SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po poitl prejeman velja: Za celo lato predplaian 16 (14., za pol leta 8 (Id., za četrt leta i (ld., za jedta
meiec 1 (14.10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 (Id., za pol leta S (ld., za ietrt leta S (ld., ta jeden mesec 1 (14.
V LJubljani na dom pošiljan velja 1 (14. 20 kr. vet na leto. Poaamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (imerate) «prejema npravnlStvo in ekipe4iei]n v „Katoi. Tiskarni", Vodnikove allee it. 2.
Rokopisi »e ne vračajo, nefrankovana puma ne viprejemajo.
Vredništvo je v Semeniiklh nilcah it 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 134.
V Ljubljani, v ponedeljek 1. junija 1896.
Letnilc XXIV.
Obsodba liberalizma.
(Dalje.)
Sveti oče Leon XIII. sodi o zgodovini v javnem pismu zgodovinarjem kardinalom de Luca, Pitra in Hergenroetherju:
„če kdo mirno in brez predsodkov uporablja nepokvarjene zgodovinske vire, spozna, da ti že sami ob sebi sijajno branijo cerkev in papeštvo. Iz njih se namreč spozna prava narava in veličastnost onih mož, ki so učitelji krščanstva; v hudih bojih in slavnih zmagah vidi se moč in krepost cerkve, in iz jasnih, zanesljivih dogodkov se vidi, koliko dobrot so papeži delili vsem narodom."
Žito je sovražnikom svete cerkve veliko do tega, da se popačijo ali cerkvi v sramoto razlagajo zgodovinski dogodki. Iz tega, kar je najjasnejši dokaz za božanstveno moč cerkve, kujejo orožje proti njej. Začeli so tako protestantje : magdeburški cen-turijatorji. Od njih so sprejeli to taktiko ateisti pro-šlega veka in od teh liberalci in socijalni demo-kratje. O teh pravi papež:
„Ravno tako se pečenja tudi dandanes. Ce kdaj, to se more gotovo v našem času reči, da so se zgodovinarji zarotili zoper resnico.1) In res: prejšnja natolcevanja ponavljajo ljudstvu, in sedaj vidimo, kako predrzno se širi laž po debelih knjigah in malovrednih brošurah, po mnogoštevilnem roju časopisov in po mikavnih predstavah na gledaliških deskah."*)
„Se hnjše pa je, da je prišlo tako zgodovinar-stvo celo v šole. Mnogokrat dobe dečki v šoli učne knjige v roke, polne zmot; teh se privadijo, in če pride k temu še zlobnost ali lahkomišljenost učiteljev, se lahko navzamejo mržnje do častitljivih starih dob in zaničevanja in nespoštljivosti do najsvetejših stvarij in oseb.5) Ko pridejo iz nižjih razredov v višje, preti jim mnogokrat še večja nevarnost. Ko se uče višjih ved, ne ponavljajo samo do-
godkov, ampak premišljujejo vzroke zgodovinskega razvoja; od teh vzrokov si sestavijo sami metodo, po kateri pridejo do predrznih krivih sodb, katere so mnogokrat v očitnem nasprotju z božjim razode-njem in nimajo drugega namena, nego da tajé in zakrivajo, koliko so cerkvene naredbe storile za srečo človeštva v zgodovini njegovega razvoja. In veČina ljudij to sprejema in prav nič preglavice jim ne dela, kako nedosledni da so, kako sami sebi oporekajo, v koliko in kakošno temoto da zavijajo vedo, katera se imenuje filozofija zgodovine. Ob kratkem, da ne govorimo o posameznih: vse svoje zgodovinarsko uporabljajo le v ta namen, da bi v ljudeh vzbudili mržnjo do cerkve in sovraštvo do papežev.4)
„A ni mogoče izreči ničesar, kar bi bilo bolj neresnično, in čudno se nam mora zdeti, da se mnogim ljudem zdi verjetno tako obrekovanje, zoper katero govori toliko zgodovinskih dokazov tako prepričevalno".
„Skoro neverjetno je, koliko zločinstvo je zgodovinopisje, ki služi strankarstvu in raznim človeš-
') »Certe hoc tempore illud vere uici puaon, ...—.. . ricam coniurationem hominum videri adversus veri ta tem.« Saepe numero considerantes, 18. avg. 1883. Šk. L. 1883. XI. 154.
') »Renovatis vulgo prioribus illis insimulationibus serpere audacter mendacium videmus per laboriosa Volumina et exiles libros, per diariorum volitantes paginas et apparatas theatrorum illecebras.» Tam. 154.
') »Persaepe enim pueris commentary ad ediscendum proponunlur aspersi fallaciis: quibus illi assuefacti, praeser-tim si accesserit doctorum aut perversitas aut levitas, facile imbibunt venerandae antiquitatis fastidium, rerumque et personarum sanetissimarum inverccundam contemptionem.« Tam. 154.
4) »Idque a plerisque suseipitur nihil laborantibus, quam sibi parum ipsi cohaereant, quam loquantur pugnan-tia, quot quantisque tenebris earn, quae philosophia historiae dieitur, involvant. — Omnem historiae tradendae rationem eo convertunt, ut suspectam faciantEcclesiam, invisos Pontífices.« Tam. 154.
kim strastem. Taka zgodovina ni učiteljica življenja niti luč resnice, kakor so jo imenovali stari Rimljani po vsej pravici, ampak je prilizovalka strastem in služkinja propalosti: to je pa zlasti mladeničem, katerim bo glavo napolnila z bedastimi nazori in jim srce odvrnila od poštenosti in pohlevnosti6). Zgodovina namreč silno mika ognjevito mladeniško dušo, katera je nagnjena k nepremišljenim sodbam. Podobe prošlih časov in slike onih mož, katere jim pripovedovanje stavi pred oči, kakor da so iz nova oživeli, se željnojoklenejo mladeniči; te slike hranijo neizbrisljivo v spominu, kakor da so jim vklesane za večne čase. Ce je torej mladenič pil tak strup od prve mladosti, bodete težko ali pa sploh nikdar našli kako zdravilo zanj. Nikakor ni pravo tolažilo : saj se bodo izpametovali sami, če dorasejo, pozabili bodo in se učili od začetka I Zakaj malo jih je, ki se uče zgodovine temeljito in s premislekom".
Naši liberalci sicer v zgodovini še niso ustvarili Bog ve kaj, a tudi njihov namen je, vzbuditi sovraštvo in nezaupnost do cerkvenih oseb. Cemu
¿»kn no vseh kotih, da bi našli „zopet jed-nega" kapelana, katerega __________ .. r \
mogla do dolgih senzacionalnih člankov ? Koliko člankov je zagledalo že beli dan med Slovenci, katere zadene stavek za stavkom papeževih besed !
Papež razvija v istem pismu načela pravega zgodovinopisja. Nas pa opominja :
„Zato je silno važno, da se ustavimo tako hudi nevarnosti. Pazite natanko, da se zgodovina, katera je tako plemenita veda, ne zlorabi v velikansko škodo človeštva, v škodo javno in zasebno!"6)
') „Futura quippe est non magistra vitae neque lux ve-ritatis, sed vitiorum assentatrix et ministra corruptelae: idque praesertim hominibus adolescentibus, quorum et mentem opi-nionum implebit insania, et animos ab honestate modestiaque dellectet". Tam 156.
") Tam 156.
LISTEK
Dve družini.
Povest. — Spisal Traven.
(Dalje.)
V.
Po trgu Smrečju je tiste dni vse govorilo le o Vejilnu in Majarju. Poslednji ni bil nikjer priljubljen, zato so bolj pomilovali krojača nego njega. Vedeli so, da Majar ne bo prej miroval, dokler ne navesi Vejdnu tožbo in potem najstrožjo kazen. Tako se je tudi zgodilo.
Vejiin je prišel tistega večera domu ves pre paden in uničen. Žena ga je izpraševala, kaj mu je, kaj seje prigodilo ; a on je molčal in strmel predse. Ko mu je prinesla večerjo, ni se je dotaknil.
Marijca odide h Kovačevim po mleko, a tam so že vedeli, kakšna reč jo bila pri Kolencu, kajti oče Kovač je ravnokar prišel od tam. V kuhinji so se pogovarjale sosede in ugibale, koliko mesecev dobi Vejiin ; takrat pride Marijca.
„Ali že veste, soseda Vejanova, ali že veste? — Oh, Vaš ubogi mož!"
Marijci toliko da ni pala posoda iz rok in naslonila se je na steno, da bi se od strahu ne zgru-
dila na tla, kajti pričakovala je kakšne grozne novice.
„Pa je zaslužil Majar, to vam rečem!" hiti klepetava soseda Drenulja. „Saj si pripovedujejo povsod, kak» je napravil z vami. To je oderuh! Boljše bi bilo, da bi ne imeli nikoli nič z njim opraviti."
„Ali kaj se je pripetilo?" vpraša Marijca vsa v skrbeh.
„Kaj res še ne veste? Oko mu je izbil, Majarju, pri Kolencu, pa nihče ne vš zakaj; kar zgrabil je za kozarec, pa mu ga je vrgel v obraz----
Da zadene tako nesrečno! To bo zdaj Majar rogo-vilil nad vašim; Bog se ga usmili! — to rečem in druzega nič."
Marijci ni bilo nocoj več prijetno v tej družbi; hitro da posodo Kovačevki, da ji nalije mleka, potem pa se urnih korakov vrne domu.
Drugi dan je že prišel berič in je prinesel od sodnije poziv, naj se oglasi Vejiin popoludne ob štirih tam. Poklicali so tudi vse Kolenčeve goste, ki so bili priče onega prizora, — zakaj Majar je tako zahteval.
VejAn je potrdil vsako besedo Majarjevo in se niti poskušal ni izgovarjati. Pisar Korun je razlagal
stvar tako na dolgo in široko in tako natanko pripovedoval najmanjše podrobnosti, da bi ne skončal svojega govora do noči, ko bi mu sodnik ne opomnil, da je prav za prav že povedal vse, kar je bilo potreba. Tudi Mavricij Prestol ni govoril preveč na kratko, ker se mu je zdelo umestno, da vplete v svoje poročilo mnogo lepih naukov, posebno glede oholosti iu zasmehovanja, ki nimata nikoli dobrih posledic. Majarju to ni posebno ugajalo, kar je dokazovalo njegovo godrnjanje. Ko je prišel na vrsto kontrolor Vrtalka, pričakovali so vsi velikanskega govora, kajti gospod kontiolor je začel s sila obširnim vvodom; a ko je prišel do stvari same, zmanjkalo mu je sape in s poslednjim naporom je izustil besede, da „sicer je bilo vse tako, kakor so že drugi povedali".
Vejiin je dobil zapora štirih mesecev.
Marijca je jokala, da so ji rudele oči; mož se ji je smilil, a še bolj so jo tlačile skrbi. Kaj bo v prihodnje? Časih niti sama ni mogla prav verjeti, da bi prišla vsa nesreča in propast tako hitro — v jednem letu.
VejAn pa je zadnje dni strašno shujšal. Obraz mu je upadel in na čelu iu krog očij so se prikazale velike gube.
J
//
S spisi je treba pobijati take spise, z govori nastopiti proti takim govornikom in z vsemi močmi delovati na to, da se lahkoverno ljudstvo obvaruje takega strupa. Liberalizem je liberalen nasproti zmotam in nestrpen nasproti resnici. To je pokazal vedno. Izviti mu je treba iz rok gospostvo, katero si je z lažjo in zvijačo pridobil nad ljudstvom.
„O da bi se prav mnogo katoličanov vnelo od želje preiskovati zgodovinsko resnico. Koliko premisleka vrednih dokazov bi v njej dobili 1 Saj kliče vsa zgodovina, da Bog najprevidnejše vodi različno neprestano gibanje človeških razmer, in jih tudi zoper voljo ljudij obrne v korist svoje cerkve."7) (Dalje sledi.)
') Tam 157.____
Razprava o davčni preosnovi.
(Govoril posl. Pfeifer v državnem zboru dne 20. maja 1896.)
V zvezi z davčno preosnovo, katera se je vspre-jela pretočeni petek v drugem branju, so deloma tudi zakoni, o katerih se posvetujemo danes, in ki se tičejo revizije zemljišnega davčnega katastra, kakor tudi zakon, ki se tiče odpisa zemljišnega davka radi oškodovanja dohodkov zemlje po elementarnih nezgodah.
Vsled davčne preosnove podeljenih 10 odstotkov polajšave pri zemljišnem davku zmanjša skupuo vsoto zemljišnih davkov pri vsacih 37 '/s milijonih goldinarjev za 3,750.000 gld., dočim bi se zem-ljišni davek po katastralnem zakonu znižal za l1/« milijona gold, ali v slučaju, da se vsprejmejo nasveti odseka manjšine, kar gotovo pričakujemo, za 21/, milijona goldinarjev in po zakonu o polajšavah pri zemljišnih davkih vsled elementarnih škod po proračunu visoke vlade še nadaljno znižanje — za dober milijon goldinarjev.
Ne da se tajiti, da omenjeni zakoni zboljšajo davčno preosnovo, in sicer v toliko, kolikor razbre-menjajo kmetijstvo, — kar je pa vsled tega tem boljše, ker so preostanki osebnega davka med državo in dežele jednako razdeljeni, torej na polovice, dočim se je prej podeljevalo državnim blagajnam dve tretjini, deželam so pa hoteli prepustiti le jedno tretjino.
Take gotovo znatne pridobitve pač smemo privoščiti davkoplačevalcem, zlasti kmetijstvu, ki se ima boriti s premnogimi težkočami. (Tako je 1)
Ker je več gospodov tovarišev, zlasti tudi gospod poslanec za kočevski volilni okrai.	-o________ 111 prepričevalnimi besedami
pretežnosti, padajočo ceno poljskih pridelkov, rastoče poselske plače, vedno večje režij ue stroške, zato bi jaz še prav posebno povdarjal, da se ni pri nobenem drugem pridelku tako hudo in očitno spremenil dohodek, kakor pri vinogradih, odkar so se phylloxera, peronospora in drugi škodljivci vselili na trto. (Živahno pritrjevanje.)
Nočem natančnejše govoriti o tem, da boj proti tem nezgodam že tako visoke stroške pri vinogradih jako pomnožuje ter celo v normalnih letinah dobiček jako zmanjšuje, dostikrat celo popolno povžije.
Te in jednake neugodne razmere imajo v smislu § 1 deželne komisije kar se le da zravnati, ne le pri vinoreji, temveč tudi pri druzih zemljišnih pridelkih, na primer pri njivah, ker je čisti dobiček tukaj ravno tako globoko padel, in ker je gospodarski položaj ne le v Avstriji temveč po vsi Evropi jako neugoden. (Pritrjevanje.)
Tožbe o raznovrstnih pretežnostih, s katerimi se je kmetovalstvu boriti, spominjajo živo besed, ki jih je dejal žid svojemu sinu : „Ce položiš 1000 gld. v zemljo — torej v kmetijstvo — bodeš užival slan krop kot juho in zraven še malo krompirja s kislim zeljem ; če pa založiš 1000 gld. v blago in z njim kupčuješ, bodeš jedel vsak dan juho, meso in prikuho". (Prav dobro !)
Dasiravno pa prinaša trgovina ali obrt po splošni skušnji veliko več in bolj gotovega dobička kakor kmetijstvo, akoravno ne povzročuje toliko dela, brit-kostij in skrbij, zadeva vendar pridobninski davek le 17,772.000 gold., dočim znaša zemljišni davek dvakrat toliko.
Kmetovalec mora plačati od poljskih pridelkov 22 7 odstotkov zemljišnega davka, dočim se ravna ugodnejše z velikimi kapitalisti z njih na stotisoče gold, znašajočimi letnimi prihodki, ki jim pripadejo večji del s tem, da strižejo kupone ali se pa pečajo z borznim poslom.
Sicer so konservativci vsled kompromisa v davčnem odseku predlagali, da se bogate hranilnice s čistim dobičkom nad 10.000 gld. do 200.000 gld.
pri vsaki stopnji od 6 do 9 odstotkov obdavčijo, — toda a predlogom so propadli, ker je levica z vladnim pritrdilom prodrla z ugodnejšim davčnim po-stavkom od 5 do 71/» odstotkov. To sem 12. t. m. v svojem govoru pograjal, in sicer vsled nekega članka, ki je bil ponatisnjen iz „LinzerVolksblatt-a" v „Grazer Volksblatt-u" dne 28. maja 1895, kjer se doslovno glasi:
„Hranilnice so pričele močno agitacijo, in finančni minister se ni menil za kompromis v odseku, se sporazumil z levico ter ugodil njenim željam."
V	tem smislu se je tudi odličen član konservativnega kluba podobno izrazil in o tem bridko tožil v klubu.
Potemtakem ni to nikako sumničenje, kakor mi je to poslanec Auspitz 12. t. m. očital. (Tako je!)
Dasi se torej težnje kmetovalcev pri davčni preosnovi niso dovoljno upoštevale, vendar moramo kot vesel napredek pozdraviti, da bližajoča se revizija zemljiščnega davčnega katastra daje kmetovalstvu vendar nekaj polajšav, ker se zniža svota za zemljiščni davek.
V	tem oziru bi si dovolil opomniti, da naj bi se uvrstitvi od trtnih ušij uničenih vinogradov, ki ne prinašajo nobenega dobička več, v kako drugo vrsto zemljiščnega obdelovanja (travnike, njive) preveč ne nasprotovalo, kakor se je to že dogajalo, ko se je namreč kak zapuščen vinograd vsled jedne same trte, ki se je tam polagoma sušila, obdavčil kakor vsak drugi vinograd.
Kot pašnik naj bi se smatral svet, in ne, kakor se je v tej debati poudarjalo, kot gozdi, če morda na takih pašnikih sem ter tja raste kako zanemarjeno grmičevje.
Kakor pri vseh davčnih zakonih, tako bo tudi pri zakonih, ki se obravnavajo danes, odločevala njih poraba, to pa vsled pomirljivega pojasnila gospoda finančnega ministra pričakujemo, da se bodo izvrševali dobrohotno.
Finančni minister je v prvem svojem današnjem govoru nekoliko potrl nade, katere goji kmeto-valstvo, ter naslikal na steno deficit kot strahotno pošast, ki zopet preti vsled vedno rastočih državnih troškov, vendar upam, da se mu bode posrečilo, ravnotežje v državnem gospodarstvu obdržati, ne da bi moral kratiti državno podporo, katere nujno potrebuje kmetovalstvo. Kaiti če i»	T Jl" a-.uoui gospodarstvu šibkejši del, tedaj so gotovo
kmetje, kateri od svojega posestva ne prikrijejo pred oblastjo niti najmanjše parcele, radi česar imajo zlasti poslanci te kurije dolžnost, zastopati svoje vo-lilce kot slabejši del. V tem smislu bodem glasoval za predlog manjšine, ker bolj podpira revnejše prebivalstvo. (Pohvala.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. junija.
Zborovanje delegacij. Minulo soboto je predložila vlada delegacijama skupni državni proračun za leto 1897. Skupna potrebščina znaša 160,584.751. gld. Po odbitku lastnih dohodkov, carinskih preostankov in dveh odstotkov na račun Ogerske znaša svota, ki se ima razdeliti po kvotnem razmerju mej obestranski polovici 150,124.931 gld.; od teh odpade na Avstrijo 73'/» milijona in na Ogersko 31 Va milijona. Od zgoraj navedene svote je izkazanih 142 milijonov mej rednimi in 181/, milijona mej izrednimi potrebščinami. Od teh zahteva zunanje ministerstvo 4, vojno miuisterstvo 154 in potrebščina za Bosno in Hercegovino 3 milijone. Kakor razvidno, se je povišal proračun za vojno miuisterstvo za celih 24 milijonov. To povišanje se utemeljuje s pomnoženjem višjih častnikov ter z zboljšanjem hrane za vojaštvo.
Grozna nesreča pri mosleavski slav-nosti. Sredi največjega veselja povodom kronanja ruskega carja se je pripetila minulo soboto v Moskvi grozna nesreča, ki je v obilni meri užalostila carja in vso Rusijo. Zjutraj na vse zgodaj se je zbrala nebrojna množica občinstva iz vseh krajev, da bi se udeležila napovedane velike ljudske veselice. Ob 5. uri zjutraj se je imela pričeti razdelitev jedi in pijače mej na stotisoče broječo množico. Pri tej priliki je pa navstala tolika gnječa, da se razdelitev ni mogla mirno vršiti. Vsak je hotel biti prvi in vsled tega je navstal tak nered, da je bilo popolno brez-vspešno posredovanje policije, vojakov in rešilnih društev. V malo trenutkih je bilo 1138 oseb mrtvih in blizu 500 oseb ranjenih. Po preteku jedne ure
je zavladal še le red po mestu in tedaj so imeli me-rodajni faktorji dovolj opravila z mrtvimi in ranjenci. Car, obveščen o tem žalostnem dogodku, je takoj zapovedal, da se izplača rodbini vsacega poškodovanca 1000 rubljev in mrtvi pokopljejo na njegove stroške. Natančno število poškodovancev še ni popolno znano in akoro gotovo bode zgoraj označene številke še prekoračilo.
Vbavarski zbornici so vložili liberalni poslanci peticijo, v kateri zahtevajo, naj se ustanovi za Bavarsko krematoriji, v katerih se zažigajo trupla umrlih ljudij. Prošnja se je izročila peticij-skemu odseku, ki jo je pa z 11 proti 9 liberalnim glasovom odklonil ter odklonitev utemeljeval s tem, da se na Bavarskem še ni pokazala potreba takih krematorjev. Telesa slobodomiselnih bavarskih duhov bodo torei še nadalje morala razpasti v materi zemlji!
Italijanski vjetniki v Abesiniji. Akoravno je italijanska vlada za drag denar izposlovala pri Meneliku „brezplačno" izročitev večjega števila italijanskih vjetuikov, se nahaja vendar še precejšnje število ranjenih in onemoglih žrtev Crispijevega nečloveškega ravnanja v oblasti afriških narodov. Ker italijanska vlada noče v tem oziru storiti odločilnega koraka in ker je še mnogo vjetnikov, katere je ugrabil sovražnik v bitki pri Abba Oarima, za katere pa „izvrstni" italijanski vojskovodje niti ne vedo, se je sostavil po posredovanju grofa Wrszovec-Reya poseben odbor dobrosrčnih gospej, kateremu načeluje soproga sedanjega zunanjega ministra in čegar naloga je, nabirati prostovoljnih doneskov, s katerimi bi se omogočilo odkupovanje ostalih vjetnikov. Omenjeni odbor je razposlal na vse strani poseben poziv, v katerem se pojasnuje namen odbora in njegovega človekoljubnega delovanja. Jeden tak poziv je pa dospel tudi v roke starega lisjaka Crispija. Ta je v posebnem pismu takoj odgovoril podpisani grofinji ter izjavil, da je izvršitev tega namena nemogoča in s ponosom poudarjal, da bodo za to stvar že skrbeli poklicani faktorji. S tem pismom, v katerem kar mrgoli samohvale, se je Crispijevo nečloveštvo bolj pokazalo, kakor v vseh zelenih knjigah, kar jih je izdala italijanska vlada. Očividno je, da Urispi še vedno upa na večjo akcijo, ki bi „častno" oslobodila nesrečne žrtve, toda ljudstvo se je že toliko spametovalo, da ne bode dovoljevalo ogromnih kreditov za sramotne poraze.
Madagaskar francoska provinclja. Melinejeva vlada je predložila v sobotni seji poslanske zbornice načrt zakona, s katerim se namerava Franciji priklopiti otok Madagaskar z vsemi manjšimi otoki, ki so bili dosedaj pod pokroviteljstvom Francije. To vprašanje zavzema v francoski kolonijalni zgodovini zelo važno postojanko. Kakor znano, je dobila Francija pokroviteljstvo nad Madagaskarjem po slavni zmagi pod generalom Duchesne in že takrat se je v krogu francoskih radikalcev rodila misel, naj bi se ta otok priklopil Franciji. Tej misli je tedaj najodločneje nasprotoval zunanji minister Hanotaux in za njim njegov naslednik Berthelot. Pod sedanjo vlado je pa ravno Hanotaux prvi, ki je znova sprožil to misel ter izdelal zakon, v katerem se proglaša Madagaskar za francosko provincijo. V dotičnem zakonu se izrecno povdarja, da se imajo uvesti na Madagaskarju francoski zakoni, kraljica obdrži samo še naslov, čast in dohodke ter je popolno odvisna od francoske vlade. S tem najnovejšim korakom hoče baje Melinejeva vlada samo odstraniti razne mejnarodne težkoče. Da to ni glavna misel francoske vlade, je povsem jasno in je o tem prav dobro poučena tudi Anglija, ki bode napela vse moči, da prepreči izvršitev te nakane. Ze povodom zadnje francoske zmage na Madagaskarju je Anglija odločno nasprotovala francoskemu postopanju iz trgovinskih ozirov. Pričakovati je toraj, da se zelo poostri nasprotje mej imenovanima državama.
Slovstvo.
Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi.
— Za nižje razrede srednjih Šol priredil Andrej K a r I i n , katehet na c. kr. nižji gimnaziji v Ljubljani. — Cena v platnu vezani knjigi 2 kroni. — Vsakdo, ki pozna sedanje šolske knjige, po katerih se v tretji in četrti šoli poučuje sv. pismo stare in nove zaveze, v6, da ne zadostuje ta knjiga za srednje šole. Zato je bilo neizogibno potreba nove šolske knjige, katero je sedaj oskrbel profesor dr. Andrej K a r 1 i n. Knjiga se odlikuje po zaanstveno-temeljiti sestavi , ki vsled lahkotnega poljudnega sloga ne bo delala učencem težav. V pojasnilo teksta
ima knjiga tudi sliko Salomonovega tempeljna in zemljepisno karto sv. dežele. Jezik v knjigi je vse skozi pravilen in gladek; knjiga je torej vsestransko porabna za šolsko knjigo. — Nadejati se je, da go spod pisatelj kmalu dovrši tudi drugi del: Zgodo-v novi zavezi ter s tem razredom pripomore do pri-
vina razodetja božjega nižjim srednješolskim
lične in porabne šolske knjige.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 1. junija.
(Šmarnice.) Tudi letošnji majnik so se po ljubljanskih cerkvah prav slovesno vršile prelepe Šmarnice. Povsod se jih je udeleževalo obilno vernega ljudstva. V stolnici je imel vsako jutro šmarnični govor preč. gosp. stolni kanonik in župnik J. P 1 i s, ki je temeljito in popolno opisoval Marijo ko naj-zvestejšo služabnico S/. R. Telesa ter vspodbujal z iskrenimi besedami vernike, naj jo posnemajo v ljubezni do Najsvetejšega. — Zvečer ob 7. uri je imel nemški govor P. Ache S. J., ki je prepričevalno in popularno opisaval Marijo kot „začetek našega veselja." Včeraj zvečer se je završila šmarnična slovesnost, katero je opravil mil. gosp. stolni prošt dr. L. Klofutar s slovesnim „Te Deum." — Dal Bog obilno blagoslova iu sreče našemu narodu, ki kaže tako vdano zaupanje do Kraljice majnikove I
(Dnevni red) seji občinskega sveta ljubljanskega, v torek, 2. dan junija 1896. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. 1. Oznanila predsedstva. 2. Finančnega odseka poročilo: a) o predlogu gled6 preo.snove amortizacijskega načrta pri mestnem loterijskem posojilu ; b) o mestnega magistrata dopisu gledč nagrad onim policijskim stražnikom, ki so 1895. 1. vlovili več psov brez pasjih mark. 3. Predlog odseka za regulacijo mesta glede oskrbovanja regulacijskega zaklada. 4. Šolskega odseka poročilo: a) o računih vodstev mestnih ljudskih šol glede porabe dotacij v šolskem letu 1894/95. b) o računa vodstva I. mestne deške petrazrednice o porabi dotacije letnih 60 gld. za vzdrževanje šolskega vrta v šolskem letu 1894/95 ; c) o računu vodstva II. mestne deške petrazrednice o porabi dotacije za vzdrževanje šolskih delam v šolskem letu 1894/95 ; č) o računu ravnateljstva c. kr. velike realke o porabi dotacije v 1. 1895.; d) o računu ravnateljstva c. kr. velike realke o porabi dotacije za modelirsko šolo v letu 1895. 5. Olepševalnega odseka poročilo : a) o kon-servaciji pota od Podturnske graščine v Šiško in o popravi hleva v Svicariji; b) o nastavljenju čuvaja za mestne nasade. 6. Občinskega svetovalca Ant. Svetka samostalni predlog glede uredbe pokojnin, preskrbnin in vzgojnin občinskih uradnikov in slug, odnosno njih udov in sirot z ozirom na zakon z dne 14. maja t. 1., drž. zak. št. 74. in § 29. obč. reda. Tajna seja.
(Iz Novega Mesta) se nam o včerajšnjem soci-jalno demokratičnem shodu naslednie poroča : Mi nulo soboto nas je obiskal znani socijalistični agitator Kordelič ter nekaterim tukajšnim možem skrivnostno povedal, da bode v nedeljo popoludne ob 3. uri v restavraciji „Reininghaus" javen shod. Pre-skrbel je tudi nekaj lepakov, ki so pa bili v nedeljo zjutraj že odstranjeni. Prav malo mož je torej vedelo, kaj se nam namerava prirediti. Z dopoludaD-skim vlakom mu pa prideta na pomoč „sodruga" Zeleznikar in Kramaršič, ob jednem sta jima sledila tudi ljubljanska kršč. socijalista gg. Kregar in Pavš-ner. Ta dva sta nam šele raztolmačila, kako in kaj, in zbralo se nas je ob napovedani uri dobrih 200 mož, ki smo zasedli vse prostore v gostilni in na vrtu. Ob 3. uri je olvoril Kordelič shod, toda naši možje, katerim so dobro znane nakane židovskih hlapcev,-mu niso pustili govoriti. Vsled nastalega nereda je okrajni glavar zaključ.l shod ter pozval zborovalce, naj se razidejo. Naši možje so zahtevali, da ostavijo dvorano najprej socijalistični proroki, toda ti se niso čutili varne ter so raje počakali do kouca pri predsedniški mizi. Sele redarji iu orožniki so napravili red. Naše zavedno ljudstvo je s tem činom dovolj jasno pokazalo, da ne mara poslušati praznih fraz židovskih hlapcev, ter jim odločno povedalo, naj nikar več ne poskusijo potovanja v Novo Mesto. Besede pisarja iz dr. Slančeve pisarne pa vračamo nespremenjene na izvirni naslov.
(Za monsign. Jerauovo dijaško mizo) C. g. Mih. A r k o , župnik v Sturiji 5 gld. — C. g. Jan. Skvarča, župnik v Budanjah 5 gld. — C. g. Jan. Demšar, župnik v St. Vidu pri Vipavi 5 gld. — C g. Mih. Trček, župnik v Smartuem pod Šmarno goro 5 gld. — J. K. iz C. 2 ¿?id. — Neimenovana 1 gold. 10 kr. — (i. Ant. Kocijančič, kaplan v Vodicah 5 gld. — C. g. Anton Verbajs, župnik v Kamni gorici 2 gld.
(Poročila) sta se v Konjicah 28. maja gospod dr. Franc Mayer, odvetniški koncipijent v Oelju, z gospodično Riči Prusovo iu gospod dr. J. Kotnik, sodnijski pristav v L>žu, z gspdč. Fini Prusovo.
(Iz Starega Trga pri Kočevju) se nam porr-ča 30. maja: Boj, ki se je dolgo bil za župaua med Trgom in Predgradom, je bil danes odločun. Zmagal je zopet jedenkrat Trg, in to odločno. Zupan bo stoloval po več letih zopet v Trgu. Seveda je veselje na jedni, pobitost in srd na drugi strani. Županom je izvoljen Jurij Fugina iu tudi svetovalci so trije trške stranke. Od novega župana pričakujemo, da bo v prvi vrsti naredil mir po noči med fanta-lini in razgrajanja ustavil, in se potem odločno potegoval, da pride sodnija, ki je že določena, v Trg.
(Na Trati) vršila se je na sv. Trojice praznik kaj lepa. mila slovesnost. Blagoslovili so novi kip lurške M. Božje. Od doma g. Jns. Subiea, ki je uovi kip prav okusno izdelal, pomikal se je mej streljanjem topičev sprevod do kapelice pri cerkvi, kamor se je imela podoba postaviti. Dvanajst belo oblečenih, odraščenih deklet nosilo je kauineui kip, ki tehta 6 centov. Jako obilo vernega ljudstva udeležilo se je te slovesnosti, ki je s tem pokazalo svojo gorečo pobožnost do brezmadežne Device. Lepše bi se ne bila mogla pač majnikova šmarnična pobožnost skleniti. Vse priznanje preč. g. F. Petrov-č i č u, po čegar trudu in vnemi se je to zvršilo.
(Nevihta) Iz Polh. gradca, 31. maja Strašna nevihta bila je v noči dne 29. t. m. pri nas. — Dež lil je, ko bi se vse zatvornice neba odprle. Gromelo in treskalo je pa uže tako, da so bili nekateri Pograjci v večjem strahu ko ob potresu. Strela udarila je na vrt v hruško rojstne hiše umrlega gosp. Gregorja Riharja, od srede debla odletela je strela na sleme hiše, iu od ondot po skla-dalnici butar v zemljo. Odtrgala je tudi ograjo pri vrtu, pri sosedni hiši so pa šipe popokale na oknih. Čudno je to, dasi je hiša s slamo krita se vendar ni vnela.
(Izpred porotnega sodišča.) Zaradi poboja so bili obsojeni Auton Zupančič iz Male Kostrelnice v litijskem sodnem okraju na dve leti v ječo, Alojzij Zupančič in Al. Ziman na teden dnij zapora, Jauez in Martin Zaman sta bila oproščena. — Zaradi uboja in poboja sta dobila 30. maja Janez Kogov-šek, dninar iz Rovt, 4 leta, Franc Skvarča iz Idrije tri mesece ječe, drugi obtoženci so bili oproščeni.
(Umor.) Dne 25. maja je dobil pastir Ilintič lovskega čusaja Jurija Križmana iz Kostanjevice mrtvega. Martin Klemenčič in Mih. Culič iz Ostorea sta na sumu, da sta ga umorila, zato so ju izročili sodišču. Klemenčič je v preiskovalnem zaporu že obstal hudodelstvo.
*
* *
(Goriške novice) Na starem trgu v Gorici je zapregel nekdo iz Šempetra konja. Žival razkačena ga je dvakrat močno udarila v glavo s kopitom. Obležal je v nezavesti. — V ulici Formica je skočil 32 letni mladenič raz hodnik na dvorišče. Močno pobitega so prepeljali v bolnišn co. — G.iriška duhovščina se je pismeno zahvalila za zadnjo okrožnico prevzv. nadfladiki. — Nadvojvoda Leopold Salvator je v pondeljek prišel v Gorico nadzorovat artilerijo.
*
* *
(Državnemu poslancu baronu Morseju) o ka-rerem smo pred kratkem poročali, da je nevarno zbolel, se je zdravje znatno zboljšalo in je upati, da kmalu okreva.
(Podružničen shod!) Iz velikovške okolice: Jedna najvažnejših, pa tudi najdelavnejših C;ril-Me-todovih podružnic Koroških je v e 1 i k o v š k a, ki je zborovala na binkoštni ponedeljek, dne 25. maja t. 1. na prijaznih Zelinjah nad Trušnjami. Nasprot-stvo proti temu shodu je bilo veliko. Nemčurji, v prvi vrsti kajpak učiteljčki, plačani od schnlvereina,
rtpenčili so se strašno, brusili jezike in pete, da onemogočijo shod, — zastonj! Naš kmet se je že naveličal delati tlako tujim privandravcem. Celo strastrn iu perfiden dopis, poslan po učitelju Kul-niku v zuano celovško klepetuljo, ni kaj pomagal nasprotnikom. — Gostilničar p. d. Aichvvalder je lepe svoje prostore primerno okinčal, zbralo se je lepo število slov. rojakov, trdnih možakov iz vse velikovške okolice, pa tudi iz visokih djeških hribov. Pazno so vsi sledili izvrstnim govorom gg. P o d-gorc, prof. Hutter, Ražun in Treibero gospodarskih, šolskih in slovensko-narodnib zadeva-vah. Seme, razsejauo po imenovanih požrtvovalnih rodoljubih obrodi gotovo mnogoteren sad. — Za zabavo so skrbeli vrli domači pevci, ki so neutrudno peli lepe domače pesmi, in pa diletantje, ki so predstavljali igro „Berite ,M i rlU, vprizorjeno po znani „Berite Novice". Igrali so dovršeno, da smo se temu kar čudili. Igra pa je vzbudila tem večjo pozornost, ker tukajšnje ljudstvo kaj takega še ni videlo! — S shodom, ki se je vršil v vseskozi najlepšem redu, smemo biti povsem zadovoljni. Premnoge so bile težave baš cb ustanovljenju te podružnice. Iz zaprek razvilo se je tem živahnejše delovanje, katero budi pogled na: velikovško šolo, katerej želimo prav mnogo radodarnih prijateljev in podpornikov po širnem Slovenskem! Bog jih nam izbudil	—m—
(Najmanjši časopis na svetu.) V Gudaljari v Mehiki izhaja časnik, obsegajoč le štiri strani, ki so 5 palcev dolge in 4 palce široke. V najkrajši obliki prinaša novice iz vseh delov sveta.
Društva.
(„Slavčeva" velika vrtna veselica,) katera bode v nedeljo dne 7. junija na Ko-sierjevem vrtu, bode prava narodna veselica. S priznano ljubeznjivostjo bo rade volje obljubile čč. narodne dame ljubljanske pod pokroviteljstvom pre-blagorodne gospe Franje dr. Tavčarjeve, sodelovati v krasuih narodnih nošah, kar bode veselico visoko povzdiguilo. I imej pevskega vsporeda, katerega priobčimo v jedni prihodnjih številk, je posebno omenjati novega velicega zbora, Volarič: „Domovini", s spremljevanjem vojaškega orkestra. Pomnoženi odbor pa se resuo trudi, da bode ta veselica prava ljudska veselica.
(Slovensko planinsko društvo) na-pra\i prihodnjo nedeljo dne 7. junija t. 1. društveni izlet na Zaplaz, kjer je starodavna znamenita Božja-pot. Razgled kra-an, pot izvanredno lepa. Vspored izleta priobčimo v eni prihodnji številki , našega lista.__
Telegrami.
Dunaj, 1. junija. Vkljub raznim uradnim dementijem se vzdržuje vest, da odstopi vojni minister Kriegharamer po sklepu
delegacij.
Bolzanj, 1. junija. V soboto se je pričela sekularna slovesnost za Tirolsko. Navzoči so solnograški nadškof Hallor ter škofa iz Briksena in Tridenta. Iz vseli krajev dežele je došlo nebrojno število prebivalcev.
Budimpešta, 1. junija. Danes opoludne je vsprejel cesar najprej avstrijsko in pozneje ogersko delegacijo. Na nagovor predsednikov se je cesar iskreno zahvalil za izraze zveste udanosti avstrijskih narodov povodom smrti nadvojvode Karola Ludovika. Nadalje je omenil vladar, da so razmere naše države do družili držav zelo prijateljske, da je tro-zveza še vedno krepko utrjena in je mnogo pripomogla, da se je ohranil mir v Evropi vkljub raznim vznemirljivim pojavom na vzhodu. Vzlastije dosegla trozveza status quo na Balkanu ter je upanje, da se ta ohrani tudi v prihodnje. K temu pripomore soglasno priznanje bolgarskega kneza od strani vele-vlastij. Nadalje omenja cesarjev odgovor, da so se završila uravnavna dela Donave pri železnih vratih, kar bo gotovo ugodno vplivalo na razvoj trgovine. Vojaška uprava je, kakor lansko leto delovala za spopolnenje organizacije pri armadi in mornarici. Uprava v Bosni in Hercegovini se razvija normalno. Cesar je sklenil svoj govor, želeč obilnega blagoslova zborovanju delegacij.
Knjbolje priporočena za preskrbljenie vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
«enic in vrednostij
^Vien,
I Bezirk,
Rim, 1. junija. „Agencia Štefani" poroča iz Kaneje: Včeraj dopoludne so turške čete s pomočjo novo došlih oddelkov oprostile oddelek vojakov, ki so bili obkoljeni v Vamosu. Položaj se je nekoliko zboljšal
Pariz, 1. junija. Predsednik Faure je podpisal dekrete, s katerimi se imenujejo štirje nadškofi in osem škofov. Imenovani sedeži so bili izpraznjeni skoro tri četrt leta.
Carigrad, 1. junija. Upor v nekaterih krajih na Kreti še ni zadušen. Mohamedanslce tolpe vznemirjajo v zvezi s tajnim odborom prebivalce, ter požigajo in more, kar jim pride pod roke. Posredovanje krščanskih mož se je večinoma izjalovilo. Jedino upanje daje prestrašenim prebivalcem pričeto posredovanje zunanjih velevlastij.
London, 1. junija. „Times" poroča iz Carigrada: Ministerski svet je sklenil, z silo udušiti upor na Kreti. Vojno ministerstvo je odposlalo 16 bataljonov.
London, 1. junija. „Reuters Office" poroča iz Pretorije: Tukaj vlada nepopisno veselje nad osvobojenjern vjetnikov. Oproščeni se zahvaljujejo predsedniku Kriigerju za podarjeno slobodo.
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikatarallčne pastlle lekarja Piooolija v Ljubljani (Dunajska oesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2-—. 124 (50-15) 4
Umrli so:
29.	maja. Marija Škerjanc, posestnica, 41 let, Hrenove uliee 20, jetika. — Valentin Klopčie, posestnika sin, 2 leti, 4 mesece, Florjanske uliee 24, nephritis post searlatinam.
30.	maja. Janez Žurga, čevljar, 42 let, najden utopljenec v Ljubljanici na Trnovskem nasipu. — Marija Schmid, drž. pravd, namestnika hči, 8", leta, Vegove ulice 2, davica.
31.	maja. Elizabeta Prepeluh, mestna uboga, 64 let, Kar-lovska cesta 7, vodenica.
Meteorologično poročilo.
a ■A Q	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
¿0	9. zvečer	732 1	15-6	si. jug	dež	
31	7. zjutraj 2. popol.	735-0 736 1	14 9 16-0	sr. svzh. sr. ssvzh.	, oblačno 1 oblačno	06
31	9. zvečer	7369	16 0	si. jvzh.	oblačno	
1	7. zjutraj 2. popol.	737-5 736-2	13-8 19.9	si. vzbjvzb. H	oblačno pol oblačno	00
Srednja temperatura sobote 36.4°, za 0-ti° nad nonnalom. Srednja temperatura nedelje 15 6°, za 0 4° pod normalom.
Zahvala.
409 1-1
Globoko užaljeni vsled smrti nam nepozabnega strica, oziroma brata, čast. gospoda
Janeza Ev. Doviča
župnika v Mirni Peči
izrekamo najsrčnejšo zahvalo za mnoge dokaze iskre-, nega sočutja ob smrti blagega pokojnika vsem prijateljem in znancem, zlasti velečastiti duhovščini in sploh vsem mnogobrojnim udeležencem za častno spremstvo k zadnjemu počitku.
Posebno zahvalo pa izrekamo prečast. gospodu Antonu Medvedu, kapelanu v Mirni Peči, kateri je res z občudovanja vredno ljubeznivostjo in postrež-Ijivostjo^ med boleznijo enak usmiljenemu bratu stregel, ter prečul veliko noči poleg njegove bolniške postelje.
Pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev.
Rob, dne 29. maja 1896.
Žalujoča rodbina Dovič.
Vabilo in prošnja.
Na o. kr. državni nižji gimnaziji z nemško-slovenskim učnim jezikom v Celjl ustanovilo se je 27. maja 1.1. podporno druitvo za uboge učence. To društvo prevzelo je jako težavno nalogo, da bi po svojih skromnih močeh pospeševalo razvoj novega zavoda, ki je večinoma obiskovan od sinov našega manj premožnega oratarja. Bodoče šolsko leto odprč se drugi razred. Izdatki boio veliki, vzlasti ker se morajo revnišim učencem preskrbeti nove prepotrebne knjige. Prosijo se torej vsi mili mladinoljubi, naj blagovole z dobrohotnostjo na pomoč priti temu društvu. Posebno pa se še prosijo častiti gg. duhovniki, ki so znani po svoji milosrčnosti do učeče se mladine, naj nabirajo med svojimi prijatelji in znanci ustanovnikov, oziroma društvenikov. Najmanjši enkratni prispevek za ustanovnika je 10 gld., najmanjša letnina za dru-štvenika vsaj 1 gld. — Vsi prispevki, ki naj se pošiljajo blagajniku g. dr. Jos. Vrečko-tu , advokatu v Celji, objavijo se namesto vsakega drugega potrdila s hvaležnostjo v šolskem izvestji.
V Celji, dne 31. maja 1896.	408 1—1
J. Glowacki 1. r.,	A. Rosi 1. r.,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
SIOara«,
J5	A
Za jedno lečenje (Trinkkur) zadostuje 1 zaboj z co 36 litri, cena 33 kron franco štacija Slavonski Šamac. t-
40
" ...... uvui. vv nivu nnuLU ow ija üintuunni UdUlil
Naslov: Sičara-uprava, pošta Modric (Bosna).
Izprehodne palice,
319 30-29
kegljl, llgnum-sanotum kroglje, vozički za otroke, oanjlce za potovanje, ariston - glasba, škatlje z glasbo, krožniki za kruh z napisom, razpela itd. itd priporoča lepo narejene iz trpežnega blaga po nizki ceni
FR. STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle).
»^g,,lr ilr nlr1
Ravnokar je izšel v naši zalogi: 379 i0-7 ■ • ■
zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov,
nabral in izdal
Anton Brezovnik.
Druga povsem predelana in za polovico pomnožena izdaja.
Strani 308.
Cena 90 kr., po pošti 10 kr. več.
Ig jiii^ MliSiž
knjigarna v Ljubljani.

Konjski cvet
(pomnoženi restitueijski tok)
steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta
cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrpnelost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v restitucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu.
Mm rodilu M za živino,
za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja 60 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto
lekarnar 113 10 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko.
jj Prostovoljna dražba lesa. |
V torek, dne 2. Junija t. 1., zjutraj ob 9. uri prodal bode podpisani v lastnem gozdu ležečem mej Fužinami in Hrastjem poleg vojaškega vežballšča okolu
900 smerekoiiih debel
razne velikosti in debelosti, lepe, zdrave kakovosti prostovoljnim dražbenim potom najvišjim ponudnikom proti takojšnjemu odvozu lesa. Prostor in lega je za odvoz kaj ugodna.
Debla se bodo oddala razdeljena po 50,40,30,25 in 10 komadov.
K tej prostovoljni dražbi vabi uljudno
Iv. Fahiaii, M
trgovec v Ljubljani. Jlj
rri	ueua se uuuo ouuaia razueijer
iHi	K tej prostovoljni dražbi vabi uljudn
iHJ 399 .4-4
Sarg
ü^ü^ö^ü 3
priznano neobhodno potrebno
* " sredstvo za čiščenje zöb je
mnogo milijon krat
preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše
sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob.
Dobiva se povsodi.	710 30—25 ,
s***
D h Ii a j @ k a borza.
Dnč 1. junija.
Sknpni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4%......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 krou
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Nemfiki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
101 gld. 30 Kr.	
101 ,	25 „
122 „	50 .
101 „	05 „
122 „	40 .
98 .	75 .
953 .	
346 ,	50 .
120 „	—
58 .	72'/,,
H „	75 ,
9 ,	52 .
44 „	47'/,„
5 „	65 „
Dnč 30. maja.
4% državne srečke i. 1854, 250 gld. . .	143	gld.	50 kr.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	155	„	25 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........—	.	—	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	—	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......137	„	75 „
Dunavske vravnavne srečke b% ....	125	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo i. 1878 . ,	107	„	25	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
i% kranjsko deželno posojilo..........98	.	50	„
Zastavna pisma a v. osr zem.-kred.banke4 %	99	„	15	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	221	„	50	„
„ „ južne ieleznice 3% .	166	„	50	„
„ „ južne železnice 5% .	129	„	30	„
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld........196	gld. 75	kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	139	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	50	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......24	„	—	„
Salmove srečke, 40 gld........69	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	—	„
Waldsteinove srečke, 20 gld......61	.	—	„
Ljubljanske srečke.........22	„	75	„
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	155	„	—	.
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000gl.st.v.	3372	„	50	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	405	„	—	„
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	93	,	75	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	61	„	—	.
Montanska družba avstr. plan.....77	„	60	.
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. ,	158	„	—	„
Papirnih rubijev 100........127	„	—	.
AT Nakup in prodaja "£S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanj« najmanjšega dobitka. K * 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
E B € V SS«
Woliziile it. ID Dunaj, Ririahilfirstrasu 74 B.
AC Pojasnila "MS v vseh gospodarskih in «nančnih (tvaroh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega »brestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glavnic,