Časopis .NAPREJ” izhaja dvakrat mesečno in sicer 4. in 18.
Uredništvo, administracija in ekspedicija: Idrija št. 75. Vse denarne pošiljatve na naslov :
Upravništvo »Naprej”. Vse dopise in spise na uredništvo.
Lastnik lista:
»Idrijska okrajna organizacija.” Naročnina za celo leto: v Idriji (brez donašanja na dom): K 1'92, (z donaša-njem na dom) : K 2'40, po pošti K 2'50; v Nemčijo 3 krone. Posamezne številke 8 vin.
V začetku novega šolskega leta.
Socialna demok*acija je resnična in odkritosrčna prijateljica šolstva. Stranka, ki sestoji iz delavskih slojev, se bojuje za neodvisno, svobodno šolstvo, ker ve ceniti njega visoko kulturno nalogo, ker ve, kolike vrednosti je za človeka izobrazba in duševna samostojnost. Življenje delavca je težko in polno trpljenja. Kapitalizem in hierarhija si prizadevata, da bi ljudstvo obranila v temi in nevednosti, ker se da brezpogojno izkoriščati samo tisti človek, katerega duševnih sil ni predramila blagotvorna moč vede in izobrazbe. Ko bi šlo po želji teh dveh izse-sovalcev človeške družbe, bi v naši ljubi Avstriji ne imeli nobenih šol, kjer se goji prava in resnična znanost. Vsi učni zavodi bi bili prikrojeni tako, da bi služili izko-riščevalnemu namenu teh pijavk. Kakor si ne moremo misliti toplote brez solnca, tako si ne moremo misliti prave izobrazbe brez neodvisnega šolstva, ki je samo sebi namen. Tàko neodvisno šolstvo vzbudi v človeški duši vse one sile, ki dvignejo v človeku čuvstvo dostojanstva in samozavesti, ki predramijo v njem vero v lastno vrednost ter ga store bogatega na znotraj, da ga tako oškodujejo za materialno uboštvo!
Kaj pa ima človek, ki preživlja sebe in svojce ob napornem delu svojih rok, ako nima vere v svojo moč, ako nima vere v vrednost svojih produktivnih sil, ako nima spoštovanja do samega sebe? Ta vera v samega sebe, to spoštovanje lastnega človeškega dostojanstva dvigne ubogega trpina iz nižin
življenja, da se začuti enakovrednega člana človeške družbe, ki je vreden upoštevanja in uvaževanja toliko bolj, ker se vzdržuje z lastnim delom in z lastnimi močmi kljubuje vsem viharjem življenja in vsemu nasprotovanju nezdravih socialnih razmer.
Šola, ki odgovarja svojemu namenu, je edina ustanova današnjih dni, ki objema vse sloje, vse stanove, vso človeško družbo z enako ljubeznijo in z enako dobroto. Taka šola je vir resnične blaginje za vse človeštvo, in v socialni demokraciji ima taka šola najtrdnejšo oporo. Žal, da so še drugi vplivi, zlasti vpliv okostenele birokracije in duševni svobodi nasprotujočega ultramontanstva, ki delujejo z vsemi silami proti neodvisnosti šolstva. Princip enakosti in isto vrednosti, ki j# na njem zasnovano pravo šolstvo, pride seveda do poppine veljave šele tedaj, kadar se izvede demokratizacija šolstva, kar je zopet naloga socialne demokracije. Takrat pride za vse sovražnike šolstva dan plačila. Birokratizem in klerikalizem, ta dva zvesta zaveznika, ki ’ežita kot mòra na vsem našem svobodnem pokretu, bosta morala stopiti s pozorišča in napraviti prostor zmagujočim idejam bralstva in enakosti, ki dvignejo ubogo človeštvo k luči in svobodi. Pasti mora duševno suženjstvo, akohočemo, da živi človek človeško življenje.
Cerkev, kakršna je dandanes, je kapita-listiška ustanova, ki ima naprodaj tudi nebesa — za denar Cim več plačaš, tein slovesnejše maše beró ù/i. Cim glasneje zapojo tvoji denarci, o k >pan, tem veličastnejše zapojo cerkveni zvo re iz visokih lin, glasno proseč zate, naj se odpro vrata nebeška. Cim izdatnejše se spomniš v poslednji volji cerkve I in njenih služabnikov, tem navdušenejše se
glasi «miserere» ob tvojem grobu. In tako dalje . . .
Ubožcu, ki nima kakor Kristus, kamor bi položil glavo, izbero kak pozabljen kot, kamor ga polože brez petja in zvonenja. Nima, da bi plačal. A njegovo uboštvo in trpljenje gre za njim. In to je veličastnejše spremstvo nego ves plačani blesk, nego vsa kupljena, a neodkritosrčna žalost in pobožnost.
Takega razlikovanja ne pozna šola, tako javno poniževanje uboštva in tako plačano poveličevanja bogastva ji je tuje. Obratno: čim ubožnejši je kdo, tem tesneje se ga oklene šola, da ga dvigne, usposobi za težak boj življenja in ga tako napravi enakega onim, ki so rojeni pod srečnejšo zvezdo.
O idrijski rudniški ljudski šoli smo že imeli priliko govoiiti in smo tudi dokazali, da ta šola ni taka, kakršna bi morala biti in bi tudi lahko bila, ker razpolaga rudniški erar z ogromnim denarjem. Vsi šolski prostori so prenapolnjeni, dekliška šola ni izpopolnjena z osmim razredom, da bi tako samazàseustvar-jala celoto. Učiteljstvo ima ogromno dela, ki je pri nas toliko težje, ker ga nadzorujejo in šikanirajo nestrokovnjaki in ker ne dobiva onega plačila, ki bi ga moralo dobivati v primeri s svojim delom in v primeri z uradniško stopnjo, ki jo zavzema — na papirju. Rudniški erar smatra šolo za breme, namesto da bi mu bila ljuba hčerka, ki naj bi jo negoval z vso skrbjo. Otrokom svojega delavstva , ki žrtvuje zanj vse svoje sile, ne more dati erar ničesar, naj bi jim dal vsaj dobro šolo.
Idrija je edino mesto na vsem slovenskem ozemlju, ki ima svojo srednjo šolo. Vzdrževanje naše realke zahteva ogromno denarja. A plačujemo ga radi, ker ta denar ni izgubljen, temveč je naložen na lepe obresti. Letos bo na naši realki prva matura. Fantje. ki jih je vzgojilo domače mesto, pojdejo v svet, da se vrnejo s kruhom in da začno z delom in ljubeznijo vračati domovini, £ar jim je dala. Od njih zahtevamo resnosti in delo-ljubnosti, da bodo mestile in zavodu v č ist. To zahtevamo tembolj opravičeni, ker preže nanje in na šolo klerikalci, ti na- |
sprotniki vsega napredka, z vso podivjano strastjo.
Treba pa se bo sicer z novimi silami poprijeti za podržavljenje realke. Naše mesto rabi denarja za tisoč drugih reči, in država, ki je dobila iz Idrije že toliko ogromno dobička, mora imeti do nje vsaj toliko obzirnosti, da prevzame te izdatke, ki so zanjo bagatela.
Smatrali pa smo za svojo časnikarsko dolžnost, da smo napisali te vrstice sedaj, ko se zbira naša mladina, da pije iz živega studenca vede in olike novih duševnih sil. S tem pa smo hoteli pokazati, kje išči naše šolstvo opore in zaslombe in kje so njegovi sovražniki, ki se nam prikazujejo časih tudi v nedolžni ovčji obleki, a so vkljub temu grabljivi volkovi.
Med šolskim letom se nam že še tuintam ponudi prilika, da bodemo katero rekli o šolstvu našega mesta. Želimo le, da ne bo treba nikdar grajati, ampak samo hvaliti.
V tem upanju kličemo : Obilo sreče, uspeha in vztrajnosti I
Iz Amerike.
Virden, 111. 5. avg.
Sodr. Williama Haywooda, tajnika in blagajnika «Zapadne unije rudarjev in plav-žarjev» je po enoindvajseturnem posvetovanju porotna sodnija, sestoječa iz samih poljedelcev in živinorejcev, oprostila obtožbe umora guvernerja Steunenberga v Boise Idaho. Obtožba je videla v Haywoodu načelnika zarote, koje namen je bil : umoriti vse uniji sovražne elemente. Enajsttedenska sodnijska obravnava pa je dokazala ravno nasprotno, namreč : zaroto posestnikov rovov in plavžev proti delavski uniji. Torej hoteli so razkriti zaroto Unije proti podjetnikov — razkrila pa se je zarota podjetnikom proti Uniji! Vsled fantastičnih bajk edine državne priče, Hery Orharda, se je moralo preiskati vse homatije med delom in kapitalom in vse delovanje Unije zadnjih desetih let.
In edino vsled delavske solidarnosti se je moglo iztrgati sodruga Haywooda iz rabeljskih rok. Od atlantskega do pacifiškega oceana se je pokazalo ameriško de-
lavstvo kot zaveden in solidaren činitelj. Cim bolj se je sodnijska razprava zavlačevala, tembolj je bilo delavstvo prepričano, da je na pravi poti s svojo sumnjo, da se gre proti njemu! Smelo lahko trdimo, da bi danes v Ameriki tekla kri, ako bi kapitalisti ne odnehali od svojega prvotnega načrta.
Škoda, da nimate več prostora v «Naprejul». Rad bi namreč napisal kaj več o razpravi zoper Haywooda ter kaj več sporočil o znamenitem zaključnem govoru junaškega zagovornika Clarancea Darrova. Govor, kakršnega je govoril Darrov, se redkokdaj čuje v sodnijskih dvoranah. Podobne govore je bilo čuti doslej le na socialističnih shodih! —
Delavstvo celega sveta je imelo v to obravnavo uprte oči. 27. julija ob 11. uri dopoldne se je izročilo porotnikom naročilo, da izrečejo svojo sodbo. Po dolgem rešetanju so se zedinili za — osvoboditev. V prvem glasovanju jih je 8 glasovalo za osvobojenje,
2 za smrt, 2 listka sta bila prazna. —
Telegram Rooseveltu s podpisi Ane Goldman, Aleksandra Berkmana in dr. je naznanjal, da je nezaželjen državljan — oproščen ! Moralna zaušnica za predsednika Združenih držav!
Zdaj bodeta še obravnavi zoper Pitte-boneja in Moyerja radi iste obtožbe. Misli se pa splošno, da se ti obravnavi ne bodeta vršili. Vsi trije so zaprti od 18. febr. 1906. Haywood je bil takoj po osvobodit venem verdiktu izpuščen, Moyer tudi drugi dan po tem verdiktu pod poroštvom 25.000 dolarjev.
Dà, dà — Amerika je dežela kapitalistov ! Boj delavstva je težak — vendar mora delavstvo zmagati na celi črti — pod praporjem Socializma.	Simon Kavčič.
Socialna demokracija in kmetiško ljudstvo.
(Ir poročila sodr. Antona Kristana na logaški konferenci dne 29. julija 1907.)
Konec.
4.	Obdelovanje polja, travnikov ter istotako uporabitev produktov poljedelstva se bode skupno izvr- |
ševalo pri splošnem obveznem delu na veliko in z najmodernejšimi sredstvi, ki jih preskrbi občina s pomočjo in s sredstvi dežele in države. Občina boimela rejo inupo-rabo živine. Prodaja pridelkov se bode izvršila potom okrajnih poljedelskih organizacij direktno na organizacije izdelovalcev in konsu-mentov v industrialnih in trgovskih mestih.
5.	Hiše in gospodarska poslopja bodo ostala privatna last, istotako bo mogoče vsakemu obdržati v privatni lasti vrtiče, perutnino, konje, prašiče i. t. d. za svojo lastno potreb o.*)
6.	Dohodki skupnega gospodarstva se bodo razdelili: 1. po delu; 2. po imetku, ki gaje lastnik prepustil občini. Manj premožni in ne-premožni obdrže za nagrado za svoje delo posebni delež iz občinskega premoženja in iz razlaščenih posestev. Delež od zasebnega imetka pa odpade, kakor hitro občina imetek kupi.
[Delež od imetka iz občinskih dohodkov se misli v obliki obresti ali dividende za vloženi premični in nepremični kapital v občinsko gospodarstvo. Ker se na primorano razlastitev malega in srednjega imetka v socialističnih krogih niti ne misli, je čisto enostavno in jasno, da mora vsakdo tudi od vloženih kapitalov dobiti svoj del.]
7.	Občine bodo imele pravico same ali v združbi z drugimi občinami urejevati podjetja vseh vrst in združevati se na širših temeljih skupnega gospodarstva.
*) Vsi socialistični teoretiki so mnenja, da bode poleg socialističnega lastništva obstajalo še zasebno lastni tvo za lastno potrebo posameznikov. Knjiga Antona Mengerja «Neue Staatslehre» riše n. pr. bodočo socialistično družbo ; socialisti pa so jo pobijali prav odločno iz vzroka, ker daje državi preveliko razlaščevalno moč in vse družabno življenje spravlja v določena stroga pravila.
Brez dvoma je, da to niso nezmotljivi recepti, ampak le obris socialistične organizacije na kmetih. Mogoče se bode še vse boljše razvilo, kajti šele s socialistično organizacijo poljedelstva izginejo s kmetov lati-fundije, pa tudi kočarji, bajtarji in podobni proletarci na kmetiji. Šele potem izginejo one premoženjske razlike, ki provzročajo, da so vse poljedelske reforme enostranske ter absolutno brez koristi za ogromno večino kmeti-škega prebivalstva. Nepremožni človek najde v občinskem in razlaščenem posestvu dovolj vira za obstoj, mali kmet bo imel dovolj zemlje in izdelovalnih sredstev — tudi srednjemu kmetu bo boljše, ker bo s skupnim delom in na združenem posestvu pri manjšem trudu več pridelal kot danes, ko kmetovo delo na malih parcelah izključuje raci-onelno pri- in obdelovanje ter uporabo najmodernejših sredstev za poljedelstvo. Šele v socialističnih občinah bodo mali kmetje deležni dobrot veleizdelovanja. Celo nasprotniki socializma morajo priznati': da je vzrok propadanja kmetije zadolžitev ter raztresenost (premalo velikih parcel skupaj v lasti posameznika) zemljiških parcel posameznih posestnikov.
V socialistični občini bode izginilo vsako mezdno suženjstvo. Posli in poljedelski delavci, ki delajo danes za privatno last in privatni užitek drugih se bodo izpremenili v občinske zadružnike z enakimi pravicami in dolžnostmi , kot jih bodo imeli vsi drugi Občinarji. Mezdno robstvo izgine kakor je izginilo suženjstvo in kakor je izginila tlaka.
Večji dohodki in večji čisti dobiček združenega dela nagromadijo v občinah kapitale, s katerimi bode mogoče začenjati razna industrijska in prometna podjetja zboljševati šolstvo, ustanavljati knjižnice ter skrbeti na sploh in vsestransko, da bi se tudi izmučeno kmetiško ljudstvo moglo greti na solncu prave kulture.--------
Iz narisanih zahtev in plana socialistične organizacije poljedelstva spozna vsakdo lahko, kako nezmiselne in neumne so trditve in obrekovanja najrazličnejših časopisov («Domoljub,» «Slovenec» i. t. d.), da bo socialna demokracija uničila kmeta, poljedelca, da bo
proletarizirala malega kmetiča, da mu bo vzela zadnji košček rodne zemlje, da bo iz njega napravila državnega delavca, ki bo pod policijskim nadzorstvom i. t. d. i. t, d. In poljedelstvo je že tako proletarizirano, premožnejši poljedelci so že tako redki, da ni socialistična organizacija poljedelstva ne le mogoča ampak rujna. Socialni demokraciji je narasla že nova naloga: namreč, da vzgojuje poljedelsko ljudstvo za te ideje v njegovem lastnem interesu. Program socialne demokracije ne zahteva:
proletarizacije (osiromašenja), ampak odstranitev že proletariziranih. In zato mora iti tudi kmetiško ljudstvo v tem smeru kakor gre industrieini proletarijat, namreč:
k izpremembi premoženjskih in gospodarskih razmer, kajti zanj ni iz sedanjega mizernega življenskega položaja nobenega drugega izhoda.
* * *
Opomba poročevalčeva : Vsem onim, ki se žanimajo za stališče socialne demokracije napram kmetiškemu prebivalstvu na slovanskem jugu, priporočam precitati razprave; ki so se o tem vršile tudi na IV. strankarskem zboru hrvatske socialne demokracije, vršečem se v Osijeku o božiču 1. 1906. Glej o tem: Zapisnik IV. strankarskega zbora hrvatske socialne demokracije, vršečega se o božiču v Osijeku.
Svetovni kongres „Svobodne Misli“.
Praga, 8. septembra.
2500 pristašev «Svobodne Misli» se je danes zbralo na Žofinski otok, da začno zborovati o predloženih predmetih. Cel svet je zastopan. Vse jezike se sliši — francoski, angleški, španjolski, ruski, slovenski, nemški, italijanski, češki, poljski, hrvaški. — Vsi narodi so zastopani po večalimanj delegatih.
Ob 10. uri dopoldne je otvoril urednik K. Pelant kongres s prijaznim pozdravom v
francoskem, nemškem in češkem jeziku. V častno predsedstvo so bili izvoljeni enoglasno: za Francoze za Belgijo poslanec Leon Furnemont iz Bruselja, — za Francijo posl. Hubbard iz Pariza in vse-učiliški profesor Hector Denis iz Bruselja v Belgiji; — za Cehe: vseuč. profesor dr. Franjo Krejči; — za Nemce: dr. Gustav Tschirn iz Vratislave ; — za Italijane vseuč. prof. Ghisleri iz Bergama; za Poljake: urednik Me-mojewski iz Varšave; — za Slovence: pesnik Anton Aškerc; — za Špance: Odon de Buen iz Barcelone. Kot aktivni predsedniki so bili izbrani : Ceha dr. Bartošek in dr. Drazdàk ter Nemec Zenker, za zapisnikarja Ceh Makovec in Nemec Riess.
V imenu mesta Prage je pozdravil kongres mestni svetovalec g. Filip, na kar je govoril vseuč. profesor dr. Krejči krasni govor o Svobodni Misli, v katerem je pokazal na klerikalno natolcevanje in obrekovanje ter na pravi pomen gibanja «Svobodne Misli». (Ta govor prinesemo v večjem ekscerptu prihodnjič.) Potem so pozdravili kongres : Francoz, univerzitetni profesor H. Denis, Španec Ferrer, posl. Furnemont, Nemec dr. Tschirn, Parižan Beauquier, Slovenec Anton Aškerc, Luxemburžan Daubenfeld, Nizozemčan Froewein, Poljak Nyjemojewski, Madjardr. Ha-ranyi, Litvin, Boczkowski, Hrvat Wodwarška, Nemec Schoeller, Američan Souza (iz Buenos Aires), Rusin dr. Trylovski, Nemkinja Ida Alt-mannova in Italijan profesor Ghisleri.
Urednik K. Pelant je prečital celo vrsto pozdravov: od pesnika Mach a ra, profesorja Karjejeva, profesorja Haeckla, pisateljev Bruno Willeja in Gorkija, mestnega sveta v Lyonu i. t. d. i. t. d.
S lem je bil dnevni red prvega dne končan. Popoldne je bila skupna zabava na Belvedere, zvečer slavnostna predstava v Narodnem gledališču.
Nas Slovencev prisostvuje kongresu celih — 12, in sicer 11 moških in ena gospodična. Za prvič dovolj; upamo pa, da se tarnala čela podvoji, potroji, pomnoži tako kot se je to zgodilo na Češkem.
Praga, 9. septembra.
Drugi dan kongresa se je začel — s protestom proti izgredom v Prachaticih. (V Prachaticih so se sprli ter stepli Cehi in Nemci.) Protest sta podala Nemca Zenker in Hutter, v njem se izreka kongres, da mora biti za manjšine povsod pravica svobodnega izražanja. Protest je bile soglasno sprejet.
Dalje je sprejel kongres predlog belgijskega poslanca Furnemonta. da kongresisti po končanih debatah posetijo mesto Tabor, kjer je toliko zgodovinskih spominov na bojevnike za svobodo.
V razpravi o svobodni šoli so govorili danes: dr. Bartošek iz Prage, Francoz Delarne, Nemec Zenker, češki učitelj Cerny, Belgičan Eugene Hins, Nemec dr. Tschirn, Francoz Beauquier, Nemec dr. Stark, Španjol Ferrer, češki učitelj Ulehla Nemca Julius Lederer in Schauer, češki profesor Spaleny, Nemec Viljem Boerner, soc. dem. češki poslanec Vančk in maloruski poslanec Trylovski.
Vsi so energično zahtevali svobodno šolo ter pokazovali na današnjo šolo. Profesor Spaleny je tudi formuliral zahteve svobodomislecev glede šol v precizno izraženem programu.
Danes so kongres pozdravili ruski pisatelj Leonid Andrejev, profesorja Sumcov (iz Ghar-kova) in Maksim Kovalevsky.
Zvečer je v nemškem gledišču slavnostna predstava.
Pri izberi komisij so se Slovenci razdelili tako, da sta po dva v vsaki komisiji zastopana.
* *	*
Praga, dne 10. septembra.
Danes zjutraj se je razpravljalo v komisijah. Obilna udeležba povsod, čile in jedrnate razprave so vzbujale povsod najlepše razpoloženje.	Najzanimivejše	debate so	bile v	komisijah	«Rodoljubje in	svobodna	misel»	ter
«Svobodna šola».
Popoldne je bila zopet plenarna seja. Pisatelj Zenker je pojasnil včerajšnjo izjavo predsedstva o vprašanju narodnega boja. Poslanec Furnemont je pojasnil nato, zakaj je I predlagal, naj bi udeležniki kongresa šli
zadnji dan v Tabor. Nato so pozdravili ame-rikanski delegatje kongres.
O ločitvi cerkve in države je govoril delegat J. Peter Schmal ter predložil resolucijo, v kateri se zahteva ločitev cerkve od države in ločitev šole od cerkve.
Francoski delegat D e lame je predložil francosko resolucijo. Vse države naj bodo laicizirane, ločitev bodi javno pravo —javne službe naj bodo laicizirane — s postavnimi sredstvi naj se zabrani gromadenje bogastev posvetnega duhovništva in redovnikov. Pisatelj F. V. K r e j č i je nato prekrasno govoril o ločitvi cerkve in države, zahteval je to iz dveh vzrokov: da se obvaruje kulturo pred napadi klerikalizma in da prenehajo privilegije dogem v državi. Pisatelj Z en ker je zahteval ločitev cerkve in države z ozirom na veliko cerkveno bogastvo. Poljak N y j e m o-
j e v s k i je predlagal, da se pošlje pozdrav onim delavcem v Sosnovicih, ki so izstopili iz katoliške cerkve ter so raditega preganjani. Govorili so dalje še: delegat Lederer iz No-rimberka, delegat H i u s iz Belgije ter socialno-demokratični poslanci dr. S o u k u p (o tiskovni svobodi), V a n č k (o pomenu glasovalnega listka za ločitev cerkve od države) ter Wutschel.
Danes zjutraj so se sešli tudi delegatje iz Moravske na posebni sestanek, kjer so razpravljali o organizaciji svobodnih misliteljev.
Danes zvečer pa se je vršil jako lep večer na čast delegatom. Koncertirala je č e š k a Filharmonija, nekaj lepih pesni pa je zapela operna pevka Riižena Maturova.
—n.
ZMES.
Za splošno, enako, direktno in tajno volilno pravico v deželni zbor so začeli soc. demohratje na Češkem, na Nižjeavstrijskem in Štajarskem prav odločen boj. Na Dunaju, v Pragi, Gradcu in drugod po omenjenih deželah se je vršilo še obilo shodov, na katerih se je boj na celi črti proklamirah Ceski in nemški socialni demokratje so izdgli 8. sept. skupni proglas na delavce po Češkem, v katerem prolestujejo proti zavlačevanju volilne reforme v dešeini zbor. — In pri nas?!
Kaj je «svobodna misel» ? «Svobodna Misel» je svetovna zveza radi hranitve pravice svobodno in z razumom preiskovati tej svobodno izraževati vsako misel v verskem, političnem in socialnem oziru.
Strankarski zbor nemške socialno-de-mokratične stranke v Avstriji se bo vršil od 30. sept. do 3. ev. 4. okt. t. 1. Na dnevnem redu so prav važne točke: 1. novi organizacijski statut stranke; 2. predstojeće naloge
soc. demokracije v parlamentu ; 3. s t a n o-vanjsko vprašanje; 4. strankin tisk; 5. volilna pravica za deželne zbore in občinske zastope itd. — Za ta zbor vlada med nemškimi sodrugi veliko zanimanje !
V Maroku je nastala prava vojska med domačimi in Francozi. Pred Casablanko so neprestani boji, ki končajo vedno z nekoliko mrtvimi in ranjenimi na obeh straneh.
Volitev predsednika Združenih držav v Ameriki bo leta 1908. V volilni boj nastopijo v glavnem: republikam, demokratje in soc. demokratje. Demokratiški kandidatBryan je začel že z agitacijo proti sedanjemu predsedniku Združenih držav Rooseveltu, ki bo republikanski kandidat. Očita mu, da je njegov boj proti kapitalističnim sindikatom in trustom navidezen !
Nebesa je prodali Časopis «Kijevski Čech», ki izhaja v Kijevu na Ruskem priobčuje to le pogodbo: «9. maja 1906. sem spodaj podpisani kmet Nikolaj Nikiforovič
Tjutjunov, star 38 let, bivajoč v vasi Dogrna-rovka, iz revščine prodal bogatemu km«tu Makaru Fedosijeviču Zelenskemu za 50 rubljev svojo pravico do nebeškega kraljestva.» — Dokaz, ki govori za cele knjige !
Francoska socialna demokracija je
imela istočasno s češko svoj strankarski zbor. Na programu sta bila glavni točki: 1) Militarizem in mednarodni konflikti ter 2) Raz merje socialističnih strank napram strokovnim
organizacijam. Glede militarizma so bile burne debate. Glede strokovnih organizacij in politične stranke pa se je sklenilo delovati na to, da izginejo izmed teh dveh organizacij vsi nesporazumi!
V Ameriko se je priselilo 1. 1906. — 1,004.756 oseb, 1. 1905. — pa 880.543. Največ gre Italijanov v Ameriko (I. 1906. — 267.078), potem pa Židov (1.	1906. —
153.848).
idrijskiega okiraja.
Izjava. Pripovedujejo mi, da me vsaka številka lista, ki čuje na ime «Naša Moč» blati prav po bara h s k o. No — ne berem tega lističa, ker sem po prečitanju 10—12 številk spoznal, da je to navadno barabsko glasilo. Odgovoren urednik mu je ubogi — Jožef Gostinčar, čegar tožbo radi časti je c. kr. okrajno sodišče v Idriji zavrnilo vsled dokaza resnice. In jaz naj svojo čast branim proti takim individuom? Ne — bila bi to za nje prevelika čast! Jaz delam odkrito. Moje delovanje je jasno, čisto, strogi kontroli od poklicanih ìd nepoklicanih podvrženo. Ne godi se mi pa slabo. Ugaja mi, da mi zavidate moje stališče; veseli me, da mi naštevate dohodke; smejem se Vašemu blatenju. Vem dobro, da se mi je 1. 1903. prorokovala pot po Zalivem, da se je zavod, kojemu sem bil postavljen na čelo, smatral na sploh za pasiven ter na robu propada ... No — in danes me navdaja z veseljem, da se pri tem zavodu godi meni dobro ter z menoj še 14 drugim uslužbencem. Torej : Zoper barabsko blebetanje se branil ne bom. Vse blato, ki ga mečete na me, pada nazaj na Vas. In umazani ste že od njega tako, da se bodete res prav kmalu udušili v lastnem blatu.
V Idriji, sredi septembra 1907.
Anton Kristan,
ravnatelj «Občnega kons. društva» v Idriji.
Kar klerikalec — to lažnjivec ! Bil sem prisoten razpravam, ki so se 8., 9., 10., 11., 12. septembra vršile na kongresu «Svobodne Misli» v Pragi. Nisem zamudil niti minute. Navzoč sem bil tudi razpravam komisij za «Svobodno šolo», za «Ločitev cerkve od države» ter deloma razpravam komisije «Domolj .bje in Svobodna Misel». Torej lahko rečem, da mi je podrobno znano vse delovanje kongresovo. Citai sem poročila čeških in nemških listov, svobodomiselnih, konservativnih in klerikalnih. Citai sem tudi glasilo čeških klerikalcev «Čecha». Najumazanejše poročilo klerikalnega «Čecha» je bilo pa še — biser proti pisavi katoliških
duhovnikov v ljubljanskem «Slovencu». Da so mojstri v lažeh ti Kristusovi namestniki, to sem vedel. Ali da so pa tako mizerni, tako barabski, tako anti-krlstovski, no, o tem nisem bil prepričan. Ali čital sem «Slovenci»: pred očmi so mi zaplesale črke, mesto črk so se pokazali rožički — koj za njimi kristjanski hudički — videl sem dovolj. Žegnani gospodje! Pokazali ste se v pravi luči ! Le tako naprej ! Tudi to ubogo slovensko ljudstvo, katero imate še v krempljih, bo spoznalo vas v pravi podobi . . . Poročila o kongresu «Svobodne Misli» v ljubljanskem «Slovencu» so zlagana, lažnjiva od prve do zadnje vrstice, izmišljena od «namestnikov božjih». Laž je, da je menih P. Schachleitner razbil svetovni kongres «Svobodne Misli» («Slov.» št. 211) — ker ta P. Schachleitner sploh ni prisostvoval niti eno minuto kongresu. Laž je, da so bili na kongresu škandali, da je grozil pretep i. t. d. («Slov.» št. 209). Kongres pa se je tako dostojanstveno vršil, da si dostojanstvenejše niti misliti ni mogoče. Laž je — no, vse, kar je «Slovenec» poročal o kongresu je velika laž ... V prihodnje bom še na več reči pokazal. Da osvetlim klerikalno poročanje, povem še to-le: Slovenci, organizovani v slovenski sekciji «Svobodne Misli» smo izdali drugi dan kongresa letak v francoskem jeziku pod imenom «Memoire des Slo-včnes», v katerem smo pojasnili razmere na Slovenskem ter v par poglavjih očrtali našo kulturno in politično zgodovino. Klerikalni češki dnevnik «Cech» pa je pisal o tem letaku to-lc: «Slovaci so izdali kongresu spomenico, v kateri tožijo, da jih Madjari silno potlačujejo ter k tlom pritiskajo . . .» In iz tega «Cecha» črpa «Slovenec» svoje laži, ki jih seveda še veča in veča!	Anton Kristan.
„Socializem" I. zvezek. Cena 20 vin. Pod tem naslovom smo izdali brošuro, ki je vredna, da se kar najbolj razširi med slovensko ljudstvo.
V organizacijo ! Vse rudarje, ki še niso organizirani, poživljamo, naj pristopijo v organizacijo ru-
darjev! Pristopnina 1 K, — članski pr spevek 30 vin. na teden!
Občno konsumno društvo v Idriji opozarja vse člane, naj nakupujejo vse potrebščine v prodajalnah občnegr kons. društva v Idriji in v Spodni Idriji. Dobi se vse blago sveže, pri-tno ter po kolikor le mogoče nizki ceni.
O mezdnem gibanju idrijskih rudarjev so lepo pisali «Rdeči Prapor», «Glitek aufl», «Arbeiterzcilung» in «Arbeitervvdle».
Kirchsteigerja blati «Slovenec». Mi prav toplo priromamo vsem naj si nabavijo I. del romana «Pod spovednim pečatom», ki stane 2 K 60 vin. ter naj si omislijo ludi II. del, ki izide te dni.
Delavce našega rudnika blati «Sloveni c» povodom mezdnega gibanja ter namigava c. kr. direkciji, da delavci v Idriji ne zaslužijo povišanja! Delavci! Odprite oči!
Glede J. Seljaka, ki je bil radi bo'ezni penzioniran, naj bo «Slovenec» brez skrbi. J. Seljak je bil penzioniran vsled bolezni — glede Leop. Lapajneta pa se jve, da je še tako trden, d i še 100 kg vreče nosi . . . Seveda le zaradi lepšega, drugače je g. poslovodja že prcnobel...
Zopet draginja! Ubogo ljudstvo! Vsak dan pride novica: to in to se je podražilo! Te dni smo prejeli sledeče :
Rokodelska zadruga v Idriji naznanja sl. občinstvu, da so imeli vsi tukajšni čevljarski in krojaški mojstri posvetovanje, ter so skleni i, da postavijo vsi enotne nekoliko zvišane cene izdelkov svojega dela in to radi vedno rastoče draginje in radi pomanjkanja delavskih moči.
Tarife dobijo naročniki pri vsakem čevljarskem mojstru na zahtevo.
Gene od krojaškega dela se bodo računile po naslednjem tarifu :
Navadna Boljša Fina kron
Cena od cele obleke..................9'20	IT	13'—
od samih hlač ali	telovnika .	. . T70	2‘30	2'80
od samih suken.....................580	6 40	7‘20
od površnika....................... 9 20	IT—	13’—
— Za danes objavljamo brez komentarja; prihodnjič več.
Kašelj !
Kdor trpi na kašlju, rabi naj povsod preizkušei o olaj,sevajoče in zelo okusne
Kaiserjeve prsne karamele.
5120 notarsko overovljenih spričeval kaže uspehe pri kašlju, hripavosti, kataru in zažlemanosti.
Paketi po 20 in 40 vin. — Pravi so le z znamko «Tri jelke». — Zaloga pri	24—7
Danielu Pircu, lekarnarju v Idriji.
Prva idrijska čipkarska zadruga v Idriji
vpisana zadruga z omejeno zavezo
vabi vse članice na
= redni polletni ------
zbor
ki se bode vršil
29. septembra t. I. v prostorih «Ženskega društva Veda».
w s
ODcn
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva o delovanju zadruge.
2.	Poročilo računov za dobo od 1. januarja 1907 do 1. julija 1907.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Raznoterosti.
Idrija, 18. avgusta 1907.
Za nadzorstvo:
Ivanka Strausova,
zapisnikarica.
Alojzija Kosova,
predsednica.
f Pristna samo v izvirnih zavojih z imenom Kathreine*.
^ Otroke i bi bilo samo Se navajati ICathreinerJev« ka ve.
i.
I' 9x Mm km dih Jih hc. '1 in, MMiìimlo djyhyiL. Jbitm Jjđlmmnjim kmv piL /J
Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešanef
Hathrelnerjeva Kueippova flhulun kava
sama se je obnesla
najokusnejšo primes,
ki lahko
prebavna,
redilna in \ <
krvotvorna
speši zdravje