Leto XXn., St. 1)1 Ljubljana. četrtek 5. Jtrnifa 1911 Upravništvo: LJubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24» 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 34-92 to 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. tZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije to Inozemstva ima Unione Pubbllcitš Italiana S.A., Milano Cena Din 2 — cent. 60 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30.— Din. Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano Nuovi vIo!enti bombardamenti di Malta e di Tobruk Due piroscafi colpiti ed incendiati — Tre velivoli abbattuti — Persistente resistenza in AO II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 4 giugno il seguente bollettino dl guerra n. 364; Nella notte sul 4, n ostri velivoli hanno bombardato aeroporti dell'isola di Malta. NelbAfriea settentrionale, sono stati rin-novati i bombardamenti aerei contro Ia j base di Tobruk; sono state colpite batterie e na vi alla fonda: un piroseafo e stato in-cendiato; altro piroscafo 6 stato attaccato ed incendiato a levante di Tobruk. Nel cielo dl Sollum, la nostra caccia ha abbattuto due velivoli nemici del tipo »Hurricane«. Un borabardiere nemico 6 stato abbattuto dal tiro antiaereo di nostre siluranti. Nella notte sul 3, il nemico ha compiuto un'incursione aerea su Bengasi. Nell»Africa orientale, dovunque i nostri presidi e le nostre colonne mobili persi-stono nella loro tenace resistenza ed in-stancabile attivita. In regicme Galla e Sidamo, azioni di artiglieria sull'Omo Bot-tego. Nov srdit napad na Malto in Tobruk Dve ladji zadeti in zažgani — Tri letala sestreljena — Vztrajen odpor v Vzhodni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil dne 4. junija naslednje 364. vojno poročilo: V noči na 4. junij so naša letala bombardirala letalšča na otoku Malti. V Severni Afriki so letala ponovno bombardirala oporišče Tobruk. Zadete so bile baterije in ladje v luki. Ena ladja se je vnela. Neka druga ladja je bila napadena vzhodno od Tobruka in se je prav tako vnela. V zraku nad Solumom so naši lovci sestrelili dve sovražni letali tipa »Hurricane«. Naši torpedni čolni so s protiletalskimi topovi sestrelili eno sovražno letalo. V noči na 3. junij so sovražna letala napadla Bengasi. V vzhodni Afriki se naše posadke in mobilne kolone vztrajno drže in so neprestano na delu. V pokrajini Gala in Sidamo je prišlo do delovanja topništva ob reki Omo Bottego. Hudo bombardiranje Malte Operacijsko področje, 4. junija, s. Poseben dopisnik agencije Štefani poroča: V minilih dneh so bih napravljeni številni poizvedovalni poleti nad vsemi odseki otoka Malte. Med temi poizvedovalnimi poleti so bile napravljene številne fotografije, ki nemško vojno poročilo Velik plen na Kreti — Bombardiranje industrijskih naprav na angleškem otočju BerMn, 4. jun. Vrhovno vojno poveljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: V bojih na otoku Kreti je bilo po dosedanjih ugotovitvah ujetih nad 8000 Angležev in okrog 4000 Grkov. Razen tega je bilo mogoče zapleniti številne oklopne vozove in topove, kakor tudi veliko množino municlje, obleke in živil. Letalstvo je bombardiralo včeraj industrijske naprave v grofiji Essex in v južni Angliji. Severovzhodno od Orkneyskih otokov so potopila bojna letala zadnjo noč 4000-tonsko trgovsko ladjo In hudo poškodovala pred severno obalo škotske dva velika tovorna parnika. V noči na 3. junija so torpedna letala dosegla dva zadetka na veliki bojni ladji. UsprSui letalski napadi so bili zadnjo noč usmerjeni na preslcrbovalno luko Hull in proti pristaniškim napravam ob angleški južni in vzhodni obali. V Severni Afriki živahne obojestransko topniško delovanje pred Tobrukom. Oddelki nemških strmoglavnih ln rušilnih letal so 2. junija ponovno napadli cilje okrog Tobruka, uničili v pristanišču transportni parnik in dosegli zadetke na neki angleški protiletalski postojanki. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. V času od 29. maja do 3. junija je izgubil sovražnik 20 letal, izmed katerih so jih v letalskih bojih nočni lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 14, dva pa čolni Buenos Aires, 4. jun. d. Argentinski list »Naziones« komentira angleški poraz na Kreti in pravi, da je izguba Krete za Angleže težak udarec, zlasti zaradi posledic, ki bi jih utegnila imeti za varnost Egipta in Sueza kakor tudi Palestine in Trans-jordanije. Tudi angleško vojno brodovje so velike važnosti za operativne namene. V zvezi s poizvedovalnimi poleti so bili v preteklih nočeh bombardirani razni pomorski objekti in letališča na otoku. V noči na torek je bilo izvršeno strašno bombardiranje letališča Hal Far, kjer so bila odkrita razna letala, ki jih je skušal sovražnik skriti pred napadi iz zraka. Vrženih je bio mnogo bomb, ki so deloma uničila, deloma pa poškodovala letala na tleh. V bližini letališča sta nastala dva požara. Akcijo naših letal je ovirala silna protiletalska obramba in snopi svetlobe iz številnih reflektorjev, ki so skušali skriti posamezne objekte. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. je sedaj v skrajno težavnem položaju, ker je njegovo zadnje zatočišče Aleksandrija oaslej dosegljivo z letališč na Kreti. Zaliv Suda na Kreti po stal važno oporišče oboroženih sil držav osi. Nemčija si je zagotovila premoč v zraku nad Sredozemljem Napadi na Anglijo Rim, 4. jun. s. Angleški radio je objavil, da so nemška letala v pretekli noči hudo napadla posamezne kraje v Angliji. Bombardirala so celo vrsto krajev, zlasti pa industrijska središča na vzhodnem delu otoka. Bardossyjev oblik v Rimu Prijateljska pogodba z Italijo je omogočila Madžarski izpolnitev njenih stremljenj Budimpešta, A. jun- s. Pozornost vsega tiska in javnega mnenja se je usmerila v Rim spričo obiska ministrskega predsednika in zunanjega ministra Bardossyja, ki je prispel danes v italijansko prestolnico. Polslužbeni »Budapest Ertesig« pa tudi drugi listi objavljajo prva poročila o Bar-dossyjevem potovanju zelo izčrpno in opozarjajo v svojih uvodnikih na izjave, ki jih je dal madžarski ministrski predsednik pred svojim odhodom iz Budimpešte. Predvsem ugotavljajo, da je Bardossyjevo potovanje povsem naraven stik s predse dni-rašistične vlade in zunanjim ministrom Cianom, ki jima bo madžarski narod vedno hvaležen, ker sta prav ona v največji meri upoštevala in podprla ma- za iskanje min, dočim je bil ostanek raz- d?a__kp asDiraciie ki so se sedai izDol-dejan na tleh. V istem času je bilo izgub- j aSpiraaje' ** se seaaJ ^P01" 1 jenih 10 lastnih letaL Heraklion porušen Berlin, 4. junija, d. Pobegli bivši grški nile. »Esti Ujsag« opozarja, da je prišlo do obiska v Rimu prav v trenutku, ko je os dosegla sijajno zmago na Kreti. »Maggyar-orszag« pravi med drugim, da se je Madžarska s prijateljsko pogodbo z Italijo otresla izolacije, v katero jo je spravila diplomacija Male antente. Madžarski odno-šaji z Rimom in Berlinom so omogočili Madžarski, da je v treh etapah izvedla svojo revizljonistično politiko. Tudi Bar-prebivalstva Herakliona izvrstna. Prart, j dossyjevo potovanje v Rim je v službi te da se je civilno prebivalstvo vseh slojev in ! Polltlke- Bardossy je podal dokaz, da se je vseh starosti od 15. do 70. leta z vsemi tudi on odpravil po poti, ki so jo začrtali razpoložljivimi sredstvi udeleževalo boja njegovi predhodniki. Obisk v Rimu bo sve-proti nemškim vojakom. j čano potrdil madžarsko zunanjo politiko. S to izjavo je minister samo potrdil, da ! kl Je dosegla, da se je razveljavila trianon-se je civilno prebivalstvo na Kreti res v j sk» pogodba in da so se priključili Ma-nasprotju z mednarodnim pravom borilo l džarski milijoni Madžarov, ki so živeli do-proti nemškim vojakom. Pri tem so bila . zagrešena, kakor znano, mnoga zverinska | dejanja na ranjenih nemških vojakih. Uso- pravosodni minister Dimitrakes je po svojem prihodu v Egipt podal novinarjem izjavo, v kateri pravi, da glavno mesto Krete, Heraklion, ne obstoji več, temveč predstavlja le še ogromen kup razvalin. V mestu ni ostal niti kamen na kamnu. Minister pristavlja, da je bila kljub temu morala da, ki je sedaj doletela Heraklion, je torej le povsem upravičeno dejanje osvete s strani nemškega letalstva. Razburjenje v Londonu zaradi poraza na Kreti Lizbona, 4. jun. d. Ameriške agencije poročajo iz Londona, da so vesti o velikih angleških izgubah na Kreti izzvale med angleškim prebivalstvom pravo zaprepa-ščenje. V ponedeljek zvečer se je zbrala pred angleškim vojnim ministrstvom velika množica, ki je od uradnikov ministrstva zahtevala podrobnih informacij o dogodkih na Kreti. Rim, 4. junija, s. Iz očitkov in obtožb najnovejšega angleškega poraza na Kreti so razvidna zelo zanimiva dejstva. Angleški tisk se bavi predvsem z nezadostno letalsko obrambo in s pomanjkanjem letališč. »Daily Herald« pravi, da je angleško poveljništvo razpolagalo z otokom že od lanskega novembra ter je moglo ukreniti vse, kar je potrebno za njegovo obrambo. Ko pa je Kreta postala točka sistematičnih nemških letalskih napadov, se ni ukrenilo ničesar za podzemska skrivališča angleških letal. Kar pa je najhuje, zaključuje list, je to, da se ni storilo nič niti tedaj, ko so nemška letala uničila že cele oddelke angleških lovcev. slej izven nje. Vsi listi obširno poročajo tudi o programu Bardossyjevega službenega obiska. Važno je, da se Bardossy sestaja z italijanskimi državniki takoj po poslednjem Mussolinijevem sestanku s Hitlerjem na Brennerju. V vsakem primeru je sedaj s padcem Krete in ustanovitvijo hrvatske dinastije balkanski položaj ustaljen in urejen v smislu koncepcij Italije in Nemčije. Sprejem v Rimu Rim, 4.Jun. s. Davi ob 9 30 je prispel v Rim madžarski min. predsednik in zunanji minister grof Bardossy s svojim spremi stvom. Na postaji Ostiense, ki je bila vsa okrašena z zastavami obeh držav ter z zelenjem. je madžarskega gosta sprejel Duce v spremstvu grofa Ciana. Grof Bardossy se je prisrčno pozdravil z Ducejem in zunanjim ministrom. Duceju je grof Bar-dossy zatem predstavil visoke osebnosti iz svojega spremstva, ki jih je pozdravil tudi grof Ciano. Madžarskemu gostu so bile predstavljene italijanske visoke osebnosti, ki so se zbrale na postaji. Grofa Bardossy-ja so pozdravili tudi diplomatski zastopniki držav trojnega pakta, ki mu jih je predstavil madžarski poslanik v Rimu ba-rc-n Villangi. Duce se je z gostom in najvišjimi zastopniki oblasti nato umaknil v častno čakalnico. Pred njo je bil razvrščen oddelek karabinjerjev. ki ga je visoki gost v Ducejevem spremstvu pregledal, godba pa je odsvirala himni obeh držav. Na trgu okrog postaje so bili razvrščeni v gostih vrstah člani fašističnih organizacij in ogromna množica ljudi, ki je madžarskega gosta sprejela z velikimi ovacijami. Grof Bardossy se je nato poslovil od Duceja in se skupaj z grofom Cianom ter z vsem spremstvom odpeljal s postaje. Ko se je sprevod avtomobilov oddaljil, je tudi Duce, ki so ga pozdravili zastopniki oblasti v avtomobilu, zapustil postajo. Ogromna množica mu ie prirejala nepopisne ovacije, ko se je odpeljal proti Beneškemu trgu. Grof Bardossy in grof Ciano ste se s svojim spremstvom odpeljala v vilo Ma-damo. V vili se je grof Bardossy pomudil ie kratek čas. Se dopoldne se je odpeljal na Kvirinal in se vpisal v dvorske knjige. Od tam je krenil v Pantheon. kjer se je poklonil na grobeh italijanskih Vladarjev in položil lovorjeve vence. Iz Pantheona se ie grof Bardossy odpeljal na Beneški trg, nato pa se na Campi-dogliu poklonil spomeniku Neznanega junaka. Ti'- pred poldnem se je grof Badossy s svojim spremstvom znova pripeljal na Kvirinal. Ob 11.45 ga je sprejel v avdijen-ci Vel. Kralj in Cesar, ki ga je pridržal na dvornem obedu. Položa] v Beogradu Berlin, 4. jim. s. »Deutsche Allgemeine Zeitung« objavlja zanimive podrobnosti o položaju v Beogradu.^ Med drugim poroča, da je položaj sedaj že mnogo boljši nego je bil preje. Prve dni nemške okupacije ni bilo v Beogradu niti vode, niti luči. Tudi živil je primanjkovalo, deloma zaradi prekinitve prometnih zvez, deloma pa, ker so bile izropane rezerve. Lakota in epidemije so ogrožale mesto. Zaradi energične intervencije nemških vojaških oblasti pa ima sedaj že večji del mesta električno luč ter pitno vodo. Mnoge trgovine so zopet odprte. Večinoma je bila zopetna otvoritev trgovin kompliciran problem, ker so bile trgovine povsem uničene. Izložbena okna so bila razbita, pohištvo demolirano, blago je izginilo. Očiščevalna dela v mestu ter odstranjevanje ruševin se nadaljuje z mrzlično naglico, pri čemer so za dela uporabljeni vojni ujetniki ter Zid je, slednji označeni z obveznim žoltim znakom na rokavu. Ugotovljeno je, da so židje v Beogradu mnogo številnejši, nego je bilo to razvidno z uradnih srbskih statistik. Jih je namreč 16.000 namesto 6.000, kakor je bilo uradno povedano. Te dni je bilo otvorjenih nekaj kinematografov. Predstave so že popoldne, ker po 19. uri civilno prebivalstvo ne sme zapustiti svojih stanovanj. Sestanek na Brennerju Ljubljana, 4. junija V udarnem razpletu zgodovinskih dogodkov, ki dan za dnem stopnjujejo napeto pozornost svetovne javnosti, je bil sestanek na Brennerju odločilna točka, ki je kakor močni žaromet osvetlila zaključek ene in izhodišče druge razvojne faze. Oba voditelja Osi. kovača nove evropske zgodovine, sta se vedno sestala v trenutkih, ko je bilo treiba dati neki akciji nov pogon ali pa premotriti že dosežene uspehe. V tem pogledu je bil sedanji sestanek na Brennerju posebno značilen in važen. Zaključena je bila tista faza vojne, k?- je z bliskovito akcijo vrgla sovražnika Osi z Balkana in ustvarila z zavzetjem Krete popolnoma nov položaj v vzhodnem delu Sredozemlja. Pod udarci te nagle akcije, ki se ji ni mogla upirati nobena moč, je bil v nekaj tedn;h do tal spremenjen položaj v vzhodni Evropi. Italijansko nemška udarna sila ni samo spremenila strategič-nih pozicij v korist celotne borbe, ki jo vodi Os proti britanskemu imperiju, marveč je tudi bistveno predrugačila politične razmere v zelo važnem delu Evrope in izvršila daljnosežno teritorialno revizijo. Največji uspeh te akc:je, kakor ga je Zlasti pokazala osvojitev Krete, otoka, ki ga je sovražna propaganda še pred tednom proglašala za mogočno in strategično zelo pomembno bariero. pa je konec prve najvažnejše faze v končnem boju za celotno Sredozemlje. S to zmago, ki ima Te malo primerov v -novejši zgodovini in ki je pretresla ves svet, je bila ustvarier.a trdna podlaga za nadaljnjo akcijo v deželah srednje Azije, kjer so živčni vozi' britanske imperialne moči. Tako je mogel sestanek Mussolinija in Hitlerja, v prisotnosti njunih najožjih so- delavcev, ugotoviti celo vrsto vojaških zmag in daljnosežnih polit:čn-'h uspehov, ki so neprecenljivega pomena za razvoj dogodkov v Evropi, v zapadnih delih Azije in v severni Afriki Iz kontinentalne Evrope, ki je vsa pod kontrolo Osii ali z njo v prijateljski zvezi, se je boj za novi red v svetu obrnil v dežele, kjer je nastala evropska civilizacija in cd koder so v prejšnjih tisočletjih prihajale sile. ki so ustvarile evropsko moč na svetu. Še noben dosedanji državniški sestanek na Brennerju se n: vršil v znamenju takih svetovnopolitič-nih perspektiv. Ni pa dvoma, da sta oba Voditelja gledala z višine Brennerja bolj v prihodnost kakor pa v preteklost. Ves svetovni tisk, zlasti še onkraj Oceana, razglablja vprašanje, kam se bo sedaj usmerila italijansko-nemška udarna sila, ki je pokazala, da zanjo ne obstoji pojem nemogočega Mussolini in Hitler sta nedvomno proučila smeri in pota nove, morda še usodnejše akcije ter sprejela odločitve, ki prineso še večja presenečenja in še daljnosežnejše preobrate v razvoju velike zgodovinske borbe. Tako je bil Brenner izhodišče novih udarnih dogodkov, ki bodo vtisnili, obeležje prihodnjim mesecem. Sestanek na Brennerju pa je bi! obenem po vsem svetu vidna manifestacija popolnega soglasja dveh voditeljev, ki imata v rokah usodo Evrope, dveh režimov, ki sra borita za nov red in dveh mogočnih vojsk, katerih tesna povezanost, silna pripravljenost in neomajna odločnost je izvršila tolike spremembe v Evropi. Soglasje, ki se je tako očitno manifestiralo na Brennerju, je največja moralna in materialna podlaga bodoči, odločilni in morda že zaključni fazi sedanje svetovne vojne. I membri della Consulta provinciale interno alPEcc. FAIto Commissario Člani sosveta Ljubljanske pokrajine z Eksc. Visokim Komisarjem y sredi L'Alto Commissario Ecc. Grazioli alla rivLsta militare in occasione della fes ta dello Statut© Visoki Komisar Eksc. Grazioli prisostvuje vojaški proslavi praznika Ustave Bivši nemški cesar Viljem H. umrl Berlin, 4. jun. ir. DNB javlja iz Amsterdama: Bivši nemški cesar Viljem II. je ob 11.30 dopoldne v svoji rezidenci v Doornu umrl. Viljem II. je bil rojen 27. januarja 1859 v Berlinu kot najstarejši sin kasnejšega cesarja Friedricha III. in njegove žene Viktorije, hčere angleške kraljice Viktorije. Dne 27. februarja se je poročil s princeso Avgusto Viktorijo z rodbine Schleswig - Holstein - Sonderburg - Au-gustenburg. Po smrti cesarja Friedricha je prevzel vlado 15. junija 1888. Zaradi nesoglasij z njim je tedanji nemški kancelar knez Bismarck 20. marca 1890 odstopil ter se umaknil v zatišje. Po vojni 1. 1918. se je Viljem II. umaknil v grad Doorn na Nizozemskem ter se je po smrti bivše ce-sarije Viktorije 11. aprila 1. 1921. poročil 15. novembra L 1922 s princeso Hermino Schonaich - Carolath roj. princeso Reuss. V Doornu je živel povsem kot zasebnik in se ni več bavil s političnimi posli, čeprav je pazno zasledoval razvoj dogodkov po svetu. Japonsko-nemška trgovinska pogajanja Berlin, 4. junija rs Iz tukajšnjih merodajnih krogov poročajo, da so trgovska oogaiania. ki jih že nekaj časa v^di v To-kiju posebna nemška gospodarska delegac1 ja, redila že važne rezultate ter bodo brez ivoma zaključena si podpisom zelo važnih sporazumov. Tokio, 4. junija rs. Nemški poslanik Ev* genij Ott je včeraj popoldne obiskal zunanjega ministra Macuoko, s katerim se je razgovarjal eno uro. Italijanski poslanik Indelli je imel pozneje razgovor z namestnikom japonskega zunanjega ministra. Sestanek japonske zgornje zbornice Tokio, 4. jun. d. V petek se sestane k izredni seji japonska zgornja zbornica. Na seji bo poročal zunanji minister Macuoka o svojem potovanju v Evropo. V Jeruzalemu grade zaklonišča New York, 4. junija, d. s>Newyork Times« poroča iz Jeruzalema, da so tam s vso naglico pričeli graditi protiletalska zaklonišča. Prva seia pokrajinskega sosveta Programatičen ekspoze Visokega Komisarja za favna dela terkulturno In sodalno povzdlgo dežele Ljubljana, 4. junija. V veliki dvorani Kr. Visokega Komisariata na Bleiweisovi cesti se je včeraj ob 11. uri prvič sestal pod vodstvom Kr. Visokega Komisarja Eksc. Emilia Grazioli-j a sosvet Ljubljanske pokrajine. V okusno okrašeni dvorani pod velikima slikama Kralja in Cesarja ter Duceja je zasedlo svoje prostore 14 članov sosveta. Ko je vstopil Eksc. Visoki Komisar, so ga člani sosveta pozdravili z rimskim pozdravom. Kr. Visokemu Komisarju so bili predstavljeni nekateri člani, ki mu še niso bili predstavljeni. Kr. Visoki Komisar je najprvo prečital dekret, s katerim je Duce ustanovil sosvet in imenoval za njegove člane odvetnika in bivšega bana dr. Marka Natlačena, posestnika in bivšega mirustra Ivana Puclja, rektorja univerze v Ljubljani dr. Matijo Sla-viča, podpredsednika Zveze industrijcev Franca Heinricharja, glavnega ravnatelja Zadružne gospodarske banke dr. Ivana Slo-karja, stavbenika in predsednika Obrtne zbornice Karla Kavko, inženjerja Milka Firkmajerja, glavnega tajnika Kmetijske zbornice dr. Jožeta Lavriča, trgovca in predsednika trgovskega odseka Zbornice za TI Albina Smerkolja, ravnatelja Zadružne zveze dr. Jožeta Basaja, trgovskega sotrudnika in zastopnika trgovinskih uslužbencev Lojzeta Sitarja, zastopnika bančnih uslužbencev dr. Vladimirja Valen-čiča, mehanika in zastopnika industrijskega delavstva Rudolfa Krušca ter kmeta in zastopnika kmečkega delavstva Karla Re-gino. Navzoča sta bila tudi podprefekt ccmm. B i si a in šef administrativne službe bivše banovine dr. Majcen. Navzoči so bili vsi člani sosveta. Stoje so poslušali čitanje Ducejevega dekreta, s katerim so bili kot zastopniki produktivnih slojev prebivalstva poklicani v sosvet. Po prečitanju dekreta so veljale prve misli Visokega Komisarja Veličanstvu Kralju in Cesarju ter Duceju, ki je naklonil tako blagohotno in velikodušno vso skrb novi pokrajini in ki je pokazal toliko zanimanja za prebivalstvo, za njegove kulturne in jezikovne tradicije. Pozdravil je nato člane 'sosveta, ki so bili pozvani, da sodelujejo z Vlado, nakar je govoril o dosedanjih akcijah za normalizacijo in ojačenje nove italijanske pokrajine. Naše delo, je izjavil Eksc. Emilio Grazioli, upošteva predvsem blagor prebivalstva in probleme, ki interesirajo Ljubljano in celotno področje pokrajine. Visoki Komisar se je prepričal o popolni lojalnosti prebivalstva. Voditi hoče novo pokrajino z odločnostjo in avtoriteto, toda s popolno pravičnostjo. Komur gre slabše, je izjavil, temu je treba najprej pomagati. Nadaljevalo se je nato delo sosveta, ki je poslušal obsežna in točna pojasnila Visokega Komisarja o delu to njegovih načrtih doslej, da bi dobila nova pokrajina tisti izraz, kateri ji pripada v območju italijanske države. Prva skrb Visokega Komisarja, odkar je prevzel posle Civilnega Komisariata v zasedenem področju, je bila, da normalizira življenje v novi pokrajini. V kratkem času se je normalizacija življenja začela ustavljevati. Vsi napori italijanskih oblasti bodo tudi v bodoče usmerjeni tako, da se bo umirilo gospodarsko življenje ki naj tesno spremlja življenje prebivalstva. Potem, ko je ugotovil, da je Italija, ko je prišla v deželo, našla tu le majhne zaloge živeža, je Visoki Komisar orisal delo za zagotovitev oskrbe in za zagotovitev potrebne količine moke Ljubljani ter prebivalstvu pokrajine, in to s sodelovanjem in napori ostalih italijanskih pokrajin. Samo v mesecu maju je bilo prepeljanih iz Italije v novo pokrajino 10.000 stotov moke. Pojasnil je nato načrt, s katerim so določene smernice za zagotovitev dobav moke in kruha prebivalstvu pokrajine tudi v bližnjih, mesecih in ki bodo določevale prehrano v bodočih mesecih. Posebno zanimanje je pokazal za vprašanje cen. Napovedal je, da bo neizprosen pioti kršilcem izdanih odredb, katere bodo kontrolirali posebni tehnični organi, ki so že imenovani in ki bodo v kratkem začeli poslovati. V okviru prehranjevalnega vprašanja je Visoki Komisar načel tudi vprašanje mesa in v zveza s tem vprašanje živinoreje v pokrajini. K prvemu delu izvajanj se je priglasilo v debati nekaj so-svetnikov. Visoki Komisar je nadaljeval svoja izvajanja, pojasnjujoč navzočim, katera važna javna in cestna dela se bodo takoj pričela v pokrajini na ukaz Duceja. Reguliranje in sistematiziranje cestne mreže, ki bo zahtevala nad 30 milijonov lir izdatkov, bo dala nove možnosti gospodarskega razmaha in dela. Ekscelenca Grazioli je nato pojasnil, kaj se bo postopoma storilo, da bo bolnišnica v Ljubljani v takem stanju, da bo ustrezala sedanjim zdravstvenim zahtevam ter kakršnega kulturni položaj Ljubljane zahteva. Takoj se bodo pričela reševati tudi ostala javna vprašanja, predvsem pa vprašanje spopolnitve univerze. Proučava se načrt za zgradbo skupine 150 ljudskih hiš, v katerih bodo dobile stanovanja potrebne družine, ki stanujejo sedaj v zelo neprimernih barakah. Govoreč o gradbenih delih, je Eksc. Grazioli načel tudi problem, ki se zdaj proučuje o restavraciji Ljubljanskega gradu, ki lahko postane važno turistično središče. Rektor dr. Slavič in ostali člani Sosveta so govorili o javnih delih in so izrazili Visokemu Komisarju zahvalo prebivalstva za hitro in velikodušno intervencijo Duceja. Veliko zanimanje so med navzočimi vzbudila izvajanja Visokega Komisarja o možnostih razvoja industrije v Ljubljanski pokrajini in o bodočnosti industrije. V tej zvezi je Visoki Komisar obrazložil tudi položaj bank in zavarovalnic. Izjavil je, da hoče povzdigniti obrt in turizem, ki bosta prišla do svoje polne veljave tudi na ljubljanskem velesejmu, ki bo prirejen tudi letos. Po kratkem poročilu o delu, ki se opravlja glede gospodarske izmenjave v zvezi z delom italijansko-nemške komisije. ie Eksc. Grazioli zaključil svoja izvajanja. K besedi se je oglasil dr. Marko Natlačen. bivši ban. ki je naslovil na Visokega Komisarja besede globoke zahvale za zanimanje. ki ga je Visoki Komisar ob vsaki priliki pokazal do slovenskega prebivalstva. Ljubljana in pokrajina, je izjavil dr. Natlačen, bosta vedno cenila s popolno hvaležnostjo zanimanje Duceja za Ljubljansko pokrajino. ★ Na kratko je ro kronika pr*e seje sosveta Ljubljanske pokrajine, ki jo je vodil naš Visoki Komisar Fkscelenca Emilio Grazioli. Odveč bi bil vsak komentar, odveč sleherni izraz hvaležnosti Duceju in Njegovemu zaslužnemu zastopniku na slovenskih tleh. Na dejanja, ki sama govore in ki bodo o njih pričale nove ceste v italijanski Sloveniji, nove Pesteče, moderne in higienske hiše, ki bodo sprejele naše brate, ki jih je usoda manj obdarovala, novi vodovodi, ki bodo namakali z novim življenjskim sokom našo najnerodovitnejšo zemljo, na vsa ta zgovorna dejanja, ki bodo poveličevala italijanski genij s tisoč javnimi deli, nočemo odgovoriti s praznimi besedami, marveč z dejanj; kot disciplinirani in zavestni državljani. Naši sorojaki naj bodo trdno prepričani, da sta naša usoda in naša bodočnost, v našo srečo, nerazdružljivo vezani s srečno usodo in vedno večjo bodočnostjo fašistične Italije. Trdno združeni okrog 14 Svetnikov. ki predstavljajo združitev vseh naših delovnih sil, obnavljamo po njih čustva naše hvaležnosti Ekscelenci Visokemu Komisarju in ga obenem prosimo, rtaj Duceju ponovno sporoči čustva najgloblje vdanosti vseh slojev našega prebivalstva, tudi naj-skromnejšega, ki se čuti tako blizu velikemu in velikodušnemu srcu Očeta Domovine, ki je ustvaril imperialno Italijo. V borbi za Tobruk Položaj oblegane angleške posadke postaja čim dalje težji Rim, 4. jun. s. Ko se je zaključila borba za Kreto, je pričela javnost razglabljati o možnostih nadaljnjega razvoja vojnih operacij osi. Vsa pozornost se je kmalu osredotočila na cirenaiško bojišče, ki je trenutno edino v Sredozemlju, kjer sta nasprotnika še v stiku. Posebno se politični krogi zanimajo za nadaljnji potek borbe v tobruškem odseku. Tam se je v zadnjih dneh znatno ojačil pritisk osi. o tem pričajo pogosti letalski napadi na Tobruk. Službena poročila iz Berlina in Rima so v zadnjih dneh beležili učinke teh napadov, med drugim potopitev pet manjših ladij v tobruški luki. Glede na to je zanimivo, kolike so potrebščine, ki jih v določenem času rabi v vojni armijski zbor, kolikor štejejo približno angleške sile, zbrane v Tobruku. Za vsakih 1000 ljudi je potrebnih na dan po 10 ton življenjskih in vojnih potrebščin, Baterija manjšega kalibra rabi za vsakih 1000 strelov po 10 ton streliva, baterija srednjega kalibra po 30 ton. Treba pa je še dodati bencin za vse vrste motornih vozil, nadomestne dele in druge potrebščine. Računati je treba tudi z uničenjem zalog o priliki nasprotniških letalskih napadov, ki jih je treba čim prej nadomestiti. Le v takem primeru je lahko vojska, s kakršno razpo- laga Tobruk, za daljšo dobo sposobna za vojno. Angleži bi morali potemtakem pripeljati vsak dan v Tobruk nad 2000 ton vojnih in življenskih potrebščin. Med tem pa so osne sile že pričele stalno kontrolirati dostop do Tobruka z morske strani. Do voz materiala se je pričel zmanjševati in kmalu bodo morali Angleži računati s tem, da bodo docela odrezani od zaledja. Doslej je bilo samo na tem morskem področju izločenih iz borbe okrog 40 ladij. Med njimi je bilo 15 potopljenih. Tonaža potopljenih ladij je znašala okrog 50.000 ton. Nadaljnjih 9 vojnih ladij je bilo poškodovanih. Tudi s tega vidika je borba za Tobruk posebnega pomena. Tobruška luka postaja novo grobišče angleške mornarice. Tudi položaj v Vzhodni Afriki se za nasprotnika ne razvija ugodno. Deževna doba je že v polnem teku. Neprestane silne padavine onemogočajo vsakršno delovanje obeh nasprotnikov. Akcije so možne le na modernih cestah, ki so jih v zadnjih letih zgradili Italijani, borbe pa so se prav sedaj pričele na težavnem terenu. Zato je mete-reološki element bistvenega pomena za njihov razvoj. Položaj je za Italijane tem lažji, ker so v obrambi. Spričo tega angleški računi, da bodo italijanske sile v Vzhodni Afriki kmalu likvidirane, nikakor ne drže. Iz Rooseveltove Amerike Washington, 4 junija s. Ena izmed namer, zaradi katere je Roosevelt proglasil splošno pripravljenost države, je bila. prisvojiti si pravico, da rekvirira vse primerne stavbe, v katerih bi se lahko pričelo izdelovati orožje. Te ukrepe je sedaj izdal. Na ta način bo prezident Roosevelt lahko zaplenil zasebno imov no, ki bi lahko služila posredno ali neposredno v vojne svrhe. New York. 4. junija s. Zakonski osnutek, ki prepušča Rooseveltu pravico, da rekvirira industrijska podjetja in zasebno imetje, ki jih smatra kot važne za vojne svrhe, je bil predložen od vojnega ministra kongresu ter je izzval takojšnjo reakcijo protiinter-vencicmistične skupine. Reakcija je tako močna, da je pričakovati močno parlamentarno borbo preden bo osnutek dokončno odobren. Senator Whedler je pričel borbo z opozorilom kongresu in ameriškemu narodu, da povečuje c srcu tek preko vseh mej diktatorska pooblastila predsednika Roo-scvdtfl. VVashington, 4. junija, s. Državni tajnik Cordel Hull je imel dolg razgovor z zastopnikom angleške vlade Buttlerjem, ki se sedaj mudi v Ameriki in posebnim zastopnikom angleškega ministrstva za vojno gospodarstvo Novellom Hallom. Ni znano, o čem so razpravljali. Tudi predsednik Roosevelt na sestanku z novinarji ni hotel dati nikake izjave o vsebini razgovora, ki ga' je imel v Beli hiši z ameriškim poslanikom v Londonu Winantom. Razgovori se bodo jutri nadaljevali. Washington, 4. junija, d. Mornariški minister Knox je v nekem govoru pozval ameriške ladjedelnice, naj pospešijo gradnjo ladij, da bi imele Zedinjene države zagotovljeno skupno nadoblast nad morji. S tem pozivom je Knox nasprotoval samemu sebi, saj je še nedavno trdil, da Zedinjene države ne žele zase in za Anglijo nadoblasti nad morji, temveč zahtevajo samo svobodo pomorske plovbe. New York, 4. junija rs. Uradno poročilo državnega vodstva vojne proizvodnje v Zedinjenih državah, ki jc bilo včeraj objavljeno, jasno kaže. kako izredno slabo je napredovala izvedba oboroževalnega programa v Zedinjenih državah Listi objavljajo tudi poročilo vodstva industrije, iz katerega jc razvidno, da je razvoj vojne industrije nad vse počasen. Poročilo zaključuje z ugotovitvijo, da bi morale Zedinjene države, če bi hotele prekosti vojno proizvodnjo držav osi, proizvajati na leto za 40 milijard dolarjev vojnih potrebščin, dejanska proizvodnja pa je še daleč od te višine. New York, 4. junija rs. Z namenom, da bi vznemirile javno mnenje ameriškega prebivalstva ter ustvarile vojno razpoloženje, pripisujejo ameriške oblasti vsako nesrečo. ki se zgodi kjerkoli v Zedinjenih državah, dejanjem sabotaže. Tako se Je z godilo tudi o priliki letalske nesreče dne 2. t. m. v San Diegu v državi Kalifom'ji. ko se je ponesrečil velik bombnik tvrdke Consolidated, ki je bil zgiajen za Anglijo. Bombnik je treščil na tla med poskusnim poletom, pri čemer so se ubili štirje tehniki. Bombnik je stal 250.000 dolarjev. Pogrešanci se javljajo Obvestila o pogrešancih so iz raznih krajev došla na Rdeči križ. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni Rdečega križa na Miklošičevi cesti 22 b. Ahlfeld ing. Walter. Brence Otmar, Cir-man Ivan, Dobeic Osvald, Ferjančič Alojz, Hiti Rudolf, Jelen Jožef, Kompoš Josipina roj. Omerza, Palčič Stanko. Pahor Drago, Skuhal Ludvik in žena, Triller Igor, Tršar Dušanka, Valenčič Ivana, Vidrajs Franc. G. Krmer Matevž se je javil iz Celja. Svojci, stanujoči najbrže na Miklošičevi cesti, se naprošajo, da se zglase v pisarni. G. Germ Mirko se naproša, da se v svr-ho informacij tudi javi v pisarni Rdečega križa. S spodnje štajerske Smrtna kesa. Umrli so v Mariboru 62-ietna zasebnica Roza Urbanič, 641etni upokojeni železničar Vinko Trop in 561etni ključavničar Franc Kacjan. _J Rajhovska marka zakonito plačilno sredstvo. Pooblaščenec za finančne zadeve na Spodnjem Štajerskem dr. Muller-Haccius je iydal odredbo, ki se nanaša na uvedbo rajhovske marke na spodnještajerskem področju. Do 15. junija t. 1. morajo vse osebe, ki stanujejo na navedenem^ področju, izročiti oziroma prodati državnim bančnim ustanovam bankovce dolarjev (USA), švicarskih frankov in švedskih kron, nadalje zlate kovance in zlato, do 30. junija t. L pa vsa inozemska plačilna sredstva. To velja tudi za inozemske vrednostne papirje. S 1. junijem 1941 je postala rajhovska marka zakonito plačilno sredstvo, s potekom 15. t. m. pa prenehajo biti diiar in kreditne denarne izkaznice zakonito plačilno sredstvo in se bodo do 30. junija zamenjali pri poslovalnicah državne banke v Mariboru in Kranju, pri menjalnicah državne banke v Celju in Ptuju, pri podružnicah Creditanstalt v Mariboru. Celju in Kranju in pri podružnici Lander-bank v Mariboru. Iz Hrvatske »Neue Ziircher Zeitung« posveča uvodnik novi hrvatski državi. Potem ko navaja biografijo hrvatskega kralja Aimona Spoletskega, pravi list. da bo nova neodvisna hrvatska država urejena popolnoma po italijanskem vzoru ter bo njena osnova italijansko-hrvatsko prijateljstvo. Na ta način bo mogoče najti rešitev za mnogo vprašanj, ki se nanašajo na Jadran in na Balkan. Pravkar so bila končana dela za nov velik italijansko-hrvatski slovar, ki je zdaj že v tisku. Izšla bo tudi nova velika italijanska slovnica za Hrvate, ki jo je pripravil Italijanski kulturni institut za inozemstvo. Oddaja zagrebškega radia v tujih jezikih. Po vzgledu velikih radiopostai v svetu je tudi zagrebška oddajna postaja začela oddajati poročila v italijanskem, nemškem. slovaškem, bolgarskem in turškem jeziku. Oddaja v tujih jezikih se vrši od 16.10 do 17. ★ Prvi madžarski poslanik v Hrvatski Zagreb, 4. junija. (Velebit.) Danes je prispel v Zagreb prvi madžarski poslanik pri hrvatski vladi vitez Marossy, ki so ga na kolodvoru sprejeli funkcionarji zunanjega ministrstva. Opoldne je posetil madžarski poslanik podtajnika za zunanje zadeve dr. Lorkoviča. Ob 13. je posetil podtajnika dr. Lorkoviča tudi rumunski poslanik Buzdugan. Obnova poštnega prometa med Italijo in Hrvatsko Zagreb, 4. junija rs. Semkaj so se vrnili člani hrvatske delegacije ki so se v Reki udeleževali pogajanj z italijanskim zastopniki glede obnove poštnega in brzojavnega prometa mod obema državama. Pogajanja so bila zaključena uspešno teT bo že v nekaj dneh poštni, brzojavni in telefonski promet med Italije in Hrvatsko posloval redno. Obnovite naročnino! Gospodarstvo Sistem nakupnega in prodajnega monopola za žito v Italiji Z nedavnim odlokom Duceja je bil dosedanji nakupni in prodajni monopol za pšenico, koruzo in riž, ki je predviden v zakonu o vskladiščenju žita, razširjen tudi na vse ostale vrste žita in na bob, čigar moka se deloma uporablja za dodatek h krušni moki. Odkupne cene bo določilo kmetijsko ministrstvo. Istočasno je bil predpisan sistem premij za oddajo žita. ki pospešuje pridelovanje zgodnjih vrst žita. Sistem vskladiščenja žita je v Italiji že star. Pod vplivom svetovne gospodarske krize je Italija uvedla že leta 1931. državna žitna skladišča, kamor so spričo takratnih popuščajočih cen pridelovalci prostovoljno oddajali svoje presežke po določeni odkupni ceni. Leta 1936. je postalo to oddajanje presežkov obvezno. Prvotni pomisleki glede rizika, ki je v zvezi z vskla-diščenjem, so se izkazali kot neumestni, zlasti v teku let, ko se je izpopolnila tehnika vskladiščenja. V jeseni leta 1939. je postala tudi obvezna oddaja presežkov koruze in riža. Sistem vskladiščenja pa v Italiji ne obsega samo žita, temveč obsega tudi druge deželne pridelke. Najprej je bil ta sistem uveden za konopljo, pozneje pa še za svilene kokone, volno in bombažno seme. Lani je bilo predpisano tudi prisilno vskladiščenje olivnega olja. Razlogi, ki so dovedli do teh ukrepov so predvsem splošne narave. Vskladiščenje ima namen omogočiti pravilno oskrbo, zajamčiti kmetu pravično ceno in izločiti nepotrebne sezonske spremembe pri ponudbi in vpraševanju. Obveznost prijave pridelkov, katerih presežki se morajo vskladiščiti, omogoča točen pregled razpoložljivih količin, na drugi strani pa pravočasne ukrepe za pravilno oskrbo prebivalstva z živili ter končno izločitev vsake špekulacije Predpisi glede oddaje pridelkov vpostevajo lastne potrebe kmečkih gospodinjstev. Tako pride približno polovica pšeničnega pridelka v državna skladišča, medtem ko pridržijo drugo polovico pridelovalci za lastno prehrano in za seme. Kvota, ki je določena pri koruzi upošteva tudi lastne potrebe kmetov za krmo. Presežki pri pšenici se v celoti vskladiščijo v državnih skladiščih in silosih. Pri nekaterih drugih pridelkih pa je vskladiščenje urejeno tako, da morajo pridelovalci v določenih rokih svoje presežke prijaviti skladiščnemu oblastvu in postane država s prijavo lastnica blaga, med tem ko mora kmet blago sam hraniti. Tak način vskladiščenja pa je uveden samo tam, kjer imajo posamezni kmetje ali kjer imajo kmetijske zadruge sposobna skladišča- S tem so deloma padle nepotrebne investicije za gradnjo državnih skladišč. V nekaterih primerih dobe kmetje, ki drže za državo v svojih skladščih presežke, še posebne premije, kar velja zlasti pri vskladiščenju člivnega olja. Prednost, ki jo nudi ta sistem pridelovalcem je predvsem v tem, da jim je zajamčena fiksna odkupna cena. Čim so znani približni podatki o letini, se v posameznih primerih določi skala odkupnih cen. ki vsebuje ponekod mesečne ali Četrtletne dodatke. Pridelovalci dobe takoj izplačanih 70 ali še več odstotkov prijavljene količine, razliko pa pri obračunu na koncu gospodarskega leta za dotični pridelek. Nakup financirajo predvsem agrarne banke, pa tudi novčanična banka, ki daje v jeseni denarnim zavodom v ta namen posebne kredite. V letu 1938. je bilo za financiranje odkupa pšenice preko agrarnih bank potrebno 3.8 milijarde lir in je odkupljena količina dosegla 28 milijonov meterskih stotov nasproti 20.8 in 16.0 milijona meterskih stotov v prejšnjih dveh letih. Znatno povečanje odkupne količine od leta 1936 do leta 1938. kaže, kako se je v dveh letih sistem odkupa izpopolnil. Leta 1933. so okrog tri četrtine odkupa pšenice financirale agrarne banke. Gospodarske vesti r= Madžarski načrti glede Reke. V zvezi z obiskom italijanskega ministra za valute Ricardija, ki se je pretekli teden mudil v Budimpešti, se zavzemajo madžarski listi za to, da bi Madžarska dobila v Reki svoj svobodni luški pas. Te želje so madžarski vladni krogi izrazili ministru Ri-cardiu. Madžarska namerava na Reki ustanoviti svojo lastno paroplovno družbo, tako da bodo lahko madžarsko blago prevažale tudi madžarske ladje. Ker je sedaj Sušak združen z Reko in tvorita obe mesti prometno enoto, smatrajo Madžari, da bo Italija lažje ustregla madžarskim željam glede prevoza izvoznega in uvoznega blaga. V tej zvezi se naglasa tudi potreba zboljšanja prometnih razmer na progi Reka—Zagreb. Po vesteh z Reke nameravajo uvesti redno zvezo s tovornimi avtomobili z Reke v Hrvatsko in v Madžarsko. Vsekakor je pričakovati, da bo Reka v bodoče zavzela važno mesto kot izhodišče Madžarske na morje. = Ustanovitev Srbske narodne banke. Poveljnik nemške vojske v Srbiji je izdal vrsto važnih odredb gospodarskega značaja. Predvsem urejajo te odredbe bančni in denarni promet ter prepovedujejo neupravičeno kopičenje denarnih sredstev. Namesto bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije je bila s posebno odredbo ustanovljena Srbska narodna banka, ki je pričela poslovati 3. junija. Srbski narodni banki načeljuje guverner, ki mu stoji ob strani posebni poverjenik vlade. Za guvernerja je bil imenovan dr. Milan Radosavljevič, ki je bil od leta 1935 do 1939 že guverner jugoslovanske Narodne banke ter je isti položaj znova zavzel letos v januarju. Za vladnega poverjenika pri Srbski narodni banki je imenovan zastopnik nemške Reichsbanke Schonden. Istočasno z ustanovitvijo Srbske narodne banke se je pričela likvidacijo Narodne banke. Bivši jugoslovanski dinarji bodo zamenjani za srbske dinarje, in sicer tako, da ostane vrednost dinarja neizpremenjena. — Blagovni promet med Nemčijo in Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo, da so trgovinska pogajanja, ki trajajo že teden dni med Nemčijo in Hrvatsko v glavnem zaključena. V petek je bil izdan o poteku pogajanj komunike, iz katerega je razvidno, da je sestavljen že načrt trgovinske pogodbe in da je dosežen sporazum v vseh bistvenih točkah. Za prihodnje štiri mesece je določena blagovna izmenjava v višini 500 milijonov din. Ta znesek ustreza onemu delu zunanje trgovine, ki je v okviru bivše Jugoslavije odpadel na področje sedanje države Hrvatske. — Povečana žitna produkcija Madžarske. Iz Budimpešte poročajo, da je Madžarska z zasedbo Bačke in Baranije in dela Banata ter Prekmurja in Medjimurja pridobila področje z 1,300.000 oralov najbolj plodne zemlje. Na to razmeroma majhno ozemlje je odpadlo po podatkih za leto 1939 skoraj 200/, pšenične produkcije bivše Jugoslavije in 18 pridelka koruze. Leta 1939 je na tem področju znašal pridelek pšenice 5.5 milijona metrskih stotov, pridelek koruze pa 8.7 milijona metrskih stotov, pridelek sladkorne pese 3.3 milijona metrskih stotov in pridelek krompirja 1.75 milijona metrskih stotov. S priključitvijo tega ozemlja k Madžarski se bo celotna madžarska pšenična produkcija povečala za 17«/», produkcija koruze z.a 37«/0 in produkcija sladkorne pese za 28%. = Revizija posestnih odnošajev na agrarnih zemljiščih na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala zakonsko odredbo r» ureditvi posestnih odnošajev na agrarnih zemljiščih, ki pooblašča zavod za kolonizacijo. da lahko na lastno pobudo preizkusi pravilnost ugotovitev agrarnih subjektov v pogledu agrarnih zemljišč, ki so prišla pod agrarno reformo. Na podlagi preizkušnje lahko zavod za kolonizacijo izda odločbe o ekspropriaciji še neekspropriira-nega zemljišča v korist posameznih agrarnih subjektov kakor tudi odločbe glede :?.e ekspropriiranih zemljišč. Če je zemljišče prišlo na tretjo osebo, se smatrajo taki prenosi kot neveljavni. Onim lastnikom agrarne zemlje, ki so zemljo kupili na podlagi fakultativnega odkupa, in onim, ki so zemljo deloma ali v celoti plačali, lahko zavod za kolonizacijo izplača odškodnino, če ne bodo potrjeni kot agrarni subjekti. Zemljišča, ki so bila prepuščena veleposestnikom kot supermaksimum, se lahko po potrebi izločijo za svrhe agrarne reforme, če ne ustrezajo namenu, zaradi katerega so bila prepuščena velenose^+ni-kom. * Hrvatska oblastva so odobrila ustanovitev nove zavarovalne družbe »Domovine« z glavnico 3 milijonov din. Novo zavarovalnico je ustanovil Pohit. Včerajšnji trg — v znamenju ponedeljka Včerajšnji tržni dan je potekal v znamenju ponedeljka. Naše vrle gospodinje so se v soboto temeljito založile z vsemi potrebščinami za binkoštne praznike in so včeraj v manjšem številu prihitele na trg. To pa je bilo povsem v skladu s količino navoženega blaga. Domače in zunanje prodajalke sc namreč tudi v razmeroma manjšem številu zavzele svoje prostore na Vodnikovem trgu, tako da so se zahteve in ponudbe povsem izenačile Najbolje je bil založen trg z jabolki različnih vrst po dnevnih cenah in z vsakovrstno zelenjavo. Na uradni tabli pod ure so bile določene cene: glavnata solata po kakovosti od 12 do 16 din kg, berivka 10 do 12, domači radič 12, špinača 7 do 8. Jabolka so veljala do 20 din kg. Stari krompir 2.50, novi 12, nekaj je bilo tudi korenja, kislega zelja, kisle repe, rdeče pese. peteršilja in vel;ko italijanske čebule. Prav tako je bilo dosti uvožene solate iz Goriške in Trsta, zelo lepe in dobro ohranjene. Dobiti se je dalo tudi precej jajc po 2 do 2.50 din komad, masla in mleka. Dočim so se branjevke skoraj vse privadile na novo uvedenih prepotrebnih tehtnic za prodajo zelenjave namesto meric in so slučaji kršitve iz dneva v dan bolj osamljeni, se številne prodajalke in prodajalci nikakor ne morejo sprijazniti z maksim:-ranimi cenami zelenjave na uradni tabli sredi trga. Če le morejo, skušajo prodajati svoje pridelke dražje in marsikatera na-ivnejša gospodinja j?m nasede. Veliko Ljubljančank pa ima tržni cenik v malem pretu in se postavijo odločno po robu višjim cenam, da se vname v hipu prepir, ki ga moro ud uši ti le strogi tržni nadzornik, ki mu res skoraj ne uide noben tak aH podoben primer. V zgodnjih jutrnjih urah so bile nekatere mesarske stojnice precej obložene z mesom in gospodinje so ga naglo pokupile. Dobiti se je dalo tudi nekaj lepih kokoši. Mestna aprovizacija je prodajala včeraj v treh paviljonih nove tržnice ob Ljubljanici kakor po navadi. Naval ni bil velik. Stalne branjevke in branjevci za stolno cerkvijo sv. Nikolaja so tudi včeraj, kakor vedno, dobro založeni z novim krompirjem, solato, radieem, šprnačo, peter šil jem, korenjem, zgodnjim zeljem, lepimi špar-geljni, inozemskim grahom v stročju, čebulo, iluščenim fižolom, jabolkami, suhimi hruškami in slivami, repo :td. Prodali so razmeroma veliko po svojih stalnih cenah, ki so nekoliko višje kakor pa na Vodnikovem trgu. Veliko je bilo tudi različnih lepih pomaranč in limon. Pri nas že STARO OLJE ZOPET novo! s pomočjo regeneratorja »sistema Schlegei« »Tehnovum« Zagreb, Gorjanska 6. več kot 300 aparatov v obratu! La prima rlunione della Consulta Provinclale L1 A!to Commissario Ecc. Grazioli espose il programma dei lavori pubblici e della ricostru-* zione sociale e culturale della provincia costituire l'organo creato Ieri mattina l'Alto Commissario ha convocato per la prima volta la Consulta per la Provincia di Lubiana. Alla riunione alla quale i consultori eranc tutti presenti, hanno assistito anche il viceprefetto comm. Bisia e il capo dei servizi amministrativi dell-ex banato dott. Majcen La consulta ha ascoltato in piedi la let-tura del Decreto del Duce con il quale i rappresentanti delle attivita locali veniva-no chiamati a con il Decreto di annessione. Finita la lettura 1'Alto Commissario ha elevato un reverente pensiero alla Mae-sta del Re Imperatore, e del Duce che tanto benevola e generosa cura ha rivolto alla nuova provincia, e che tanto interessamen-to ha mostrato per queste popolazioni, per la loro tradizione culturale e linguistica. L'Alto Commissario ha quindi rivolto un saiuto ai componenti la consulta che sono stati chiamati a darc la loro colla-borazione alPopera che il Govreno, i cui poteri si riassumono in quelli dell'Alto Commissario, si e accinto a svolgere per la normalizzazione e il potenziamento della nuova provincia d'Italia. La nostra opera — ha detto 1'Eccellenza Grazioli — sara tesa prir.cipalmente verso il benessere della popolazione, e ai problemi che interessano Lubiana e Hntero territorio della provincia. L'Alto Commissario dando atto ai consultori della piona lealta della popolazione ha aggiunto che e s\ia intenzione guidare la nuova provincia con fermezza e con autorita, ma con asso-luta giustizia. Chi piu sta male — egli ha detto — piu deve essere tenuto vicino. La consulta ha quindi iniziato il suo lavoro ascoltando un'ampia e precisa illu-strazione che TAlto Commissario ha fatto, sull'opera e sugli studi fino ad ora svolti, por dale alla nuova provincia quella fisio-nomia che, neirambito dello Stato italiano, le spetta. Prima preoccupazione dell'Alto Commis-pario, fin da quando aveva assunto la carica di Commissario Civile per i territori occupati e stata quella di normalizzare la vita della nuova provincia. In breve giro di tempo questa normalizzazione si e av-viata verso i! suo consolidamento. Gli sfor-zi delle autorita itaiiane saranno anche per Tavvenire protesi verso la tranquillizzazio-ne della vita economica che deve seguire da vicino quella delle popolazioni. Dopo aver constatato come giungendo in queste terre l'Italia non avesse trovato che poche scorte minime di viveri, l'Alto Commissario ha fatto un quadro dell'ope-ra svolta per avviare il sistema dei rifor-nimenti e rendere possibile, con la parte-cipazione allo sforzo delle altre provincie itaiiane, di assicurare a Lubiana la farina necessaria alla sua popolazione. Nel solo mese di maggio — ha comunl-cato l'Alto Commissario — sono stati por-tati dall-Italia nella nuova provincia 10 mila quintali di farina. Egli ha illustrato quindi il concetto secondo il quale ha dato le direttive per assicurare anche nei pros-simi mesi la fornitura della farina e del pane alla popolazione della provincia, e quelle che inquadreranno il movimento ali-mentare nei mesi che verranno. Particolare interesse egli ha dimostrato per la questione dei prezzi assicurando che egli sarš. inflessibile verso i cotravven-tori alle disposizioni impartite, e il cui controllo e affidato a speciali organi tec-nici gia nominati e in via di costituzione. Sempre nel settore degli alimenti l'Alto Commissario ha esaminato anche il problema della carne e, in relazione a que-sto, quello del patrimonio zootecnico della provincia. Alla fine della prima parte della relazione hanno partecipato alla discus-sione alcuni consultori. L'Alto Commissario ha continuato la relazione intrattenendo i presenti su quella rhe sara 1'importante opera edilizia e stradale che per ordine del Duce verra rapida-mente iniziata nella nuova provincia. La regolazione e la sistemazlone della rete stradale che comprednera una spesa di ol-tre 30 milioni di lire dara a questa zona nuove possibilita di espansione e di lavoro. L'Ecc. Grazioli ha illtistrato, quindi. quanto sara gradualmente fatto per met-tere fospedale di Lubiana in condizioni tali da corrispondere a quelle che sono le esigenze sanitarie attuali che la posizlone culturale e civile di Lubiana si merita. Verranno affrontati con eguale prontezza gli altri problemi edili, e in primo luogo cjuello del completamento deirUniversita. £ in via di studio la costruzione di un gruppo di 150 čase popolari nelle quali saranno alloggiate le famiglic bisognose che ora abitano in condizioni disagevoli den-tro a baracche. Parlando delle costruzioni edili l'Ecc. Grazioli ha sfiorato anche il problema, in via di studio, della riattazione del castello che potrš. diventare un impor-tante centro turistico. II dott. Slavič, rettore delfUniversita, e altri componenti la consulta, parlano sui lavori pubblici esprimendo ali Alto Commissario la gratitudine della popolazione per il pronto generoso intervento del Duce. Molto interesse ha destato nei presenti il rapido quadro che 6 stato fatto dall'Al-to Commissario sulle possibilita industriali della provincia di Lubiana e sul loro avve-nire, collegando a queste la situazione ban-caria e assicurativa. Egli ha anche detto che e sua intenzione incrementare Tarti-gianato e il turismo, attivita quest'ultima che trovera, nella Fiera di Lubiana che sara tenuta anche quest'anno, una delle sue piu alte espressioni di vitalita. Dopo una breve esposizione del lavoro che si sta svolgendo nel campo degli scambi econo-mici, attraverso il lavoro della commissio-ne italo-germanica, TEcc. Grazioli ha chiu-so la sua relazione. Ha chiesto di parlare il dott. Natlačen, ex-Eano, il quale dopo aver rivolto all Al-to Commissario parole di viva gratitudine por 1 'interessamento da questi dimostrato in ogni occasione verso la popolazione slo-vena dice che Lubiana e la provincia sa- pranno apprezzare ln pieno e con tutta gratitudine l'interessamento del Duce per la nuova provincia. * Questa in breve la cronaca della prima adur.ata della Consulta della Provincia di Lubiana, presieduta dal nastro Alto Commissario, Ecc. Emilio Grazioli. Ogni commento ci sembia superfluo, ogni espressione di riconoscenza al Duce e al Suo degno rappresentante nelle terre slovene ci sembra povera cosa Ai fatti elo-quenti che saranno visibili nelle nuove strade della Slovenia italiana, nelle nuove čase ridenti, moderne e igieniche, che ac-cogliemnno i nostri fratelh, meno favoriti dalla fortuna, nei nuovi acquedotti che ir-righeranno di nuove Hnfe vit ali le nostie piu aride terre, ai fatti eloquenti che esal-teranno il Genio italiano in mille opere pubbliche, vogliamo tispondere non con vane parole, bensi con le azioni di cittadi-ni disciplinati e coscienti I nostri concitiadmi siano fermamenfe convinti che Is nostra sorte e il nostro av-venire sono, per nori "o fortuna, indissolu-bilmente legati alle sorti felici e alVavve-nire sempre piu grande dell'ltalia fascista. Stretti e compatti intorno ai 14 Consultori, che rappiesentar.o H tascio di tutte le energie del lavoro tinnovamo per toro bocca i sentimenti della nostra riconoscenza alVEccellenza 1'Alto Commissario con la preghek božji, kaj vam je. Morda vam lahko pomagam. — Oh, moj Bog, meni ne more noben človek pomagati. Jaz se vozim že tretjo noč v napačnem vlaku Pagovor o milijonu Pogovarjala sta se dva Ljubljančan^ težkih časih in sta soglasno ugotovila, da ne bi škodovalo na lepem zaslužiti jurčke. Pa pravi prvi, Janez po imenu: — To si pa res želim, da bi zadel milijon. — No, in če ga zadeneš, mi odstopiš polovico. kaj? — hlastno povzame sobesed-nik Jaka — Ne, tega pa ne! — odločno odbije Janez. — Ampak, jaz sem vendar tvoj start prijatelj in kamer ad! Kaj ne, Janez, četrtino premoženja bi mi pa vendar odstopil? — Ah, kje neki. čemu neki? — Pa vendar. Janez, kakšnega jurčka bi mi vendar stisnit? — Še malo ne mislim! Lej ga, pa si daj še ti sam kaj želeti. Otok morskih razboinlkoo Krečani, ki so že več ko pred štirimi tisočletji obvladali Egejsko morje in ustvarili ob njem kulturne spomenike, ki so preživeli svojo dobo ter ostali svetel zgled v zgodovini ljudstev( niso bili Grki po rojstvu. Zmotno je torej videti v vseh kret-Bkih starinah, ki dičijo razne muzeje sveta, dokumente grške kulture. Palača na Knosu, o kateri pripoveduje pravljica, da je v nji vladal kralj Minos, ni grškega izvora. Krečani so prišli iz Male Azije, od koder so prinesli tudi kulturne vplive Orienta. Ti vplivi so tako nedvoumni, da se dado v mikenski kulturi jasno razločiti. #ele v polovici drugega tisočletja pred našim štetjem so prišli na Kreto Grki, in sicer Ahajci s Peloponeza ter so napravili pomorski vladi Krečanov konec. Pozneje so prispeli na otok tudi Dorci. Slednji 30 dali Kreti ustavo, ki pa je razdelila otok na več samostojnih teles. Tradicija starih Krečanov je tedaj na novo vzplamtela in Sicilskl pridelek - Prodotto siciliano trajala zopet več sto let, in sicer v obliki gusar stva. Rimljani so morali v 1. 67. pred našim štetjem voditi pravcato vojno proti kretskim in maloazijskim morskim razbojnikom. Takrat je bila moč kretske pomorske države tako velika, da je celo kralj Mitridates iskal opore v Krečanih. Slednjič je dobil Pompej za tri leta pooblastilo, da napravi red. V nekaj mesecih je uničil 1300 ladij morskih razbojnikov in kakšnih 10.000 oboroženih gusarjev na njih, uplenil pa je 400 ladij. Kreta je postala rimska provinca. Pozneje so se na otoku pojavili Bizantinci in Saraceni, toda štiri sto let so mu vladali Benečani, dokler niso v jeseni 1669 prišli Turki ter zasedli Kandijo in druga oporišča. Od začetka 19. stoletja je Kreta tako rekoč stalno gorela v plamenu uporov. V januarju 1869 je moral guverner otoka imenovati sosvet kristjanov in muslimanov. Po grško-turški vojni le. 1897, ki je izbruhnila zaradi grškega upora, je dobila Kreta samoupravo. Drugi sin grškega kra- lja Jurija je bil imenovan za kraljevega namestnika. Toda šele v balkanski vojni 1. 1912 so se Krečani popolnoma otresli turških vplivov. Dne 14. oktobra 1912. je Venizelos v Atenah proglasil združitev Krete z Grčijo. V atenskem miru je bila priključitev potrjena. Pred pet in dvajsetimi leti je morala Grčija sponati, kaj se pravi, boriti se za tuje koristi. Venizelos, ki je bil po rodu s Krete, je prisilil kralja, da se je odpovedal prestolu. Od tistih dob je zavzemala Kreta v duši Grkov neko posebno mesto. Razlika med Krečani in ostalimi Grki je prišla do izraza posebno v borbi med privrženci grške dinastije in Venizelosa. In zdi se kakor ironija, da je moral kralj Jurij n. v tej vojni, potem ko so ga pregnali iz Grčije, iskati zatočišče na Kreti, ki je bila vendar domovina Venizelosa, zagrizenega sovražnika vladarske hiše. Kajti Kreta je bila že od nekoč pribežališče vseh političnih beguncev, zdaj pa ne bo več. Dobiček podjetja v korist nameščencev H. E. Hovey. predsednik neke trgovske družbe, ki ima v državi New York in v Pensilvaniji nič manj nego 260 prodajalen za živila, je sporočil, da bodo odslej za ves čas sedanje vojne vsi dobički, ki jih ima družba, dividende itd. šli v korist njenih nameščencev. Teh nameščencev ie 1200. a dobiček si bodo delili v sorazmerju s svojimi plačami, pogoj je pa ta. da so v službi podjetja vsai že 12 mesecev. Vodilno osebje bo dobivalo še posebne prispevke. Ker ima družba velike dobičke, si lahko mislimo. da do Hoveyeva odločitev nameščencem pomagala do lepih vsot. Na javnost je stva • vplivala tako. da so glavne prodajalne takoj nato zabeležile znatno večji promet. čudaški predpisi zbuja občudovanje nemškega letalca — suscita Fammirazione di un aviatore tedesco Neki newyorški dnevnik si je vzel čas. da je svojim bralcem lahko navedel najbolj čudne paragrafe, kar so jih sprejeli v zadnjem času v Zedinjenih državah. Tako je država Tennessee prepovedala v aprilu jesti — in seveda loviti — ribe. Južna Karolina je prepovedala izdelovati steklenice v podobi ženskih teles, ker so 3e mnogi nad tem zgražali. Guverner Kalifornije je prepovedal v krčmah uporabljati stole, tako da morajo gostje piti stoje — a na ta način ima gostilničar možnost presoditi stopnjo pija- Zlato v avtomobilskem motorju Po golem naključju je ženevska policija izsledila veliko tihotapstvo valut. V popoldanski uri se je ustavil pred francoskim carinskim uradom v Moille Sullaz avtomobil, da opravi potrebne formalnosti, preden bi nadaljeval pot proti Lyonu. Carinski organi, ki so bili obveščeni, da tihotapci valut nekaj pripravljajo, so hoteli natančno pregledati vozilo. Tedaj je mož ob krmilu Svetovna proizvodnja naSte Po cenitvah v ameriškem listu »Petroleum Journal« je znašala lanska svetovna proizvodnja nafte 2146 milijonov sodov, to je 69 milijonov sodov več kakor v predlanskem letu. Zedinjene države so 1. 1940 pridobile 1351 milijonov sodov, to je 86 milijonov sodov več kakor 1. 1939. Ruska proizvodnja se z 217 milijoni sodov skoraj ni spremenila v primeri s predlanskim letom, rumunska pa je od 46 milijonov sodov nazadovala na 42 milijonov. Rojstni dan generala Antonesca Rumunski tisk v Bukarešti se je te dni spomnil 59. rojstnega dne generala Antonesca, voditelja rumunske države. Listi pripominjajo, da je general rešil državo in mu zaradi tega izražajo zahvalo v imenu vsega prebivalstva. Kulturni pregled Razstava naše moderne umetnosti zbežal na švicarska tla. Njegov tovariš na vozu, agent menjalnice, pa ni utegnil zbe-žati in so ga prijeli. Ko so pregledovali avto. so našli ob motorju 50 kg težko palico zlata, poleg nje pa zavitek bankovcev za milijon frankov. Med blazinami so odkrili imena oseb. ki bi morale dobiti to zlato in denar in ki bivajo, kakor so doznali, ta čas v Ameriki. nosti svojih gostov, kajti tudi tam je prepovedano pijanim osebam točiti alkoholne pijače. Najznačilnejši pa je zakon, ki so ga sprejeli v Teksasu in ki prepoveduje »izmenjavo ali prodajo »kreatur«, ki še niso dosegle 15 let.. .« Zadnja trdnjava Bejrutski dnevnik »Syria« se bavi v nekem članku s položajem Anglije v vzhodnem Sredozemlju in pravi, da je otok Ciper zadnja trdnjava, v katero polagajo Angleži v tem predelu vse svoje upe. Britsko poveljstvo pripravlja tu vse potrebno za obrambo. Angleške sile, ki jim primanjkuje časa pred silnim navalom osnih sil in ki jim je nemogoče izvrševati kakršne koli ofenzivne akcije, se omejujejo sedaj na obrambne sisteme, ki jih pripravljajo na hitro roko. Toda pred nasprotnikom, ki je pripravljen na vse, predstavljajo ti obrambni ukrepi samo improvizacijo brez vsake koristi — zaključuje sirski list svoja izvajanja. Kip Kleopatre v Teanu V Teanu, Neapeljska provinca so odkrili kip Kleopatre v marmorju. Kip meri v višino 130 cm in bo izročen v shrambo nekemu muzeju. šotor v puščavi — La tenda nel deserto ItaBjanski padalci — Paracadntistt Italiani nad grškim ozemljem — sopra il suolo greco Največji porabniki telefona Statističarji so izdelali pregled, ki pravi, da živi največ porabnikov telefona na Danskem in v Nizozemski. Kakor pravijo, je to pripisovati dejstvu, da so i prvi i drugi zelo hladnokrvni, zato ne ljubijo osebnih razgovorov in pismene korespondence. Kar si imajo povedati, store po telefonu. Z Danci in Nizozemci se v pogledu porabe telefona kosajo tudi Američani. Od same vode živi ' Na gori Kongoranu v Koreji živi šest-desetleten Japonec, ki je bil nekoč visok uradnik korejske gubernije, pa je nekega dne podal ostavko na to mesto in se posvetil puščavskemu življenju. Kot puščav-nik je svojo jed omejil na nekoliko kosov drevesne skorje. Po desetih letih pa je sploh prenehal jesti in je sprva šele po sto dnevih popil nekoliko požirkov vode, odtlej pa popije malo vode na dan. Navzlic tej izredni »dieti« poročajo, da je popolnoma zdrav, in da je sposoben prehoditi več deset kilometrov, ne da bi kazal niti najmanjšega znaka utrujenosti. Ribolov na zvonec V Clevelandu so odprli razstavo praktičnih izumov, ki jo je obiskalo že mnogo tisoč oseb. Eden najbolj nenavadnih izumov, čeprav je malo sumljiv, kar se tiče dobrega okusa, je nagrobnik, ki ima v nevidni duplini gramofon, če pritisneš na gumb, se oglasi pokojnikov glas. Plošče je treba posneti seveda še tedaj, ko je človek živ. Drug Izum je razveselil ribiče. Gre za udico z avtomatsko električno pripravo, Iti sproži zvonec, ko riba zagrabi vado. Celo ribiči, ki pri svojem poslu zaspijo, dobe tako možnost, da nekaj ulovijo. Štiri podmornice v enem meseca Italijanski listi beležijo, da je izgubila Anglija v mesecu maju štiri podmornice, britanska admiraliteta pa priznava v svojih poročilih izgubo samo ene ladje te vrste. Listi samo šestkrat na teden Francoska vlada je izdala odredbo, ki dovoljuje listom izhajanje samo šestkrat tedensko. Ponedeljske izdaje so odpadle, tako da je Francija v tem pogledu izenačena z drugimi evropskimi državami. Razbitine angleškega letala — Macerie di un velivolo inglese Id ga je sestrelila protiletalska obramba — abbattuto daJla difesa antierea Žena na čelu tihotapske družbe Omejitve, ki jih nalaga vojna glede potreb, ki niso baš najbolj nujne, so dale povod za obsežno tihotapstvo kozmetičnih in drugih lepotilnih predmetov med Irsko in Ulstrom. V ulstrskih carinskih skladiščila je na tisoče zaplenjenih steklenic parfema, glavnikov, robcev, pil za nohte in drugih pripomočkov za žensko lepoto. V zadnjih dneh so britski cariniki nekaterim tihotapcem zaplenili nekoliko tisoč čopičev za puder in vžigalnikov, ki so jih hoteli spraviti v Belfast. Zdi se, da delujejo tihotapci v dobro organizirani družbi in po določenem načrtu. Policija sumi, da je tihotapski družbi na čelu neka ženska. v severni Afriki — nelTAfrica settentrionale Novi časi za slovaške cigane Slovaški notranji minister je izdal odredbo, po kateri se morajo vsi cigani, slovaški državljani, zbrati v svojih domovinskih občinah in se odpovedati dokončno po-tepuškemu življenju. Na Slovaškem je kakšnih 29.000 ciganov. Smrt dirigenta pariške opere V Parizu je umrl prošle dni Joseph Ar-chaimbaud, direktor godbenikov v Operi Comique. Slovel je tudi kot skladatelj. ANEKDOTA Znameniti slikar Whistler je prejel na neki razstavi, kjer je razstavil svoja dela, kolajno U. razreda. Jury pač ni spoznala njegovega pomena. Umetnik si zaradi tega ni delal nobenih očitkov. Imel je celo dovolj humorja, da je komisiji, ki mu je poslala odlikovanje II. razreda poslal ze m-hvalo z besedilom: »Dovoljujem si vam za podeljeno odlikovanje poslati zahvalo II. razreda.« VSAK DAN ENA il^^H ^rftep^ vj n m »Kakšen čuden rešilni pas je to!?« »Veste, imamo ga zato. če bi kdaj siam-ska dvojčka potovala z naš^rr, narnikom.« (Tidens Tegn) Bila je srečna misel, da se je združila skupina petih kiparjev in devetih slikarjev, da pokaže v Jakopičevem paviljonu nekak prerez naše moderne v času, ko nam je vsem na tem, da izpričujemo miroljubno kulturno delo Slovencev. Zbrali so se v ta namen mladi, a zreli umetniki, ki jih veže poleg že doseženega priznanja enako navdušenje za delo m enaka želja, dati svojim umetninam vedno novega izraza. Druži jih pa tudi prepričanje, da se mora nova slovenska umetnost naslanjati na dognanja evropskega zapada, če hoče tekmovati z njim. če nam ni bilo dano, da bi se naše nove generacije izučile na domači akademiji, ki bi znala morda s časom ustvariti svojstveno slovensko tradicijo, je ta zveza z zapadom pač razumljiva. Slovenstvo naših umetnin se mora zaradi tega omejiti na uporabo slovenskih motivov v likovni umetnosti, a to so predvsem slovenska krajina in tip slovenskega človeka, ter njegovo življenje. Težko je zaradi tega reči, čigava umetnost je bolj oziroma manj slovenska. Ali morda Jama ni Slovenec v svojih pokrajinah, ki so nastale v Hrvatskem Zagorju, ali pa Jakac v delih, ki jih je napravil na Norveškem ali v Ameriki? Ali se je morda Sternen v svojih dalmatinskih motivih odtujil slo-venstvu, ali mar Francč Kralj s svojimi vedutami italijanskih mest? Popolnoma 8amorodna in samonikla slovenska umetnost je pač za enkrat še muzika bodoč- L Kiparji nosti, čeprav smemo vsem naštetim priznati, da čutimo v njih delih utripati slovensko srce. Danes moramo biti zadovoljni in srečni, da je naš mali narod dal toliko talentov, ki stoje na področju likovne umetnosti — lahko trdimo — na mednarodni ravni. V svojem vsakomur razumljivem jeziku ne govore samo nam, temveč enako tudi vsakemu drugemu kulturnemu obiskovalcu, ki naše kulture drugače ne more neposredno spoznavati. Tako izvršuje sedanja razstava v Jakopičevem paviljonu važno informativno funkcijo, četudi informira le o delu štirinajstorice umetnikov. Razumljivo pa je, da se splošna razstava v tako kratkem času ne bi dala niti prirediti. • * * Kakor kaže sedanja izložba, se je številčno razmerje med slovenskimi slikarji in kiparji v zadnji dobi bistveno spreme-nilo v korist kiparjev, če pomislimo, da smo šteli še pred nedavnim časom slovenske kiparje na prstih ene roke, se moramo kar začuditi, kako se je njih število v zadnjih letih pomnožilo. A najrazveseljl-vejše pri tem je to, da so ti mladi kiparji na kakovostni višini, kar mora radostno odjekniti v srcu vsakega ljubitelja umetnosti. Od razstavljajočih je vsak izmed njih izrazita osebnost in razlika med njimi je oči vidna, če izvzamemo brata Kalina, ki tudi v svojih delih ne moreta zatajiti sorodstva krvi in duše. Pri obeh so dela prežeta z idealizmom. Izživljata se v posnemanju one lepote, ki jo nam kaže narava pri ženskem in moškem aktu in še posebno pri ženski in moški glavi. Njuna vestnost v študiju narave izžareva posebno v portretih. Naj omenim posebej že znanega Očeta, ki ga je sin Zdenko podal v krepkih in zgovornih oblikah. Njegova v kararskem marmorju izurjena glava gdč. M. Beletove je pri vsej mehkobi izdelave enako ohranila značilnost potretiran-kinega obraza. Kot kompozicija očara njegova Mati z otrokom, ki je v družbi s tremi drugimi deli postavljena na travniku pred paviljonom. (Zelo dobra misel prirediteljev te razstave, ki bo gotovo še našla posnemalce!) Boris Kalin je pokazal v svoji beli mramorni Mladosti vso idealno lepoto, ki jo more kipar vdihniti v kamen. Da je tudi odličen portretist, o tem pričata njegova portreta prof. Ramovša in slikarja S". Pengova. (žal mi je, da se je slednji le pasivno pojavil v Jakopičevem paviljonu...) Prav je, da je svojega, nam dobro znanega splavarja postavil pred paviljon na ogled širokemu občinstvu. Nekako nasprotje z nežnostjo obeh Kalinov je Goršetova oabustnost. Njegovi ljudje so krepki, močnih rok in nog, a kljub rahli stilizaciji anatomsko odlično naštudi-rani. Gorše je vedno originalen v svojih dcmislekih (Sramežljivi amor!) in zna v gibih in pozah povedati vse, kar zmore kiparski jezik. Zelo prepričevalna je skupina Intimni razgovor. Primula je kip, ki bi moral krasiti kako posebno lepo mesto v naših parkih. Karel Putrich je posebno produktiven. Nagon po ustvarjanju in oblikovanju ga sili k neprestanemu delu. Njegovim kipom se pozna, da so napravljeni z lahkoto. Val njegovi akti izžarevajo moč in zdravje. Nekaj michelangelskega je v teh figurah, ki vse žive in ti vlivajo spoštovanje do Putrichovega znanja. Naj še posebej omenim kipe Po kopeli (pred paviljonom), Na plaži in Počitek. Tudi Putrich je izboren portretist (Glej. štev 69!). Tej četvorici kiparjev iz »Kluba neodvisnih« se je iz »Lade« pridružil Fr. Smer-du, katerega poznamo predvsem iz njegovih malih kipcev, ki smo jih že navajeni srečavati na raznih razstavah. Smerdu, ld je Meštrovičev učenec, je obdarjen z veliko iznajdljivostjo ter ume dati svojim figuram subjektivno občuten izraz. Kot zastopnik moderne kiparske smeri, se izogiba vsemu, kar bi imelo videz osladnosti. Kljub temu najde skoraj lirične izraze tam, kjer hoče podčrtati nežnost. Sedeča (s cvetjem) ki je v skici voščena, v velikem formatu pa iz nezglajenega belega marmorja nam priča o tem. Med razstavljenimi kipi in besedilom kataloga je v seznamu njegovih del občutna razlika.) —nt — Vojeslava Moleta,,Umetnost" če je beseda o slovenski literaturi s področja likovne umetnosti, moramo takoj priklicati v spomin uvaževanja vredno samostojno delo, ki so ga opravili v teoretičnih panogah tega področja naši vodilni umetnostni zgodovinarji. Sorazmerno krogu, ki ga je obsegal slovenski jezik in sredstvom, ki so bila na razpolago našemu znanstveniku, lahko slovenska likovno-umetnostna književnost pokaže znatno vrsto pomenljivih spisov. Izidorja Cankarja »Uvod v umevanje likovne umetnosti« s svojo zajemljivo razčlembo umetnostnih stilov, istega pisca žal še nedovr-šena »Zgodovina likovne umetnosti« kot dopolnilo, teoretična to praktična ilustra- cija k razvoju stilov v umetnosti zapadr e Evrope, Franceta Steleta »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«, njegova »Monu-menta artis slovenicae« in pregledna knjiga »Umetnost zapadne Evrope«, Mesesne-lova študija o bratih šubicih, Karlovškove knjige o slovenskem ornamentu in o umetnostni obrti; to so samo nekatere značilne knjige. Pri tem niti ne naštevam razni n umetniških monografij in številnih razprav v »Zborniku za umetnostno zgodovinos. Omenjena dela se odlikujejo predvsem po tehtnosti svojih pogledov in dognanj, pa tudi po stilistični kvaliteti, ki priča o ugodnem razvoju slovenskega znanstvenega jezika. Kakor smo dobili s Plečnikovim delom na ljubljanski univerzi v marsičem originalno in objektivno še vedno neoce-njeno arhitektonsko šolo, sta profesorja Izidor Cankar in France Štele ustanovila posebno ljubljansko šolo umetnostne zgodovine, ki je obrodila nekatere, tudi za sosedne kulture zanimive uspehe umetnostnih raziskavanj in proučevanj. Najpomembnejšim slovenskim delom te vrste se je že v novih razmerah pridružila knjiga univ. prof. dr. Vojeslava Moleta »Umetnost«. Hvale za ta vprav dragoceni prispevek v slovensko likovno« umetnostno književnost ne dolgujemo samo avtorju, marveč tudi Slovenski matici, ki je izdala knjigo v krasni opremi, pripravljeni v času, ko ni še vojna porušila tolikih možnosti in zatrla nešteto fcpih nadej. Prof. Mole se je s to knjigo spet vrnil med slovenske kulturne delavce, potem ko je dolga leta v drugih jezikih častno zastopal slovensko ime in si pridobil sloves znanstvenika, v katerem sta lepo združeni široka erudicija in tanki estetski čut. Mioletova »Umetnost«, ki je te dni vzra*. Kronika * Smrt mladega pilota. Dne 3. maja je v letalski borbi nad Egejskim morjem padel komaj 231etni pilot, narednik vodnik Alojz Terpin iz Trsta. Pokojnik, ki je januarja 1938 prostovoljno vstopil v letalsko šolo, se je od začetka udeleževal vojne v Grčiji. Po njegovi smrti je izjavil njegov poveljnik, da je ž njim izgubil enega svoji n najboljših podčastnikov in občudovanja vrednega pilota. ~ Reka se razvija v vodilno sredttie lesne trgovine in industrije. Reka bi morala titi po svojem položaju vodilna izvorna lu ka les na Sredozemskem morju, a ker je bila doslej odtrgana od zaledja, se ni mogla v zadostni meri uveljaviti. S priključitvijo novega ozemlja je pridobila zlasti gozdno bogastvo nekdanjega Gorskega Kotara. Tu že od nekdaj obstoji številna in delavna lesna industrija, že od nekdaj pa gravitira na Reko tudi široko zale-..e Hrvatske in Madžarske, ki sta prav ?a»o bogati gozdov. Pričakuje se. da se bo na Reki v kratkem n -hnila ».udi papirna pa industrija pohistv*. * Vreme se spet knja. Binkcštne praznike smo imeli »ončne, Ja s» lepših nismo mogli želeti. Za nameček je bil enako lep tudi torek. Pr^ti večeru pa se je začeio oblačiti in je bilo do 11 r.ebo že skoro vse zastrto z oblaki. V Ljubljani je padlo nekaj kapljic dežja, več pa so ga imeli proti vzhodu. Do poldneva se ni hotelo zjasniti in se je Ie tu pa tam pokazala na nebu modrina. Verjetno pa bo veter pregnal oblake, da bo sonce s svojo toploto pospešilo zaostalo rast in omogočilo kmetom nemoteno delo na polju. Kmalu se bo tudi pričela košnja in je tedaj suho sončno vreme najbolj zaželeno. Dežja smo imeli spemladi dovolj in lahko upamo, da nam čez poletje ne bo nagajalo vreme. 1 Nov sodni tolmač. Za stalnega tolmača za italijanski, nemški m srbskohrvatski jezik je imenovan g. Rafael Mahnič, ban-ski svetnik pri Visokem komisariatu v Ljubljani, stanujoč v Ljubljani, Gradišče št. 10 III, Vrsfa nesreč. Posestnik Franc Papič je v kamnolomu razstreljevali kamenje. Mina je prezgodaj eksplodtala in je kamenje posestnika poškodovalo po glavi in rokah. S kolesa je padel tipograf Karel Tekavec. Dobil je hude poškodbe na glavi. 17-letna blagajničarka Marija Zabukovčeva se je na cesti zadela v nekega kolesarja in tako nesrečno padla s kolesa, da si je zlomila desno nogo. 5-letna Marija Novakova z Velikega vrha je doma padla s kozolca in si zlomila levico. 261etni delavec Alojz Obreza iz Doienje vasi je po nerodnosti zadel z roko v šipo in si prerezal žile. Hude notranje poškodbe je dobila 12-letna posestniko-va hči Marija Vidrihova iz Zagradca, ko je padla z drevesa. V štepanji vasi je padel s plota šoferjev sin Ludvik Tomažin in si zlomil levico. 4 letni delavčevi hčeri Jožefi Rcvncvi je kolo voza zmečkalo dlan. Avto-mobilist je podrl na Masaiykovi cesti v Ljubljani prevoznika Stanka Tobiasa. Dobil je razen zunanjih prask tudi hude notranje poškodbe. Posestnikov sin Viktor Prosen z žirovskega vrha je v gozdu našel staro zarjavelo vojaško puško. Puška je bila napolnjena in jo je Prosen sprožil. Zaradi rje je cev razneslo in Prosenu razme-sarilo levo roko. 12 Lfublfane u— Okna in odprtine zaklonišč na uličnih hodnikih. Hišni posestniki so hiteli z urejevanjem hišnih zaklonišč posebno v kletnih prostorih. Razen oken kleti so pred drobci bomb zavarovali tudi svetlobne jaške na hodnikih, ki so pokriti z železnimi mrežami ali prizmami Luksfer, in sicer navadno na ta način, da so pred okna kleti in na svetlobne jaške naložili vreče s peskom. Zaščita kietnih jaškov na hodnikih ie pa potrebna, ker drobci bomb ne padajo vertikalno, a zaščita kletnih oken koristi le tedaj, če je primerno urejena in v dobrem stanju. Te naprave so bile namreč- penekod samo za silo ter so se začele vreče kvariti, iz njih na vsipati pesek. Po- nekod so te vreče in zaboji ter podobne varnostne naprave nameščene tako nerodno, da ovirajo in so tudi nevarne pasan-tom, posebno pa zvečer ob zatemnitvi. Najbolj pa ovirajo osebni promet zasilni izhodi na uličnih hodnikih, ker so zavarovani z lesenimi prizmami in piramidami iz brun in desk, ki zapirajo skoraj vso širino hodnika, kakor n. pr. pred palačo Poštne hranilnice in drugod. Mestno poglavarstvo opozarja vse posestnike, da morajo vreče in zaboje med odprtinami kletnih oken urediti in poravnati v obseg debeline zidu. Ce so vreče raztrgane, naj jih obnove. Ce pa vreče in zaboji pred hišama. ovirajo promet, naj te naprave začasno odstranijo ter v bližini shranijo za morebitno zopet rvo uporabo. Zaklonišča v kleteh morajo vzdrževati še nadalje v dobrem stanju, a kjer še nimajo zaklonišč, nai jih še napravijo. Ker pa vreče s peskom pod milim nebom in na dežju hitro razpadajo ter je nastalo pomanjkanje jute, je treba za zaščito oken kletnih zaklonišč predvsem rabiti les v debelini 30 cm, prav tako pa tudi opeko, debelo 38 cm, ali pa eramoz, pesek in prst v nepropustljivem lesenem opažu, širokem 25 cm. Tak les. in opaž mora biti tesno prislonjen k oknu. Za redno vzdrževanje teh naprav so odgovorni hišni lastniki ali upravitelji. u— Junaštvo italijanskega vojaka. Oni dan popoldne so doživeli številni pasanti na Tržaški cesti med Stanom in domom in milarno nemalo strahu. Od Viča proti mestu je drvel z vrtoglavo hitrostjo spla-šen konj. Očividno se je ustrašil tramvaja, pa se je odtrgal od voza in je oddiv-jal po cesti z odlomljeno ojnico, ki je z velikim ropotom udarjala ob cesto. Spla-šen konj je na srečo drvel po sredini dokaj široke Tržaške ceste, ljudje pa so se prestrašeni stiskali k zidom in ograjam. Nihče si ni upal ničesar ukreniti. Pri Stanu in domu pa ga je opazil italijanski vojak, ki je takoj stopil proti podivjani živali in jo z lahkoto ukrotil. Prestrašeni pasanti so takoj hvaležno obstopili hrabrega vojaka, ki prvi trenutek ni vedel, kaj bi s konjem, ki je bil tedaj že povsem krotek. Celo zadevo je končno rešil lastnik, ki se je pripeljal na kolesu, močno zaskrbljen za pobeglo živaljo. Dr. Franc Brandstetter od 5. do 19. t. m. ne ordinira. u— Poslednja pot Cirila Pirca, V soboto popoldne je ob številni udeležbi občinstva nastopil nekdanji kranjski župan, zaslužni narodni delavec g. Ciril Pire svojo poslednjo pot iz kapelice sv. Nikolaja na 2alah na pokopališču k sv. Križu, kjer je začasno našel svoje posmrtno domovanje. Poleg žalujočih svojcev se je h pogrebu zbrala množica njegovih prijateljev, znancev in sodelavcev, da izkažejo poslednjo čast možu, ki sa je s svojim javnim delom zaslužil trajen spomin. Njegova krsta je bila obložena s kupom krasnih vencev, med katerimi je bil tudi venec njegovega osebnega prijatelja, bivšega ministra dr. Alberta Kramerja. Pogreb je nazorno izpričal, kako priljubljen in spoštovan je bil Ciril Pire med nami. u— O vojaških godbah smo zadnjič objavili, kje in kdaj bodo igrale, sedaj pa je ta razpored spet nekoliko spremenjen. Godba 13. artilerijskega polka bo odslej igrala samo ob nedeljah od 11. do 12.30 na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom. Godba poveljstva mesta bo pa igrala vsako nedeljo in vsak četrtek od 18.30 do 20. ure v Tivoliju. Kar se tiče godbe 1. polka Sardinskih grenadirjev, pa ostane vse pri starem in bo igrala še dalje vsako soboto od 18. do 19. ure v Zvezdi, prav tako pa seveda vsak večer ob 20.30 nekaj izbranih komadov pred Prešernovim spomenikom. Poveljstvo pehotne divizije Sardinskih grenadirjev si res prizadeva, da bi odlične vojaške godbe Ljubljani nudile čim več užitkov ter bi Ljubljančani spoznali vse lepote neprekosljive italijanske glasbene umetnosti. Pri vseh koncertih je vedno več hvaležnih poslušalcev, ki svoje občudovanje po pravici izražajo z glasnim aplavzom. Pripomniti moramo tudi, da so tudi naši avtomobilisti in vozniki električne cestne železnice pričeli upoštevati koncerte ter jih ne motijo več s hrupno vožnjo. u— Spored jutrišnjega violinskega koncerta, ki ga bo igral v mali Filharmonični dvorani slovenski violinist Miran Viher: Corelli: Sonata v E-molu, Mozart: Koncert za violino v d-duru (kadence od f-Da-vida), Respighi: Sonata v h-molu, Šker- janc: Nesodobna bagatela, Lirična baga-tela, Viher: Perpetuum mobile, Paganini-Simanovski: Caprices št. 21 in 20. Pri klavirju pianist Marjan Lipovšek. Opozarjamo na koncert domačega umetnika, ki se je z velikim uspehom uveljavil v glasbenem življenju. Koncert bo jutri v petek, dne 6. t m. ob 20. uri v mali Filharmonični dvorani. (—) u— Glasbena Matica ljubljanska pripravlja velik koncert, ki se bo vršil dne 16. t m. v veliki Unionski dvorani. Koncertni spored bodo izvajali; solist pianist rektor Anton Trost, ki bo igral s sprem-ljevanjem velikega orkestra najnovejšo Skerjančevo skladbo: Koncert za klavir in orkester. To bo prva izvedba domačega dela. Prvi del koncerta bo izvajal pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča, in sicer so na sporedu izključno le dela našega velikega rojaka Jakoba Petelina - Gallusa Carniolusa. Drugi del koncertnega sporeda pa bo izvajal pomnoženi orkester orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta skladatelja L. M. Skerjanca. Vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. (—) u— V počaščen je spomina pokojne ge. Petronile Foersterjeve darujejo RK (bežigrajska zbirka) gge. Milka Mankočeva, Kristina Cervena in Karla Modičeva po 200 din, skupno 600 din. V isti namen daruje ga Zinka Knezova 100 din. Zanimiv dogodek v Drami. Skupina mariborskih slovenskih igralcev bo uprizorila v Drami v ponedeljek 9. t m. 0'Neillo_ vo dramo »Ana Christie«. Mariborski ansambel je znan našemu občinstvu po njegovih gostovanjih: »Kralj na Betajnovi« in »Na dnu«. Priznanje kritike in občinstva, ki ga je dosegel s tema predstavama, priča o uspehu. »Ana Christie« je veleza-nimivo delo, v katerem so velike vloge, ki jih bodo igrali: Kraljeva, Kovič Pavle, Vladimir Skrbinšek in Rakarjeva. Nadalje bodo sodelovali: Malec, Košuta, Jože Kovič, Košič in Nakrst. Režiser: VI. Skrbinšek. u— Mrak zopet nastopa. Znani pisatelj in dramatik Ivan Mrak se bo danes zvečer po daljši pavzi zopet predstavil občinstvu na odru frančiškanske dvorane s svojim novim delom »Sinovi starega Rimljana«. Mrak ima svoje gledališče samih novih igralcev velikih sposobnosti. Delo je režiral sam in bo tudi igral glavno vlogo. u— Bajeslovni balet »Ikarus« je delo genialnega baletnega mojstra in reformatorja G. Lifarja in ga bomo prvič videli pri nas na baletnem večeru Irene in Maksa Kirbosa v ponedeljek 9. t. m. zvečer v opernem gledališču. »Ikarus« je izrazit u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. priredi v četrtek, dne 5. t. m. popoldne ob 5. uri (17. uri) na vrtu g. Olu-pa, Vojvode Mišica cesta 21, praktični pouk o poletnem škropljenju in o poletnem delu na sadnem drevju pod vodstvom g. nadzornika Štreklja Josipa in z geslom: »Vrtninarji. storite vse, da osigurate čim obilnejšo sadno letino!« Udeležba prosta. u—• Spored promenadnega koncerta, ki ga bo izvajala godba XI. Armad nega zbora pod vodstvom dirigenta poročnika mae-stra Adolfa di Zenzo v četrtek 5. t. m. od 18.30 do 20. v Tivolskem parku: 1. Verdi, »Emani« (marš), 2. Bellini, »Norma« (simfonija), 3. Seppilli, »Rdeča ladja« (fantazija iz opere), 4. Verdi, »Aida« (I. dejanje), 5. Verdi, »Jeanne d'Arc« (simfonija), 6. Di Zenzo, »Marš I. pehotnega polka Re. u— Tečaj italijanščine, nov, za začetnike, prične v četrtek 5. junija. Sodobna lahka metoda, uspeh zagotovljen. Na razpolago prospekt. Informacije daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telef. 43-82. u— DKSK Edinstvo obvešča vse člane in odbornike, da bo redna seja v četrtek 5. t. m. ob 20. u— Gledališke obiskovalce opozarjamo, da je začetek vseh večernih predstav v Drami ob 19.30. v Operi pa ob 19. uri. u— Nova knjižnica. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 3, začenja v petek dne 6. t. m. s svojim obratom javne knjižnice. Pogoji za izposojevanje knjig so enaki kakor v ostalih javnih knjižnicah. Uvedena je posebnost stalnih abonentov, ki proti mesečni pristojbini 20 din lahko tedensko prejemajo oziroma menjavajo nove knjige brez posebnega doplačila in brez ozira na sicer določeno posojnino za kako knjigo. Vse knjige so popolnoma nove. Zato knjižnica še posebej računa, da bo mogla po-streči onemu občinstvu, ki ve ceniti tudi estetsko in higiensko plat izposojene knjige. Seznam knjig je v knjižnici na razpolago. (—) u— Razstava del Hinka Smrekarja bo odprta od nedeljo dne 8. t. m. dalje v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti v Italijanski tečaj XXX. Predstavljanje. Prosimo za uslugo Presentazione. Chiediamo un piacere. Quando andiamo a vedere un amico, di sull'uscio gli domanderemo: »£ per-messo, do noia?« o »Non ti disturbo? Sta' comodo, se ci hai da fare. me ne ritorno subito!« E lui: »Anzi, tutto al contrario, sono molto contento di ve derti! Sei gentile tanto di venire, e un secolo che non ti vedo! Qua, prendi qucsta seggiola! Mettiti a sedere!« Poi domandera della nostra salute e di quella dei nostri: »Che fai? Stai bene? E a časa tua tutti bene?« Noi risponderemo: »Grazie, bene, (beno-nc), (non c'e male), e tu, come stai?« Dopo faremo due chiacchere: »Che c'e di nuovo? Che notizie mi porti?« Introducendo qualcuno presso un nostro amico, lo presenteremo subito, di-cendo: »Mi permetti di presentarti un mio amico, il signor N.? Desidera tanto di fare la tua conoscenza«. L'amico garbatamente gli stringera la mano con un »Tanto piacere di conoscervi, signore!« Quando siamo costretti a chiedere un piacere, piu saremo brevi, e meglio sara. »Ti prego seusarmi, se vengo a darti una seccatura, ma non ne posso fare a -meno. Ecco il favore che mi oc-correbbe da te ... Ti sard veramente grato di quel che vorrai fare per me.« A un signore che non conosciamo tanto bene, diremo: »Scusate signore, se mi permetto di chicdervi un favore, vorrei pregarvi di...« Ci risponderan-no p. es.: »Con molto piacere, sono volontieri a vostra disposizione« oppure: »Mi rincresce, ma non so, se mi sara possibile«. Vocaboli. L'uscio (ušo) vrata, di su!l'uscio že pri vratih, gli mu, tu je treba prevesti z »ga«, ker se »vprašati, prositi koga« pravi »domandare a qualcuno«, per-messo dovoljen(o), del. pr. č. permet-tere dovoliti,, dare noia, disturbare nadlegovati, motiti, la noia dolgočasje, sitnost, sta' comodo ne pusti se motiti, ci pomeni poleg »nam« tudi »tu, tedaj, tam« in se v slovenščini dostikrat spodnjih in zgornjih prostorih. Zelo pestra bo, zabavna, vzlic neprijetnim časom razposajeno vesela, po večini zelo aktualna. Vsak, kdor si jo bo ogledal, je bo vesel in ostala mu bo dolgo ali celo trajno v spominu. — Umetnik bo ob določenih popoldanskih urah na »licu mesta« sprejemal tiste, ki se žele dati od njega stood- ne prevaja, me ne ritorno se vrnem, anzi prej, anzi, tutto al contrario kaj še, ravno nasprotno, gentile vljuden, prijazen, venire priti, sei gentile tanto di venire zelo je lepo, da si prišel, il secolo stoletje, vedere (del. visto, ve-duto) videti, la seggiola stol, mettere postaviti, djati, mettersi a sedere sesti, domandare della salute povprašati po zdravju, fare due chiacchere nekoliko pokramljati, la notizia poročilo, novica, introducendo (introdurre) če vpeljemo, presso pri, k, lo ga, presen-tare predstaviti, desiderare želeti, la conoscenza znanje, fare la conoscčnza seznaniti se, garbato vljuden, garbatamente vljudno, stringere stisniti, tanto piacere zelo me veseli, costretto prisiljen (costringere), chiedere un piacere (un favore) prositi za uslugo, piu saremo brevi, e meglio sara čim krajši bomo, tem bolje bo, pregare prositi, moliti, seusare oprostiti, la seccatura nadlegovanje, non ne posso fare a meno ne morem drugače, fare a meno opustiti, »ne« se ne prevaja, o tem bo govora pozneje, occorrere potreben biti, veramente resnično, grato hvaležen, con molto piacere z velikim veseljem, volontieri rad, la disposizione razpolaga, mi rincresce žal mi je, non so ne vem. possibile mogoče Dire (nastalo iz dic-erc) reči. Sedanjik: dico, dici,. dice, diciamo, dite. dicono Fut.: diro. Pass. pross.: ho detto. Dicendo govoreč; s tem. da rečemo. Venire priti. Sedanjik: vengo, vieni, viene, veniamo. venite, vengono. Fut.: verro prišel bom. Pass. pross.: sono venuto. Tenere držati. Sed.: tengo, ticni, tie-ne, teniamo, tenete, tengono. Fut.: ter-ro, Pass pross.: ho tenuto. Vaja. Prestavite: Ali vas smem en trenutek motiti (prevedi: je dovoljeno motiti vas en trenutek)? Dovolite, da vam predstavim g. N. Ali mi posodite (favorirc!) za trenutek svoje nalivno pero (la penna stilografica)? Oče pravi, da bo brat jutri prišel. Pridite vsi sem! stotno podobno karikirati. Imenitno pogojene »vzorce« si lahko na razstavi ogledate. u— Na Linhartovi cesti bodo danes, v četrtek 5. junija pričeli delati kanalizacijo od Tyrševe ceste proti Robbovi ulici ter bo zato morala biti cesta zaprta kakih 6 do 7 tednov. Sem in tja po športnih terenih Kakor se pri nas v minulih praznikih ne moremo ponašati s posebno bogato športno bilanco, je bilo drugod okrog nas v tem pogledu drugače. O glavnih športnih dogodkih po Italiji smo nekatere podrobne izide že zabeležili' v naši ponedeljski izdaji, zdaj pa posnemamo po novejših virih še nekatere podrobnosti in dodatke o njih: Obe semifinalni tekmi za italijanski pokal še nista prinesli popolne odločitve, ker se je gladko kvalificirala za finalista samo Venezia, medtem ko je tekma med Romo in Torinom ostala neodločena. Ta tekma bo po sklepu federacije odigrana danes popoldne, obenem pa sta bila določena tudi termina za obe finalni tekmi, od katerih bo prva 8. junija v Benetkah, druga pa teden dni pozneje, bodisi na igrišču Rome bodisi na igrišču Torina — v zvezi s tem, katero moštvo bo pač prišlo v finale. Damski teniški dvoboj za srednje-evrop-ski pokal, ki je bil že po tretjem srečanju med obema reprezentancama dobljen za Italijo, se je končal z najhujšim porazom za Madžarke, ker sta tudi zadnja dva singla gladko dobili Italijanki. San Donni-no je zmagala nad Jusits s 6:4, 6:3, Tonolli pa je odpravila SomogyjeVo s 7:4, 6:1. Tako je Italija v tem dvoboju zabeležila krasno zmago 5:0. V Berlinu je za praznike gostovala teniška reprezentanca Zagreba, ki se je sprva držala dobro, drugi dan pa je že močno prišla do izraza nemška premoč. Zagrebčani so poslali tjakaj zelo močno postavo riostila vsakega prijatelja slovenske knjige, je izraz piščevega lastnega pojmovanja osnovnih problemov umetnostne zgodovine. -Ker se bistvo sleherne umetnine izraža v njenem individualnem stilu,« pravi pscc v predgovoru, »ki je po kolektivnem stilu in jeziku svojih oblik povezan z umetnostno tvornostjo v območju neke kulture in v še daljši perspektivi z vso umetnostjo sploh, je morala biti izhodišče veh razmišljanj morfologija umetnosti.« Pri morfološkem obravnavanju tako krhke, tolikanj raznotere in tako silno individualizirane tvarine pa je moral pisec upošte-vr.ti nje nujno in vsestransko povezanost z življenjem, ki po raznih svojih čfcniteljih prehaja v strukturo stila in tako scvodloča značaj umetnine. Moletova »Umetmurt« nI j:otem takem zgodovina likovne umefriosti, kakor jo imamo Slovenci v Cankčtrjevi kr gi ir. v Steletovi »Umetnosti zapadne Evrope . marveč je študija o umetnostnih oblikah, ki pa so prikazane tudi z razvojnega vidika. Tako sta se umetnostna teorija in estetika spojili z zgodovino v de?©, ki ni samo izraz piščevih dognanj, ra2>-mišljanj in študij, mar/eč je tudi uvod za pravilno in globoko umevanje prostornin-ske in likovne umetnosti. Knjiga je razdeljena v tri dele, katerih vsak je esej zase. Ce bi hoteli prikazati prmen te vsebinski tako polne in za umetnostno kulturo posameznika tako koristne knjige, bi morali posvetiti vsakemu delu posebno poročilo. Vemo, da se bo h knjigi takega pomena treba še vračati, zlasti v času. ko živimo na robu usodnega zgodovinskega doganja ter strti od viharja iščemo v svetu misli in lepote poti k tisti duhovni obnovi, ki jo žgoče potrebujeta posameznik in narod. Prvi del Moletove »Umetnosti* je odmerjen problemu oblike in stila. Pisec raz- pravlja v bistvu in o nastanku umetnine, ki mu je izoliran sad enkratnega tvornega procesa, vendar pa je v njenem individualnem stilu tudi že značilnost kolektivnega stila. Forme so temelj jezika, v katerem se izraža stvarjajoč umetnik in po tem svojem jeziku in stilu ter po osnovnem duhovnem elementu je umetnina več kakor izraz samega umetnika: zasidrana je v življenju in je hkrati njegov najčistejši, najtanjši izraz. Spoznavati oblike in strukturo umetnine pomeni, spoznavati jezik, ki ga govori upodabljajoča umetnost. Brez tega znanja ni torej nikomur mogoče prodreti k bistvenim značilnostim umetnine in spoznati njene vrednosti. V tem smislu bo nudil zlasti prvi del Moletove »Umetnosti« pazljivemu čitatelju mnogo važnih spoznav in osvetljav. Umevanje bo vzlic umljivi zgoščenosti in ne ravno zelo poljudnem načinu obravnavana olajšano s tem, da je pisec naslonil vsa svoja izvajanja na najbolj značilne primere in se je kar moči izognil estetskemu teoretiziranju. Najprej je prof. dr. Mole obdelal arhitekturo, umetnost prostora in gmote, in jasno označil nje znamenjasti značaj. Govorico njenih oblik spremlja in tolmači od predzgodovinskih menhirjev do novejših arhitektonskih pojavov. Arhitektura je tu obravnavana ne samo po svoji formalni strukturi, marveč tudi po odnosu do osta-Kft tehnik in vrst umetnosti. V sedmem poglavju eseja »Oblika in stil« prehaja piaec k plastiki in slikarstvu, ki ju veže z razčlembo materiala in tehnike in z vzporednim razvojem oblik in stila od sta-roe^ptske umetnosti do zapletenih pojavov novodobnega likovnega ustvarjanja. V peviebnem poglavju obravnava problematiko umetnosti potreta, figuralne kompozicij, prostora in pokrajine. Prvi del zaključuje študija o okviru in ritmu zgodovine evropske umetnosti. V drugem delu z naslovom »Premembe in menjave« se bavi pisec z onimi problemi, ki so bili vsekdar posebno blizu njegovemu raziskavan ju: z umetnostno govorico tistih umetnin, ki so nastala pod posebnimi, zlasti verskimi vplivi. Tu so poglavja o ikonografiji, o sredozemski umetnosti, o dekorativni umetnosti, o romanski živalski plastiki, o renesančnih groteskah, ter primerjava posameznih motivov, ki kažejo pot umetnosti od zname-njastih form do plastično formulirane koncepcije sveta. V tretjem delu obravnava Vojeslav Mole staro in neizčrpno problematiko odnosov med umetnostjo in življenjem ter prikazuje umetnost kot obliko kulture, obsega-jočo v celoti vsoto posameznih plastičnih izrazov duhovne strukture človeštva, dalje meje in izročila umetnosti in posameznih kultur ter mesto umetnosti v življenju. Zlasti k temu delu dr. Moletove podnetne in miselno bogate knjige se nameravamo še vrniti. Knjiga Vojeslava Moleta »Umetnost« ni čtivo vsakdanje vrste, marveč je eno tistih del, ki zahtevajo zbranosti in duševnega miru, če hoče čitatelj, da mu knjiga izroči oživljajoče in duhovno oplajajoče sokove, ki so v njeni vsebini, čeprav je dandanes težko najti tisti »climat spiritual«, tisto blagodejno osamljenost, ki jo zahteva zlasti pri izmučenem človeku današnjih dni študij večne in osrečujoče umetnosti, bo vendar našla ta knjiga mnogo neznanih in hvaležnih čitateljev. V nji bodo našli zadoščenja tistemu »bisogno dl evasione«, o katerem smo brali te dni lepo razpravico Benvenuta Matteuccija: potrebi ubega iz stvarnosti pod večne zvezde lepote in resnice. Pohvali Moletove »Umetnosti« je treba naposled dostaviti še pohvalo opreme in več kakor sto skrbno izbranih in dobro re-produciranih ilustracij, ki so bistvena izpopolnitev knjige in hkrati prijeten odmor očesu, ki s slastjo odgoneta in uživa govorico umetnostnih oblik — znamenj tolikih genialnih navdahnjenj in prič zašli h časov in odevelih kultur. Nase 0le Flgiziano: Alessan-dria, Cairo, Port Said. ecc. Banca Italiana per la Cina: Sciangai. Banca Italo Bel ga: Antwerpen San Paolo. Rio de Janeiro. Buenos Aires ecc. Sedež družbe: Genova Centralna direkcija: Milano Glavnica in rezerva: Lit 623»394*040 Sedež v Trieste: ~Iazza C. Ciano Vsi bančni, tečajni in borzni posli. Specijalna služba za trgovske zveze z inozemstvom. Podružnice po vsej Italiji Združeni in afiliirani zavodi : Banca Dalmata di Sconto: Split. Zader. šibenik. Banca ItaloFraneese di Credito: Pariš, Niča, Tunis. Banco Italo Egiziano: Aleksan-drija, Kairo, Port Said itd. Banca Italiana per la Cina: Šangaj. Banca Italo Belga: Antwerpen, San Paulo, Rio de Janeiro, Buenos Aires itd. E. S a 1 g a r i: 21 BOJ M M0MPRACEM Pustolovski roman »Zastopnik angleške vlade, poslan, da ukrotim morske razbojnike, ki strahujejo te kraje.« »Podoba je, gospod poslanik, da se, kadar ne najdete Malajcev, lotevate tudi'drugih ladij, ki niso nikoli zagrešile morskega ropa.« »Kako mislite to?« »Pred nekaj dnevi je ena naših topničark od-plula in se ni več vrnila.« »Gotovo je postala žrtev ciklona,« je Yanez odvrnil. »Bornejske obale so zelo nevarne, ako jih človek natanko ne pozna.« »K sreči, milord, imamo v rokah dokaz, da je vaša jahta začela streljati na topničarko.« »Šalite se, gospod. Kdo me je videl, da sem začel streljati?« »Zbiralci trepanga, ki so lovili med čermi.« »Tedaj vam dokažem, gospod, da lažejo.« Na Portugalčev mig je stopilo njegovo spremstvo naprej ter obstalo pred nizozemskim kapitanom. »Vsi ti ljudje so verni muslimani. Ako prisežejo na svojega velikega preroka, je treba njihovim besedam brezpogojno verjeti. Govorite, kdo je prvi streljal, jahta ali topni-čarka?« »Topničarka,* so odgovorili Malajci in Dajaki. »Zaklinjamo se na Mohameda.« »Tedaj je morala imeti topničarka vzrok, da vas je napadla,« je odvrnil kapitan. »Ali je mar prepovedano ribariti ob bornejskih obalah?« je suho vprašal Yanez. »Saj niste sultan.« »Zastopnik evropske države sem,« je odvrnil Portugalec. »Jaz prav tako,« je odvrnil Portugalec. »Tu nekaj ni v redu,« je rekel kapitan. »Sultanu sem predložil svoje poverilne listine.« »V Pontianaku bi jih radi videli,« je mahoma rekel kapitan. »S kakšno pravico se upa Nizozemska vtikati v angleške zadeve? Da vam pa dokažem, da je vse v najlepšem redu, sem vkljub temu pripravljen obiskati guvernerja vaše kolonije. Vožnja bo trajala tja in nazaj komaj štiri dni, kajti moja jahta je zelo hitra.« »To predlagate sami?« »Seveda.« Kapitan in sultan sta se spogledala. »Visokost,« je rekel Nizozemec, »ali ste pove-rilnice prečitali?« »Da, kapitan,« je sultan odvrnil. »In ste jih našli v redu?« »Moj minister jih je preveril. Nikakega dvoma ni, da je milord angleški poslanik.« »Se jahta omenja v pisanju?« »Ne,« je odgovoril eden izmed ministrov, ki je stal zraven sultana. »To je temna točka.« »Dobro, torej jo v Pontianaku pojasnimo. Moj pogoj pa je, da nizozemske topničarke prve pozdravijo angleško zastavo.« »S tem soglašam,« je odvrnil kapitan. »Prosim vas le za majhno prijaznost.« »Govorite,« je rekel Yanez. »Prosim vas, da vzamete mene in moje spremstvo na svojo jahto.« »Prostora je dovolj in moji kuhinji na ladji ne boste imeli kaj očitati.« »Kdaj odrinemo?« »Drevi, ko vzide mesec.« »Točno bomo na mestu,« je rekel kapitan in se nalahno priklonil Portugalcu. Ta je odzdravil in odšel s svojim spremstvom vred, potem ko je segel sultanu, ki je bil videti bolj ko kdaj prepričan, da ima posla s pravim angleškim poslanikom, v roko. Toda Portugalec ni bil tako miren, kakor se je delal. Ko je bil spet na svoji ladji, je dal poklicati Par-darja, čigar praho je križaril ob vhodu v zaliv in čakal njegovih ukazov. Poklical je tudi Matija in Kamamurija. »Slabe novice, gospod Yanez?« je vprašal Ind. »Kdo ve kako dobre niso.« »Se res mislite peljati v Pontianak?« »Jaz? Kaj se ti meša, Kamamuri? Kapitana pošljem kot ujetnika v Gajski zaliv. Tam naj dru-guje angleškemu poslaniku. Spotoma primemo nizozemske mornariške vojake s kapitanom vred in jih spravimo na praho, da jih Pardar odpelje v varen kraj.« »Kaj bomo z mornariškimi vojaki tako lahko opravili?« »Nič ni lažjega od tega. Videl boš, kako jo za-godem kapitanu. Kamamuri, potrebujem te.« »Izvolite, gospod Yanez.« »Želim, da kapitan ne vidi svoje rojakinje.« »Kaj naj storim?« »Prepelji jo z majhnim spremstvom v mojo hišo, kjer bo varna pred togoto Johna Fosterja.« »Je to vse?« »Za zdaj.« Lepa Nizozemka je bila že na kopnem, ko je pristal ob jahti čoln. Yanez je prišel na palubo in vljudno pozdravil Nizozemca: »Dobro došli na moji jahti.« »Hvala,« je kratko odvrnil kapitan in se naredil, kakor da ne vidi Portugalčeve iztegnjene roke. »Lepo ladjo imate, milord.« »Pred vsem je zelo hitra.« »Odkod imate topove?« »Iz Hongkonga.« »Ali ni nihče oporekal? Saj so menda vedeli, da kanite pluti na Borneo?« »Zakaj naj bi oporekali? Koliko drugih Angležev je že. z močno oboroženimi ladjami plulo po teh vodah, pa jih ni nihče oviral.« »Ste tudi lovec?« »Pol tucata tigrov in dva panterja sem že podrl.« »In česa iščete tod?« Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Stanko Viraat. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratni del je odgovoren Aloja Novak. - Vsi v Ljubljani.