Posamezne Številke« S! Navadne Din 1>— VS^iBTW^S6SFWWBBRSS^'' mm »TABOR* izhaja vsakdo Dcdelio io prazaHcov. ob ■UKčaopa polti D 12-50, •*g«faro D 20-50, doituvljen n« do« »14--, d« bJruniee D12-54 laeerati p* dogovora. Noro«« M pri upravi .TABORA*. Maribor, juda«™ «Hc« su*.«. Uto : IV. Maribor, petek 21. septembra 1923. Posamezne Številke« Navadne Din ob nedeljah Din 1*50l UREDNIŠTVO m »*Ma * Mari-bora, Jur&čera «1. M. t, L ««d* ftropje. Telefon ioUnuU. Sl« 230. UPRAVA m nehaj« n JvBferl AM^JK*£i3 ■ Bn. S«*. N« Mrofila brca to«i|l «a H •vire.' - SokopU M M vraJcjo. Številka; 213. mn fred petnajstimi leti. Maribor, 20. saptailbra. Hnd^re^ Petffajoliifl;! leti Je bila fifela tt* ona ljubljanska nedelja, ki smo jo ovenci vse do vojne obrobljali črno-: • Septembra leta 1908 so padle na Slo- :^«ndkib tleh sloveniske žrtve med Hladi* ®*tacijo za najosnovnejše narodne pralce. v. so dogodki V spominu: osve-lih je proslava 15. obletnice ptuj-dogodkov. Sramotenje Slovenskih 2 in žena v Ptuju je vtabudilo ogorčenj ^®bljani. V Ptuju je zavladala j hal in pregnala naše ljudi, V Ljub-ajU se j© oglasil spontani protest v&e- «a naroda. v 8. Septembru je sledil 20. Beplefn-*«r 19og_ w klej: za nemčnrsko druhal So je po-cesarska vlada. Potelala je solda-0 nad Slovence, ki So manifestirali Bt ^akopravaiost. Počile so puške id Padla Lunder M Adamič. Ji dunajski Mogočniki Slutilf, da ^ “° če® de&et let izpolnila otta: »Iddor bori, bo z Mečetol plokon- Ju^ij^eaatefld. Avstriji Ul bilo treba j1Sn1a' "dihnila je na paralizi, ker bi več &veti. sajgl^ vojno rifetuo toliko kol pKspttft ibik> ifl Adamiča Saj jih je defietiišoč. ČeMhi So padli? grogg^^tlgoin Se je zahotelo rešiti o-% (%fc Berlin jč -zgradil na Du-^drii . 9 Pitone za vBenerriški most do Žil J V® čez Balkan; do Bagdada. Zdru-da^,.Je fevdalnj fltoffiarbteeml z gospodki , l' ■ imiperl jallzMoM in sta-si razde-jg u. slovaudkega rrtedved«. -Srbija , z}^ poteptana, Rusija je gorela... ^ ■ beptemihru' 1918 — deset let pozneje »jj^b stali žalostnih Srt) na Vojnih gro-a oči ^o radostno pozdravljale -J-ta SVobodč. V veliki borbi Dart/doV, ^^darskth1 sftl ifl civilizacij se je odlepi?3 tudi nBodat malega slovenskega J^®a, ki jp Silo obupno potisnjeno V ^^^kVet, ki pa je-imelo k Sreči širo- Po ižgubljeni bitki za Reko.; NezaJfoVoliiao&t radi Nabosti Vlade E«cra §ca. — Bašič rešuje samo Se BaroS fn Delto. BdOgftfd, 20. sepfeHSKra. Politični (krogi Se intenzivno bavijo z reškim vprašati j eiH, ki je V tem trefittUKu hsj-aktualiiejši politični problem, zanimajoč He Samo politike, ampak tudi široko javnost. Opozicija je nezadovoljna z vladnim stališčem iH očita Pnši&u, da je zamudil pravi trenutek, ko bi lahko naga vlaida zavrnila italijansko izigravanje jug oslov, interesov. Opozicija zahteva, da Baj Se rešfco vprašaBje poveri Društvu narodov. Naj bd se ob tej priliki podata izjava, da zA tlašo državo ho obsto ji več rapallsKa pogodba*, s teta bi obenefrfil deklarirali pravico do otfih o-zotnelj, ki So nam jih Italijani anektiran. Za šotroto Je pric&koVafi VrrtiteV zunanjega ministra dr. Niričida. Šele po njegovem povratku ho vlada Storila de-fiflitiVne sklepe o rešBrenS vprašanju. Beograd, 20. sept. Pogajanja med Beogradom in’ Rifltom Se bedo nadaljevala. Imenovanje generala d-iamlitrija Tli zfflatral za kršitev rapaltefce .pogodbe. Naša Vlada Sc je baje sprijaznila z dejstvom, da je izgubila boj za HezaviSnoSt Svobodnega ittefeta Reke. Sedaj Batno Se išče gačisa, kako bi prisilila Italijo, da Bi fepoIBiia vSaj BVoJe obljube glede Ba-roša in Delte. Pašič je v tem smislu odgovoril Mussoliniju. V svojem pismu je najprej naglasil vero, da se izjave rimskih državnikov odkritosrčne in da je Sporazumi mogoč. Treba pa bi bilo, da bi se Pašič BeStal z Mussolinijem. V ta ga mefi je predlagal SeStartek v Opatiji. Ta sestanek bi bil potrefiofi tudi z ozirom tta nameravani obisk Baš ega kralja v Rimu in na obisk Viktorja Emanuela v Beogradu. Beograd, 29. sept. Ko Je naša pari tetfla komisija spre je .a predlog i tali ja,i ske vlade, da naj paritetna komisija u-pravlja Reko, je Mussolini izjavil ga pram dr. Rvbaru in ostalim članom naše delegacije, da bo izpolnil VSe obveznosti, ki jih vsebuje pisnto zunanjega ministra Sforza. O teos je Nilko Perič obvestil ministrski avet, ko je zasedal pod kraljeviiffl predsedstvoma ta vlada je to stališče sprejela. MedteaU, ko bi bila morala tudi rimska Vlada odobriti sporazum, je Mussolini preklical BVojo obljubo la pogajanja So bila takoj prekinjena. V Svojeuf zadnjem načrtu o rešitvi reSkega vprašanja nima rimbka vlada ne besedice o koncesijah. Med Anglijo in Francijo popolno soglasje. »--vije na slovariskeSa Balkanu. ^\žu ;Se -j0 odigravala naša uffoda. _ bra 1918 so Se začeli boji za ^ hiu ^^hiske fronte, 15. Beptemibra Je T^htebita M okoli 20. Septembra Be r. kovala zmagoslavna ofenziva. £«V| ijT^letnM ljubljanskih dogod--kor v Ljubljani veselje, ka- e nt občutilo slovensko Srfie, tta hbVffT? strah, kakor v dneh Napoleo-p^boda,.. ^ tj, ^b1 Se opomin j aHCo V JtfgoSla-»Var je ,hilo ,in se vprašujemo: i« ‘>Q®So zjiali ohraniti — svobodo ^tastrofalne posle Pariz, 19. Bept Na današnjem Be Stanku Poincareja ifl Baldviua, obeh predrti ero v Anglije i-n Francije, Se je pokazala popolna solidarnost v pogleilih na jjoiitiko obeh držav, od katerih šode-IoVartja je odvisen mir Evrope. Pariz, 19. Bepfc. Sinoči je prispel Semkaj državfil sekretar v For^fle Of-ficetu Sir Williatnl Tyrrell, da še udeleži razgovorov fivod BaljdWinom ih Poi-n-oarejetfl. P ar iz, 19. SOpf. V- ofiffijeftifh PtngTK Smatrajo sestanek PoincaTeja z Baldvi-nomi za diplomatski- dogodek najvCČje važnosti. Baldvnn je s teni dokazal, da hoče obnoviti skupno delovanje obeh' držav. PoinCaire je dokazal, da je Nemčija izdala za vzdrževanje pasivnega odpora ractfkalske gospodarske politike. Maribor, 19. Septembra. raidikaf1^0^ nastopu današnje Barrto-Wov?° y^ade> ki je bila pripravljena interJfi ,VBe državne fn Bacijottalrte tOakrat- ’ 8aM° (hi se izrtebi kontrole de-tični k V,.So ProrokovaJi poučeni poli-■^ako d f - s^®')0 državno gospodarstvo. ^bcli iv 1>a 80:10 vi'a^0 pra‘ ^škiW + aZu^e nadnje povišanje želez-h 15 ki jo Stopilo v. veljavo ^ septemlbrour. zvišanja davkov, ° ta GRŠKA ZADOŠČENJA ITALIJI. " Rim, 19. Sept. Agencija Stefani poroča iz Prevese: Žrtve pokolja v Jaiv.ni so danes dopoldne vkrcali. Grške četo So s Salvo z vojne ladje izkazalo predpisane časti. Rim, 19. sept. Agefitoia Stefani poroča iz Pireja: Grška flotilja z italijansko zastavo je danes dopoldne italijanski eskadri, kateri ste se pridružili francoska križarka Toulouse in angleška kri* žarka Coittua, izkazale časiti z 21 topoV-i skimi Btrelil i ./ •, .• NEMŠKA STRANKA’ ZAHTEVA! IZPOLNITEV OBLJUB. «• Subotica, 20. septealbra. Nemški poslanci niso zadovol jni z vlado. Pravijo, da jim1 mnogo obeta, _a saale is®otoi- Neinčki poslanec SoKuhmacher Je izjavil nekemu tukajšnjemu tfovinarju, da vlada ni izpolnila cele vrste Evo j'H obljub glede šolstva, agrarne reforme in uprave. Najbolj pa So nemStci poslanci ogorčeni radi parcelacije Voj Voditi« lil bodo skupaj z drugimi poslanci Iz Voj-VCdiffe vložili pri vladi energično pritožbo. Zaenkrat nemška stranka Samo čaka, tojeHa nadaljnja taktika pa zavist od stališča Slovencev ta Turkov. 1 Bolgarska vlada vse denreotira. Sofija, 19. sept. Bo Ig. tel agetfoija ja .jSikorrtipetentnG strani pooblaščena V vffef fonmi demeutiralti, da bi bila v 'državi izbruhnila kaka revolucija. Tudi Hi bolgarska viada dobila nikukane tto-to od vlade SHS, v kateri bi ta protestirala proti pripravam’ bolgarskih tolp za (Vpad pa jugoelov. ozemlje. \ Rop v cerkvi. " 'JčreKftieiffl!, 19. septeffilRrai. V C0r-Kvi Sv. Device pri Getsemane se je izvršil rop diamantov. «vtV;lik. e lik in drugih dragocetroett. V- BORZA. \ Gurrhi sept. (tav.J Predborza, Pa rise 83&o, Beograd A15, London 2*».fi8, BerRit 0.000003, Praga 16.9625, Milan 2527, Newyork 565A0, Dunaj 0.0079 pet niSfitini, žig. kroue 0.0080, Budimpešta 0.03-etta oBmirta, JTaršava 0.02, Sofija 5.32, SsfeeSta 2,60,;. ~ ' ' fiSu ffiinisftru, ntala ifi He ttfore Sifidar imeti dobro razvitega gospodarstva. ■■'0: Kato Bet je izvedlo to povišanje? I Splošno Je že ZBaffo, kaka anarhija Vlada g, naši državni upravi. Vse pri* tožbe, vBi HaBvetl in prošnje Bo ostale doslej brezuspešne. Mesto, da bi se Slc-dcStatke skušalo odpraviti, i)OVEroča današnja vlada s svojim partizafljskiut postopanjem samo še večji kaos. iVsev kar so ni z dušo in tele&oirtl zapdealo ran. dikalijl, mora izginiti. Posledice takega' gospodarstva Be čutijo povBod iH šedaj So ge prenesle iz političnega polja tudi Že jia gospodarsko. Že leta 1919 Se je Ok Snoval takozvami tarifami odbor, to je nekaka posvetovalna institucija, £ Saj bi skrbela za tarifo in njeno flašinfi raz* Meram primemo izpopolnitev. Kake važnosti je to za vsakega trgovca, industrij ca in obrtnika, vedo samo prizadeti. Sedaj imamo Še vedfio v posameznih pokrajinah drugačne tarife, V Beogradu srbsko, na Hrvatkkem! Madžarsko, v Bosni bosansko, v Sloveniji av* strfjako, vse že zastarele in ffeeaake, ki niso v nikakem skladu z našimi dainaŠ* njimi razmerami. Ta tarifama komisij^,, ki jo tvorijo strokovnjaki te posameznih trgovskih zbornic ta’ drugih V poštev! prihajajočih korporacij, se jo svoje naloge sicer zavedala, ni je pa Mogla izvršiti, ker je vlada doslej ni še nikdar — Sklicala. Gospodje radikalci pri zeleni mizi v Ministrstvu go kratikomulo odre* dila toliko iH tolikokrat!® povišanje itg bosta, ne meneč Se zato, ali je to današnjimi razmerami primemo, ah bo to Ha* ŠertSu državnemti iH narodnemu gospodarstvu' koristilo, ali bodo gospodarski krogi ta ffova bremena sploh lahko prenesli. Nikogar niso vprašali za feVert ifl mnenje, samo plačaj i® molči. ^ Pošledlee radikalnega gospodarstva. KoMaj je to povišanje Stopilo v veljavo, že Še čutijo posledice tega radi-kalnega gospodarstva. Brez pretiravanja Se lahko imerlujo to povišanje atentat Bi industrijo; obrt iri trgovin«. NajEujSe pa je prizadeta GloVeBlja, Slovenska industrija je na razstavah' in velesejmih pofFovMo dokazala, da j« Slovcffflja Da j vee ji industrijski feettiter naše države, da je pri HaS najbolj razvita obrt iH da Vodi skozi Slovenijo glavna pot na inozemska tržišča. VI interesu države ifl celokupnega naroda bi bilo, da bi vlada pospeševala razvoj in! razmah dontače industrije, Sl vodi do Hm* prejštlje osamosvojitve od inozemstva im do primernega upoštevanja naše države. Toda današnja radikalna vlad« dela ravno nasprotno; Z zvišanjem želez niških tarifov je slovenska ittduSStrija, obrt ifl trgovina Odrezana od južnih krajev, ker tovomTila fako zelo zviša Co-He blagu, da je Vfflaka konkureffča z irW-zemsldmi trgovtoi, M imajo po Donavi krajšo ixl Cenejšo pot, izključena. Da Se več! Radikalna vlada je celo ukinila ca-, ribo na različno blago, El prihaja p« Donavi iz inozentStva, da s lent Še boli »podpre« domačo produkcijo. Na SestahH ku gospodarskih krogov ao Be Harvajali primeri, ki dokazujejo, da j« veliko podjetij vfcled tega povišanja pred katastrofo, ker je 5 tenu odrezano od svojih 'dosedartjih odjemalcev, ki si bodo iskali cenejših dobaviteljev. Koliko tisoč ekBieteTPe je ogroženih, koliko delavčevi bo vrženih' na cesto, ker ne bo več dela ifl zaslužka. I® to flaj bi bila Skrb za 'državo? Masto olajšanja moramo pričakovati le povečanje dragisje Ifl BdeU*hje !»°ae* Kdo bo nosil Bremefla, ki jih. 3» cah Valila vlada gospodarskim krogom. Nikdo drugi, kakor zopet uboga para 7* koflzumfeBfc, držaji m-aidfiik, tafle« jfl 0BSX. jelavec, Jci le sedaj ptoka pod fieziiosiiO flragiuio, Jslta vlada, ki izdaje protMra-giaiako odredbe, Jd zapira trgovce in obrtnike, teta vlada je samta najvočji po-fbr&ževatec živil inf vsakdani ili potrebščin. V; Visakl mtodermi državi je običaj, (la domači proizvodi -uživajo več ugodnosti, kakor pa' inozemski. Pri nas pa je pod vlado blažene radikalije ravno narobe. Inozamteke tvrdke uživajo v tran-jntu dp 75 po(pasta železniških tarifov, inoka in' žito pa ja po blagovni klasifikaciji porinjena v najvišji raz :d, — fcerje to na5 glavni pridelek. Iijudje bo čudijo, j xakaj- je Maribor najdražji? (Vda blago, k; ga mi dobivamio iz lrio-fcamsitva, Kakor sladkor, sukno itd., prihaja veČiinom« k natn ne iz Gradca ali (Dunaja, amlpak iz Ljubljane tn iz Beo-jgralda, A' za/kaj? Zato, ker naša vlada in BlavSfi prometni minister Velizar Jariko-jrid okna rairamevanja itt potrebnega strokovnega znanja, da itd uredil razmerami odgovarjajočo tariffio politiko. Za-jfo voli vstak inozemski trgovec, ki pro- Baja svoje blago v Jugoslavijo, ttajce-ejšo pot in to je po vodi, bodisi po Dobavi ali reko sosednjih držav. Ne radi ’ tega, ker je ta pot krajša, amlpaik radi tega, ker je cenejša, Četudi je mnogo daljša, ker pri ttaa tarifne politike Sploh !ne pozafamo. Zato je tudi Beograd, ki je pa ta način takorekoč na viru, tudi mlno-go cenejši, kakor pa Maribor, ki mora fevtoje blago dobavljati iz Beograda iri Ljubljane, d asi leži par kilometrov od pleje. Kaka razlika je v tarifih, ilustrl-’ ra dejstvo, da plačate danes za pošiljko ir Maribora v Ljubljano dvakrat toliko, kakor iz Maribora na Dunaj, dasi' 'ijjeftfl] proga dvakrat daljša. Mesto, da bi vlada g primerno tarifnio politiko skušala dvigniti Kaš promet ini prikleniti fi®-fce inozemstvo, bi ga S pretiranim)! tarifni Sama odbija in' zato tudi naše drŽav-b'e železnice nikdar tte bodo postale aik-jtiVne, dokler bodo radikalci na ta način ^ministrovati. i Kdo je Kriv? t iVBa odgovornost za to početje, to u-jjropaščanje naša ha gorah nfrličev in rekah krvi izgrajene domovine noei ona jata radikalna stranka; ki je za skledo Ječe prodala ih Še prodaja paše narodne interese, Samo da se obdrži ha vladi in ■pri koritih. Soodgovorni za to pa So tudi slovenski klerikalci, ki Bo omogočili Samoradiknlno vlado itt’ jo dosledno podpirajo V parlamentu, četudi kriče do-jrifr, da ho v opoziciji. Krivo pa bi je KoKooo slovetiisko ljudstvo samo, ki se je dalo varati klerikalnim demagogom’, ko1 so mu obljubljali avtonomijo, raj na zemlji, dosegli pa niso dosedaj ničesar prazen »višanja davkov, taks in železniških. tarifov, pripravljeni pa vsak tre-Ipiutek prodati vso volilno kroSnjarijo in zbirko obljub za par mastnih' mest V vladi. Po Volitvah so se klerikalci bva-mmtftvoya zmago in se postavljali kot |edlni zastopniki Slovenije. Kje so danes, ilko gre za Vitalne interese ne sairfo go-tepodatekih krogov, ampak najširših mas. ‘Kje je vaša moč, s katero so bahate, h® ;raznib shodih pred nepoučenimi ljud- Maks Ptonat’; ■ i‘: - Makš Pleteršriik. stvom. Narod si Vas So za(po(mlml, ko bodo prišlo druge volitve. Vlaertodržcemi v! Beogradu pa KliČe-4r£b: Nehajtei Ne upropaščajte e svojo nesposobnostjo države, ki je stvor j ena s tolikimi žrtvami, truJdom in naporom! Dovolj je, da ste pet celih let ovirali konsolidacijo te naše države, ne ubijajte nam še prometa, ker boste ubili ž njim nas iitE — Bebe! : :; gen vt.FiČecah' 1840, uttM istotam 1933) »Utori je ... mož«. 8. Gregorčič. Prva ura slovenščine V četrtem! ratsre-I gjimitfngn ji v Ljubljani pred dvaitf- stind leti. Radovedni smo, ali priliti« lanski učitelj, Alojzij Virbhik, ali kdo drogi. Vrata Be ocfcpro in v1 našo sre-|dhxd Btcm( mbž, Štiridesetih do petdesetih m, brada Stfn pretkana S Srebrnimi nit-md, oberaa resen a prikupi jlv, ves nastop doirtojanstvan. Pa mirno koraka h katedra ih začnemo čitati iz Janežičevega fhsetnika, k« SketoviK čitank tedaj še ti Ml«. Pri neki besedi s« ustavimo. Gre W izgovorjavo samoglasnika, menda o; JMSemo podobnih besed. Pomolim prst, mjfcnfirih in povem1, da imamo doma v Mferavčah' gozd, Ki HJn pravimo Vel*k ttou (Veliki dol). Povedati moram, kje Hom rojen. Ja Črtamo naprej. Ura mihe jnož odide, eno uro je bil mOd natni, pa Bi V že pridobil naša arca — bil je Maka Politične vesti. * Demokratska interpelacija radi Reke. Demokratski poslanski klub je izročil toim. predsedniku interpelacijo, v kateri na podlagi rapallske pogodbe u-gotarija uvodoma pravlni položaj glede Reke in slika italijansko imenovanje guvernerja Kot Kršenje vseh sklenjenih ih pravno veljavnih pogodb. Interpola-, cija Vprašuje Vlado, ali hoče Vršiti politiko stroge in točne izvršitve mednarodnih pogodb’. Dalje zahteva pojasnilo, ali res namerava naša vlada' preko Kršenja rapallske pogodbe stopiti v riadaljna pogajanja z Italijo Ha podlagi predloga, ki negira rapallisko pogodibo. Končno vprašuje vlado, ali hoče naša vlada vztrajati na arbitraži, ki je predvidena V rapaliski pogodbi, ali hoče že enkrat opustiti doSedajno metodo nejasnega kolebanja jn ali hoče tudi potom parlamenta obvestiti narod o podrobnostih vprašanja, Ki globoko zadira v interese naše države. * Dogovorjena Igra! Beograjska »PraVda« frria poročilo od Svojega pariškega dopisnika, ki pravi, da je bil med Mussolinijem) in predsednikom reške 'vlade Depolijem Sklenjen Bporazutri, po Katerem) je Depoli podal d emisijo reške 'vlade takoj po izvršeni registraciji ra-pallrške pogodbe. To emo tudi mi takoj prvi daH trdili. * Napetost med Bolgarsko Iff Hašo drŽaVo. Bolgarska je pri velesilah protestirala proti ultimatu ttaže vlade radi Zbiranja bolgarskih tolp ob paši meji. Anglija in' Francija sta Bolgarhki odgovorili, da mora zadostiti obveznostim mirovne pogodbe & Sosednimi državami', ki imajo pravica, da fte organizirajo V zaščito Ovojih mej pred vpadi razbojniških tolp. Odgovor je v Sofiji porazno vplival* Člani Male antante smatrajo tudi korak naše vlade kot umesteff. Prebivalstvo ob celi bolgarski meji je pripravljeno na najodločnejšo Bamocbram-bu v slučaju vpad« 'bolgarskih1 tolp * Kaj predlaga Mussolinit časopisje poroča, da se namerava Pasld z Mussolinijem) pogajati o predlogih Mussolinija. Pogajanja bi se vršila V Opatiji. Beograjska »Politika« piše, da predlaga Mussolini: Delta in Baroš pripadeta Jugoslaviji; reško ozemlje pa pripade Italiji Itt Be zveže z dvemla koridorjema z Italijo; za odškodnino se prepusti naši 'državi za 99 let prosta poraba reške luke. Čudili bi Be, da bi se g. Pašič o teh 'predlogih Sploh šel pogajal LJUDSKA KNJIŽNICA Narodni dom I. nadstropje, odprta ob nedeljah od 5410.—'K 11. ure Id ob četrtkih od 18— 54 SO. ure, mladinski oddelek ob sobotah od 18,—19. ure. Ho žal Santo štirinajst dni, potem) je prišel drug učitelj. Največje PleterŠnikovo delo je: »Slo-vensko-ttemški slovar. Izdan na troške rajnega ksnezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa, Uredil M. Pleter-šnik.« Prvi del (XVI '+ 883 str.), je izšel L 1894., drugi del (978 + IX str.) pa 1. 1895. Ogromno delo, dragocena knjiga v Slovenski književnosti, častno priznana od domačih in Slovanskih učenjakov. Že Titi© Vodnik je mislil na tak slovar, no potem je prišel nepozabni naš škof, Idrijčan Anton' Alojzij Wolf, spoznal potrebo slovarja in založil denar. Mnogi so se lotili dela, pa so opešali. A žilavi, vztrajni Pleteršnik je Slovarsko tvarino vtzel y, roke, delal noč in dan več nego dvajset let, id končno srečno dovršil ogromno delo. Ifl ni počival. Lotil se je nabiranja krajevnih imett in jih Zbral silno množimo. Izdaje imenika ni učakal, prišla so pač pozna leta itt smrt. V mlajših letih' se je pofekusil tudi Ha leposlovnem polju itt kot pripovedovalec nastopil v Stritarjevem Dunajskem Zvonu. Če se ne motim, je ondi pri- attjodovjofeko ppvegt .^rsi triumh Proslava 40 letnice Zadružne Zveze v Celju. Celje, 19. septembra. »Zadružna Zveza« se pripravlja na proslavo 401etniee svojega obstoja in neprestanega dela za povzdigo in napredek našega zadružništva. Ta častni jubilej ne bo omejett zgolj na »Zadružno Zvezo« iri njen' ožji Krog, temveč bo proslava nekak praznik vsega zadružništva v riaši Kraljevini, Začno s slavnostnim zborovanjem so vrši kongres Glavnog Zadružnog Saveza. V Celje bodo prihiteli naši zadružni organizatorji z vseh’ Strani Jugoslavije. Proslava se bo Vršila V drieb od 5. do 7. oktdbra, po sledečem sporedu. V potok, dme 5. oktobra ob 9. uri dopoldne fee vrši vi dvorani Mestno hranilnice celjske seja upravnega odbora GlaVnog Zadružnog Saveza. Istega dno ob' 4. uri popoldne na istem mestu pa glavna skupščina Glavnog Zadružnog Saveza S Bledečim dnevnim red Ottih L Pozdrav predsednika, njiinfcfbra na razp. dT. Korošca. 2. Poročilo upravnega odbora. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5 Abtsolutorij up)raVrietnu odboru jn nadzorstvu. 6. Predlogi an slučajnosti. V Soboto dne 6. oktobra ob 9. uri dopoldne bo v dvorani Mestne braittil-nice celjske Kongres Glavnog Zadružnog Saveza* Tu bo g. dr. Baisaj referiral o raznih tipih zadružništva v Sloveniji, g. Miloš ŠtiblaT bo podal poročilo o zadružnem zakonu, g. dr, Ljud- Prohaska pa o davčni reformi. — Popoldne fee Vrši izlet v okolico, ob 7. uri zvečer pa je Betanek V restavraciji hotela »Evropa«. V nedeljo dfle 7. oktobV« ob’ J, tria dopoldne se Vrši v dvorani Mestne hranilnice celjska slavnostno zborovanje ob’ proslavi 40-letnice Zadružne Zveze S sporedom): J. Pozdrav gostov, X Razvoj Zadružne Zveze v Oeljii, Referira g. Janko Lesničar. — Oh 12. uri je skupen obed v restavraciji hotela »Evropa«. Kateri delegat Seli prenočišča v Celju, tfaj fie obrne do 30. septembra n« korigreOno piearriO pri Zadružni Zvezi vi Celju, Stro«lsriiiayerj6Va ul. L Kakor fzjvemo, Be udeležb EotCgreSa tudi zastopniki nekaterih' inozemskih zadružnih zvez. Dnevna kronika. — Umrla je Moškanjcih posetnica Liza Vesenjak, mati Klerikalnega poslanca Vesenjaka. — Skrajna predrznost Prejeli Strio: »Heil Dir im! Gieger Krattz« svira godba v hotelu Baumaniri v Poljčanah! Da leč etno prišli. Službena pot me pelje od Poljčan do Dravinje do Ptuja. BiVal eem več let na severni mieji naše države tor Be tamkaj 'boril z nemškutarji. Ve Bel sem 'bil, Ko sem dobil službene oprav ke v zaledju, misleč, da vendar enkrat pridem med narodnjake. Narodnjaki! — Ali jih ni V Poljčanah? Skoraj zgleda tako, eioer bi Be ne uipali v kraju razni elemonlti avirati nemško državno him no. Vstopil nem v imlenovatti hotel ter ............................. i.i »I"'*«!' virat«. In vsem), kar na« je pohajalo v feredrtje šole, sta v Spominu toplo pi-Saria članka Periklej itt Olimpijeke igre v čitankah za nižje razrede. Pot ekozi življenje mu je bila Samotna. Zvedeli smo bili že kot dijaki, da je tudi ta reBni, klteičmo mirni mlož v mladih letih ljubil. A ker ga je dekle zavrnilo, je Ojoško vsem ženskam obrnil hrbet in prial sam’ec. A najlepša družba 8o mu ftlie knjige in nepregledna vrsta odličnih možakarjev (dr. Ivan Tavčar), ki so Pleteršnika vidoko spoštovali in resnično ljubili. Bil je naš Malik fned profesorji redka, izvanredtta, častita prikazen', mož starega koVn, brez fraze, brez hlimbe, zlota slovenska duša, pristen Bizeljunec iz onih PišeC, ki dajejo dobro sladko kopijo, te onih krajev, kjer je Imel Slomšek prvo kaplansko službo, — baš drugo leto bo sto let od tega— kjer je zapel tudi znano svojo »En hribček bom kupil«. •Pleteršnika ni več. A mi pomnik pr3tavimo mu tak, id# slednji »kuža biti mu enak. .& Gregorčič, / energično zahteval, da takoj prenehaj s to »muziko«. Pfenehali so eio®r> 11 . ba je bilo, da jaz svoje pete — Tako v Poljčanah — v Sloveniji! danjd moj sošolec, ki ga slučajno te čam, mo še opozri, da sem tu brez ščite, ker je celo orožništvo še iz * brih starih časov«. — Brez drugega mentarja! — Naprej! Pridem V J ^ Vstopim elučajno v tamkajšnji kalni konzum. Nek možakar iid®1"*^ državi ter izreče med govorom t*®! ljive besede čez našo kraljico, da P' ponoviti ne morem#. — Pozneje dol, da sliši ta vrli možakar na i®e . tin Cizel in je že bil radi razžali časti Nj. VeL kraljice obsojett ^ mesecev, a še danes ga morodMO® blast ni povabila na ričet iri kretriP6 , Več o mojem potovanju po Slove0 prihodnjič. i-> Sadovi Slepe nestrpnosti. Strupena nestrpnost in modBeW Sovraštvo Be razširja že tudi ^ Ho ljudaltvo, naj priča ta-le slučaji ^ Jarenini se nahaja bralno društy0, j din a se je dogovorila* da priredi e*7ri, filožiio prireditev brez ozira na k8*® •, boli etraukartsko ali organizacijsko padnosit sodelujočih oseb, kakor naj balo sploh pri bralnem društvi ^ čeno etorjeflo. Sklenilo ee je, mo »Begunka«. Igralci, pisana vseh Btranik, a večina strpriejiih > Kaleev. Dobra harmonija v živahni ^ žbi, Vršijo Be Vaje, Konično se poet^^ de» Ha prostem f- lastriiria ..t\* društva Itt V soboto večer naj bo 8®®^ ^ na vaja že Ha odru. Igralci pridejo 7^ ojoj — kulte ni; niekdo jih je v bo® ^ Ilesel In V Be©o zalkopal daleč ta®11 .p, Bedtfl občitti. »Dišečo setto« Be je & v.................. obesil B0 $e '(Fratio Eorfier na “Kanci). 'iwi itd. Proč % rsdnotočil gfccfoite asa iz-boa! — Nori župan % Ortnožu. Po odisitopu župani dr. Strelca je bil izvotljeni za žu-. Vam trgovec g. Ivani Veselič. 7 Novi raviiateti Glatsbetie Matice W Celju. Dozdajni ravnatelj g. Stola se jo «seiUl *vi fcvojo domovino na Bavarsko. Novim ravnateljem je imenovan g. J. Sauciiij, član plavtotega Zikovega Jcvarte-M kil je tuidt že prevzel posle, čujemo, da ee je vpisalo doslej lfe Malo učencev* kaže, da tol med Celjani Sffe bilo pre-zanimanja za glasbo. . *“• Slušateljem gradboffega oddelka *rabljaaske tehnike sporoča prodekan *“®lt«riftebner, da je preskrbljeno za predavanja o vodnih; in radostnih zgradbah, ‘»ko da labjko ekšatelji abafolvirajo tudi ■V* totntk v| Ljubljani. , Carine taa zdravila. N« prošnjo ®^Biatrettva za narodno adravje je gett. lekcija carin sklenila, da zniža carine •a adravila, ki jiih dobiva ministrstvo iz ^^(KfflaJstrva. fc. ^ PrantoS koSti Stevaii* Mokraftjea, Javnega srbskega skladatelja, iz Vra- . v Beograd bo izvrši v dneh od 26. do | *• tm Svečani pogreb bo 30. tm, popol- j • Kvečer pa ee vrši fcongre« pevskih ■ draStev. , ,r »IsdjcailSke Vlje&ti«. Iz štafape je aveska »Iseljenič&e Vijesiti« «Sbeno jadanje bivžeg Generalmog Ise-^®aičkog Komesarijata. Sveaka sadrži ^zne naredbe i propifee, 'koji se odnose ; ^a. ^Ijeničku. službo, kao i razne upute g ^omnacij« za naž iseljenički svjet. ^®*&a ee mbže naručiti kod Iseljenič-^15^°meSarija^a ^ Zagrebu, Kaanenita ^PloraoSt Save do Zagreba. Mini-bo v ° j® odredilo poseb- fisijo, ki naj1 prouči vsa dela za greb Save. Ravnateljstvo vod v Za '"Va, n ^Pra'v‘^a načrt, kako ee paj Sa-i ^®®Tavj plovtna do Zagreba, tifov^klenski stroji v poštnih' »avojih. 'Sejig iz krogov aranžerjev pouesre- 'te daS»ke stavke je bila izvršena iT & B O SSS^ gEsra: Mariborske vesti. Maribor. 20, septembra 1923. Dr. Vladimir Sernec atent„j n°Va lopovščina, ki je poskušam w.i . ‘ Ha več človeških življenj: ■ r&v-1 tPr eaaog ovn ilkov V Trbovljah in pomagalka. S prosveto med Zavoi 80 Prejeli iz Ljubljane poštne 'ji p v katerih so bili peklenski stro-'etajf1 bj imeli pri odpiranju za/vojov iJr^diraifci. K streči tie to ni zgodilo, ker ^ tttenda vžigalmfk pokvarit , _*■" Bolnic v Jugoslaviji je danes 163 pastelljattni. Vojaških je 17 stal-21 začasnih. V Sloveniji eami je . Mtaic, jj državnih, 8 privatnih. Po-® teh bolnicah; jc £153. Število bOl-ši bolnficah v Btoveniji j« bilo v letu 27954 Najslabže je pre-k bolnicami jmgovzhod&i del dir-!i ^ ja in Črna gora). ^dnje šole v Jugoslaviji. Najno-^.^ika izkateuja: vi Srbiji 68 ^ državnih, 5 privatne) z ijjjdl 40 na Hmrabsfkeml in v Siavo-fiepcej.' . 1) a 14368 dijaki, v Boem in .^tti 19 (1 privatea) z 5546, v Slo-^arajjji .V^+S) z 5258, vBanatu, Backi, * 716« ® ^4 privatno za make begunce) * BojJ"L°«ni gori 11 a 3648, v( Dalmaciji ®* 2768 učejiici- Ema Brdnja gola !' w. ^^ečno Ji.a 71.000 ptreibivaikiftv. čolnu iz Anglije v A-' ^oderni Koluattlb! hoče postati dv« AHain Geibault, Iki je Stalil itia ip^^; ai%iQ&kana bro^olastnikoma, ■^d lioeeatif V navadnem Čofetu ^^koga ^ne^i je odplul Iz Uekeea an-V>v ^»tanlsča V navadnem! 10 me->Vin, Solmtu, oprednljenim! z maj- te^01^ primerno zalogo živil. b^taHjTTS® Mrežno dospel do Gl- 3« naložil nova živila. Se-5* fe fir^r^8, -odiprtemf mlorju. Te dni H ort \^ I^‘®r^ Paawilk 200 femi da-S NfeStlllk6^^a svtetilrtika ter ^Hrv^r živiL Izgleda<^da S ooSli*1 meti* Mi-- ?<« * , j®6 3® vt#ii V DelpMji kon- p BjtjtjAf . ^aolonaliatov 8! namenom, r1 Začel ak^^g^8^,feo.^l0 ndliioftov OB filklepa lista 6mo Sprejeli tužHo veSt, da j« danes opoldne v tukajšnji Bolnici nenadoma umrl znani mariborski odvetnik dr. .Vladimir Sernec, na zastrupljenju krvi iti ©fiIabVi*nju irca v sled ogrtojenja slepiča In trebušnega ab^ceSa. Bil je pred šestimi dnlevi na Me-piču operiran. Operacija je potekla dobro, v zadnjih dneh pa so nastale komplikacije, ki So postale usodepoln©. Pokojnik je bil ilrom naše domovine zifan narodni borec. Leta 1914 je bil dolgo časa zaprt V graških ječah radi srbofil-čtva. Po preobrata so je tak<^ oprijel zapet narodnega dela. Bil je starosta mariborskega Sokola, član občinskega Sveta, mostni fevetnit. član načelstva Posojilnice, član jiaeelstva kraj org, JDS itd. V najlepši moški dobi ga je neizprosna smrt ugrabila kredi njegovega delovanja. Bodi ohranjen Vrlemu bojevniku blag spomin, njegovi težko prizadeti rodbini po izrekamo iskren!« so-žalje. —D- ml I® politične službe. Okrajni glavar dr. Srečko Lajnšio v Maribora je pre-meščeto v nadaljno službovanje k pokra-jiniaki upravi v Ljubljano. Do imenovanja novega okrajnega glavarja je prevzel namestnik velikega župana načelnik dr. Vilko Pfeifer začasno tudi vodstvo okrajnega glavarstva. mi Sprejemni dnevi za stranke pri okrajnem glavarstvu v Mariboru. Začasni vodja mariborskega okrajnega glavarstva načelnik dr, Vjljko Pfeifer Sprejema radi zaposlenja pri prejemanju urada do nadaljnega strapko brea-izjemlno le ob sredah in’ sobotah predpoldne. Ob' drugih dnevih ga v nujnih zadevah nastopa vladni tajnik Ivo Poljanec. ml ZakaSSMa obramba. Včerajšnja »Straža« se je spomnila po 14. dnevih,' da bi bilo vendar dobro malo zmanjkati blamaiSo klerikalnega odbornika g. Ve-ronOka, ki Je na zadnji Seji obč. sveta S dvojim duhovitimi vakilikom1 vzbudil flalvo smlelra in’ blamiral sObe in svoje tovariše. Gg. krog »Straže« še dobro zavedajo, da je njihov odgovorni urednik imun m zaito kar mečejo z lažnjivci krog sebe, samo da ostanejo v očeh varnih ovčic čisti. Ljudi, ki klerikalce in njihovo politiko poznajo, o tem 6icer ne bodo prepričati, njihovimi /vernimi ovčicam! pa klerikalne hinavščine itak ni mogoče docela naslikati in jo bodo spoznale še le, ko bodo Same spregledal©. Vsekakor pa je včerajšnja obramba v1 ♦Straži« malo zakasnela in he bo nič ppmagaja, k ca* danes že Vraibcl po mariborskih strehah čivfkajo o klerikalni gorečnosti. za dobrobit mostttne občine in revne /ftloje! mi Odbor za Sprejem ctžEoslovaikih trgovcev iti industrijalcev vljudno naznanja, da prispe 6. oktobra tl. v Mart bor Okrog 100 trgovesv in indnstrijal-6ev iz Češkoslovaške. Da se more poskrbeti za dostojno nafstahjenje dragih go-StOV, se obrača odbor do pn. posestnikov stanovanj z vljudno- prošnjo, da blagovolijo om, 'ki, bi bili pripravljeni nuditi gostom prenočišča, javili to tajniku Posojilnice g. Novaku v Narodnem' domu, tel. št. 108. Odbor upravičeno uipa, da bo proSttja blagohotno vpoštevana in na šla dovolj odziva v gostoljubinem mariborskem občinstvu. in Go8p« in' gospodične, prijateljice leper-kttjige, eo vljudno vabljene k sodelovanju pri nabiralnih' dnevih »Ljudske knjižnice« v soboto pop. in v nedeljo, Prinesite po možnosti Seboj jesenske rože, sicer pa dobite v, Ji j. knjižnici (Na-rodnl dom I.) v soboto od J 4. ure in v ne deljo od 8. uri naprej okusne znake z napisom knjižnice za prodajo. Naj ta dVa mariborska, povadigi fcnlture posvečena dneva, Vnovič dokažeta, da je naš žera^ki svet še vedno najtrdnejši ste ber literature in umetnosti sploh. Oseb Vtta.m ^ ftiiioe vabi je^.do^do|lajjft. je Vsaka narod! m Primarij dr. Černič od 21. trn’, zopet redno ordinira na Kralja Petra trgu 9, tel, 358. m Iz mariborskih zaporov je bilo v torek' vislad amnestije izpuščenih večje število kaznjencev, in sicer iz sodnih zaporov 88, iz kaznilnice pa 67. m Mestno elektriško podjetje naznanja svojim cenj. odjemalcem, da ee prekine dobava toka v nedeljo dne 23. tm. v času od 5,—13. ure, radi preizkušnje kabljev na mestnem omrežju. m Kavarfta mestni paj-k. Dnevno zvečer pri vsakem vremenu svira na glaso-virju znani češki pianisit Franjo Oha-lupa. m RazHe tatvine. Ivan KoVae na Frankopanov! cesti 15 je prijavil, da mu je včeraj popoldne izginil mali ročni voziček, vreden 3000 kron. — Na zahtevo nekoga Valnerja je bila včeraj aretirana na Glavnem trgu neka Antonija Z., ki je osumljena, da mu je ukradla nove moške hlače, vredne 1000 K. Aretiranka je pred par dnevi prišla iz zaporov, kjer je bila odpuščena na podlagi amnestije, Imela je še odsedeti 4-mes.ečno kazen radi raimih tatvin. Gčividno se ji je v zaporu praV dobro godilo, ker jo je tako »elo vleklo nazaj, m Tihotapstvo 9 vžigalicami iti’ cigaretnim papirjem V zadnjem času zopet zelo cvete. Največ tega blaga vtihotapijo v našo državo avstrijski železničarji, zla»ti strojniki, ki ga Skrijejo mad premogom. V zadnjih dneh je policija pri koroškem) kolodvoru zasačila več ta kih ptičkov. Enemta feo odvteeli vžigalice, ki iih je že prodal tsa 1000 D, ob1 onemi pa So mn zaplenili tudi izkupiček. (ml V obleki dvornega svetnika Re 5' Vozil par dni nedavno iz kaznilnico odpuščeni Ivan Str afer iz Pobrežja pri Ptuju. On je namreč eden glavnih krivi-cev pri vlomu v stanovanje dvornega svetnika Fona. V zivezi z ostalimi že a-retdranimi jo izvršil vlomi dva dn'i po Svojem povratku iiz kazniDniee, kjer je odsedel dveletno kazen. Po vlomu, je odšel doniov, a od tami pa v Zaigreb, tako, da ga niso mogli takoj isjslediti. Te dni pa je bil pri povratku iz Zagreba aretiran in oddan V fiodnijske zapore. Pri njeml so našli 15 kg masti, o kateri ne more povedati, kje jo jo dobil ifii jo je najf>rž tudi kje ukradel. Na Sobi jo Ho-sil ukradeno obleko dvornega svetnika Fona, ki IPa jo je moral seveda takoj; zopet sleči. m Najdeni predmeti. Od 16. do SL a/vlgusta tL so bili oddani pri kr. polic, komisarijatu tfedeči predmoti kot najdeni in se morejo od izgnbiteljeV dvigniti: avežemj 5 ključev; volnena otročja Sepioa; uisnjata denarnica Vsebujoč manjšo SVoto denarja in1 o«, legitimacijo; temnOrujava usnjata listnica vsobn joč mlesanski učni liat in’ drugo liistine mioiki klobuk; ortia ustnjata ročna torbica vsebujoč žepni robec; mtritvaški list tnJoSfel ponošen suknjič. ml Izgubljeni predmeti Od 16. do 31, avtgusta tl so bili priglašeni pri kr. pol, komisarijatu v Marlbom sledeči predmeti kot izgubljeni: 2 zlata zapestna gumba; plava usnjata listnica, vsebujoč 100.000 aK a?) novčanlcah po 1000 K, 30O Din, 3 sttbkke razredne Sirečke in C o potrdilo; blagajniški ključ; Sre zapestnica v obliki verige š, tretni priveski v obliki Srebrnih novčanic zlati prstan z dragulji; črna usnjata de narnioa VSebujoČ 100 D; Bma uSnjata vi žitna. listnica Vsebujoč 3 novčanice po 100 D, 7 do 8 po 10 D ter več računov, v notranjosti listnice je natisnjeno ipie »Marija Praona«; zlata zapestnica .in zlata ovratna verižica; črna truknjena mošnja Vsebujoč črno u^mjato listnico 125 D in žepni robec; moški črni klobuk 8 novčanic po 10 D; samokres kak 6 mm zapestna Srebrna ura šj potlačenim fcvirjem; Srna usnjata listnica Vsebujoč. 100 D in železniško na ime Make, Vouh-nik glasečo se legitimacijo; rujava usnjata denarnica vsebujoč 13 do 15 D in na ime Franc Korbun glasečo Bo železniško legitimacijo; žensko Svitlordečka'-eto etamin jopico; mošld klobuk rujavo ftiVe barve; zavitek vsebujoč otročje perilo; bankovec po 100 D; delavske hlače plave barVe; zlata zaponka (broša) obliki dragonskega meča z briljanti in rubini; poročni pristan z i Vgraviranim napisom »Samek« in datum' 7. 9. 1919; j^lezniška legitta^iia gJ^igeča ^ na ime Terezija Lartg, vsebujoč 240 D; žen< fski beli suikneni in svilinati rujavi klo^ buk; potni list glaseč se na ime Marija! Došler; sivozeleni moški velonr klobuk1, zlati prstan z modrim’ kamnom iti 3 briljantima; sivozeleni m’o5ki novi' kkw iuk, monterdke klešče; platnena ročna torbica vsebujoč usnjato denarnico z t D 50 para, žepni robec, dva ključa Iti ti4 ime Marije Bohak glasečo se železniško egitimacijo. kultura in umetnost „Ljudska knjižnica** v MarF* boru. Dne 22. In’ 83. Septembra vrši v Maribor« nabiralni dai| »Ljudske knjižnic««. JaVna knjižnica; ki ima okrog lO.OOOi klnjig in ki je odprta najširšimi (tlojeni zasluži ne samo splošno pozornost am-» pak tuidi eplošno podporo. ČkaVecja ja kriza na knjižnem trgn, čim) težje dati izpod palca den'ar za Kovo knjitgO,’ tem večji je naval ,V iLjuds/ko knjižnic eo«, ki izposioja nove in Stare knjiget proti neznatni Odškodnini. Kakor jel Ljuideki knjižnici« praV, da prihaja' nd njene prostore vedno več njonib prija-* teljeV in prijateljic, tako ji Kipet SJ prav, če njeni dohodki ne rafiifio tako( kot rastejo cene na fcrtjižtieml trgu. Kajti ^Ljudska knjižnica* je feicer »rti stokratinj-a, ki tte mara grde knjige foi H noče, da bi zahajali vattjo ljudje dtabiJi mjsli in' namenov) — najmanj pa fc«v«*lal kaki dojgoprstežl ■‘-1 toda, kar S® denarij tiče, jo »Ljudska knjižnica* — berači1* ca. Dinar na dinar zlbira im US tuja Vra> ta trka, da si lahko -nabavi omare iis da jih1 napolni s knjigami!; sebi na Časti a svojimi gostom! v veselje. Nihče drogi! ne sito ji zanjo ko oni, ki- imajo V teh &h flih še nekaj Smisla za Mtuitte potrebe.' In vsak da to, kar mlore im zmSorft liit pofaM gonia «e nabere toliko dertferja, d« Hoj stene v knjižničnih' prostorih V iNarodni nem domiu« zmerom1 tesneje iti tesneje nabasane. Lepo je pogledati, koliko Ijndif fee semJ zateka iti odtod odnaša najceue šo hrano — duševno htarto. .4 Jesen j6 to, jesenaiki večeri -fiaiStopaJo^ za njiimi nas Čakajo rinDski večeri. PuJ stimo prazne razgovore trt posluSajtolot dobre knjige, iB kateriM. naiai'«ovorr|S:?;S»< brami ljudje pvoje najlep^ bjesed^t. Prepričani smo, da bo (Sedaj »lijndičfeal ktijižnioa« Še bolj oživela. Maribor jd poln' šoliske mlajdtne, ki rasfo iH »voj duševni svet v časih, .fco-j« iastecat klnj‘ižnica v!prašanje kapitala. Poiskal knjižnioe «0 pod m'ačehinldko eikrfijo vla-j de itf ne Morejo ustreči Vaedti potrsbmmC »Ljudska knjižnica«, , ima jJoeObeti mladinski .oddelefk, potemi oddelek znanstveno literaturo in: aa iimietno dalje oddelek: za Srbobrvatake, ^ čeffiffirj nemške knjige, nudi mfladini bogato ! b'ko knjig* zato pa jo mladina -fitfdi'^! ko fieni. Zategadelj emo dolžni vsi, k£ Ham' je res. za toulturtni napredeils, pold^ preti »Ljud«(ko knjižnicoi, k!o 'fibopi koti vzvišena, zaslužita beračica na inarlfl>oi»t sike Ceste in1 ulice. Dar, (kl; ža HantO tej va*ni prometni napravi, je narodno* kulturni davefk, ki- ee mujntfM iamtel'.niln Če izognitL , K aodeloVanju-prf ' nablralf®ei!_ rttiew« eo povabljene predvsem] 'dijakinje W druge goiapodične, ki se zanimaSp »Ljudsko knjižnico*. Naj bi poftVetiietf tej svoji Častni funkciji VSo tieto aježffof-slcrb, ki so ž njo dobtrO vzgojene žetis^fa zmerom Srečavale liti sprejemale tepe? literaturo. Isto velja dijakom1, .kr bodo tudi sodelovali pri tej plemeniti' akfc$B Priporočamo učiteljem, da podprgf tef delo, ker imajo raVtfo šol« korjW-od!j »Ljuriske knjižnice« in ker knjižrtJfcTiflj vodstvo gre baš učeči Se mladini--MiaW bolj n’a roke. . '^f Nabiralna (trteVa »IJnrdSlte kfaifefifeee pokažita, da, isi 'Bo Maribor po načelo tj »kamen na Kamen palača«, ustvaril- ljntf-sk’o 3«jižni'«o, ki bo na n^6 labkovpred vsemi drugimi ftieteti' ponoSen. o a axK3saspaxo Obiskujte ^ mestni t Cankarjevi uH«i, Odpft rsake ned*fj#:'#£ 10.—13. are, Vstopni« X nonaanapncED o enormna, ima "p 3UXSim ijg—B——a Maribor, 21.' septembra I9237J Sokolstvo. ] • o Iz Jfugofilov. Sokolskega Savcaa. Po ®ofižfflniB poletnih SokoMriB prireditvah ge prično V prlHodnjih dae& Važne no* trarajo Boje. Dne 29. ®apt. Bo sestanejo »astiopniki Žup ffr SarVeznega Btnrejšin-fcfcfa, da razmotrlvajo mittolo dolo iti bodoče nalogo. Za !. bo nameravani pokrajinski zleti v Beogradu, Sarajevrt jffl ZagreSa. V naihfn je za bodoče leto 'trid? Sokolski Sabor, HaJviSja inStanca fSokoišSfc organlzaBfje. Sabor K se VrSTI jVZagrebu. Spomladi leia 1924 Bo tudi 'Običajna letna &EnpSčina SaVe^a. Savez 'izkazuje konBeffi 1922 2(5 žup * 399 drtT* Sfcvtf* y katerih jo Vofonjenilfc 42.334 čla* Hill člatriO, 5730 moškega ffara-gčajg i^oO ŽeHBSrega naraščaja, 8475 meške detfc 6890 ženske detfe, vsega .eflrupaj 7?.}00. - V 90.000 teloVtfdnifi !;ttraJf:34 bil ObM V Beleta-1. 1922 1,700.000. Telpvadečlb je 35.000. V o Sokolska Z^eza v Ameriki sEllcuijO :fea-29.;dktobra <1. drogo slavno skuipš^-%o uKleago. vsled fesar jo ta takoj tdflrk S6a>Opiffli;je ta afctčaj Sledeče: JajlafI Erivdo. Z nnrorjenTm Je KI obtoženec skupno na delu pri poBcSfRuiku Petra Holcu. Na večer Sta Se po isti (PotS vračala domov, dasi je Bila za ob* ♦CoSenca druga pot prffiTadffejša. Sled ipotoni Bla nalelela na posestnika Friderika Karlo, 0 je 06 poil opravljal Btfojo potrobd. Brez VBaSega poVoda ga je Iiah' ffarpadeT z fflofiJro ter ga parErat tfdaril. fteH, H 3e bil nekolffib zaostal, je *pra* Sal naft) EaJia, zakaj je napadel EJarfo, (ki Tito fli BSorit Žalega, nakar HPa rje (Tiafi odvraft, da Bn tudi njegra. Kaiko se je gc«3ilo naprei m na!an&> TrgofcVIje-frio. Po prfSab’ je 'doknaano, da je Caf? »prižel dontw, %el tam kubTnJ^i no5 Ter Sel za čeliosn. LaHoVa mati je Sta par flibrakott za naliti te ga klicala nazaj. (KakiS SO koraki det fille stran m nafili tpozneje Cefia, zabodenega V prSa, Mrtvega, Pri raizpratl je SktaSals njati Bina TazSrefflen5ti !©r zatajiti kuHinj^ki nož. ■ObW*eTie7! je SpreraMjaT fWoj zagovor, I?e§, d& era % Čeh' naipadel, ppMteje zopet, (ds ga je iWal itd. Porptoiki BO VpraSa^. nje .® lo gldScvi potici, na kar je bil offiožetf«! obsojen na 8 M težke ječe. Oblave. Zjutraj djffe 25. marca so naSli Ijud' . ;ki SO Sil k fflaši £ Sf. .Tnrijn ofi iS(5aV-< . Hoi;,-ob' fteSti TSeifeleS od LaUoVa ffle m JBorkoveM t^rtia OTrfVega 224etnega po-BeBtinlSkeigd Biflat Atetoim Ceba. Vest se s Kitra racmesla po okolici ta cm>*tilEt«o i uVedlb preiskavo. Sestra ttrflr- jlega je;;jiajprej osumila tr! ‘druge, ra-j&VSrfoŽcS'; Sam • pardet tak<^ na< jV( aefej. 8aSa taijil, po* Jej6, ažjdjfiSe delonfa rttifflal, d asi zagoVOra o- ' ? Bin scsfm Pečnik sfs jfe Vmtlft Tz feogaSke Slatine in iz drugili zdraf i-liš?, kjer sta nastopala z aajveSjim tr-fVaKom, -ter Posla S 1. oktobre«? znp^t' dajal imk v plesn. PoiiŽevaii se bodo najnorejli plesi kakor Pavlan in UffiVa. Kot tsaiko leto, tako Kh tudi tetbs ctvot-'jen olrofilfl plesni te?aj. posameiffllkoTS s» dafe^aselM pouk od 20. tw. dalje. PrfjaVft se sprejonrajp vsak «5ata <5d ft 'det 1% trrs tprif^tpoidne) in 6d 16.-—It. tire fpwpol nagradi odcTati"- V trafiki na Kralja Pefra-frgu 2. f »KtnB napredif. Rlfitr. ak^demik^ V Celjtr« proslavi 15-lfetniČo Befptejfflber EfkfB dogodkov V! dneb 5S0. in 22. sap?, 'tl. V četrtek, 2t>. Septetobra 1923 pobirajo Celi dan v Celju (n v Bel jaki okdliBl klu fevi Člaftt kfljigp zs koroiko mladino ift razprodajajo koteke V prid fiubovitff Ufldškiffl knjllnftfaim1 V oSmejniK Era-jih1. iV] Boboto, 22. Kepi priredi klub S Bodelo^anjeffi deljakiK narodnih društev večjo slavnost V zgornjih' prostorih Narodnega doffla v Celju. — Darujte krfji-ge, kupujte koleke in udeležite Se slavnosti v Narodnem domu. Pozivamo vsa narodna dru&tva iz Celja in celjske oko-liee, da pošljejo svoje zastopnike na Slavnost Posebnih vabil fle razipoSilja-mo. - Odbor. * ‘ § DruStvo jugoftloV. akfidefftikoV V Mariboru sklicuje v Četrtak dne 27. sep-temibVa it ob 20. uri V druSfoeneffl lokalu red tli občni »bor. Dnevni red: 1. Cifanjo zapisnika zadnjega redn. obČ. zbora. 2. Poročilo predsednika. 8. Poročilo od« bomikov. 4. Poročilo častnega Boda, 5. Poročilo preglednikov. 6. Volitve. 7. Slučajnosti, Udeležba jfe ta VBe Člane obvezna. — ‘Odbor. § »Gospod Seffatffr« v Ptuju! V neete^ 1 jo dne 23. fm. prffedl dratffflaka Sekcija DroStva jtrgoslov. akademikov v Mariboru’ kot zaključek letošnje gledališke turnejo veseloigro »Cfosptfd senator«. Prekmavffl Se Vtši V ptujski gledal i§ki dvorani in zaone toSro ob ŽO. trrf. Ker jo čisti' dobiček Haffierfjen za podporo i^vnfe! v!^oko?btef®T, trpasso, da s6 bo ‘dijažtvtl naktonjerm obČiflSfV^ -polno^te* vilnb odzvalo našetffltt vabitit i« s svo* 3 im poSetotrf pripoHRtelo/k-f nspeliU. - Otroor. " ^ IzoBraSevalffo dmSfvo Wf• Sfavljenftev priredi kakor do sedaj 'tudi' letos plesne tečaje za začetnike fn že delom« izvežbane. Za prve w* vrlf tečaj ob toririb itr palkiti od 19. do 22. rete zve?er, dragi’ pijejo ob četrtkil? la ob"n^TeljaK ob istem času. Vpisovale za tečaje je dnevno vdfaSIVenem demtt »Polama« ia tffcw ob defavnikib od 19.-20. urevobne* deljab rtd l0.'->t2. ti>ro fyredpr4dfle, Jpjftrse' dobe ffldf VSa drn^a.^aiSHiila. Odborj cat®Ea vlada je le Izjavila Svorjo V ^ pravljeno&t, da za izvoz pleltfeiSske »f1, He dovoli brezplačni prevoz tia Meziuc^ do meje in poVrH še znatno podpor ■ SVrho popusta pri CenaH živine. ® . najina prodaje vina so pogajanja že teko. 'Ako akdja uspe fn najde razu® Vanje pri pristojnih ČiniteljiS. bo Zn'atH® olajgala na§o vinsko krTzo in gla k napredku naSfe živinoreje. ■' ! g Dobava lesa *a fla. Pri aprtfjn ^ lavnih1 monopolov v Beograda Se §iln dne S. oktobra t. I. ofertalna Bi ja glede dobave ]Vsa ' izrabfitenf na’'bosaaskiH Uefi. VSi$£ V kf IZevaco: KRALJEV TEKMEC. P tei (}*» *■ ri v 3 P%W«V,»oB«flar'a. m fJB^S^lo j«« -!p j.»Prijatol j nioji« —^iei hladno pripom-{ffif/rgo8p0d, 'Jakob1, — »vi preveč Skušate M^iSti^^prodretik aaMe . nožih pred-Ifej^kp^^a.iraipaka bi Va«V utegnila v t>i^ ^kodofvati'; prllptnasfian) wan» to ®edHj“.ponoVim-*opei vse pred1-MUffila glede jetnffo. Vi bo-jdanos naprc^r začeB f pri jalel j -‘ ž njimi dali mu Bodete vsev 74 Bodi Sw nni^fo zahoMofn kar bo zaželel, •itse raaanrfflen? —-Ce bo Kotel pf-Serbod^to; ijKfflndlfl, da poskrbite .ptaem nardcrvlfeHmfi. — Če flŠŽtK skrivaj jnsat, bodete zamilali iiC. — Mogočo bo Kar ve3o žS?;leflife, poseffno Sritmek, pogovor z jetnikom. .tord(W,oliri,ter Opravičili svoje -^aatoBomi .M* ga bo-rdaSnllt 1 . p' jc*«ffi: ,7 akob. — daj%Mr §^ zarormralpar . be8ed,^erili^v&ezrfO pfca^ovaiec ttri® jSadabeVal:® ob- lastnim fn nelzpreanenjenim glasoifl, ki |e dražil fiarona do skrajnosti: »Sedaj pa priSajam S. najvarnejši loSkf in obenem najbolj delikatni danaž-ffje ittisije. — Nimam1 ravno natančnih navodil glede oniH, ki K se utegnili •brigati in vmešavati v zadfcvt). — !A.li ”'ad! so naffli, da se Bo le en ntoSEi poka-zal, vendar pa tfirano ravno gobovi v tem DzSm. ikro bi imeli' opravka tudi z Jfeo- Kolojfii, Stvar ni tako huda, — Vi "bodete vse dovolili, česar bodo izprosili <3& vl»,pod različnimi pretvezami. — To je glede. moških. Ostanejo ženske, in Ženske bole najbrž© dve. Ako bofo imeli opravka s kafo sobarico, storite kot % plehkimi, 8e pa Boto imeli oiwavka B tole žensko^ tod a j je Sfivar druga,« —> Pri te® besedah je goSpod Jakob' V®el la,žepa lepo trSifnijaturo in jo pojTudil barorm reko?: »Dobro si oglejta to sličica- ■“ TTtisni-te Si V spomin vse poteze, da boste na vsak način spoznali Sivo podobo, pa naj Se že prikaže v eni ali drugi nofei, pre-oblSki ali podobni. — XII Ste dobro o-pazovali , Ali jo bodete Spoznali 1« — Baron je Vrnil minijaturo ter pritrdil ' ; i »Spoznal bodem t& gospjr.-^a nrfj se §6 tako preobleče.« — »Dobro,« — je priponMl gOSftod Ja-SW8 ter zopet Sfkril SliČi' ■■:■ •'I;.; Gospod Jakob1 je bltekhvito ’ KarroHa S Btrogirfr, gtrahtfjoČiiB! poglo* dom, začel vrteti1 prstan spoznanja-na BVOjl roki, — pa oblastno Velel: »Vi Bodete ubogali! To je potrebno.« ^»Oprostife goSpod, ati jH5oja ye®t mi kgj takega 'prepovedujeT«,'— ’ 1! 1 *Pa nič drugerralai -<'je pr^irljivo ^raSal gospod Jakob. — »Takesrou ■ povelja Bi mogel »Maiti’l@, nEo bi ml ga dal — — —k ♦Kdoti — je v^aSaT‘gJ5^yhd.'J^?ob, l&r je opazil, da. se baron obotavlja, medtem jo pa tudi žo obrpll prstan s kamenOM rta Ven. — 0!d enega IsfflSed glavMK očefe^,^ mm vr*-^-5!5? Je Odgovoril di Manjay, Va SVetoSt mi lahko* polnSri.-M ffie lahiEo odvežo greha že % 'ali';v4^Bte'lajil^ fekor^ijaafo-^ '1TM> 81oB, Men nasmefifse ’^ pttK^jŽ m zmoJen .Tbiiance, % • daljšo prakšo, Sposoben in ver« ziran, se sprejme v tvornici Narci?sus. Zagreb, pošlart. pretmac-227. soS5 4-1 KR kar je pro®5ojn^ ffllit^al, Že Okrajno delikatno, ker m jo »Hran &r maEoma tteravnal^.itiedfcem ko joj&Msdaj BkloaSen poslušat- tiha /possne- drobnlrtdjtrikotaža Šamo nd debelo t AFanlttger ••■rlbor 1047 ^UuandtOra -ewte 48. j!« ■ - s- - -- .. M »N18 drugega kofcfof Ali z0®, 0- Vendar ^ ~ teiga i,f aŠo^; "moji*' — 1 •' -K«! S toffif _.;T_ „ _ . JwSiH ter pokazal oSupIeTOtef'' --- lo *lafe>. ziSameSKje.B; poiSoli ninil Bti enima znaki,'ki- jei-viaeT^Sa'?' ■■i.fi.' 1' Mala oznanila Dva vinska *oda-(polovnjaka), Vinska cer, bakrena pipa, n«* kai parov ievljev, železna peč (Dauarbrandof tora, bnra glavnega tolodvora, p radi selitve takoj »e prodal Pojasnila da,ie: Rublje, <■• Aleksandrovi' b, SS-I. 2035 2 Glgfdvolfblda), J) naifineie izdela tAjfirožjfe izdelaj nt]jj* VpraSati: .feffgovi09 z mokč in Meksa0‘ delkl, Marib°r’^ s05t drova^ cesta Št. srn 1000 K dobi, kdou hisledi rdeCe-IJsasto kravo - - W81,- togom, ki je ttšla rohmU tor«* na stiino boru. Prijava ma, policijski k9m«A»jat aU g 9053 Pi*h'v Kifee^®.' .. 'jti&Mf'.. «aio»>'iSS