Stcv.9S V Trstu, v 11. mata ItM Letnik XXXIX Izhaji vsak dan, rudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: tfka Sv. Pra-čiSka AsiJkega SL 20, L nadstr. — Vsi dopiil naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se nm jprefcnajo in rokopisi se ne vraCaJo. Lzdiiat*!] Jn odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koosordj 11 »ta .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti' vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsUHcegi it XX Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. NaroCnlna maša: Za celo leto.......K JJ" za pol leta................. ^ ta tri mesece ........................®^ Za nedeljsko Izdajo za celo leto........Jjg za ....................... Glasite »Edinosti" sa Primorsko „V edinosti je moči- Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5"— vsaka nadaljna vrsta............. 2-— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti«. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti-. — Plača in to2i se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št 841.652. Cesarjevo bolezen. Cesarja se Je icpet poslnMalo. DUNAJ, 10. (Izv.) Cesar je imel danes precej slabo noč, precej slabšo nego včeraj, ker ga je mučil kašelj. Zato je bil tudi dopoldne precej slabše razpoložen, kakor pa prejšnje dni. Z ozirom na to je cesar sprejel danes tudi le najožjo svojo okolico in je tudi danes izostala običajna avdijen-ca ministrskega predsednika grofa Stiirg-kha. Zdravniki so tudi odredili, da se cesar ne sme preveč baviti s svojimi vladarskimi posli in so zlasti prepovedali daljše konference in pogovore. Včerajšnje oficijelno sporočilo pravi, da se je katar nekoliko zmanj> al, da pa je v ostalem zdravstveno stanje cesarjevo enako, kakor je bilo prejšnje dni. Večerno sporočilo. DUNAJ, 10. (Kor.) O cesarjevem zdravstvenem stanju je bilo nocoj izdano sledeče sporočilo: »Po noči, ki jo je nekoliko bolj motil kašelj, je kašelj čez dan relativno nekoliko popustil. Objektivni izvid ni vkljub neznatnemu zmanjšanju kataralič-nih pojavov podal v ostalem nikake izpre-•nembe. — Dr. Kerzl, prof Ortner. Hemiri ? JUbonOL Pogajanja z Epiroti. ATENE, 10. (Izv.) Dosedaj se se vršile na Krfu med internacionalno kontrolno komisijo in odposlanci provizorične epi-rotske vlade tri konference, o katerih poteku pa se varuje stroga tajnost. Vendar pa se zatrjuje v grških krogih, da se pogajanja ne patekajo neugodno in da je pričakovati, da pride do sporazuma med Epiro-ti in mednarodno kontrolno komisijo, ki hoče priznati Epirotom dalekosežne koncesije. Grški krogi žele, da pride do sporazuma, ker Je iz narodnih ozirov važno, da ostanejo Epiroti pri Albaniji in se tako nadaljuje pogrčevanje Albanjei ter čm dalje boli utrjuje vpliv grškega življa v Albaniji. Oboroževanje v Ulstru. LONDON, 10. (Izv.) Danes se je vkljub največji pažnji angleških vojnih iadij posrečilo vtihotapiti Ulstrcem 24 topov v notranji del ulstrske pokrajine. Ruski car pri francoskih velikih vojaških vajah. PARIZ, 10. (Izv.) Kakor poročajo listi, bo letošnjim velikim francoskim vojaškim vajam prisostvoval ruski car s carico in carevičem ter ostane tudi par dni - Parizu. _ Vojna v MeblkL Vstaši prodirajo proti Mehiki. MILAN, 10. (Izv.) »Corriere della Sera« poroča iz Mehike: Dogodki, ki se pripravljajo na severu republike, so povod, da se je skoro popolnoma pozabila konferenca posredovalcev, ki se prične dne 18. t. m. in se zategne najbrž tako dolgo, da se v tem položaj predrugači popolnoma in postane posredovanje sploh nepotrebno. Vstaška vojska, ki jej poveljuje general Villa, prodira z amerikansko artiljerijo, pri kateri služijo baje tudi pravi amerikanski topničarji, polagoma proti Saltillo da Parras preko lagunske pustinje. Vstaške čete, ki so zavzele Monterey, se udeleže naskoka na Saltilllo od severa. Prebivalstvo je že začelo zapuščati mesto in z vladno pomočjo umika v San Louis. Vladni general Maas, guverner v Cohauili, poveljnik vladnih čet v Saltillo, ima zbranih 20.000 mož in je baje sklenil,da ne počaka. PODLISTEK. Poneđeljsko pismo. Dragi Primož! Hvala ti za pismo! Hvala ti nadalje za scžalje, ki mi ga izražaš radi mojih tragičnih ljubavnih podjetij. Toda ne govorimo več o tem, hiteti moram, da te obvestim o najnovejših dogodkih. Vojna je, dragi Primož. Ha, že vidim tvoj neumni obraz. To ni nič novega, si misliš, dokler bosta dva poročena na svetu, bo vedno vojna. Primož, prosim te, pusti te kalabrežke dovtipe. Imamo resnično, pravcato vojno med Zedinjenimi državami in Mehiko. Zakaj, o tem raje ne govorim. Meni se namreč zdi, da Zedinje-ne države nimajo popolnoma prav, ker pa miam v Novem Yorku bogatega strica, se mu ne bi hotel zameriti, in zato raje molčim o vzrokih vojne. Pač pa te prosim, če kje vidiš slavnega Ricciottija Oaribaldija, da ga rotiš, naj hitro pohiti v Ameriko na pomoč Združenim državam. Te bi sicer odpravile ravno tako tudi brez njega, toda nihče ne pije rad grenke kave, in mo->rna vojna brez Ricciottija Garibaldija ' iva brev '.Hkorja! Opozoriš ga tudi L...U. Ja w lUiii krasne planjave, in da bo imel mnogo prilike, pokazati svoje bravure; lahko bo tekel po trideset kilometrov na uro. Kaj praviš k temu, Primož? da se združita obe sovražnikovi vojski, temveč hoče naskočiti vsako posebej. Udariti hoče najprej na generala Villo, ki ga namerava napasti na angoseurskem prelazu, ki ga pa nameravajo zasesti tudi vstaši. V Saltilllu je ostala le majhna posadka. Druge močne vstaške čete se zbirajo med San Louisom in Tampicom in imajo namen prodirati proti San Louisu, da tako preprečijo združenje vladnih čet, k; se nahajajo v San Louisu in Santillu. General Veiasco bi najbri imenovan za guvernerja v San Louisu. Zelo razburljive vesti prihajajo iz pokra-jiue Morelos, kjer se bije ljut boj med vladnimi in vstaškimi četami. Raznesla se je vest, da so vstaši zavzeli glavno mesto moreloške pokrajine, Cuernavaca, in mesto zažgali. Ta vest dosedaj še ni potrjena in izvedeti tudi ni mogoče nikakih podrobnosti. Manjše vstaške čete generala Zapate so se pojavile tudi že v Talpanu, do kamor je iz Mehike komaj dvajset minut z avtomobilom. V Mehiki se kolikor mogoče podvizuje vojaška izvežba prostovoljcev. Na vseh koncih in krajih je videti Čete, ki se vežbajo v orožju, in vse se pripravlja na najljutejši odpor proti vstašem. Med prebivalstvom vlada velik strah zaradi najbližje bodočnosti mesta. Splošno že skoraj prevladuje mnenje, da obstoje med vstaši in Amerikanci zveze glede naskoka na glavno mesto, in to tembolj, ker Amerikanci vkljub premirju še vedno izkrcavajo vojaštvo v Veracruzu, na drugi strani pa izvabljajo vstaši proti sebi vse vladne čete, tako da bo v kratkem Amerikancem popolnoma odprta pot do glavnega mesta, kamor bi potem prodrli, ne da bi se jim ustavljal kdo, pod pretvezo, da hočejo izpostaviti mir in red. Ker vstašem še vedno prihaja novo orožje, pač v resnici ni misliti na resnost premirja in nima posredovanje južnoameriških držav v resnici nikake vrednosti. Potres v Siciliji. 180 mrtvih, nad 300 ranjenih. RIM, 10. (Izv.) S Sicilije prihajajo vedno žlaostnejša poročila o potresni katastrofi, ki je zadela vzhodno obrežje ognjenika Etne. Središče potresa je bilo v Lineri, trgu, ki je oddaljen kakih pet klometrov od morskega obrežja. Zato je tudi v Lineri katastrofa zahtevala največ žrtev. Trg je popolnoma razrušen. Vojaki še vedno razkopavajo razvaline., da bi rešili ponesrečence, ki se morda še živi nahajajo pod njimi. Dosedaj so izkopali 110 mrtvecev, ranjencev pa je nad 150. V vsem potresnem okrožju so izkopali dosedaj iz razvalin 180 mrtvih, dočim pa število težko ranjenih znaša nad 300. Položaj je naravnost obupen. Vojaštvo je postavilo nad 6000 šotorov, kamor se je zateklo prebivalstvo, ki je ostalo brez strehe. Ker se ni dalo rešiti nič, skrbi tudi vojaštvo za hrano prebivalstvu in je v ta namen nameščenih po raznih krajih večje tevilo vojaških kuhinj. V Zafferani je pokopanih pod razvalinami šole 15 šolskih otrok. Kakor se zatrjuje, mora biti v vsem potresnem okrožju še okrog 1500 oseb pod razvalinami. Aretiran slepar. LJUBNO, 10. (Izv.) Tukajšnja policija je na zahtevo okrajnega glavarstva v Poreču aretirala madžarskega barona Feledy-ja, ki je bil osumljen špijonaže. Preiskava je dokazala neutemeljenost tega suma, a vendar so pridržali Feledyja v zaporu, ker se je izkazalo, da je zakrivil v Istri razna sleparstva. Pisal sem ti že, da je prvi majnik pri nas praznik delavcev. Pri vas, v Kalabriji, ne poznajo tega praznika, ker tam se ljudje ne delijo v kapitaliste in delavce, ampak v nedolžne in od zadaj zabodene. Naši vrli slovenski delavci so tudi sklenili, da bodo praznovali prvi majnik, in sicer tako, kot ga praznujejo delavci vsega sveta: Z obhodom po mestu. Ko so Italijani to izvedeli, so se jim začele hlače tresti tako, da so drugi dan pisali dunajski listi o daljnem potresu. Zbegani so bili, kakor ovce, ki čutijo volka. Ali še ne bo konec teh provokacij? Najprej govori hrvatski župan hrvatski, potem potem razobeša slovenska vas slovenske zastave namesto italijanskih, in sedaj prihaja obhod delavcev po mestu, v katerem delajo! Najprej so hoteli prirediti protiobhod italijanskih delavcev, toda kmalu so konštatrali, da je večina teh delavcev radi napornega nočnega dela pri zasluženem počitku, a ostali so odklonili obhod, češ, bolje bo za nas, če se ne pokažemo na ulici. Italijanska gospoda so bili v škripcih. Kaj bo, če se Slovenci mirno izprehajajo po mestu? Ves svet bo tedaj spoznal, da so to resni, trezni ljudje, ki ne iščejo prepira, ampak zahtevajo le svoje pravice. Ne, ne, to se ne sme zgoditi, provokacija mora biti! Ce ni drugače, se poiščejo ljudje, ki se bodo čutili provocirane. In res, zbrali so drhal, ki je Slovence zavratno napadala. — Kaj praviš k temu, Primož? Čudno, kako se vse v zgodovini ponavlja! Nemška zloba proti Jugoslovanom. PRAGA, 10. (Izv.) Tukajšnji nemški listi izrabljajo žalostno afero nekega jugoslovanskega dijaka, ki je umoril nekega 11 lenega dečka, v to, da hujskajo proti Jugoslovanom in skušajo vso stvar naprtiti Srbom, češ, da je to srbski zločin. Preiskava pa je dognala, da je dijak, ki je bil zaradi omenjenega zločina aretiran, neki Bolgar, po imenu Hristov, blazen. Češko-nemška spravna pogajanja. PRAGA, 10. (Izv.) Češke radikalne stranke presojajo v svojih glasilih spravno akcijo, ki bi se naj pričela pod vodstvom zborničnega predsednika dr. Sylvestra, zelo pesimistično. Tako pravi »Češke Slovo«, glasilo narodnih socijalistov, da se stranka ne udeleži spravnih pogajanj, ker ve že naprej, da bodo ta pogajanja popolnoma brezuspešna, če Nemci in vlada že iz začetka ne sprejmejo kardinalne točke, namreč razpisa deželnozborskih volitev na Češkem ter konstituiranje deželnega zbora. Svihova afera. PRAGA, 10. (Izv.) Švihova afera je zopet stopila na površje v češki javnosti. Dr. Sviha je namreč vložil tožbo ^roti socijal-nodemokratičnemu poslancu Smeralu, ker ga je leta napadel v glasilu socijalnodemo-kratske stranke »Pravo Lidu«. Deželno sodišče je zaprosilo državni zbor za izročitev poslanca Šmerala. — Afero »Narodnih Listov« in dunajskega dopisnika »Češkega Slova«, Šimeka, so skušali poravnati izvensodnim potom. Znano je, da so »Narodni Listi« obdolžili Šimeka, da je on posredoval za češko narodno socijalno stranko na Dunaju, ki je bila baje pripravljena podati svojo obstrukcijo vladi. Si-mek je sedaj odklonil izvensodno poravnavo. Bosenske zahteve. SARAJEVO, 10. (Izv.) Bosenski deželni svet je imel včeraj sejo, v kateri je sklenil urgirati pred par leti podani memorandum, v katerem se je zahtevala pred vsemi ureditev državnopravnih odnošajev Bosne in Hercegovine napram monarhiji in zlasti tudi prevzetje pošte in brzojava v civilno upravo. -stačasn©-4e deželni svet tudi sklenil, da odpotuje za časa delegacij-skega zasedanja v Budimpešto, da bo tamkaj konferiral z ministri in da stopi tudi v dotiko z jugoslovanskimi delegati. Srbska zastopstva v Inozemstvu. BELGRAD, 10. (Izv.) Uradni list priob-čuje danes celo vrsto imenovanj na nova srbska diplomatska in konzularna mesta. Med drugimi je tudi konzulat v Trstu in je imenovan za konzula M i 1 o j e v i č. Generalni konzulati se ustanavljajo nadalje na Dunaju, Berolinu,Bukareštu in Carigradu, konzulati pa v Pragi in Skadru. Za Dunaj je imenovan tajnik dunajskega srbskega poslaništva dr. Dimitrijevič, ki je že dolga leta nameščen pri srbskem poslaništvu, prej v Parizu, za časa aneksijske krize pa v Rimu. Smatrajo ga za posebno kvalificiranega diplomata, ki uživa v Srbiji in mednarodnih krogih velik ugled. Za Prago je imenovan ministrski tajnik Vuš-ković, za Berolin pa ministrski tajnik Saj-novič, načelnik kabinetne pisarne Pašiče-ve. Nadalje je imenovan za diplomatskega zastopnika vAlbaniji dosedanji srbski konzul Panta Gavrilovč, za Bukarešt ministrski svetnik Gvilo Kosč, za Carigrad pa sedanji dragoman Čohadžič. Prochazkova afera zopet oživljena. BEROLIN, 10. (Izv.) „Vossische Zeitung« priobčuje senzacijonalen članek iz dunajskih krogov, v katerem zopet pogreva ono zlo- Ko so nekdaj prodirali kulturni narodi v tuje dežele, so se zbirale drhali barbar-jev po hribih in skalah ter s kamenjem zavratno napadale kulturonosce. Kakor vidiš, dragi Primož, se raženj lahko obrne, in zgodi se, da kulturni narodi napadajo barbare zavratno s kamenjem. Razume se, da naši Slovenci niso hoteli ostati ničesar dolžni Italijanom. Gorje delavcu, če se zadolži! Pozabiti tudi ne smeš, da so naši delavci grozni »barbari«, ki ne poznajo še svetega pisma, katero nas uči: Ce te kdo udari po levem licu, ponudi mu še desno! Sicer pa celo osel začne brcati, ko mu je preveč batin; a naši Slovenci niso osli, čeravno so včasih potrpežljivi kakor osli. Skratka, ko so naši ljudje opazili, da jih nekdo tiplje, so si tudi oni Italijane mak> otipali. Zalibog pa so bili italijanski napadalci večinoma člani različnih športnih društev, k znajo grozno dobro teči, tako da je to velezabavno tipanje kmalu končalo. Vsekakor pa ti marsikateri Italijan danes lahko prej pove, ke-daj je bil prvi majnik, če se potiplje na gotove dele telesa, nego Če pogleda v koledar. Kaj praviš k temu, Primož? Nad vse zanimiv je te dni naš dični »Pic-colo«. Skoro v vsaki vrsti ima besedo »barbari« in »provocazioni«. Ubogi italijanski zavratneži so bili »barbaramente« natepeni. Seveda, italijansko kamenje je bilo parfumirano, ko je letalo na slovenske glave! Kaj praviš k temu Primož? glasno Prochazkovo afero. Dunajski dopisnik omenjenega lista, ki je znan po svojih nesramnih poročilih izza časa balkanske vojne, pripisuje vso krivdo na Prochazkovi aferi dunajskemu srbskemu poslaniku Jovanu Jo-vanoviču, o katerem pravi, da je kot tedanji voditelj srbskega ministrstva za zunanje stvari spravil vso afero v javnost, ne da bi bil poučen o stvari. Da je ves članek naravnost zlobno izmišljen in je pravcato obrekovanje odličnega srbskega državnika, je razvidno iz dejstva, da za časa P r o -chazkove afere ni bil Jovan J o-vanovič voditelj srbskegamini-strstva zunanjih stvari, temveč Pašić sam. Po lravem moju v Trstu. (Dopis.) Cisto avtomatično deluje aparat v Italiji, kadar so v Avstriji neodrešenci za gnali svoj reklamni krik. Tako je tudi po prvem maju laški avtomat dobro deloval, celo zelo dobro. Vsa laška mesta so klicala svoj salut laškemu Trstu in vsa laška mesta so pozdravljala Avstrijo z znanimi klici pAbbasso Y Austria", da so lahko laški listi v Avstriji polnili svoje predale, da je laška poulična m meščanska tržaška javnost lahko spokojeno počivala na svojih lavorikah. In z uspehom demonstacij v kraljestvu so v resnici lahko zadovoljni, ker „prisrčnost" laško-avstrijskih odnošajev, na novo oživljena v Opatiji, je šla zopet enkrat rakom žvižgat! Zato lahko plava tržaško icalijanstvo v blaženosti. Svobodno jim! Velikanske so bile demonstracije po kraljestvu radi tržaškega prvega maja. V Rimu so razbili laški študenti na univerzi okna in klopi, da je moralo vojaštvo izgnati študente iz vseučilišča. V Milanu, raviji, Genovi, Padovi je moralo vojaštvo delati red in v Neapolju je moral bataljon vojakov udrihati s puškinimi kopiti po demonstrantih, da so se končali gabni poulični prizori. V največjem stilu so se vršile demonstracije in sedaj se začudeno sprašujemo, zakaj to, od kje ta ogorčenost, te splošne demonstracije v par dnevih ? ! Pred nami leži uradno sporočilo o tržaških dogodkih. Slovenski delavci so praznovali svoj delavski praznik in pod modro zastavo NDO so storili to, kar so istočasno delavci po vsem svetu delali nemoteno. Ko pa so Šli po ulici, so jim nakrat zabarikadirali Italijani ulico, nakrat so jih začeli napadati; padli so tudi streli in slovenski delavci so morali braniti ne le svojo čast, svoj delavski interes — od poulične druhali je bilo ogroženo tudi njih življenje. Ko pa je nakrat Slovenec jasno povedal, da ne prenaši nasilnosti, ko je v brambi naklestil napadalce, tedaj je zarjula tepena druhal in pokazala svoje pete. Laški narod pa je imel svoje heroje — žalostne postave! V težkem delu za obstanek je dobila slovenska roka krepke mišice in trde pesti. Zato prav radi verujemo, da je marsikateri napadalec prav milo zastokal, da je moral marsikateri Italijan v prav obilni meri rabiti obliž za prerahljane wosti. Čisto nič čudno se nam ne bi zdelo. Če bi imela javnost v kraljestvu usmilje-aie s tepenimi laškimi junaki in če bi nastopila iz usmiljenja za tepene brate. Ali kako pa to, da sedaj tako usmiljena javnost ne kaže prav nobenega sočustvovanja tedaj, kadar las« karabinieri streljajo delavstvo v kraljestvu ? Kako to, da ne zaplače laška javnost, kadar naskakujejo francoski delavci svoje laške konkurente ? Sedaj protestirajo po vsej Italiji »per i fatti di Trieste«. Pardon, v Kalabriji ne. Kalabreži imajo namreč grozno dobro mnenje o ostalih Italijanih, kateri imajo kulturo, ki je za 2000 let. starejša nego ka-Iabrežka. Mislijo namreč, da ti Italijani v svoji neskončni kulturi protestirajo proti zavratnim napadom svojih ljubih tržaških bratov. A kako naj bi Kalabreži proti temu protestirali, ko so jim vendar zavratni napadi edino rokodelstvo, v katero se razumejo! Protestirati bi mogli k večjemu proti temu, da jim hočejo Tržačani zatem-niti njihovo svetovnoznano zavratno slavo! Toda motijo se takrat Kalabreži. »Kulturni« Italijani protestirajo proti nečuve-nemu dejstvu, da se Slovenci niso dali pobiti kakor piščeta ter so se celo branili in to »barbaremente«, brez rokavic! Kaj praviš k temu, Primož? Prosim te, pouči svoje sodeležane v tem smislu. Morda bodo tudi oni potem protestirali proti nesramnim Slovencem, ki se branijo, če jih kdo napada. To je vendar stvar policije! Čemu se vmešavajo v poslovanje javnih uradnikov: Nas pa bodo poročila o kala-brežkih protestih zelo razveselila. Po slovenskih kavarnah ležijo vsi humoristični listi nerazrezani; imamo namreč dovolj smeha z italijanskimi protesti. Pričakujem tvojih vesti ter ostajam . tvoj stari Mikula Letič. Kako to, da je Italija mirna takratf kadar divja v vrstah laškega delavstva le lakota in nasilstvo! Zato, ker laška javnost ne nastopa iz srčne potrebe, temveč iz političnih ozirov, ker so vse demonstracije naročene in narejene. Ne hlepe samo v Trstu oči neodrešen-cev po Italiji, tudi druga mesta Avstro-Ogrske imajo še „neodrešenih" sinov kraljestva. Na Reki udari a včasih s kruto roko madjarski šovinist po Italijanih, često vihti čisto neopravičeno in brutalno madjarski bič nad prebivalstvom Reke; ali nikdar se ne sliši, da bi se sicer tako občutljiva laška javnost, da bi Italija kričala „Abbasso la Hungaria" ! Nikdar se ne dogaja to, tudi če bi bilo to utemeljeno. Če pa je dobil le en laški irkolin v Trstu par zasluženih klofut, tedaj je ogenj v strehi, tedaj je vsa Italija polna naj-ostudnejših pouličnih prizorov. Zakaj to? Tudi v tem oziru ni odgovor težak. Velik je pohlep Italijanov, saj so znane laške karte, ki kažejo tja do Postojne l*šuo ozemlje ; tako velik pa še vedno ni, da bi segal do Reke. In ker sta sedaj na političnem programu Italije le Trst in njegovo zaledje, zato je radi vsake klofute razburjena vsa Italija in zato je hladna, če na Reki Madjar še tako nasilno tepta laške sinove. Radi tega skrbe vsi, da vsi Italijani ohranijo v spominu Trst, da v resnem trenntku stopi ves laški narod ko en mož v boj za Trst Zato mora biti spomin na Trst vedno živ, ker končno obstoji tudi nevarnost, da bi vsled .prijateljskih odnošajev* laški narod pozabil, da ima na vzhodu svojega načelnega sovražnika, s katerim se more sporazumeti le za ceno Trsta. Zato prepušča laška vlada protiavsrijske demon-traci e, zato so uprizoijene te demonstracije tudi od ljudi, ki imajo pri vladi besedo. Demonstracije po Italiji pa prirejajo gotovi ljudje še iz drugega vzroka. Laško avstrijsko prebivalstvo, osobito Tržačani, ne smejo nikdar pozabiti, da kljub n prijateljskim odnošajem" obeh velesil ob Adriji, v Italiji še vedno vlada staro sovraštvo do Avstrije, da ne pozabi Italija nikdar svojih neodrečencev, radi tega pa tudi oni ne smejo niti za hip pozabiti Italije. Iz teh vzrokov so se vršile vse demonstracije, iz teh vzrokov je Italija ob vsaki priliki polna protiavstrijske gonje in iz^ teh vzrokov tudi vse zagotovljanje laških državnikov o simpatijah ni vredno niti počenega groša. Dogodki po prvem maju so to znova dokazali; dokazali so pa tudi, da n-= b< »do laški računi tako gladko izvršeni, ker v prestolnici Adrije, v krasnem Trstu, čuva neustrašeno in odločno slovenski rod svojo posest in jo bo čuval še naprej. Zato pa pogumnim bojevnikom v Trstu priznanje in hvala Slovenije !! Dnevne vesti. Izgon francoskih podanikov iz Afzaclje-Lotaringije. Pred kratkim je dobila cela vrsta v Alzaciji-Lotaringiji bivajočih francoskih podanikov obvestilo, da se jim rok za njihovo bivanje nikakor ne more več podaljšati. Kruta odredba je seveda vzbudila v francoskih krogih veliko razburjenje in vse pariško časopisje se obširno peča s to najnovejšo proti francosko odredbo nemških oblasti. »Temps« izjavlja, da nemška vlada pariškega zunanjega ministra o tej odredbi, ki jo je smatrati za sovražen akt proti Franciji, ni čisto nič obvestila in zahteva radi tega takojšnjega Rdeči mlin. Roman. - Spisal Xavi«r d« Montčptn. — Joel Macquart. Tako se bom odslej imenoval tukaj, v tej okolici. — Tukaj, v tej okolici? — je ponavljal Sauvageon. — Potemtakem se hočete naseliti tukaj? — Da, to nameravam. Ker imam na vo še, je vendar popolnoma naravno, da vsem božjem svetu le eno samo posest-stanujem na tem posestvu. Nameraval sem se že danes nastaniti v rdečem mlinu. Sedaj se mi pa zdi, da bi bilo bolje, ako o-pustim to misel. Stemnilo se je Že popolnoma in počakam do jutri, Če me sploh moreš prenočiti to noč. — Hiša ni velika, — je odgovoril gostilničar, toda če bi bilo treba, bi spal pod milim nebom, da bi ustregel svojemu nekdanjemu gospodu, svojemu plemenitemu dobrotniku. Odstopim vam svojo lastno posteljo. — Sprejemam tvojo ponudbo brez po-klonov, in ker sem nekoliko utrujen, te prosim, da me nemudoma odpelješ v zame določeno sobo. — Počakajte samo trenutek, da posteljo dam nanovo preoblečf; zgodi se tako). Sauvageon je stopil k vrtnim vratom; poklical Javotte in jej je v njeno veliko začudenje zaukazal, naj pripravi njegovo sobo za slabo oblečenega tujca. Po par minutah dela je začudena dekla Stran II. »EDINOST« St 96. V Trstu, dne II. tnala 1914. pojasnila, ker živi v Alzaciji in Lctarin-giji okoli 30.000 francoskih podanikov. — Pruski sistem v teh dveh nekdanjih francoskih provincah, kakor znano, ne rodi nobenih uspehov. Ne samo, da se dosedaj Še ni posrečilo Francozov ponemčiti, niti nemškemu prebivalstvu samemu ni mogoče vcepiti navdušenja za Nemčijo. V Alzačanih kljub njihovemu nemškemu pokoljenju še vedno živi duh velikih francoskih revolucij, duh svobodoljublja in zato Je popolnoma razumljivo, da se kljub že 40 letnemu pruskemu gospodstvu nikakor ne navdušujejo za Nemčijo. Sicer se pariške vesti o izgonu francoskih podanikov iz Alzacije in Lotaringije uradno še ne potrjujejo, vsekakor pa je gotovo, da Prusi tudi z izgonom francoskih podanikov ne bodo pregnali iz Alzacije in Lotaringije tudi republikanskega duha tamošnjega prebivalstva. Alzacije-Lotaringije ne bodo mogli nikdar popolnoma podjarmiti. Potovanje ogrske opozicije v Pariz. »Az Est« poroča, da se v krogih ogrske neodvisne stranke sedaj že par dni govori o posetu opozicije v Parizu, ker je nameravano potovanje v Petrograd definitivno opuščeno. List pa pri tem poudarja, da potovanje v Pariz, če se faktično uresniči, ne bo nikaka demonstracija proti trozvez-ni politiki, ampak bo imela akcija samo namen, delovati za prijateljske odnošaje med Ogrsko in državami trosporazuma. Grof Mihael KaroIyi o tem novem načrtu za enkrat noče dati nikakih inforamcij in pojasnil, pač pa je sotrudniku »Az Esta« izjavil, da se bo izrazil o tem vprašanju v posebnem govoru v zunanjem odseku o priliki debate o Berchtoldovem ekspo-zeju. Bukareška mirovna pogodba in Anglija. V angleški spodnji zbornici je poslanec Aubrey Herbert z ozirom na dejstvo, da velevlasti oficijelno še dosedaj niso priznale sklepov Bukareškegamiru, vprašal zunanjega ministra, ali je Anglija že priznala to pogodbo in pod kakimi pogoji. Qrey ie na vprašanje odgovoril, da se vrše v tej zadevi pogajanja med velevlastmi. Sicer pa vladajo med posameznimi velevlastmi zelo različna naziranja o vprašanju, če je oficijalno priznajo teritorijalnih izprememb na Balkanu sploh potrebno in če bi do tega prišlo, v kaki obliki in pod kakšni pogoji. Kriza v pogajanjih glede vztočnih železnic. Po par mesecev trajajočih pogajanjih glede vprašanja vztočnih železnic, je Srbija sedaj vendar enkrat stopila na dan s konkretnimi protipredlogi. Kakor se poroča, je srbska vlada pripravljena pristati na francoski predlog glede internaci-jonalizacije vztočnih železnic samo pod sledečimi pogoji: »1. Za vse orijentalske železnice velja srbsko železniško zakono-dajstvo in torej tudi v preteklem letu sprejeti zakon, vsled katerega se je vpliv srbske države na vse v deželi se nahajajoče železnice še znatno povečal. 2. Vzto-čne železnice se morajo podvreči v vsakem oziru tarifni višini srbske države. 3. Srbska vlada si pridržuje pravico, da proge orijentskih železnic po preteku 10 let odkupi in podržavi. 4. Z ozirom na to, da bi tarifna višina srbske države lahko neugodno vplivala na finančni razvoj družbe in zmanjšala njene dohodke, izjavlja srbska vlada, da garantira za 5 % obre-stovanje eventuelno novo vloženega kapitala družbe.« Srbski predlogi so seveda vzbudili na Dunaju velikansko ogorčenje. Oficijozno časopisje jih odklanja že kar vnaprej in poživlja vlado, naj v očigled tem nesprejemljivim srbskim zahtevam kratkomalo zahteva od Srbije, da ji vrne železnice. Avstrija da si mora na vsak način priboriti prosto pot do Lgejskega morja. »Neue Freie Presse« ostro napada vlado in ji očita, da se je brigala in zavzemala za vse druge stvari, samo za gospodarski promet monarhije na Balkanu ne. Med drugim piše: »Prepirali smo se mesece in mesece za Djakovico in Prizren, ne da bi kaj dosegli. Osvobodili smo Albance, toda za lastni promet nismo skrbeli. Dosegli bi lahko vse, če bi to, kar ie monarhija hotela, ne bilo ravno napisano na papirju, ampak tudi pravočasno izsiljeno. Toda politike grofa Berhtolda ne spremlja prijazna zvezda in le redkokedaj privedejo nje- naznaniia, da je vse pripravljeno; Sauva-geon je vzel luč in kazal Lascarsu pot po stopnjicah navzgor v prvo nadstropje, kjer je bila Sauvageonova soba. — Ni lepo tu, — je pripomnil, ko je vstopil v sobo, — toda gospod mi že oprosti .... Gospod ve, da tudi najlepše dekle ne inore dati več nego ima .... — Prijatelj Caillebotte, — je odgovoril baron, — počutil se bom tu naravnost imenitno. Spi se pod temi pobeljenimi stropniki prav tako dobro, kakor pod pozlačenim stropom Lascarsovega ali Talbot la Boisierejevega hotela. — Apropos, kar se tiče Talbotovega hotela, mi dovoli gospod Macquart vprašanje? — je rekel Sauvageon. Roland je prikimal. — Kako se počuti gospa baronica? — Obžalujem, — je odgovoril Lascars s komično - žalostnim glasom, — obžalujem, prijatelj moj, vdovec sem . . . . izgubil sem svojo ženo .... — Kaka nesreča! — je vzkliknil Sauvageon. — Tako lepa in mlada dama! — O, to se pravi, da vas jc v resnici zadela velika nesreča! — Kaj naj storim? Vsi moramo umreti. — 2alibog! .... Pa Je že dolgo, kar vas |e zadela ta nesreča? — Tako nekako tri ali štiri leta. — No, pa poglejte, gospod, kakšne neumnosti si mora človek domišljatu Položil bi bil roko na žerjavico, da sem videl gos* o baronico, kar je mrtva. govi diplomatični koraki in pogajanja do trajnega uspeha.« Seveda je pri tem »Presse« popolnoma pozabila povedati, zakaj je pravzaprav prišlo do sedanje krize. S svojimi pretiranimi zahtevami je monarhija sama izzvala odpor v Srbiji, kajti sprejem teh zahtev bi pomenil za Srbijo pravcati gospodarski samomor. S tem, če bo monarhija sedaj zahtevala izročitev orijentalskih prog, bo pa srbske merodaj-dajne kroge še bolj prepričalo, da Avstriji pri pogajanjih sploh ne gre za pravičen sporazum s Srbijo, ampak samo za to, da bi izzvala nov konflikt. Kake koristi pa bo imela monarhija od tega, to je seveda drugo vprašanje. Srbski konzulati v evropskih državah. Ker je srbska skupščina sprejela proračun za leto 1914, je s tem dovoljena tudi ustanovitev novih srbskih konzulatov v evropskih državah in se imenovanje konzulov izvrši že v najkrajšem času. Med drugimi ustanovi Srbija generalni konzulat na Dunaju in konzulata v Pragi in Trstu; dalje generalni konzulat v Berolinu, Bukareštu in Carigradu, generalni konzulat v Draču in konzulat v Vodeni (Novi Grški). Za generalnega konzula na Dunaju bo najbrže imenovan dosedanji tajnik dunajskega srbskega poslaništva, dr. Di-mitrijević. DomaČe vesti. Seja političnega društva „Edinosti" se bo vršila danes, v ponedeljek, 11. t. m., ob 3 popoldne v novih prostorih uredništva „Edinosti" v ul. Sv. Frančiška Asiškega. Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in deželni poslanci. Blamaža laških kričačev. Ko so pred par dnevi napovedali razni kamoraško-maz-zinijanski matosli javen shod v gledališču „Politeama Rossetti", da bi tamkaj »protestirali44 proti slovenskim »nasilnostim", smo pričakovali, da bo zopet enkrat pokoncu ves laški Trst, kolikor ga je, in da bodo zopet plačevala to laško navdušenje slovenska — okna. Pričakovali smo tega, toda prišlo je drugače. Tisti „Piccolo", ki je ob vsaki taki priliki tolkel na veliki boben reklame za „protestni shod", je pod vplivom preresnlh glasov, ki so pričeli prihajati od zgoraj doli in celo tudi iz Italije, je zlezel pod klop in pokvaril razgretim mazzinijansklm kričačem vse veselje, ki so si ga hoteli privoščiti s svojim shodom. Namesto pričakovanega hujskanja ni bilo drugega, nego najresnejši nasveti, naj se mladina ne prenagli, naj se ne da zavesti h kakim nepremišljenim korakom, ker bi vse to le škodovalo narodni stvari. Za shod, kjer naj bi se bila hujskala množica k naskoku na Slovence, je svetoval „Piccolo", naj se ne razpaljuje množica, temveč naj se le razpravlja o bodočem delu v svrho „narodne obrambe-. Namesto hujskanja torej umikanje na vsej črti. To je menda tudi vplivalo, da je bil shod, ki se je vršil ob zaprtih durih — javno se niso upali zborovati ti reševalci tržaškega lažiita-lijanstva — precej klavern in da se je vsa nameravana protislovenska demonstracija temeljito ponesrečila. Na shodu so bili večinoma sami frkolini, in ko se je shod končal, je ta drobnjp.d nekoliko pokričala po Acque-dottu in konec je bilo komedije. Ker pa je bilo tudi to kričanje i ol ciji odveč, so nekateri oddelki nastopili netcutiko energičneje in junaški „branitelji domovine" so tekli, da so komaj sproti lovili sapo. Tako smo videli n. pr. tako večjo skupino laških Irkolinov ki so, kakor bi jim bil kdo kuril za petami, drli iz Stadionove ulice preko trga sv. Frančiška proti ulici Coroneo, za njimi pa oddelek policije. Pred Narodni dom so menda nameravali, toda policija je zaprla Carducci-jevo ulico in jim tako pokvarila tudi to veselje. Neka večja skupina je prišla v Vojaš-nično ulico pred kavarno „Commercio", kjei je tamkaj navzočih par Slovencev pozdravila s „ščavi-*. Ker ni bilo hujšega, so se kričači zadovoljili s par poštenimi klofurami, ki so jih prejeli za svoje kričanje. Kako so se zabavali na Velikem trgu, ko so bili popolnoma sami med seboj, nam ni znano. Je pač bilo nekoliko krika in vika in to je tudi bilo vse. V ostalem pa prav radi priznavamo, da je ogromna večina italijanskega orebivalstva splošno obsojala vse to počenjanje, in čuli Lascarsove oči so sc zalesketale, toda ogenj, ki je hotel zagoreti, je takoj zopet ugasnil in odgovoril je z najhladnokrv-nejšim glasom: — Tako? Domišljal si si torej to? — Moj bog, da ... . Najbrž ni bilo vse prav v redu v moji glavi. — In kedaj se ti je zgodila ta čudna zmota? — Prošlo leto, nekako ob tem času, prav tukajle. — Ni mogoče! — je vzkliknil Lascars. — To je res čudno! Pripoveduj mi vendar o tem čudnem dogodku, stari prijatelj! — Toda, — je pripomnil Sauvageon, — ker sem se zmotil kakor pravi tepec in stvar nikakor ne more biti mogoča, vas vendar ne more zanimati. — Zakaj ne; ie pripoveduj. — O, saj nimam pripovedovati bogve kaj. Bilo je nekega lepega večera. Noč se je bližala. Imel sem Čez dan polno gostov in sem nekoliko počival tamle spodaj na klopci poleg vrat Naenkrat za-slišim velik hrup: biči so pokali, zvončki so cingljali, konji so dirjali po cesti Ves hrup je prihajal v smeri od S t. Germaina sem. — Aha! — ga Je prekinil Lascars. — Na cesti sem zagledal v celem oblaku prahu veliko, sijajno kočijo, v katero so bili vpreženi štirje konji, — je nadaljeval Sauvageon. — Ko se mi Je približala kočija, sem vstal iz spoštovanja, snel čepico in gledal ter gledal. smo govoriti udeležence shoda, U so govorili, da bi vsega tega krika ne smelo biti, da je tako pokvarjena vsa manifestacija. — Tako je torej veter, ki je začel pihati od zgoraj in od spodaj, naenkrat odnesel vse »ogorčenje- in vse „navdušenje". — Končno naj ie pripomnimo, da ni resnična vest, Id se je raznesla po mestu, da so laški razgrajači skušali naskočiti našo tiskarno. Ljudje, ki so prihajali mimo tiskarne, so bili popolnoma mirni, ona skupina, ki jo je policija podila iz Stadionove ulice čez trg sv. Frančiška, pa ni imela niti časa misliti na našo tiskarno, ker je morala le preveč brusiti pete. Italijanske sanje. Pišejo nam: Nekega dne sem šel na izprehod. Slučajno sem imel posla tudi v ulici Bellosguardo. Ubral sem torej pot preko Šalita promontorio in na vrhu črez ulico Massimiliano. Dospevši vrh stopnjic sem videl tri mladeniče, ki so sedeli na zidu ter opazovali angleške ladje na morju. Dospevši bližje, sem čul, da se pogovarjajo o — Italiji. Govorili so v tržaškem dijalektu. Nisem mogel dobro razločevati, le nekaj besed sem razbral. Delal sem se, kakor da si zavezujem črevelj, da bi bolje slišal. Eden iz družbe je menil: Ti Bruno, kaj misliš, ali pojdejo ščavi še po mestu z zastavo. Jaz mislim, da so jih dobili dovolj, da ne bodo imeli več poguma! — Nato je rekel drugi: Tudi jaz mislim, da je bilo to leto zadnjikrat. Ti, čuj, kaj nam je pravil moj brat snoči! Rekel je, da so v seji (kakšni seji, ne vem, ker je ni imenoval) govorili, da, čim umre cesar Franc Jožef, je vojna gotova z Rusijo in Italijo, ker ta se hoče okoristiti in bo zahtevala od Avstrije Trst, ali z lepa, ali z grda. Potem ne bodo ščavi več tako objestni!! — Ker nisem hotel obrniti pozornosti nase, sem šel dalje Seveda ne pripisujem tem razgovorom nobene važnosti. Omenjam ga le zato, ker je značilen, v kakem duhu se vzgaja tržaška mladina, na kakih — sanjah se naslaja. Pomembno je tudi, da so govorili o neki seji — gotovo kakega društva. Efekt te vzgoje je, da komaj pričakujejo smrti našega sivolasega in miroljubnega vladarja, ker se potem nadejajo homatij, na katerih bi se mogla njihova blažena Italija okoristiti vzlic naši debeli zvezi žnjo. Te sanje tržaške razgrete italijanske mladine pa nam kažejo šele v pravi luči vse tisto hinavsko »Piccolovo« zavijanje oči, češ, da oni ne zahtevajo prav nič drugega, nego da Avstrija spoštuje moment narodne skupnosti tržaških Italijanov z onimi v kraljestvu in potem da bo Avstrija popolnoma varna. V lepe roke bi naša držva položila svojo — varnost!! Tu se včasih hlinijo, na skrivnem pa organizirajo izgrede po Italiji, ki naj naščuvajo italijansko javnost proti Avstriji in na katerih — sežigajo avstrijsko zastavo. Gospod Berchtold more že verovati sladkim besedam kakega Di San Oiuliana. Ali to ne moti irredente v njenih lepih sanjah. Saj dobro pozna resnične skupne želje neofi cijelne in ofijelne Italije, ki jo predstavlja isti Di San Giuliano. Sanje gor, sanje dol: ali nobena druga država ne bi dopuščala, da se na njenem teritoriju sistematično goje take — sanje!_ Poskušena samomora. V ul. Donatello št. 29 stanujoča 201etna Lea Petronio se je včeraj zvečer ob poli enajstih hotela usmrtiti in je v ta namen Izpila (nekoliko lizola. Zdravnik rešilne postaje jej je Izpral želodec. — Privatni uradnik Ulbald Torelli, star 27 let, stanujoč v ul. Giotto št 9, si je snoči v stanovanju svoje zaročenke v ulici Chiozza Št. 50 pognal krogljo iz revolverja v prsi. Poklicani zdravnik rešilne postaje mu je podal prvo pomoč in gja nato dal odpeljati v bolnišnico. Rana ni smrtnone-varna. Po neprevidnosti je včeraj dopoldne trgovec s senom Ivan De Vecchi sam za-smodil seno v svojem skladišču v ul. del Bosco št. 50. Prišel je namreč po neko knjigo, ki jo je potreboval, pa se mu ni ljubilo odpirati oken, da bi bil videl v skladišču, temveč je začel užigati užigalec. Nesreča je hotela, da je ogorek padel med seno, ki se je takoj vnelo. Gasilci so sicer prihiteli takoj, a vendar je ogenj v tem že uničil, ali pa vsaj znatno poškodoval 21 bal sena. Seno je bilo zavarovano. Do hudega pretepa je prišlo včeraj popoldne v Sancinovi gostilni v Skednju Št. 435 med ogrskimi in hrvatskimi delavci, uslužbenimi v škedenjskih plavžih. Končno so pograbili tudi nože in je 21 letni Mihael Lukač, rodom iz Ogulina, precej nevarno ranil na desni rami nekega. Emeriha Po-szavneza. Ko je hotel zamahniti še vdrugo so mu drugi zabranili. Lukač je bil aretiran. Ljubosumnost je huda stvar na tem božjem svetu in to je občutil tudi 481etni zidar Angel Ciani, ki stanuje v ul. Rigutti št. 33. Ciani je ločen od svoje Žene, a vendar mu nikakor ni prav, da bi drugI hodili v nekdaj njegov zelenile. Zazdelo pa se mu je, da neki I. nekam preljubeznivo občuje z njegovo .bivšo boljšo polovico", kar ga je tako razvnelo, da je včeraj pri-lomastil v njegovo stanovanje ter tam hotel vse obrniti narobe. Kričal In razsajal je, da je vse letelo na kup, končno pa je celo izvlekel Iz žepa nož in začel groziti 2 njim. Poklicani stražnik je končno odpeljal Cia-nija v opor, kjer ie ma ohladi njegovo prevroče not 67 let, stanujoča na trgu Coradia Romana it Z Je včeraj popoldne, gpedoč Iz cerkve M. D. Pomočnice padla na tlaku, si le zlo* mila desno roko in se ie močno vala na čelu. Poklicani zdravnic > 4 na njen dom. staje Jo le obvezal in potem dal snne po-prepeljati da jo je težko poškodoval. Ubogo žensko so morali z vozom rešilne postaje prepeljati v bolnišnico. — Prav tako se je tudi zgodilo 301etni vratarici v hiši št. 9 9 na Vrdeli, Mariji Webrovi, ki je pometala po hiši in pustila potem smeti pred vrati nekega stanovalca v hiši. Le-ta je pridrl iz stanovanja in bacnil Webrovo, da je začela močno krvaveti In so jo tudi morali prepeljati v bolnišnico. DruiSvene vesti. Pevski zbor NDO. Danes pevska vaja ob 8 V«. Novi pevci se vpisujejo pri vsaki vaji. Šentjakobska Čitalnica. — Danes zvečer točno ob 8.30 pevska vaja. Pridite vsi. — Sprejemajo se novi pevci. „Sokol* pri Sv. Jakobu. Danes, ponedeljek, seja točno ob 8 zvečer. Darovi. — V protest proti italijanski brutalnosti daruje N N. za lonjersko podružnico CMD 2 K. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da v znak protesta daruje po možnosti za našo miljenko, CM družbo 1 — Za družino aretiranega Pregarca so nadalje darovali: ga. Lavra Zwitter K 2'50, ga. Gregorič 2 K, ga. Čelan 1 K, v mizarski delavnici pri Kanteju nabranih K 3, Antonija Križman 2 K; danes skupaj K 10*50; že izkazanih K 119*20 (včeraj je bilo pomotoma navedeno K 119*60); skupaj K 129*70. Denar hrani uprava. — V Zgoniku se je 3. majnika ob priliki krsta Danice Milič nabralo med sorodniki in prijatelji 8 kron za moško podružnico CMD. — Denar hrani uprave. — Darovi za Šantjakobsko podružnico CMD. Nabiralniki so dali za april 1914 v gostilni: Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu K 26*20, Gospodarskega in konsumnega društva „Jadran" K 35*27, Ivančič Jakoba K 34*81; nadalje so darovali : ga. Ivanka Rapotec za otroški vrtec K 1, gca. Jela Rapotec za podružnico CMD K 2, g. A. Trojanšek za podružnico CMD K 25, Ive Funkcionar K 1; skupaj K 125*23. — Za magdalensko podružnico CMD so darovali: Matija Antončič 3 K, Vekoslav Kodrič je zopet nabral pri izplačevanju dividende rodoljubnim članom „Obrtnijskega društva" pri Sv. Ani K 14, Dragotin Gre-g rič namesto cvetke na grob pok. Josipini Kovačičevi K 5. Srcem polnim neutolažljive tuge naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je danes ob 5 zjutraj naš nadepotnl 51/, letni sinček f^U^Btl izročil svojo blago dušico Vsevečnemu v nebesa. Pogreb milih ostankov se vrši danes v ponedeljek ob 4 popoldne iz hiše žalosti ulica Farneto 43. TRST, dne 10. majnika 1914. Josip in Joslpina Verčon, starši. Josip, Milan, bratca. _ Književnost in umetnost. Dolžan: Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, davčnih, finančnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena K 3*—> eleg. vez. K 4. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. — Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, podaja vzorce najrazličnejših vlog na vse javne oblasti. Iz-luščen je ves pravni materijal, ki je za posameznika le težko razumljiv in knjiga torej ni znanstvenega, temveč izključno praktičnega pomena. Kot taka bo vsakemu zanesljiv svetovalec v stvareh, kjer bi si moral sicer iskati pravne pomoči. Vzorci so prirejeni v splošnem tako, da odgovarjajo potrebam, ki jih rodi vsakdanje življenje. Z neznatnimi prav lahkimi izpremembami, ki jih izvrši brez težave lahko vsak sam, so pa porabnl tudi za druge bolj redke konkretne slučaje, ki v knjigi niso navedeni pod posebnim naslovom. Politične in vojaške vloge, ki tvorijo pni oddelek knjige, so podane v veliki izberi in obsegajo prošnje na obrtno oblast ter podobne ponavljajoče se stvari. Posebej je pa treba omeniti tudi vojaške vloge, ki se ozirajo in obrazložujejo vse po novem vojaškem zakonu dovoljene vojaške ugodnosti. Davčne vloge in prošnje na dru- Ifttts tfobHttiuKeffl vina M pMM ta JS8KKIO pri Omi*m Filip Ivaniievič, Trst i.............. L VaUtrlv* 17. Tatofsa 14-«. — Mja M Mm k M M11«.-OOmiJn: JkJl' Mar. 1§ la OiiMppki fttor. V, v •voja vtna prvo GOSTILNA AD'Afltica Pompe! *v a GoUam m na trga ii Uro n oblen obrak. AGO Čevlji brez šivanja in Zebljev ■—m Izvršuje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cedila Rittmeycr Stev. 12. Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tudi po naročila izven mesta. || ss Dobroznana mlrodilnica :: S Ivan Camauli 2 Sv. Ivan - Trst - blizu Mar. doma U n u ii Velik izbor, barv, pavlak itd. Zaloga za Trst in okolico redllnega čaja za otro- Cl A HI M4 ke In odrasle hL/\UI1> te fntaiegi i psi ia trtoga prafta a irrafi. - Tilefea 83. i n u n u n u Slroveža. V ulici Bassegglo Hev. 111 na Greti stanuje strojnik južne Železnice Alojz Ukmar. Sooči se je nekaj spri s svojo Seno, 431etno Josipino in Jo je bacnil s tako silo, MALI OGLASI:: □□ □□ se računajo po 4 sto t. besedo. Mastno ti:>kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaša 40 stotink. : □□ □□ □□ Iftfffl se takoJ soba i" sobica s hrano, L lica JllUu Boschetto 40 pritličje, vrata 2. 398 Stalni Krajevni agenti s^j^s nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrški dovoljenih srečk. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št. 20. 3068 Dr. PECNIK Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATERINA STEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: 11M>—1 in 7—7Vb ki Imajo v krogih tržaških Slovencev zveze = sprejme = prvovrstna tuzeraska zavarovalna družba na življenje takoj proti stalnim dohodkom. V stroki izurjeni imajo prednost. — Ponudbe je poslati v Ljubljano poštni predal 23. gvwrw Zaloga izgotovljenih oblek Velika bbara oblek 1a gospod« la dette, sukenj, površnikov vseh kakovosti. Specijaliteta ▼ Težnji. Izbora volnenega blaga -- In tudi proti takojftnjemn plačilu. OtM naj zmernejše. ADOLF KOSTOR1S TBbT, ULICA SAJT GIOVANM 16, L NADSTROPJE mm JiMi Aataasttoa". T* 251, IL II. — POZOR I Skladlife so nkaja vU Hotel na deželi. M takoj V najel stari, dobroznani ob državni cesti stoječi hotel pri „Črnem orlu" n« Vrhniki in sobeeza a drugi strani ceste Na razpolago so lepi gostilniški prostori, kavarna, vrt s tujce. Po vseh prostorih Je napeljana acetilenska razsvetljava, je lep hlev in poleg ledenica, napolnjena z ledom. Pri hotela je tudi avtomobilna postaja, ter se lahke z malimi stroški priredi garala. Hotel je lelo pripraven sa letoviščarje. Najemnik hotela opravlja k hotelu spadajočo mostno tehtnico za javno tehtanje tal uSiva nie dohodke. Reflektanti *kaj blagovolijo staviti svoja vprašanja in ponudbe na: Lana rdi - Verd poŠta Vrhnika (Kranjsko). V Trstu, dne H. maja 191*. »EDINOST« li 98. Stran ID. ge finančne oblasti, ki jih rabi posestnik, obrtnik, trgovec in zasebnik skoroda vsak dan, so istotako obsežene v knjigi v bogati izbiri, izmed sodnih vlog, tožb in predlogov so se sprejele v knjigo le one na okrajna sodišča ker mora stranko pri višjih sodiščih zast= pati odvetnik. Natančno so obrazložeua tudi silno stroga testamentarična določila, katera pojasnuje več obrazcev pravilne oporoke. Zadnji del knjige obsega vloge na razne avtonomne oblasti, kot so deželni odbor, občina i. t. d., v stvari domovinstva, bolniških stroškov, podpor, i. t d. Na podlagi „Knjige uradnih vlog- lahko vsak sam napravi pravilno vlogo, ter bo knjiga torej pomagala in svetovala strankam, ob enem pa olajševala delo v uradih, katero ravno nepravilne vloge zelo otežujejo in zavlačujejo rešitev. Pri vsaki posamezni vlogi je označeno. kako jo je kolekovati; poleg tega je pa knjigi še pridelan kratek splošen sezna-mek o kolkovinah. Knjiga je zelo obširna, obsegi nad 300 strani in ima zelo lično zunanjo opremo tor priročno žepno obliko. Razne vesti. Izza diplomatskih spletkarij. Berlinski listi poročajo iz Belgrada sledeči zanimivi iogr dek izza dobe nemškega konzula Schlieb-na, ki je bil, kakor znano, odkrit pristaš Srbov in odločen nasprotnik avstrijske pro-tisrbske politike, do katere je pokazal ponovno javno svojo mržnjo, vsled česar je bil na zahtevo Avstrije tudi odpuščen. V Beigradu je posebni tennis-klub, ki mu pripadajo vsi člani diplomatičnega zbora in vsi poklicni konzuli. Pred kratkim se je vršil v belgijskem poslaništvu občni zbor kluba. Prečkala se je lista članov, med katerimi sta bila tudi Schlieben in njegova soproga. Lista je bila soglasno sprejeta, nakar se je razposlala v izplačilo prispevkov. Med tem se je nemški poslanik baron Giesinger vrnil s svojega dopusta Par dni pozneje je dobil belgijski poslanik obvestilo, da so poslaništva trosporazuma ustavila izplačilo prispevkov. I>točasno mu je tudi Giesingerjeva gospa naznaniia, da je tudi nemško poslaništvo ukazalo vsem članom nemškega poslaništva in konzulata, da toliko časa r.e smejo biti člani kluba, dokler bosta v klubu Schlieben in njegova gospa. Baron Giesinger je vrh tega zahtevai tudi od avstrijskega in italijanskega kolege, da izdasta enak > prepoved za č ane slojih poslaništev in konzulatov. Ker pa se kiubovo predsedstvo ni hotelo vdati Giesingerjev-im zahtevam, je raje demisijoniralo, nakar se je klub razšel. Pri ustanovitvi novega kluba je bilo nato sklenjeno, da e sprejem poklicnih k nzulov odvisen od dovoljenja poslaništev, ki ga pa Schiiben ni dobil. Zanimivo je da je nemški poslanik dobil na svojo stran za boj proti Schliebnu celo poslanike trosporazuma. Škof si je prilastil zlat husitski kelih. Povodom cerkvene viziiacije je našel budje-jeviški škof Hulka v neki vasi zlat kelih izza husitskih časov. Škof Hulka si je kelih samovoljno prilastil in ga vzel s seboj. Ob- j činski zastop je sklenil, da toži škofa naj povrnitev samolastno si prilaščenega zlatega keliha. ki je last vse občine. Na Jurjevo v Beigradu. Praznik sv. Jurija je, kakor znano, za Srbe to, kar je za zapadne narode 1. majntk in sicer ga praznujejo Srbi s t. zv. „Gjurgjevskim Urankom". Tudi na letošnje Junevo so že na vse zgodaj zjutraj odšli Belgrajčani v pri jubljena izletna kraja Topčider in Košutnjak, kjer se je ves dan razlegalo petje in so se vršile vsemog če zabave. Zlasti je bila tam zastopana skoro vsa šolska mladina. Veliko zanimanje je vzbujal belgrajski vardarski polk,, katerega moštvo se rekrutira iz Skoplja. Ko- i rakali so po belgrajskih ulicah z godbo na čelu in okrašeni z narodnimi znaki in zele- i njem v najboljšem razpoloženju in so bili v Košu njaku dobro pogoščeni. Na povratku i jim je občinstvo priredilo viharne j Zan mivo je bilo gledati tudi spre-avstva tukajšnjih tovartn. Že par let I sem so odredile nekatere btlgrajske tovarne, da morajo iti njih voditelji na čelu delavstva v Topčider in tam praznovati srbski delav- 1 ski praznik. Tudi letos je šlo 2000 delavcev iz belgrajskih tovarn s svojimi ravna elji z godbo in narodnimi zastavami na čelu v | Topčider, kjer so ostali ves dan. Narodne ves lice je posetil tudi kralj Peter in se ne- i prisiljeno zabaval s preprostim narodom. Strahovito neurje v Franciji. V franco- j skem okraju Avesnes je divjal te dni strašen vihar. K nesreči se je vrh tega še odtrgal oblak, kar je povzročilo ogromno j škodo. Vse tkalnice v okolici so bile od- j plavljene, več drugih tovaren je bilo par metrov visoko pod vodo. Vse tovarne so morale ustaviti delo. Delavci so se zamo-gli rešiti le s tem, da so potegnili transmisijske pasove kvišku. Veliko napora je stala zlasti rešitev nekega 801etnega starčka. Pri reševanju potapljajočih se ljudi se je odlikoval domači župnik in pa vojaštvo. Skoda znaša nad dva milijona frankov. Toronto — pribežališče zakonskih mož. Generalni državni pravdnik v Torontu v Kanadi je dobil te dni od gospe Kristine Corlett iz Londona pismo, v katerem mu dama v silnem razburjenju naznanja, da je odšel njen mož pred kratkim v Toronto, kjer je vzel neko drugo žensko. Državni pravdnik je takoj poizvedoval po tem možu in Corlett je bil rse že pol ure pozneje aretiran. Naslednjega dne je bil Že pred sodnikom in se priznal krivega. Se predno je mogel priti dobro k sebi, je bi! že obsojen na tri leta težke ječe. Posebno zanimivo pa je zlasti dejstvo, da se je od začetka letošnjega leta že okoli 150 na Angleškem živečih zakonskih žen obrnilo na sodišče v Torontu po informacije. Ženske v Torontu morajo biti res jako lepe in ljubeznive, da angleški zakonski možje tako uhajajo k niim. Lepa princesa. Znani italijanski gledališki kritik Jarro pripoveduje ob prliki zo- petne otvoritve gledalšča Goldoni marsikatere zanimive dogodke, kiso se odigrali v starem gledališču. Ko je Še stala arena Goldoni, je prišel v gledališče često minister Ratazzi s svojo prekrasno soprogo, ki je bila v marsičem zelo čudna ženska. Rojena je bila leta 1833. na Irskem kot hčerka Irca Wise in princese Leticije Bo-naparte. Leta 1850. se je poročila z Alza-čanom Friderikom pl. Solmsom, pa že leto dni pozneje jo je povedel pred oltar minister Ratazzi. Po njegovi smrti je pa postala soproga Španca de Rute. »Princesa, kakor so jo navadno imenovali, je bila zelo marljiva pisateljica dram in romanov. — Nekoč so igrali v areni njeno dramo »Propast kraljice«. Gledališče je bilo nabito polno, ker vsi so se zanimali za delo lepe princese, ki je bolj znana po svojih pikantnih dogodbah kakor pa kot pisateljica. Drama je slavnostno propadla in pisateljica je bila izžvižgana, a princesa je vstrajala v gledališču in mirno gledala občinstvo, ki je obsodilo njeno delo. Spadala ie v vrsto žen, ki nikdar ne izgube prisotnosti duha. Princesa je bila krasna žena in se je zavedala svoje lepote. Ob vsaki priliki, umestni ali neumestni, je s ponosno gesto pokazala svojo lepoto. Ko je šla neki večer na kostumirani ples v kostumu bahantke, se ji je naenkrat kostum odpel in stala je gola na ulici. Mnogi so trdili, da je celo sama pomagala, da je bila tem bolj razgaljena. Nekoč je bil Jarro s svojimi to-variši-časnikarji pri ministru na večerji. Minister je moral oditi na neki kongres in tako je sprejemala princesa goste. Zabava je tekla gladko in vsi so se počutili kar najbolje. Naenkrat pa izjavi princesa, da ji je slabo in da jo naj spremijo do spalnice. Ko je bila v postelji, je poklicala vse goste v spalnico, kjer so nadaljevali zabavo. V tem je prišel zdravnik in je zaprosil goste, da zapuste za trenotek, sobo, ker mora preiskati princeso. Ali ta je dejala, da je to odveč in naglo odvrže odejo, da se je za-blestelo na beli postelji njeno krasno, rož-tano telo. Sploh je kazala pri vsaki priliki svoje telo. Kadar se je peljala z vozom, je vedno čakala, da je bilo več ljudi okoli nje, da so mogli videti pri vstopu na voz njene krasne noge, na katere je bila silno ponosna. Njen najzvestejši oboževatelj je bil Evgen Sue, ki jo je imenoval v mali, njej posvečeni knjigi »Najlepša stran mojega življenja«. Drama bede. V Turonu v južni Španiji se je pripetila grozovita drama bede. Delavec E. Častilo je bil že dolgo časa brez dela, vsi prihranki so bili končani in vsa njegova družina je trpela grozno lakoto. Ko so vsi poizkusi, da bi dobil delo, izjalovili, je sklenil usmrtiti sebe in svojo ženo, ki je bila pripravljena iti ž njim v smrt. Poslala sta otroke v gozd, sama pa se zaprla v sobo. Zena se je vlegla na klop, mož ji je pa s sekiro razbil črepinjo, nato si je še sam prerezal vrat. Ko so prišli otroci domov, so našli roditelje v krvi. Osirotelih otrok so se usmilili na to sosedje. v me ovaci vode F. L. TUMA S samotnega brega. Politična pisma iz Anglije. PRVO PISMO. Prvi utisi. S problemi in besedami, ki se jih, kakor se zdi, čimdalje več in pogosteje rabi na Slovenskem, ne pride noben narod do svoje pravice. Ljudstva se brigajo danes samo še za moč, ki jo morejo reprezentirati na zunaj. Razvoj narodov je historičen produkt. Študirati moramo njegove sestavine, le-teh razmerje, učinke, njih medsebojno vplivanje in zakone. Kar imamo slabega, smo krivi sami in nihče naših sosedov. Naš sedanji politični in ekonomični položaj se more vzdržati samo zaradi tega, ker bazira na našem preozkem znanju in n >mejenem spoznanju. Tako nas čaka dvojno delo: poglobljeno in resno študiranje političnih in ekonomskih vprašanj, na drugi strani probujanje, osvetljevanje in razširjevanje naše propagande potom intenzivnega organiziranja. Res je, da zahteva ta pot več truda ne-Zo brezplodna ustmena ali pismena polemika o stvareh, ki so ravno tako brez konca, kakor znana povest o jari kači. Za našo sedanjo polemiko se ni treba pravzaprav ničesar učiti (zato imamo morda tako mnogo politikov in žurnalistov), ampak treba je samo nekoliko prirojene duševne spretnosti, kvečemu treba dobro poznati par dialektičnih trikov. Na ta način smo dobili vse fanatike, proroke in podobne tipe, ki tvorijo velik del javnih imen. Iz tega tira vodi samo delo v študiju in primerno čakanje v življenju. Popolnoma sem si v svesti vseh težav; gotovo jih premagamo z jasnostjo vztrajne, poštene in metodične politike. Nobene brutalitete ne zahtevamo in nobenega pre-kopicenja, ali prav tako ne smemo pokazati nobene slabosti ne na zunaj, še manj na znotraj. Duh ia energija vodita s koa-sekvenco do zastavljenega cilja. Preden zaključim to uvodno poglavje, se mi je še oprostiti, ako skušam s tako skromnimi sredstvi, kakor sta moja beseda in moj razum, oponirati tako mogočnim, velikim in priznanim stru jam doma. Mnogo bj se dalo navesti, da bi bilo ravno tako dobro, če sem molčal. Od teh argumentov se mi zdi najmočnejši ta, da napravijo razmere več, nego more doseči ponižen talent. D. PISMO. Saovaaje strank. Koncem 20.tih let minulega stoletja so bili prvikrat srospodarski momenti vzrok snovanju politične stranke. Temu ameri-Kanskemu izgledu so sledili prav kmalu enaki pojavi v Evropi in sicer najprej v Angliji kot tedaj edini industrializirani deželi na tostranski zemeljski poluti. Na Angleškem je pomenjala stranka liberalcev (kakor je ostalo v glavnem do današnjih dni) živega apostola fiziokratiško -mančersterjanskega gospodarskega nauka po znani formuli laisser faire - laisser -passer — istočasno je nemški liberalizem označeval neko mistično-filozofsko zmes idealističnih instinktov in pa klasično - romantičnega humanizma. V anglosaškem plemenu so dajali ton ekonomični teoretiki kakor Adam Smith, Jean Baptiste Say, Raymond — na Nemškem filozofi in podobni intelekti: Goethe, Schiller, T'aut, Hegel, Schlegel, Mozart, Beethoven. No, v isti meri, kakor se je Nemčija vedno bolj gospodarski in socialno razvijala, posebno izza srede minulega stoletja, se je tudi nemški liberalizem čim dalje bolj izpopolnjeval z realnejo vsebino. Danes po-menja liberalizem na Nemškem isto, kar na Angleškem unionistični konservatizem: germanski imperializem potom ekonomske ekspanzlvnosti. Tako bi navedli lahko še nešteto primerov in izgledov, kako se je strankarsko življenje pričelo pri narodih kot ekonomska posledica gotovih prikazni, sorazmerno z le-temi, in to tudi tedaj, Če so prvotno nadvladevali ves javni interes in so absorbirali vse intelektuelne sile naroda popolnoma abstraktni pojmi filo: zofije, znanosti in umetnosti. Za nas je posebno nemški izgled zelo poučen. V prvi vrsti zaradi tega, ker je nemški mirno - raziskujoči duh, zanešen v naše kraje potom nemške politične sile in njenih šol, zelo vplival na ves narodni značaj. Kakor so Hrvatje in Srbi, posebno njih najkuhurneii del v Dalmaciji, stali v najintenzivnejih odnošajih z laško kulturo (Goethe je čita! n. pr. srbske narodne pesnu v italijanskem prevodu in vzkliknil tedaj: Wegen diesen Liedern wird die Welt noch slaviseh lernen — svet se bo še slovanski učil radi teh pesmi); kakor je današnje bolgarsko duševno življenje prežeto z ruskim duhom, tako smo se navzeli Slovenci v obili meri germanskega tipa. Ni samo slučaj, da so nam-4>ile prve slovenske knjige tiskane in poslane z Nemškega! Naiš slovenski Puškin, France Prešeren, je dopisoval s svojimi prijatelji nemški; v naši literaturi, umetnosti, jezikovnem slogu — povsodi zasledujemo brez vsakega truda mogočni nemški vpliv. Zato ni čuda, če je iudi nase javno politično življenje sledilo popolnoma nemškemu izgledu, brez kritike in brez pomisleka, kam nas vodi taka pot Bili smo pri tem le v toliko na slabšem, da so naši prvi možje stali pod vtisom avstrijskega nemštva, ki je ravno tako žalosten odsev pravega nemštva, kakor je Bruselj onemogla karikatura francoske prestolice, čeprav se imenuje s takim ponosom »mali Pariz«. V Belgiji govorita Flamec in Va-lonec francoski, ker hočeta veljati s tem za omikanca; pri nas žubori zlasti žen-stvo na cesti in pred svojimi posli v nemščini, samo žalibog, da je ta nemščina kaj spakedrana in ni nikdar pravilna. Kakor se kažejo v epigonih vse napake in hibe svojega mojstra v tisti povečani obliki, ki nas sili v komičen ali pomilovalen nasmeh, tako predstavlja danes tudi marsikatera prikazen v našem javnem življenju tak karikiran posnetek in nam jo je drugače težko, včasih sploh nemožno pojmiti. Nadalje leži v epigon-stvu nesreča časovne zakasnelosti. Kar so v Londonu, Parizu ali na Dunaju že odložili, prihaja v modo pri slovenskem higii life. Če je že z obleko tako, kako ni šele z duševnim spoznanjem in nazira-njem, ki se je ne da kupiti in zamenjati liki novo suknjo, ampak je treba v to mnogoletnega samozatajevanja, obile pridnosti, pa tudi — talenta. Naša vzgoja. Vzgoja naših prvih slojev je danes v pretežni večini literarna, ravno takšna, Icakoršna je bila vzgoja prvih slojev na Nemškem sto let nazaj. Humanist se sma tra za izcmikanca zato, ker obvladuje za silo klasične jezike. Kdor čuti pri nas količkaj talenta v sebi, postaja literat in nadleguje založnike in urednike s svojimi manuskripti. Ker je bila ta struja na Nemškem samonikla, je tudi nekaj svojega rodila; pri nas pa pomenja prej korak nazaj nego korak naprej. Svoje moči ni srkala niti iz sebe, niti iz svojega naroda. V označeni dobi so se pričele razmere na Nemškem premiijati Omikani stanovi so se jeli nagibati realizmu, ker jih je vzdramil glas po ekonomskem delu in narodno - politični propagandi. Iz tistega časa datira na Nemškem boj med humanistično in realno vzgojo. Ne samo za tehnične struje, smpak celo sa medicino in naravoslovje se je smatralo realea mnogo bolj vsposobijenega od nje . humanističnega kolege, la ga Soh goveja ne pripravlja aa šola opazovanja v življenja ampak kvečemu sa m&UtB užitek Spekulativnih disciplin. Sedanji nemški cesar Viljem H. ki je tudi ključavničar, obiskuje po večkrat na leto prn i^tii tehniki v Charlottenburg in Karisruhe in oblese tam vse kole m vprašuje v labo* ritori jih vse študente po vrsti — Friderik Specilelno piodoJolM nkovic z W. Neumann Trst Goro ite« 13, Trst priporoča za pomladansko sezono Švedske usnjate rokavice, kakor tudi ffne rokavice iz imitiranega usnja za gospode in dame. 0000000®^ UMETNI ZOBJE PLOMBIRANJE - ZOBOV. ZOBOV BOLEČINE : Dr. J.ČERNAK 0. TDSCHER IOZD RAVNIK KONC. ZOBNI TEHNIK ^HTRST^H ULICA CASERMA, 13 II. nad. Austro-Američana = brza zwua z Ameriko. ===== BLIŽNJI OĐHOOI IZ TRSTA i v NEW-YORK a mi „M.WashIngton" 30. MM „OCEANIA" Y BUENOS-A DRES 13. nuda „ALICE" 27. DUH „Francesca" Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacij« o prodaji prevoznih listkov L, H- In razreda toliko za Ameriko, kolikor za Pafcras, Pademo, Oadiz in Lu Palmas obrniti se je na Urad H patnike v Tr»tu, ulloa BeUa pleoele it 2, za tovor in blago pa pri 8. Tarabeohia 4 C a, Trat, ulloa Peatereaae it 3, I. e. Velikansko zaloso pohlttoo In tapecarU Paolo Oa§twirth, Trst nlkn Stadion it 6 (Ulio gledališča Fenlce). mljp HoJboU ugoden vir za nakupovanje bodisi slede cen | kakor todl takovostL Kolosalni Izbor. - Telef. 22-85 SEJ! TOVARNA R0ULEAUX Ins. LDDOUIK FIftHEl Ulica Moreri 72 TRST-BOJAN" ■■■ TELEFON 29-14 = Izdeluje jeklene kakor tudi lesene Iaa t zalogi ne potrebščine aa laaeae in ie- % lezne BOULEAUI. Delo solidno Napredek vede NajenergiČnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvom Jorubin Casile Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna z ženja, prostatitis, nretritis in mehurni VamCoIS r*ieil£> kataiji korenito zdravijo s HiMlJISli WaSIIVa Konfeti CASILE urejajo uriniranj e, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Silirge), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, nretritis, cisti tis, me-hurne katari e, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina,sluzaste tokove itd. — Škat'ja konfeti1"ev Gasile K 4-—. IORFBIN GASILE, najboljše protisifilitično in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroji, steriliteti, nevrasteniji, energičen razkrojevalec urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3'50. Vbrizganec CASILE zdravi beli tok, akutne in kronične kataije, vaginiti-«, ure-tritia endometritis, vnetje in izpad maternice itd. Steklenica vbrizganca Casile K 3 50. Kdor $eli večjih' pojasnil, tiskovii itd., naj nasiovi dopis na lekarno LLOYD za g. Casile Trst. ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani mrdicinalni iždelkieCASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Lekarna Lo yd, V. dll'orologio 1. Pristna zdravila Casile nosijo lastnoročni podpis N CasHe •CASILE 0IVIEB1 01 CNlAiai NAPOLI Botri!« O PRILIKI BIRME le dospelo znani mami G. PINO ? MMflti II In vla ■rtall k* zlatih variti« TDfiflOril DFKIt 01021 <*"*) te odmotane stovensh trgovine drot so dosetfe dosedaj vsepovsod nalboUfl sloves, narodnjak iimuvvn rtrni naročajte M amafl tvrdM, u Van postrežejo konkurentnih cenah, .t^i J. J. SOBAH« Trst nE?«10 Stran IV. »EDINOST« it ML V Trstu, dne 11. maja 1914. Veliki je dopisoval z Voltairom filozofske probleme! Z ii se, da prodira zadaje čase polagoma ta duh tudi med nas. Posebno na Kranj-skem se kaže, kakor da nam hoče stranka, ki nam je dala demokratizem, prinesti sedaj še tehniko. Ali, ako so ta znamenja resnična, nikakor ne veljajo zato tudi par let nazaj. Mislimo pre d vsem na oni čas, ko se je pričelo pri nas resn čno strankarsko življenje. To se nam kaže že iz polemike tega Časa. Nikjer ne gre za realne naše stvari. Tudi Če izločimo vse tiste pojave, ki si jih moremo tolmačiti samo kot izbruh neukrotljive osebne strasti, vendar ne prihajamo nikjer do pozitivnih tal. Doneče besede in visoki ditirambi, pomanjkanje logike za izprejemanje raznih prikazni, zopet drugje potreba, reproducirati te v veliko povečani obliki in mnogo interesantne je, nego so bile objektivno povedane — isto nagnenje k čenčanju, ki roji še danes celo v marsikateri naši inteligentni glavi. Dr. Tavčar kot politik. Gotovo moremo govoriti že za Bleiwei-sovega časa o slovenskem javnem življenju. Ta doba sicer še ni zgodovinski raziskana, vendar eno je že danes gotovo in zgodovina potrdi našo trditev: blišč, s katerim se hoče odevati to ime, razpade ravno tako, kakor je žalostno uvenela slava Ivana Koseskega. Krainische Spar-kasse v Ljubljani in pa Krainische Indu striegesellschaft na Jesenicah boste dve posebni poglavji take monografije! Jako se je razvilo javno življenje z nastopom, ki ga najbolj karakterizira ime našega starega znanca g. dra. Ivana Tavčarja. Iskro, ki jo je prvi ukresal. na Dunaju majhen, suh mož tenke rahle postavi ce, Stritar (po tradiciji je bil torej nesposoben za narodnega voditelja), je raz-pihal Tavčar v mogočno bakljo in stresal 2 njenim plamenom po slovonski domovini, tako, da so na vse strani škropili njeni ognjeni jeziki. Kakor je na eni strani razsipal bogato in nebrzdano z besedami in gesli, tako je držal na drugi s tiransko roko trdo na uzdi vse intimne znance, ravnotako priznane literate kakor študirane politike — ali o tem bodo govorile pismene cstaline tistega časa. Vzlic tem njegovim močnim osebnim lastnostim se mi zdi popolnoma krivo, če se mu očita od tako mnogih stranij, da so ga gnali v politično areno samo osebni nagibi in da reprezentira vso njegovo stranko samo osebna poteza in da ne po menja za slovensko življenje nič druzega nego veliko zmoto svojega časa. Treba se je samo enostavno vprašati, odkod njeni veliki upliv, ki ga je imeta toliko časa na vse tedanje javne kroge in odkod njena močna zaslomba, na katero se je toliko časa tako samozavestno ponašala. Ali mu ni sledila vsa mladina svojega časa brez obotavljanja, kamor je hotel, prav tako fascinirana po briljantnosti njegov* ga jezika kakor po smelosti polemike, s katero je zadajal svojim protivnikom toliko in toliko let tako neusmiljene in žgoče udarce ? To resnično ni mogla biti samo zmota. Tisto gibanje smatramo kakor organski pojav, ki je izšel iz mladinske sile nove znanosti, ki je podirala ravno tedaj po vsej moderni Evropi toliko starih častitljivih stebrov, kakor iz presojevanja poprečnega naziran a svoje lastne okolice. Dr. Tavčar je pač poznal dobro ves tedanji slovenski omikani svet, v tesnih od-nošajih je stal z odličnjaki svoje dobe, ali ta cvet inteligence še dolgo ne zado tuje za politiško armado, ki naj vodi stranko od enih lavorik do drugih. Ko mu ie ustanovitelj posestrlmske stranke na Goriškem skušal predložiti splošen načrt socialne in ekonomske vsebine, s katerim naj si sezida stranka realen temelj, da si zagotovi trajen obstoj, je dr. Tavčar ta načrt odklonil, ker so bile socialne in ekonomske teorije tega programa v navskrižju z njegovo direktno, koncentrirano zgolj negativno akcijo. Kolikor pa jaz poznam strank, se z golo duhovitostjo doslej še nobena ni ob držala na površ;u. Nasprotno, se je treba za vsako politično življenje vestno pripraviti z uprav specialnimi študijami. Zaradi tega je imela ta stranka svobodomiselnosti in naprednosti kal smrti v sebi, komaj da se je porodila, in ker je odbila tudi zadnjo priliko za svojo reorgadizacijo _ tedaj, ko ji nasprotnik še ni zrastel preko glave - je misliti danes na njeno probudo tem manj, ker je nasprotna stranka ne presega samo za močno potenco v politični kakor gospodarski organizaciji, ne samo po večji praktični kakor teoretični naobrazbi svojih voditeljev, ampak tudi splošno vojsko navdaja tista samozavest, ki spremlja vsako novo idejo, do kler ni izigrala svojega historičnega pomena. Kar je imel dr.Tavčar nad povprečnost sposobnih sovodnikov in prijateljev, so tisti, ki se niso že poprej godmjaje umak nili v ozadje, ker niso hoteli prenašati dalje njegovega terorizma (ali jim je bil kako drugače strt mladinski polet), in uskočili v nasprotni tabor, kjer so se naglo povzdignili ao odličnih mest Tako se je podušil ves plamen in ogenj in kar ie ostalo, je le še pohlevna žerjavica. Stranki manjka kvasa, žerjavici nedostaje kisika — vse njeno sedanje prizadevanje kulmi nira v posnemanju svojih protivnikov tako glede organizacije, taktike, socialnega, kakor gospodar-' programa. In celo tam, kjer se ta n njenih vodnikov tako rad sklicuje r «*oje obile praktične iz kušnje, vidimo samo eno : da mu nedosta jejo prvi in najenostavnejši predpogoji za korektno izkustvo. Temu stvoru mladina ne more verovati. OdliiilanjeinprUiojBnjfivlokov od 1. mijitti uprti Časi za prihod, oziroma odhod so naznanlenl po srednje-evropskem času. C. kr. državna železnica. Odhod iz Trste (Caapo Marzlo). 5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina). 5.50 M do Poreča in medpostaje. 7.30 O Herpelje-Divača-Ljubljana-DunaJ in medp. 7.35 B Gorica. (Ajdovščina). Jesenice - Celovec-DunajPraga-Dečin-Beljak-Berlin-Monakovo in medpostaje. 8.41 B Gorica, Dunaj, Praza. Berolin. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana- Beijak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelje, (Rovinj). Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 11,05 B Gorica, Celovec, Solnosrad, Pariz. 12.48 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-TrbiŽ-Ljub- Ijana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in medpostaje. 3.56 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj)-(RovinJ) Pula in in medpostaje. 530 E (Turški ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana- Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7.44 M le do Buj in medpostaje. 7.50 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). &24 O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje. &40 B Gorica-Jesenice-BeIjak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Linec-Praza-Dečin. 1030 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Mona- kovo. Zabavni vladi od nedeljah in praznikih. 9.10 O Herpelje-Divača. 235 O Herpelje-Divača. 230 O v Gorico. Prihod ▼ Trst. 6.25 G Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Monakov a, Inomosta, Bolcana, Beljaka. LJubljane Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo-Herpelje). 735 O lz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M lz Buj (in medpostaje). 9.01 B Iz Berolma, Draždan, Llnca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine). 9.37 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 1135 E (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 1230 M Iz Poreča in medpostaj. 2J00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane. Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prage Dunaja. 337 O Iz Pule. (Rovinja), Herpelj in medpostaj. 432 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 0 Iz Dunaja, Celovca. Beljaka. Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. 735 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača. Dunaj. 731 Đ Iz Berolina, Draždan, Prage. Unca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka. Jesenic, Gorice, (Ajdovščine). 935 0 Iz Poreča, Buj ln medpostaj. 8.16 B Iz Berolina-Monakovo-Solnograd-Goricc. 1034 B Iz Pule (Rovinja). Dunaja (čez Divačo. 1137 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih: 936 O Iz Gorice. 931 O Iz Divače, Herpelj. Offiiojsnje !n prihajanje vlakov Južna železnica. Odhod lz Trsta (Piazza delia Stazione) 5.40 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, Milan, Videm. Pontebo, C«dad in B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežine. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbiž. 6.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto. 8.20 E v Tržič, Gorico, Kortnin, Videm, Benetke Milan. Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milan Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm In dalje in O preko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano. Dunaj, Zagreb. Budimpešto, 1230 O v Kormin in Videm. 130 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje. (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videm Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj. Reko. 635 B v Dunaj (Reko. Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan. Rim preko Kormiaa v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo. 83* B v Ljubljano. Dunaj, Zagreb, Budimpešto 933 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 1130 O v LJubljano, Dunaj, Zagreb. BudtrapeSto. Zabavni vlaki ob nedeljah In praznikih: 235 O v Gorico. 335 O do Nabrežine. Prihod t Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 635 z Dunaja, Ljubljane. Ostendo in Londona. 7.35 O iz Kormina In Cervinjana preko Bivia. 8.50 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 9.15 B z Dunaja, Ljubljane. Zagreba, Budimpešte in Reke. 10.30 O z Dunaja, Ljubljane in Reke. 10.40 B iz Kormina preko Bivia in B iz Italije preko Cervinjana. 11.48 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.15 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba, Reke. 235 O iz Italije preko Cervinjana. 4.10 O iz Vidma, Budimpešte, Reke, Zagreba. 535 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine. 530 O (Izključne nedelje) iz Kormina. 635 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 735 O iz Italije preko Kormina 832 B iz Italije preko Kormina ln Nabrežine. 930 E iz Londona, Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 1130 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in iz Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 730 O iz Nabrežine. 735 O iz Nabrežine. 1137 O iz Gorice. OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne E = Ekspres, O = osebni vlak. B = brzo v lak. M = ID6S2DCC* 05130000000000900 KLAVIRJI Bosendorfer, Gebrfider Stingl, Koch A Korselt, Wirht itd. se prodajajo in dajejo T najem po smernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. uglaSanje in poprave. Zavod IClavirji Zannoni Piazza S. Giaeomo 2, IL, Corso TELEFON 2-57. b lovenoi! :: Slovani! Priporoča se Tam alorenaki krojač Fran Rupnik Trst ulica Geppa 10,1. nadstropja kateri izdeluje obleke Iz finega in Bavadnsg« sukna pe umnik cenah. Uzorci na razpo lago. Izdelane obleke na ogled. Solidno delo. : izdeiiUe uniforme oseh wst: Priporoča se slav. občinstva za obilen obisk. M (L( Si VSAKE VRSTE za vse stroki ATELJE BABUDERcoSjon Žganjarna Ivana forhaoo-a, Trst, sL Stadion 29 se priporoča oenj. občinstva sa obilen obisk. Prodaja se 2gaqje vseh vrst Postrežbe točna. — Gene zmerne. Gostilna ,pri Deteljici, Iv Trata, nHca Dd>t4rt*ljMj« Rim t K t«r M tetolv« T ođHtovaai Ukani P8AXMAR£R - „Al DUE ttOftl" Trit fiauetaa bUa) — TeieL §77» M peinjatve m lsvriuMo tako) la kade ake aa depošljckroa l*ta Predmeti zo planince! Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice lz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev mr POSEBNE CENE. Športna trgovina StruKel ulica S. Antonlo 12) nasproti Kred. poslopja) Ford 16—20 HP Novi modeli 1913 °o m nožen o proizvajanju Znižanje ceni 4—5 se