prendiui. M. Ravasini; Beljak: Jobst & Schneider, L. Assmann; Črnomelj: F. Haika; Velikovec: J. Jobst, Volšperk: J. Huth.
M f Mi
'M čvlvH nr Klfi. P+Til;Efi>>
Razglas.
Podpisani odsek za zgradbo nove kuratne hiše na Velikem Ubeljskem, pošta Razdrto, Kranjsko razpisuje
na dan 14. marca 1901, ob 10. uri dopoldan
javno zmanševalno dražbo za zidavo nove kuratne hiše.
Stroški so proračunani:
mojsterska dela na ............5400	K
materijal na.........3400	„
dnine in dovažanje na . . . . .	2000	„
Skupaj . 10800 K
Dotični podjetnik mora vložiti 5% kaucijo. Pogoji in načrti so na razpolago 8 dni pred dražbo pri podpisanemu načelniku.
Na Velikem Ubeljskem dnč 21. februvarija 1901.
Za stavbinski odsek:
187 3-3	Kari prcmrov, načelnik.
ca
a ©
"S5 o
u
p.
ct ■<?
•a
o u p. M
Patentirane
ročne in nahrbtne stroje za žveplenje
proste in dvojnate
najnovejšega sestava
brizgalnice za žvepleno-ogljik (injektori)
zoper flloksero	£0 20—5
aparate za streljanje ob hudi uri Posebne brizgalnice za sadno drevje in vsa druga orodja za sadje- in vinorejo
pošilja po najnižjih tovarniških cenah
IG. HEIULEifc, Dunaj II. Praterstrasse 49.
o*
n
®
N •d
p
o< P O
Spisal dr. Iv. Ev. Krek.

Prvi snopič
izide o Veliki noči.
Naročnina 30 li za snopič, obsegajoč dve poli.
Izdaja „KriC. soc. zveza" v Ljubljani.
Oglase in naročnino sprejema Luka Smolnikar, stolni vikar v Ljubljani.
Na prodaj je
24o 3-1
čevljarska delavnica
-v % ipayi.
Radi smrti moževe prodam čevljarsko delavnico, katera je v najboljem stanju in z vsem najpotrebnejšim novim orodjem ter z dvema strojema oskrbljena.
Pogoji so jako ugodni. Več se poizvč
pri vdovi	Ivani Kavžek
številka 103 v Vipavi.
Tokajski konjak
gdravilski
in pristni francoski, tvrdke
Bisquit Dnhoiielie & Comp.
po najnižjih cenah pri
Peter Lassnik-u
v Ljubljani. 211 9 2

J. Pserhofer-Jeve odvajalne krogljice
so že mnogo let obče znane in je le malo družin, kjer bi ne imeli tega lahko in milo delujočega domačega zdravila v hiši, katerega zdravniki ljudstvu priporočajo zaradi posledic težkega prebavanja in telesnega zaprtja. Teh krogljic, ki so znane pod imenom Pserhoferjeve krogljice ali kričistilne krogljice, stane 1 škatljlcu s 15 krogljl caml 21 kr., 1 zavoj s 6 Skatljleaini gld. 10,">. Ako se svota vnaprej pošlje, velja s poštnino vred: 1 zavoj krogljic gld. 1-25, 2 zavoja gld. g'30, 3 zavoji gld. 3-35, 10 zavojev gld. 9'20.
Pouk za rabo je priložen.
Edini izdelovalec in razpošiljevalec:
«T. Pserhofer-jeva lekarna
na Dmitijii, I„ Singrersti-asse štev. 15, SPflT Zahtevajo naj se, izrecno „J. Pserhoferjeve odvajalne krogljice"
ter naj se pazi, da ima vsaka škatljica na pokrovu rudeče tiskano ime .1. Pserliofer. knkoršno
je tudi na navodilu za uporabo.
Balzam za ozeblino j¡¿^J;
1 lonček 40 kr., franko poslan 65 kr.
Trnntfor vnL J Pserhofer-jev, iipuitcv	steklenica 50 kr.
Balzam za gušo Lta£"iSrfc
franko posl. 65 kr.
Slollovi kola - preparati
izvrstno krepčujoči želodec in živce. Liter kola-vina ali izlečka 3 gld , pol litra 1 gld. 60 kr., četrt litra 85 kr.
(ircnkaželodčnatiiiktura
J. Pserhoferjn (preje življenjska esenca).
Razun tukaj omenjenih izdelkov ima še vse v avstrijskih časopisih naznanjene tu- in inozemske farmacevtične spečijalitete in se vsi predmeti, ki bi jih ne bilo v zalogi, na zahtevanje točno in po ceni pivskibč. — Pošlljatve po poŠti izvrSč se najhitreje proti predpošiljatvi zneska, večje pa tudi proti povzetju — Ce se denar naprej poSljc (najboljše po pofitnej nakaznici), je poštnina dosti nižja, nego pri poMIJutvuli s povzetjem.
86 10-6
Lelikotno odvajajoče sredstvo, oživlja in krepča želodec, ter pospešuje prebavljanje. Stoki. 22 kr., dvanajst stekl. gld. 2- —
Balzam za raneit;KeStrjH' Tan noeli i ni n-poinadaJ hp08ferr:
jeva, najboljše sredstvo za rast I as, lonček 2 gl.
Zdravilni ohliž za rane
pok. prof. Htcndelu, lonček 50 kr., franko poslan 75 kr.
Vniversalna čistilna sol
A. W. llulrleha, domače sredstvo proti slabemu prebavljanju. Zavoj gld. !• —

Podpisana ima v zaloui nairaznovrstnejle trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kažule, pluviale, dalmatike, ve-lnme, albe, koretelje. prte itd
sploh vse, kar se rabi v oerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, preuovljenje stare obleke lil vsa popravila. — Izdeluje roino In pošteno po najniZjt eeui bandera In vso drugo obleko.
Prečistite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov.
Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 502 52-41
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v LJubljani, Wolfove ulioe 4.
F. Wisjan t Ljubljani, Rimska cesta 11
priporoča si. občinstvu in zlasti preč duhovščini svojo zalogo Izdelanih
„hMidaiieriet", koSeselnov in ua pol kritih * oz
ter izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela v najlepšem 6logu in po nizki ceni. 247 3-1

o>
.a £
RS O
C >
iS
a>
T3
rt C
>u
C OS -C
a» £
m
Zaloga vStyria", „Helikal", „A ustria" in ,, Stefanie:' - koles
prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike,
katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni.
Priporočam svojo naj- i*llCH" večjo in najbogatejšo, obče- 0 - 1 znano veliko izbero vsakovrstne zli« leni no in ««•otirnlno v secesiji, posebno
lepe poročne prstane
prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in najboljše šivalne stroje vse to po najnižjih cenah in z jamstvom.	28 17
Vabim na obilni obisk in ogled
z vsem spoštovanjem
___v
Fr. Čuden, urar in trgovec
v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža-
Ceniki brezplačno ni poštnine pronto
tu <
09 "O
—I ®
3
o»
V)
CD <
T3
O
OL
a»
03
ro
s» <
n
Pri šolskem poslopju na Dobravi pri Kropi se bodo oddajala razna dela, kakor podzidava tega poslopja pri jcdnem traktu in druge manjše poprave potom
minuendo licitacije
<lne 30. marca t. 1. oh 9. uri
na lici mesta upravičenemu stavbeniku ali pa zidarskemu mojstru.
Proračun 1200 K ima na ogled podpisani krajni šolski svet. Varščine treba položiti 5%.
Krajni šolski svet na Dobravi pri Kropi
244 2—1	dne 5. marca 1901.
Predsednik: V. AljaneiČ.




Kreditno društvo kranjske hranilnice v Ljubljani.
214 3-2
d
Obvestilo.
Na poziv ravnateljstva kranjske hranilnice vabijo se vsi p. t. deležniki kreditnega društva kranjske hranilnice (Creditverein der kraisischen Sparkasse in Laibach) v nedeljo 17. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne na
izvanredni občni zbor
v zbornico kranjske hranilnice.
Od leta 1898. sem odmerja se društvu neslisano visoka (loliodarina in doklada; tako je n. pr. davek za leto 1900. odmerjen na 8,395*47 K., dasi bilanca za leto 1899., izkazuje 1,194-00 K izgube. V 5.-6. letili požrle bi torej davščine ves do sedaj nabrani rezervni zaklad.
Posvetovalo in sklepalo se bode torej o tem, ali naj se kreditno društvo takoj razpusti, da se vsaj deloma ohrani rezervni zaklad.
Ker je vprašanje posebne važnosti, želeti je, da se zbero deležniki v prav obilem številu.
V Ljubljani, 25. februvarija 1901.
Odbor deležnikov kredit, društva kranjske hranilnice v Ljubljani.
Načelnik: Matej Treun.
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marij«? Tere/^je cesta hiš. št. 1,
v Knezov i hiši,
obrestuje hranilne vloge po	ioos 40-4
4*L> odstotka
!
brez odbitka rent neg a davka, katerega posojilnica, sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.
;
;

5
Največja zavarovalna družba za življenje
„The Mutual"
v New-Jorku.
Ustanovljena 1842.	Z nasprotnim zavarovanjem.
Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900:
K 14896Lo milijonov.
Čisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899:
K 38,158.423.
236 10-3
Jamstvena glavnica za zavarovalne prgodbe v Avstriji sklenjena je shranjena pri c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaji.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
BRATA POLLAK v Ljubljani.

1> il n. a j s k a to o i* s® a.
3n6 8. marca.
8kupm državni dolg v notab ,
Skupni drlavni dolg v »rebru . . • •
Avstrijska zlata renta 4"/„......
Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogzrska zlata renta 4°/0 ......
Ogerska kronska renta 4°/0, 200.....
Avstro-ogerske bančne delnice. 600 gld. .
Kreditne delnico, 160 gld.....
ijondou vista ...... . . . •
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.drf.vei)
98-70 9865 118-25 98-30 118-20 9360 1676— 691-25 240-30 117-40
20 mark............
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci....... ,
C. kr. cekini...........
ttn6 8. marca.
3-2% državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 6°/„ državne srečke i. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kroa
Tisme srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6%
23-49 1909 90-50 11-32
184-170-25 207-50 95 80 149-— 261' -
(hinavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	106-15
Zastavua pisma av. osr.zem.-kred.banke i■"/„ .	94-15
Prijoriletae obveznice državne železnice .	427—
> » južne železnice 3°/„	349 —
, » južne železnice o"/,,	124-—
» » dolenjskih železnic 4";„ .	99-50
Kreditne srečka, 100 gld...... .	401 -
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld, .	400—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld .	52—
Ogerskega » „ » 5 ».	26 60
BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld..... 19--
Rudolfove srečke, 10 gld. . . . .	61—
Salmove srečke, 40 gld......
St. Génois srečke, 10 gld.......
Waldsteinove sreèke, 20 glJ.....
Ljubljanska srečke. ........
Akcije anglo-av-3trijB<e bancs. 200 gid. Akcije Ferdinandove se v. želez., 1000 gl. ut- v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . Akcije južno železnice, 200 gld. sr. Splcina avstrijska atavbiaska družba
Montanska družba avstr. pian.....
Trboveljska preraotrarsia drutha, 70 gld. Paoirnih rubliev 100
205 — 230-393 — 57 — 277 -6338 -843 — 105 25 167.-465 50 460— 253 —
WJC Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, eredk. donarjov itd. Zavarovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Fromeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev narodfl na borzi.
Menjarmična delniška družba
„XV- K m C IT M»
I., WollzeilB 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Poja«nlla-Tl!».Stv vseli gospodarskih in finančnih »tvsrot; potem o kursnih vrednostih vseh špekutasijskitl vr«dn»staii' ifiplrje» in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visosiv?» obrentovanja pri popolni varnost' ¿SUŠ" 11 a l o ž e 111 h (j f. a v n t c. U